•le PostgebOhr bar bezahlt Poštnina plačana v gotovini.
ILUSTRIRAN I.L I S T ZA MESTO 1 N DEŽELO
Prtls — cena 150 L
DRUŽINSKI TEDNIK
Pamet je boljša ko žamet.
Slovenski pregovor
Leto XVI. V Ljubljani, 14. septembra 1944. št. 37 (774)
UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: V< leta 15 lir, */t leta 30 Ur, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.
Dolžnost izpolnjeval, prisego držal, kaj mi mar!
Iz poslednjih besed kočevskega junaka poročnika Marjana Sterniša
(Gl. članek »Narodu v vodilo in bodrilo«)
Sovražnikovo predmestje ob Albertovem prekopu razbito
Fiihrer.jev Klavni sian. 12. sept. DNB. obhvlia° 130ve^ll‘^Vo oboroženih sil
Na zapadli so se izjalovili sovražnikovi napadi uri Brugesu, Gentu in Anversu. Razbili smo sovražnikovo Dredmostje ob Albertovem prekopu severnozapadno od Hasselta. šibkejše sovražnikove sile se še držijo na se-pniem obrežju. Severno od Hasselta le urodrl nasprotnik z močnimi pehot-®lmi in oklepniškimi silami v smeri vrotj Eindhovnu. Pričeli smo protinapade. Posebno siloviti so bili boji vzhodno in iužnovzhodno od Lieaa in Va Področju Metza. kjer so se naše «ete oeroeeno upirale napredujočim sovražnikovim napadalnim skupinam. Južno od Nancvia smo z uspešnim napadom privedli več slo ujetnikov, »locen sovražnikov pritisk z juga proti 'fisoulu se nadaljuje.
v obeli zadniih dneh smo uničili na “JDadnem boiišču nad sto sovražnikovih oklepnikov. Posadki Dunkeraua J1! Le Havra stn vzdržali kljub močeni sovražnikovim napadom. Zapadno
Bresta se drži z zaledno vztrajnostjo še neka naša skupina pod vodstvom podpolkovnika FUrsta. Trdnjava sania ie pod težkim sovražnikovim "ffnjem. Posadka Lorienta ie uničila z usoešuimi izpadi sovražnikova muni-C1islca in oskrbovaln i skladišča.
, v veliki obramlin' bitki ob iadran-»oi	ki traia ’ o dva tedna, so
“"dale naše čete e- veško in tvarno “!lK>2o močnejšemu sovražniku pri Piegovih brezuspešr h prebiialnih po-jjkusih vedno zno> i naitežie zgube. fOd vtisom teh veli dh izgub ie izvršil nasprotnik včerai le še slabše kra-levne sunke ki smo jih zavrnili.
V	zaledju italijanskega bo :šča smo porušili številna tolovajska taborišča, uničili v boju nad 750 toT .vaiev in privedli okrog 500 ujetnike .
.pa tusni Sedmograške in na vzhodnih Karpatihsino s takojšnimi iroti-
■	sunki nasili čet zavrnili ali prestregli
sovražnikove napade.	______
.. “n Sanoku in pri Krosmi se nada-*IU)ejo težki obrambni boii. Zaželeni Prodor sovražniku ni uspel.
Vzhodno od Varšave in severno-Vzhodno od Ostrolenke so se naše divizije žilavo upirale ponovnim silovitim boliševiškim napadom in so tildi >u preprečile sovjetskim četam name-raY.am prodor. Z ostalega vzhodnega bojišča ne iavliaio o nikakih večiih bojih.
Dnevni napadi aneloameriških letalskih oddelkov na zapadno in srednie-nemško ozemlje so prizadeli posebno mesta Hanover. Magdeburg in Eisen-ach. Ponoči je bil Darmstadt cili britanskega terorističnega napada. Posamezna teroristična letala so vrgla zopet bombe na Berlin. V ogorčenih letalskih bojih in po protiletalski oorambj je izgubil sovražnik po dosedanjih vesteh 133 letal, med njimi 104 stinmotorne bombnike.
*
Iz vojnih poroči) nemškega vrhov-poveljstva v preteklem tednu:
Naša posadka trdnjave Brfesta ie ponovno odbila vse sovražnikove vdorne poskuse. Anglo-ameriška predmostia Južno od Genta ii severozahodno od Hasselta smo s protinanadom zožili. Na področju Verviers—Metz pritiska sovražnik na široki bojni črti proti našim zaščitnicam. Na področju Dola. ki so sa naše čete opustile in vzhodno Od liesancona se bijelo še nadalje siloviti boii. Na francosko-italiianski meii smo na področju Mont Cenisa in prelaza Maddalena zavzeli nekaj višinskih postojank in jih očistili.
Ob angleški obali in Rokavakem T>roLi vii so potonile naše nodmor-P.ice 11 sovražnikovih ladii, 1 rušilec, 1 fregato in 1 čoln za iskanie min. 3 nadaljnje prevozne ladje in i IMlec pa hudo poškodovale. Naše za-H-itne ladje voine mornarice so seslre-**ie nad Nemškim zalivom in v Sredozemlju 6 sovražnikovih lovskih bombnikov.
Na italijanskem boiišču se ob jadranski obali bijejo posebno siloviti
za^krai Gemmano bi ie v enem jinevu že sedemkrat menjal gospodaric. Na južnem delu bojišča smo naftno in brez sovražnikovega pritiska dokončali o.dmikalne premike na apeninske postojanke.
, V jugovzhodni Sedmograški smo v •»udih bojih zavrnili vse sovražnikove JtHpade. Tudi pri Sanoku in Krosnu “oliseviki niso dosegli nobenega tisne-(**• »Na področju Varšave ie začel so-*raznik znova, močno napadati pred-J^eni med Vislo in Narevom. Pri ustrolenki »mo Pa zajezili vse soviet-fi vdore.
I onoči so naša bojna letala uspešno fjapadla sovietsko oskrbovališče na “aitskem področju.
Sovražnikovi teroristični bombniki ■o napadli 11. septembra podnevi iu-«ozaliodno in jugovzhodno nemško lril,1?; .Posebno so prizadeli mesta in Heilbronn. Stuttgart. Niirnberc
i,. J "nai. Nase protiletalsko topništvo »ir, \s. l‘l0 45 sovražnikovih nanadal-‘l1- meA niimi 29 štirimotornih kolni H“v-. septembr« ponoči so “•bardi rala britanska letala Berliu.
NIHČE NI IZVZET!
»Naša volja in naša odločitev«
Dr. Gobbels v listu »Das Reich«: Kjer je življenje naroda vse, življenje posameznika ne pomeni mnogo.
Berlin. 8. sept. >Naša volja in naša odločitev« je naslov nainoveišega članka dr. Gbbbelsa v tedniku »Das Reich«. Med krizo in posebno na njenem višku, izvaja minister med ostalim. ni nobene druge možnosti da se premaga, kakor ta. da nastopimo hrabro proti niei z vsemi silami^ in mobiliziramo vse sile. ki lahko oiačiio in aktivirajo od nor proti niei. Poli-tično-voiaška kriza te voine ie v letošnjem poletju in jeseni. Naši sovražniki z vso silo svoie materialne nad-moči napadaio obrambne meje Reicha in jih poizkušajo prodreti. Pri tem ni toliko pomembno, če smo v nekaterih delih bojišča prisiljeni opustiti še tako važen prostor, marveč ie važno, ali se sovražniku posreči razbiti naše_ boreče se oddelke, zakaj v tej voini. ki smo io prisiljeni voditi, gre za naše življenje. Če se nam posreči te sovražnikove poizkuse v glavnem preprečiti. se bomo znašli ieseni verjetno Pred povsem novim položajem. Tako Angleži kakor Američani in tudi boljševiki so pričeli tekmovati s časom. Minister ie omeni] v zvezi s tem politične spore, ki se pojavljajo v nasprotnem taboru, in strah ored novim nemškim orožjem ter pred naraščajočim nemškim oboroževalnim in človeškim potenciialom. kar bo kasneje odločilno. Nikakor naši nasprotniki ne smejo trošiti preveč časa. Prav nasprotno. na neki gotovi točki razvoia bodo pričeli spet naraščati naši izsledi na uspeh in to točko moramo na vsak način doseči. S poudarkom je podčrtal minister, da se lahko narod. ki branj svojo svobodo v velikih
kritičnih trenutkih, zanese le na svojo lastno moč, ki pa v večini primerov tudi zadostuje, da ohrani svoio narodno varnost. Sovražniki nas hočejo s ceueuo agitacijo pregovoriti, češ da so že skoraj zmagali in da n roti temu ne moremo nič opraviti. V tem poletju in ieseni gre resnično zn vse. Moško in odločno moramo stopiti nasproti temu sovražnikovemu navalu na vseh področjih vojaškega in političnega vojnega vodstva, potem se bodo sovražnikovi načrti izjalovili ob našem odporu. V teh krizah vidimo le veliko preizkušnjo voine. Ko smo poleti 1. 1940. zavojevali atlantsko obalo in ie bila Anglija izpostavljena vsej moči našega letalstva., ie prišla ura preizkušnje za britanski narod. Ko smo ieseni 1941. obkolili Moskvo, so ie morala združiti Sovjetska zveza k poslednjemu naporu. Danes, ko pritiskajo sovražniki s svoio človeško in materialno močjo na naše meje trka usoda na naša lastna vrata. Mogočo je globoka zgodovinska simbolika v dejstvu, da doživi vsak narod v tei vojni odločilne krize in da dobi vojna šele s tem svoj pravi zgodovinski obraz, kateri narodi premagajo to krizo iu kateri ne. Pot hrabrosti in moškega poguma ie strma in iežka in je videti še tem boli utrudljiva, ker vodi poleg nie lažia pot. ki nima na svojem početku nobenih ovir, ki na zato ob svojem koncu vodi v pogubo. Ivdor stopi na nio. ie izgubljen. S svoio častjo izgubi tudi življenje ;n z življenjem vsako upanje v boljšo ali vsaj znosno bodočnost naroda. Opazili smo lahko v vseh deželah ki so pre-
zgodaj prenehale usodni boi E v /ope v mnenju, da se bodo lahko odt^nile največjim težkočam. kako so padle po izvršeni izdaii prav kmalu v grozovito in neizprosno resničnost, kakršne si prej ne bi mogli predstavljati niti no v najgrozneiših sanjah. Mi smo šli v tei voini preko vseh višin vojaških zmag in triumfov in preko vseh nižin vojaških udarcev in razočarani in smo ostali tam in tu nedotaknjeni v svojem narodnem jedru. To ie znak. kako zdrav ie naš narod, s kakšnimi silami razpolaga še danes in kaj lahko še vse naredi, če se mora izkazati v poslednji najtežji usodni preizkušnji. Če smo prej v dobrih časih kar tako tja v dan rekli, da živimo po načinu Friderika Velikega, potem moramo tn danes izpolniti. Če ie ves naš narod do poslednjega moža in poslednje žene. da. do poslednjega otroka za to odločen, petem bomo nekega dne razbili zaporni obroč, ki sp ga naši sovražniki postavili pred bodočnost. Zato hočemo trdno in neomajno nadaljevati svoio not. ki nam io ie usoda sama predpisala, nočemo se pustiti motiti in zapeljati, zvesto se hočemo boriti za svoio slvar in io tem boli fanatično braniti, čim boli je ogrožena. Nihče ni izvzet. Kjer ie žaljenje naroda vse. tam življenje posameznika ne pomeni mnogo. Na vsak način ga ie treba žrtvovati če to zahteva življenje naroda, kajti Nemčija niora obstojati. Iz tega boja mora iziti ojačena in utrjena za vse čase. To ie naša vvolja m naša odločitev. Izhaja iz naše trdne neomejenosti, s katero kljubujemo vsem nevarnostim.
Varšavska tragedija je končana
Ob strahotnih žrtvah Poljakov se njihovi ..zavezniki" pričkajo, kdo je kriv
Stockholm, 5. septembra. Po nemškem vojnem poročilu, da ie varšavsko staro mesto očiščeno, objavlja zdaj tudi »Poljski list«, da so se morali varšavski uporniki zaradi pomanjkanja živil in vode umakniti iz mesta. Tako ie zdaj konec njih brezupnega boja, ki so ga s svojim ščuvanjem zanetili tako imenovani poljski »zavezniki«, ki so Poljake koj nato pustili na cedilu, da so izkrvaveli na razvalinah stare Varšave.
Angleži še zmerom akademsko razpravljajo. kdo je kriv zloma varšavskega odpora. Angleški tednik »Tablet« ponovno omenja, da je sovjetska pomoč v najkritičneišem trenutku izostala. Hkrati poudarja poskuse britanskih -letalcev, da bi upornikom kljub nemški protiletalski obrambi in kljub ogromni razdalji vrgli orožje in druge, življenjske potrebščine. Na koncu sklepa, da bi odeovor na vprašanje, zakaj ni bilo sovjetske pomoči Poljakom, pač največ pripomogel k
razjasnitvi poljsko-sovjetskih odnosov.
Londonski tednik »Tribune« se ie prav tako izčrpno razpisal o izdajstvu nad poljskimi uporniki ih je prišel do malo razveseljivega zaključka, da vlada v tej zadevi med Londonom, VVashingtonom in Moskvo prav deljeno mnenje.
Medtem ko v »zavezniškem« taboru ugibajo, kdo je kriv. da se poljska zadeva ni zasukala tako, da bi bila vsem všeč, ne glede na to. kai bi bilo dobro za Poljake, občutijo Var-šavčani strahotne posledice nepremišljenega upora. Varšava je danes mrtvo mesto. Policija, ki raziskuje razvaline, še preganja iz zaklonišč ljudi, ki so se bili ob začetku upora zatekli pod zemljo, ali so jih pa teroristi tjakaj zanrli. Zaradi peklenskega ropota nad njimi, zaradi pomanjkanja hrane in vode so malone zblazneli. Mnogo i ih ie omagalo takoj, ko so prišli spet na sveži zrak.
Ne piše zaman poluradni poljski dnevnik »Dzienik Polski«: Po 34duev-ni obrambi je padlo staro mesto. Padlo je, ker niso mogli naši zavezniki v 34 dneh organizirati nikake pomoči za posadko v poljski prestolnici in za njeno prebivalstvo. Razpadlo ie v ruševine, ki so prepojene s krvjo poljskih borcev. Vse to se je moralo zgoditi, ker Varšava ni dobila pomoči v trenutku, ko so metale stotine zavezniških letal orožje po vsej Evropi in ko obsežno podpirajo tudi najmanjša in najslabša uporniška gibanja.«
In da bo slika o čudovitem ravnanju »zaveznikov« s Poljsko popolna, nai navedemo še poročilo, da je britanski zunanji minister Eden poklical v torek k sebi zastopnike poljske emigrantske vlade v Londonu in gra-ial dnevno povelje poljskega »vrhovnega poveljnika« generala Sosnow-skega, ki je dolžil Britance, da so pustili poljske upornike v Varšavi na cedilu in brez zadostne pomoči.
Novi islirepl m totalno mebilkadlo
vBerlin. 7. sept. Državni pooblaščenec za totalno bojevanje minister dr. Gobbels objavlja:
1. S takojšnjo veljavnostjo se razpušča prusko finančno ministrstvo. Njegove dosedanie posle bodo prevzela odgovarjajoča ministrstva Nemčije.
2. Za izvedbo že objavljenih omejitev in ukinitev na vzgojnem poliu le izdal minister za zuanost vzgoio in ljudsko izobrazbo obsežne uredbe ki določajo točno, kdo sme študirati in kdo mora zamenjali svoj študij z vojaško važno zaposlitvijo.
■	3. Na poliu dnevnega tiska so izvršene obsežne ukinitve. Večina v Nemčiji še izhajajočih 1500 časopisov bo ukinjena. Nadalje bodo izhajali le še časopisi, ki so r.a voino važni.
4. Vsa potujoča gledališča, ki so doslej nastopala ob raznih sejmih, bodo prenehala s svojim delovanjem, vse proste delovne sile pa dodeljene delu za voine potrebe.
5. Nemški Rdeči križ ie odredil ukrepe, ki bodo omogočili, da se izloči iz njegove obsežne organizacije desettisoče delovnih sil za oborožitev in nadaljnje tisoče za bojišče.
6. Da bo moglo prebivalstvo, ki bo moralo zaradi povečanih delovnih ur zelo dolgo delati, opraviti tudi svoie osebne zadeve, bodo uradne ure obja-stev. kj so^ za delovno prebivalstvo posebno važne, kot n. pr. uradov za izdajo živilskih nakaznic voino-gosoo-darskih uradov in policijskih priiav-nih mest. enkrat ali dvakrat tedensko podališana flo 21. ure zvečer. Poleg teca bodo ti. uradi tudi i»b nedeljah
vsaj tri do štiri ure odprti za prebivalstvo.
Enako morejo kraievna policijska oblastva temu primerno in v skladu s krajevnimi potrebami urediti nove ure za poslovanja trgovin, da bi tal o poskrbela za težko zaposleno prebivalstvo.
»Srbija ne bo nikdar prizorišče boljševiških poskusov!«
Beosrad. 5. septembra. Brat srbskega ministrskega predsednika Bolko Nedič piše: »Danes imamo v Srbiji očiščene pojme in naš narod je zdrav in pripravljen na vse. Komunistična nevarnost se približuje našim mejam, toda v nasprotiu z letom 1941. nas bo našla pripravljene in hrabre. Srbija ne bo nikdar socialistična republika in tudi ne torišče boljševiških poskusov. Naši sovražniki nai vedo. da bodo srbski domoljubi do poslednjega moža branili domačo grudo.«
Angloameriški letalci so ponovno bombardirali Beograd
Beograd. 9. septembra. V dopoldanskih urah 8. septembra so angloameriški teroristični letalci ponovno napadli Beograd. Tokrat so si za cili izbrali dve bolnišnici, ki sta bili jasno označeni z znakom Rdečega križa, močno pa prizadeli tudi stanovanjske okraje. Prebivalstva i« imelo občutne izaul»e.
V Pa?izu vladajo nemiri In zmeda
Cene življenjskih potrebščin so poskočile za 300 odstotkov — Ječe se vsak dan bolj polnijo
Madrid, 9. septembra. Ameriški dopisniki v Parizu pošiljajo svojim listom izčrpna poročila o zmedi in nemirih. ki vladajo v Parizu, odkar so vanj vkorakali angloameriški »osvoboditelji«. V mestu so neznosno poskočile cene vsem življenjskim potrebščinam tako da trpi prebivalstvo lakoto, vlada pa tudi teror, kakršnega Parižani naibrže niso pričakovali. Doslej je zaprtih že 9000 ljudi, a to število bo verjetno še zelo naraslo Preskrba z živili ie zelo slaba in so cene povprečno narasle za več ko 300 odstotkov. Kosilo v majhni pariški restavraciji stane na primer 200 do 300 frankov.
Tudi politični položaj ie do kraja zapleten. De Gaulle hoče ustanoviti četrto republiko. Komunisti pa zahtevajo, da se plače državnih uslužbencev zvišajo za 50 odstotkov in zahtevajo v vladi več mest.
Bern. 9. septembra. Poročilo francoskega terorističnega tista »Les Allo-brages«, ki javlja, da je prišlo v petek zjutraj v francosko obmejno mesto Annemasse 50 boljševiških častnikov, ponovno dokazuje, da vštric z angloameriškimi »osvobolevalci« koraka boljševizem. Ti boljševiki so bili internirani v Švici in so jih zdaj de-gaullisti in teroristi navdušeno sprejeli in jim priredili banket
Srečanja s tistimi, ki Jim ni pomoči
Te dni sem srečal znanca, akademsko naobraženega gospoda svobodnega poklica, petičnega in dvakratnega hišnega posestnika. Komaj sva se pozdravila, mi je že pričel peti navdušeno slavo o ofariji. Srce se mu je smehljalo v sladkem pričakovanju »velikih dogodkov«, še bolj pa v škodoželjni privoščljivosti pogina vsem, ki smo se strnili v bo.iu proti komunizmu. Kar videl nas je že, kako sa pražimo na ražnju kot izdajalci naroda, zaveznikov, svobodoljubja in kdo ve še česa vsega.
Pustil sem ga, da mi je izpraznil svoje srce, in šele potern sem mu dejal: »Nisem pričakoval, da se bo kdaj izvršila v tebi taka nesebična evolucija.« Debelo me je pogledal, in ko sem videl, da ne ve, kaj sem :uu hotel povedati, sem mu obrazložil bolj vsakdanje: »Nisem pričakoval, da ne boš kdaj tako navduševal za sistem, ki ti bo vzel tvoj svobodni poklic, obe hiši, avtomobil in še kaj. Saj kar koprniš po trenutku, ko se bo to zgodilo. Res, če to ni višek samood-povedi, potem sploh ne vem, kaj naj bi še bilo?«
Njegovo začudenje se je tisti trenutek izpremenilo v pomilovalen posmeh, in akademsko naobraženi gospod, petičnež in dvakratni hišni posestnik me je pogledal visoko zviška, ko mi je odgovoril: »Zelo mi je žal, da si se tako izgubil in se vdal tej prekleti izdajalski propagandi, katere edini namen je poneumiti čim več ljudi. Zakaj samo zločinska propaganda izdajalcev je, če kdo trdi, da mi bodo naši kaj vzeli. Meni da bi kdo vzel svobodni poklic, denar, obe hiši, avto in še kaj? Meni? Ha, ha, ha! Če bo kdo komu kaj jemal, bo jemal vam, ki niste vredni, da bi vas še prištevali med Slovence. In če vam bo vzel, bo samo pravično. Mi pa, ki smo bili ves čas trdni in dosledni patrioti, ki smo stali brez omahljivosti in strahu na strani edino pravilne stvari i?i smo tudi odkrito obsojali vaše izdajalstvo, bomo se sami pomagali, da se bodo do kon-ca iztrebili izrodki iz našega naroda.«
Tedaj sem jaz pomilovalno pogledat akademsko naobraženega gospoda, petičneža in dvakratnega hišnega posestnika, zakaj spoznal sem, da mu ni pomoči, da je do konca udarjen s slepoto in od bogov obsojen v pogu-
oo.	Kako naj drugače mislim o človeku, ki je dovršil srednjo šolo in univerzo, pa še v septembru 1. 1944. ne verjame, da je boljševizem res boljševizem in da je OF samo oddelek kominterne? V njegovih možganih je neka.j_ v neredu*-— natanko tako, kakor je bilo v neredu pri ti-stem (zdaj že pokojnem) stanovalcu nekdanjega Studenca, ki je krčevito ti.scal v roki leseno žlico in trdil, da šofira avtomobil.
Dva dni po tem razgovoru z akademsko naobraženim gospodom, petičnežem in dvakratnim hišnim posestnikom sem trčil ob starejšega kulturnega delavca, kateremu no bi bilo mogoče odreči priznanje, da ie bil _ vse življenje narodno zaveden moz. Morda je prav zaradi te vztrajne zavednosti ostal brez pozemeljskih blagrov. Vsaj eno je gotovo, da nima ne kapitala, ne hiše, ne avtomobila. Pa mu tudi ni žal. Nekoč mi je dejal, da mu je_ uspeh dela za narod, ki ga je izvršil, v večje zadoščenje, kakor bi mu bile pozemeljske dobri-ne. Toda glejte, tudi ta me je pozdravil s prekipevajočim srcem in od sreče sijočim obrazom, zatrjujoč mi, da se bližamo času, ko bo končno uresničen stoletni slovanski sen. Tudi njega sem pustil, da mi je izpraznil svoje srce, in šele nato sem mu dejal: »Nisem vedel, da vam je tako malo do našega ubogega slovenskega naroda.* Osuplo je zastrmel vame, m bil je zatrdno prepričan, da se mi blede. Razumel me je šele, ko sem mu pojasnil: »Nisem vedel, da si tako zelo želite, da bi nas Slovence po skoraj poldrugotisočletnem življenju v srcu Evrope podjarmili azijski barbari. Saj kar hrepenite po tem, da bi nas požrli Gruzinci. Judje, Mongoli in vrag vedi še kakšni step-njaki, zadavili našo samobitnost in nas termitizjrali.«
Mož me tedaj ni pogledal pomilovalno kakor akademsko naobraženi gospod, petičnež in dvakratni hišni
Eosestnik, ampak od srca žalostno. . koraj solze so mu silile v oči, ko mi je dejal: »Kako samo morete, niladi človek, tako žaljivo govoriti o naSi veliki .slovanski matliški', o naših mogočnih bratih in izvrševalcih pra*-starih prizadevanj vseh naših rodovr Ali ste tudi vi že nasedli tistim plačancem, ki so se dali najeti v proti-slovansko službo? O Gruzincih govorite Judih in Mongolih? Ne, to je neodpustljiva žalitev naših vzhodn:h bratov, njih, ki so si postavili ra svoj najvišji cilj združitev vseh Slovanov, ki naj potem zedinjeni ustvarijo vsemu človeštvu novo zgodovin*
korodu v vodilo in bodrilo
Nauk naših živih in mrtvih junakov
Za prvo obletnico 8. septembra 1943. je zbral Slovenski dom v svoii nai-noveiši številki nova poročila in pričevanja o dogodkih, ki so za vse veke vžgali našemu komunizmu na čelo pečat efijalstva in kainstva. Napisala jih ni gospoda, ki je preživela usodni prelom v prijetnem in varnem politiziranju znotraj ljubljanskih zidov. ampak možje, ki so šli za svoje sveto človeško in narodno prepričanje tvegat brezupen boj — ne nazadnje zato, da bo našemu mestu prihranjena šentjernejska noč neštetih Slovenskih trgov in vasi.
Preskromen je prostor v našem listu, t^a bi mogli ponatisniti vse misli in nauke, ki izzvenevajo iz besed naših junakov o strahotnem in pretresljivem. a hkrati tako herojskem dogajanju tistih dni. Naj zato v imenu njih vseh in v vodilo tisočem in deset-tisočem, ki tako željno čakajo prave in iskrene besede, govori samo eden od tistih, ki so ostali, in sedem od njih, ki so dali življenje za dom in domovino.
Z bolečino in s ponosom se spominjam Tutjaka in mislim, da je lahko za Slovence lo, kar je Kosovo polje za Srbe. Cvet slovenskega naroda je bil zbran v njem te dni. in kakor je bil nekoč eno izmed žarišč proti turškemu divjaštvu, tako smo se v njem hoteli upirati tudi mi barbarstvu, ki v slovenski zgodovini nima primere.
Zakaj smo umiralif Po enem letu bridkih preizkušenj lahko mirno rečem. da smo umirali in prali grehe vsega slovenskega naroda. Prav imate, gospod urednik, ko menite, da je veliko krivde v needinosti, v sebičnosti in v ne vem kakšnih grehih še. Vse to drži. Prepričan sem. da je naj-večji greh in največja krivda v tem, da Slovenci ne znamo misliti s svojo pametjo, oziroma če kdo hoče misliti, pravijo, da je zmešan. Vse. kar ni naše. je dobro, je imenitno, je najboljše. Vse. kar je naše, je za nič. Ali naj taka miselnost vzgaja ljudi, ki bodo znali v odločilnih trenutkih reči: tako in ne tako? Ali naj nam laka miselnost da ljudi, ki bodo kvas novega rodu. ki vstaia iz prelite krvi na požganih pogoriščihf
Nezrelost, nedoslednost in nizko stanje narodne zavesti so novi vzroki. ki so nas tirali v pogubo. Vsak zaveden Slovenec bi moral v vesti čutiti, da današnii čas zahteva enotnost in zrelo mišljenje. Tisti, ki so poslušali vse zvonove, le slovenskega ne. so krivi traqedij in slovenskih križevih postaj.
Turjaški borec Karel Mauser
Kaplan Jaka Mave, ki si ie med redkimi kočevskimi ietniki rešil življenje, nam ie pa ohranil poslednje besede svojih sojetnikov,, preden . so šli v smrt. Evo jih:
Mnogo žrtev in idej ie treba, da se človek umiri. Veliko človek v življenju ljubi, a najlepša je ljubezen materi in domovini, pozdravi ju obe!
Poročnik Drago Tomažič
Dolžnost izpolnjeval, prisego držal, kaj rni marl
Poročnik Marjan Sterniša
Nič ne drži izrek: vojska je svetinja. nikar se v rt jo ne vtikaj. Vojska z idejo je svetinja, in če te ideje nima, je kakor tijakarski koni z zasenčenimi očmi, ki ne ve. ali vozi prijatelja ali sovražnika, ali ga pelje na svatbo ali v smrt.
Stotnik Pavle Vošnar
Vsako nepotrebno trošenje narodnih sil v nepravem času in na napačen način bo spravilo odgovorne na zatožno klop.	.	_	,
Stotnik Marjan Teplv
Ko bi človek ne vedel, da živi. se bori in umira za svojo družino in otroke, bi mu bilo še težje.
Habič
te pogum! Borci za idejo ne umirajo v mehkih pernicah. Poglejte Kristusa! Nismo mi ne prvi ne zadnji!
Kurat Tone Slnkar
Premagal nas ni komunizem, ampak needinosti	_
Jelo Capuder
JZ GOVORA G. MAKSA JANA
Program delavske protikomunistične akcije
Namesto židovskega kapitalizma nor, pravičen gospodarski red po božjih in naravnih zakonih
Terencem in priganjačem OF ustanovitev Delavske Protikomunistične akcije v začetku ni delala posebnih skrbi. 111006«. da bo ostalo vse samo pri besedah in frazarieniu proti komunizmu in njegovem uničevalnem delit.
Vendar so se prehitro veselili. Delavska protikomunistična akcija ie res najprej prikazala delavcem in vsem delovnim ustanovam slabe strani komunizma. takoj nato ie pa stopila na plan z lastnim, do potankosti izdelanim programom, kako naj delavstvo socialne in gospodarske prilike uredi brez židovskega kapitalizma in brez marksističnega komunizma.
Kdo je reakcionar?
Zadnja komunistična fraza češ da ie vse. kar ie zunaj komunizma. »re-akciouarno«. je bila s tem prikazana v vsej goloti njene zlaganosti, kakor pred nio že vse druge komunistične fraze. Danes vemo. da so reakcionarni komunisti in zaslepljenci laži-osvobodilne fronte, ki ponavliaio nad sto let staro, zgrešeno teorijo Žida Karla Marksa o delu kot edinem gospodarskem Činitelju.
Naš program ie slovenski!
Delavska protikomunistična akcija se ne bori proti komunizmu s topim orožjem ali z udarci v prazno, temveč se bori proti komunizmu, kakor tudi proti židovskemu kapitalizmu z ostrim orožjem, s svojini programom, ki temelji na slovenskih narodnih tradicijah in socialni pravičnosti. Ob tem modernem programu, ki ie edini slovenski gospodarski in socialni program. so onemeli tudi komunistični demagogi zakai niihov propram razdiranja in uničevanja, kolhozov in državnega kapitalizma ni slovenski, temveč brezuaroden in orotinaroden.
Soeialna pravičnost ie glavno in Prvo pravilo
Delavska protikomunistična akcija ima Pa kot nosilka tega programa v glavnem naslednje naloge:
1. do korenin uničiti med Slovenci, zlasti med delovnimi stanovi boljše-viški komunizem:
2. namesto framasonskega židovskega kapitalizma hoče ustvariti s pomočjo delovnega ljudstva nov. po božjih in naravnih zakonih utemeljen, vsem slovenskim delovnim stanovom pravičen gospodarski red:
3. v okviru obče-narodnih stanovskih poklicnih in obratnih občestve-nih interesov hoče pravično preurediti in smotrno zavarovati pravice vseh gospodarskih panog s tem. da ustvari pravično razmerje med delom in kapitalom:
4. v predstavništvih posameznih stanovskih enot in naroda se bo in mora varovati popolna enakopravnost in so-
odločanje delavcev in delodajalcev. Na osnovi priznanih in pravičnih skupnih interesov naj rastejo nova socialno gospodarska zastopstva s skupnim vodstvom in s skupno odgovornostjo z istimi pravicami in istimi dolžnostmi. Kapital naj ne bo več sam sebi namen. ne človek njegov suženj. Dobrine nai služi io človeku in skupnosti.
Naš program
V teh kratkih točkah so zajete nekatere osnove programa, za katerega se bori in ki ga propagira Delavska protikomunistična akcija. S tem programom ie v temo našega razrvnuega socialnega in gospodarskega življenja posvetila nova močna luč. Ta program ie prinesel načelno jasnost slovenski protikomunistični skupnosti.
V znamenju programa stanovske preureditve slovenskega naroda so se že začeli in se bodo ločili duhovi. Kdor ni za zdravo ureditev socialnega in gospodarskega življenja, ki ie utemeljena v božjih in naravnih zakonih, ta bo še vedno naprei deloval proti slovenski skupnosti, ki ie s tem programom zavrgla liberalni kapitalizem, zlagano demokracijo in barbarski komunizem. Narod pa bo ne glede na levo in desno šel s trudom in znojem gradit nov gospodarski in družabni red ravno na osnovi programa stanovske preureditve. Zato ie ta program že danes in še boli v bodočnosti mejni kamen med dvema gospodarskima dobartia našega naroda.
Delavstvo ima besedo!
Na ugovore s strani nasprotnikov stanovskega programa ie delavstvo sa-
3io naibolie odgovorilo s tem. da ie alo Delavski protikomunistični akciji vso svoio pomoč in vso oporo v tem velevažnem in težkem delu. Delavstvo upravičeno dan za dnem boli glasno zahteva nai izgine iz slehernega slovenskega človeka stara kapitalistična miselnost, kaiti v novem redu in v novi Evropi ne bo več mesta zanio. Kdor misli, da se sedanji družabni red. katerega smo v bivši državi zaman krpali več ko 20 let. da še krpati. in da se da socialni nered še podaljševati, ta ie v zmoti. Kdor Da vztraja v tei miselnosti in se poleg tega še trka na svoie prsi ter se sklicuje na svoie slovensko in protikomunistično prepričanje, ta ie dvakrat v zmoti, zakai vedeti ie treba in delavstvo prav dobro ve. da bo komunističnemu Molohu na naši zemlji zadan smrtni udarec šele takrat, kadar bo slovenski narod sam iz sebe in s svojimi lastnimi močmi zgradil nov, vsem stanovom in vsem poklicem pravični socialni red.
Delavec ne bo več v novem redu potisnjen v kot ali ob steno, temveč bo in mora biti kot človek z dušo in telesom enak popolnoma svojemu podjetniku kot človeku zakai le taka
družba, le tak gospodarski sestav bo mogel dati zadosti kruha vsem pridnim in enakopravnim povezanim čl ionom ene same skupne narodne družine. Samo taka družba bo mogln izvesti obnovo našega tako težko prizadetega narodnega gospodarstva.
Gradimo z dejanji.
ne le z besedami!
Boriti se za nov stanovski gospodarski red. ne samo boriti se z besedami in navidezno ker ie to moderno, ampak boriti se za ta nov red s srcem, z vso svoio močjo in s pripravljenostjo na težke preizkušnje, ki iih bo ta borba od nas še zahtevala, ni samo dolžnost delavca, ampak tudi dolžnost pridobitnih slojev. Tudi pridobitni sloji moraio. ne da bi čakali da jih bo oblast k temu prisilila, pokazati svoj smisel in razumevanje za težki socialni položaj svoiih delavcev in videli bodo. da bo. ako bodo pokazali s srcem take traine plemenite gešte, začela razredna mržnia upadati in bo polagoma popolnoma izginila. Tudi v. industrijo in obrt. kakor tudi v urade in pisarne se na ta način današnjemu času prilagodeno morejo vrniti tisti stari dobri časi. ki iih ie preživljal naš kmetski stan takrat ko ie hišni gospodar hlapca imenoval »našega Janeza« in deklo »našo Mico«. Vse. kar ie prišlo po teh »starih dobrih časih«, ie prinesel gospodarski liberalizem in drugi zmotni gospodarski nauki polpreteklega in sedanjega časa. Proti vsemu, kar ie gospodarski liberalizem odnosno kapitalizem rodil, pa velia naša borba, ravno tako. kakor nroti zločinskemu komunizmu.
Nobena sila ne bo udušila klica Po novem redu
Komunistični agitatorji in troikaši so v zadnjem času vrgli med delovne sloje krilatico: »Zahtevajte nov družabni red takoj! Povejte liudem od Delavske protikomunistične akciie. da nam ie zadosti obljub in zadosti besed. Mi hočemo deiani!« Toda delovno ljudstvo, ki pozna te demagoge ki so ga 20 let in več zavaiali in mu ogromno škodili, ne posluša niihovili fraz. Preprosti delavec v neki ljubljanski tovarni ie takemu komunističnemu laži-modriianu delal: »V veliki zmoti si ti in vsi. ki mislijo, da bomo zaspali še v starem redu zbudili Pa se bomo že v novem redu.« Ravno tako. kakor ie bilo z« vsako važnejšo gospodarsko preosnovo potrebno časa. mnogokrat celo dolgih deset let bo tudi za prehod v stanovsko ureditev potreben čas. Ta čas že pribaia. Samo tisti, ki ste zaslepljeni, ga ne vidite in ne občutite. Klic po stanovski preureditvi slovenskega gospodarskega življenja ie že danes tako močan da ga nobena sila več ne more udušili. Bodočnost in realizacija stanovskega programa pa sla eno.
Izgube komunističnih tolp
Primorski stražarji iz Ilirske Bistrice so v preteklem tednu napadli komunistično »trdnjavo« Celje blizu Harij. Ujeli so komandanta in komunistično kurirko in zaplenili mnogo vsakovrstne komunistične literature, med katero so posebno zanimiva navodila, kako naj se vedejo komunisti, če bodo prišli v te kraje njih »zavezniki«.
18. avgusta zvečer so primorski narodni stražarji obkolili Krn, kjer se ie potikalo zadnji čas mnogo tolovajev. 20. avgusta ie bil obroč sklenjen. Tolovaji se niso mogli pred svinčenim dežtem nikamor umakniti. Na pobočju Krna je po hudi borbi obležalo 119 komunistov. Stražarji so ujeli tudi nekaj komunističnih voditeljev, med njimi komandanta Gregorčičeve »brigade« zida/ia Uršiča Franca in izdajalsko triperesno deteljico od Sv. Lucije Skrta, Brkuča in Marogo. Med ujetniki je tudi bataljonski komandant in politični komisar pekovski pomočnik Knez Avgust. Stražarji so zaplenili komunistom tudi ogromno plena, in sicer več radijskih in telefonskih aparatov, strojnic, brzostrelk in pušk.
St. Jernejski domohranci so izvedli pretekli teden napad na tolovajsko postojanko v Sošicah. V borbi, ki ie
trajala komaj 15 minut, je padlo 58 tolovajev, razen tega so pa domobranci zaplenili tudi ves arhiv »komande mesta« Sošice. tri brzostrelke in večje število raznovrstnih pušk in municije.
V	preteklem tednu ie močna komunistična skupina napadla komaj ustanovljeno in še šibko zavarovano postojanko na Črnem vrhu. Tolovajem, med katerimi so bili po večini Italijani. se ie posrečilo zasesti vasioo, ki so jo takoj razdejali, oropali in požgali. Razen stražarjev, ki so padli v boju, ie bilo ubitih tudi več vaščanov, med njimi tri ženske.
Opozorilo policije
Uprava policije opozarja prebivalstvo, posebno pa Še zemljiške lastnike, da ie poškodovanje vojaških naprav vzdolž mestne meie strogo prepovedano in kaznivo.
Uprava policij*
Cene trboveljskega premoga
Trboveljska premogokopna družb* in Prometni zavod za premog v L*ub-liani sta z vlogo 31. avg. 1944. zaprosila za odobritev cene za uvoženi trboveljski premog.
Na podstavi čl. 1 naredbe proti navijanju cen. št. 19 z dne 1. marca 1944. ie pokrajinska uprava odobrila Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani naslednje najvišje cene za uvoženi trboveljski premog:
Cene za razdelievalce-grosiste: 'l% 1 tono franko železn. postaja Zalo«' meja: kosovee 354.35 lire. k očkove0 348.50 lire Orehovec- 313.35 lire. gr*' hovec 289.95 1+re. zdrob 266.50 lire. prah 243.05 lire; za 1 tono franko vagon Ljubljana; kosovec 376.30 ljre« kockovec 270.40 lire. orehovec 335.3« lire. orehovec 311.85 lire. zdrob 288.40 lire. prah 265 lire.
Cene za trgovce-detailiste: za 1 tono! kosovec 499.60 lire. kockovec 492.50 lire. orehovec 450.40 lire. grahovec, 422.20 lire. zdrob 394.10 lire. prah 365.95 lire.
Vse gornje cene se razumejo vkliuC; no iavne dajatve brez tehtarine. Prt dobavah javnim ustanovam se smeio zaračunati drž. takse posebej. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu * vseh obratnih prostorih kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen ie prepovedano. Kršitelii s® kaznujejo do zakonskih predpisih.
Ukinitev višjih strokovnih izpitov za zdravnike v bolnišnicah
Na podlagi pooblastila vrhovnega komisarja z dne 22. junija 1944. G. 'L. Dr. M/B 7204 jn Sl. i naredbe o upravljanju Ljubljanske pokraiine z du® 20. septembra 1943. št. 1. Službeni list št. 273/86 iz 1. 1943. odrejam:
čl. 1. Uredbi bivšega ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravi® o. opravljanju viš ega strokovnega izpita za zvanie zdravnika asistenta v državnih in drugih javnih bolnišnicah zaradi napredova la v višie skupin® z dne 21. februarja 1938. S. št. 4530. Službeni list št. 167/27 iz 1938 in ® opravljanju višjega strokovnega izpita za zvanie primarnega zdravnika v državnih in drugih javnih bolnišnicah zaradi nanr dovania v višie skupine J dne 19. februarja 1938. S. št. 4532. Službeni list št. 166/27 iz 1938. s® ukinjata.
Čl. 2. Ta naredba slooi v vetiav® na dan objava v Službenem listu Sef®
pokrajinske prave v Liubliani.
Ljubljana 3. septembra 1944. Prezident. d. v. general Rupnik s- r-
Doglavnik Marico Došen je umrl
Zagreb. 9. septembra. V noči na 8. september ie umrl predsednik hr-vatskega Sabora doglavnik Marko Došen. star 86 let. Pokojni Marko Došen ie bil naiožii sodelavec obeh hr-vatskih narodnih voditeljev Ante Star-čeviča in Stjepana Radiča. Boril se ie vseskozi za hrvaisko neodvisnost in bil od ustanovitve ustaškega gibanja eden njegovih najbolj požrtvovalnih članov.
sko obdobje. S tem ste se sami izločili iz te skupnosti in iz te velike bodočnosti. Žal mi je vas, zares zal.«
Tedaj sem iaz žalostno pogledal starega narodnjaka, ki se je vse svoie življenje pehal za slovenski narod in pri tem zanemarjal celo skrb zase in za svojo družino, zdaj pa so ga na stara leta udarili bogovi s slepoto in ga izročili pogubi..Zakaj kako naj drugače mislim o človeku, ki je bil zares nacionalist, pa še v septembru leta 1941. ne ve ali noče vedeti, da onstran Karpatov sploh ni nobene slovanske Rusije, ampak je le Internacionalna, po Azijcih vladana SSSR, ki ruskega imena niti v svojem nazivu nima, ki ie Ruse sa; me potlačila pod brutalni škorenj najbrezobzirnejšega nasilja, kar jih doslej pozna človeška zgodovina? V njegovih možganih nekaj ni v redu. Otrpnili so in zakrneli. Zaman ves napor, da bi se spet pomaknili naprej in doumeji resnico zadnjega ce-trtstoletja.
Potem me je naključje zaneslo v družbo mlade, lepe, elegantne in tudi šolane gosirodične. Morda ste jo tudi vi že kdaj srečali na ulici in se ozrli za njo, zakaj oblečena je vedno nenavadno elegantno. Preobleče se po večkrat na dan, sfrizirana je vedno po najnovejši modi, ustnice ima pobarvane z rougem, nohte manikirane in polakirane. Skratka; modna
gospodična je, ki bi se mogla uveljaviti in postaviti celo v samem Pa-rizu. Za svoje obleke, čevlje, klobu-ke in druge pritikline izda na mesec več kakor tri siromašne družine skupaj za ves obstanek. In glejte, tudi ta elegantna gospodična nn je razkrila, da je njeno srce vse prepolno navdušenja za gošarje, OF m SSSR.	.
Molčal sem in počakal, da je ploha navdušenja minila, potem sera šele izpregovoril: »Občudujem vas, lepa gospodična, da imate toliko poguma, da se želite tako na lepem poboljšati in se vdati skromnosti in preprostosti.« Presenečeno je zastrmela vame in rekla: »Oprostite, ne razumem vas. Kaj pravite?« — »Občudujem vas,« sem ji pojasnil, »da ste se odločili za družabni red, v katerem se ne boste več oblačili po modi, v katerem se ne boste več fri-zirali, manikirali, lakirali, lepotičin z modelnimi klobuki, ampak boste hodili okoli lepo v preprosti enotni obleki, v ljudskih čevljih, z gladko pričesko in ruto na glavi. Če ta želja ni višek spreobrnitve vseh vaših dosedanjih stremljenj in dokaz največje in najbolj junaške samoodpo-vedi, potem splon ne vem. kaj naj bi še bilo.«
Prej tako ljubeznivo sijoče oči lepe gospodične so se zdajci zabliskale od jeze, ko je nervozno vzkliknila: »Kaj, v enotni delavski obleki, brez frizure
in z ruto na glavi da bi kdaj hodila? Ali ste znoreli? Tak ste tudi vi eden od tistih bedakov, ki verjamejo, da v sovjetski Rusiji ni mode, ni ele: gantnih gospodičen in gospa, da ni velikega življenja? Kakšen idiot! Pa tudi če bi nazadnje bilo tam tudi res tako, ali mislite, da bi bilo tudi pri nas? Propaganda!« In gpspodkna, elegantna in bogata, mi je obrnila hrbet, in čeprav ie ni glasno izgovorila, sem spet slišal prijazno oznako »idiot!«.
Jaz sem pa gledal za njo in obžalujoče majal z glavo. Zakaj vedel sem, da spada tudi ona med tiste, ki jim ni pomoči. Kako naj ji kdo pomaga, če še v septembru leta 1944. ne verjame — kar nam je znano ne samo od Nemcev, ampak tudi od Angležev in Američanov — da pod boljševizmom ni oblačenja in preoblačenja po modi. ni klobukov pariških m sploh nobenih modelov, ni manikiranih in lakiranih nohtov, ni posedanja po salonih in kavarnah, m... pa kaj bi še našteval. Tudi elegantno gospot dično, ljubljansko modno lutko bogatih staršev, so bogovi udarili s slepoto in jo sklenili pogubiti. Zaman veš napor, da bi ji kdo oči odprl s kakršnimi koli dokazi. Zanjo in za vse prejšnje in podobne je mogoč le en sam dokaz: brutalen udarec z boljševiškitn kolom po glavi. Tojla ta poslednji dokaz pride zal vselej prepozno.	S-	S.
15. september
Iz hoste prihaja nov glas. Grožnja se ie potuhnila; volk si ie za izpre-membo nadel spet ovčjo obleko. Preživa je obletnica, premočen nasprot nik. treba ga ie Po starem receptu najprej zmesti in razkrojiti.
»Pridite k nam, domobranci! Nič hudega se vam ne bo zgodilo. Vsi imate prost pristop, tudi voditelji, kdor le nima krvi na vesti. Samo podvizajte se! Do 15. septembra je še čas. Drugače —«
Kako krotko! Kako kulturno! Kako ljudomilo! Kje so časi. ko smo bili vajeni takih milih sirenskih vabil — cela tri leta so minila od tistih dob. To ie bilo v času, ko je naš takrat še nemočni komunizem vrgel svoje mreže po slovenski mladini. Politično razočarano in neizkušeno, kakor ie bila, jo je z lahkoto izmamil v hosto in z lahkoto je tudi odluščil z nje plitvo plast frazerskega nacionalizma in nepristnega krščanstva in io zdre-siral za ubijalce Slovencev. Oprt na to svoio janičarsko gardo in na vesoljni slovenski kriminal, ie tedaj nas komunizem brez strahu odvrgel krinko in pokazal svoj pravi volčji obraz.
Lani ob tem času smo vsi, ki smo volku, še pijanemu od naše krvi. rekli volk namesto jagnje, bili samo »beli psi« in »izdajalci«. Lani je bil 8. september adut: vojna ie bila že odločena. največ še štirinajst dni, pa je bo konec, z zmago boljševizma seveda. Zakai bi neki še skrivali kvarte? In so iih položili pred vsem svetom na mizo: Turjak, Grčarice, Mozeli, Kočevje... Hosta se je mastila, vriskala in plesala, kmet ie plačeval požrtijo. slovenska kri ie tekla v poto-kih.
A vojne ni hotelo biti konec. »Beli psi« so si izlizali rane, se zbrali in udariti nazaj. Začeli so vračati, kar so dobili. Najprej obresti, nato Pa še glavnica, kakor se za poštenega dolžnika spodobi. Zmagoslavju v hosti ie sledil maček. Za obletnico ie glavni obrok poravnan. Ostali slede — nič skrbi, da bi bilo prej konec, preden bo posojilo Izplačano.
Rdeča režija to sluti. Tudi to sluti, da večni porazi nekako niso prava reklama za hosto: koga bo mikala druščina bosih capinov? Zato je poklicala svojega dičnega zaveznika na pomoč. Razdelila sta si vlogi: iz hoste saharinska vabila siren, iz Londona grožnje rdečih prodancev.
Toda osel gre le enkrat na led. Bas to le oslovsko, ie sicer nekoč nekdo zapisal. Vzamemo na znanje — in ostanemo na bregu.
Jutri je 15. september, termin iz Londona in iz hoste. Knjižite: vaš termin nam prav nič mar. Naši obroki tečejo po naših terminih naprej.	®-
.Antiskabični canbulatorij zoper garje in ušivosi
Pregled dosedanjega dela novi delovni čas. navodila obiskovalcem
V	sredi aprila letos ie Higienski zavod dvoril antiskabični ambulato-rij v kletnih prostorih Delavskega doma. Velik obisk te ustanove ie dokaz. kako zelo ie bila potrebna v sedanjih razmerah. V petih mesecih se ie tukai zdravilo skoraj 800 garievilt bolnikov, med niimi dvakrat več moških ko žensk. Ušivosi so odpravili v 132 primerih.
Ainbulatorii nosluie 4Urat na teden, vsak ponedeljek, torek četrtek in petek ob novih uradnih urah od
7.—10. ure za ženske od 10. do 13. ure pa za moške. Ker traia kopanje, zdravljenje in razkuževanje perila dobro uro. nai se iaviio ženske najpozneje do pol 9.. moški pa do II. ure. Vsak nai prinese s senoi brisačo in sveže perilo da se do zdrav; lieniu preobleče in nai pride v start obleki, ki bo tudi razkužena v parnem aparatu. Zelo važno ie na. ■!« so bolniki točno ravnajo do navodilih ki jih dobe na poučnem letaku, kako moraio ravnati doma j posteljnino, brisačami, perilom in drugo.
Opozarjamo tudi na to da so garje prava družinska bolezen in nikakor ne zadošča, d« se zdravi le en sam član. pri katerem so znaki bolezni jasno izraženi. Skoraj redno so nam; reč več ali mani prizadeti tudi drugi družinski člani in ie jasno, da Lo možno definitivno odstraniti bolezen iz družine edino, če bodo vsi prišli k zdravljenju.
Vse poslovanje ambulaloriia ie zalo brezplačno!
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Paketi ra Nemtijo. Radi prbmitnih ovir ne sprejemamo nekaj dni paketov »h Nemčijo. Sporočili bomo v listih, kdaj bomo topet pri-čeli sprejemati pakete.
Note za vojne ujetnike. Vojni ujetniki t Nemčiji prosijo, uaj bi jim Slovenski Rdeči križ poslal note naSe narodne in umetne p) a s bo (vokalne, orkestralne In klavirske). Radi tena se obračamo do lastnikov odviAnih not. naj bi jih podarili nam ra vojne nJ«^* nike. Prevzemamo jih v glavni pitami, Marijin trg 5, med uradnimi urami.
Pritožbe glede paketov. Glede na nekatera pritožhe, da prejemajo naslovniki pakete, k' jih odpofiilja Slovenski Rdeči križ, v nepopol' nem stanju, sporoča Slovenski Rdeči krti, da earinsk' uradnik vsak paket spričo stranke zaplombira konca motvoza pa zalepi r vinjete Rdečega križa. Pakete prevzame naslednji da« carinska poSta in jih odpremi dalje.
Poziv bolničarjem. Slovenski Rdeči križ vabi vse bolničarje in bolničarke, ki so že ložili slike ra nove legitimacije, da zamenjat® stare izkaznice ra nove.
Kdor ie ni oddal slike ra novo irkarnief. naj Jo ČimpreJ prinese v pisarno Slov, JUi** če ga križa v šentjakobsko kolo.
Opozorilo
Dogaiaio sp /nrabe. da se neupravičene osebe c .t<ak> Dri oosamezni-kih in pobirajo denarne prispevke, feš da so poslani od Socialne r>onioči: dogodilo se ie celo. da so diktirali, koliko niora kdo darovati.
Socialna pomoč zato ponovno opozarja. da imajo vsi nieni pooblaščenci oziroma POOblaščenke posebne legitimacije in pismena navodila, oboie opremljeno s štampilrko Socialne pomoči in s podpisom predsednika Socialne pomoči. da so upravičeni izbirati prostovoljne prispevke za Socialno pomoč.
Zato naj vsak. ki dvomi, ali so nabiralci (vedno Po dva pooblaščenca f-ki) Socialne pomoči} upravičeni nabirati prispevke za Socialno pomoč, zahteva legitimacijo, vse sumliive osebe pa. ki so ne bi mogle izkazati z navedenimi listinami, javi naibližii policijski stražnici oz. glavni pisarni Socialne pomoči.
Ljubljana 11. septembra 1944:.
Predsednik Socialne pomoči: N. Velikonja s. r.
Znamenje sv. Trojice s Koneresnesa trca ie zdaj varno spravljeno v zaklonišču. Na trsu pred cerkvijo ie ostal samo še podstavek z vitkim stebrom in lenim kanitlom. Robbov vodnink pred magistratom ie pa že varno obložen z vrečami peska, ki bodo Pri morebitnem letalskem napadu umetnino varovale poškodb.
»Za slovensko domačijo« se imenuje nov zbornik »Tolminskega glasu«. ela-sila slovenskih narodnih varnostnih »traž na Tolminskem. Zbornik vsebuie Pesmi in prozo na 28 straneh. Je zelo »ester in zanimiv in priča o veliki i*>žrtvovalni delavnosti naših primorskih borcev.
JfaTijalci in verižniki so bili v svitu stu spet kaznovani in sicer zaradi navijanja cen. verižen ia iu kršitve raznih nrotidra"iniskih	" na
skupno denarno kazen v znesku 29.900 lir.
(•motna škod« v Borovnici ie po
treh letalskih bombardiranjih ce!o <ečia. kakor so v začetku mislili. Ugotovili so. da ie popolnoma porušenih 21 stanovanjskih hiš 15 hlevov, dva skednja. 10 kozolcev. 21 svinjakov. 2 ielavnici, 1 stanovanjska baraka, ena Jaea. 1 mlin in 1 štolama. Delno ie razdejanih 54 stanovanjskih hiš. 17 hlevov 2 skednia. 17 kozolcev. 30 »vinjakov. 5 delavnic 43 kleti 1 stanovanjska baraka 1 žaea_iu 1 mlin
joi>olnonia porušena, jp stanovalo 175 ljudi, v delno porušenih pa 159 ljudi, tz Borovnice in iz Laz se ie moralo taradi poškodb izseliti 114 družin s ♦kupno 544 osebami, jz Laz pa dve iruz.ini s 7 osebami. Okna na vseh »avbah Borovnice so razbita. V Borovnici ie danes brez strehe 334 ljudi. Jpajmo. da bo Ljubljana tako hudo jnzadetim Borovničanom pomagala, solikor ie v nienih močeh!
Sadie na nakaznicc bodo dobivali ooslei bolehni in revni beograiski »Iroci. Srbski Rdeči križ ie sklenil, la bodo dobivali bolehni in revni jtroci od dveh do desetih let vsak te-len po pol kile smokev 1 teden Pa ioločeno količino lešnikov.
Določevanje krvnih skupin za prebivalstvo bo odslej izvrševal_ Higienski zavod v Ljubljani brezplačno vsak oonedeljek in četrtek od 8. do 9. ure tjutrai. Pričetek pregleda bo 11.. septembra. Prebivalstvo naj izkaznico o irvnih skupinah slirani k svoiim dokumentom. da bo ob morebitni ne-»reči vsakdo vedel, kateri krvni skn-sini pripada in tako zdravnikom omogočil kar naihitreišo transfuzijo krvi.
Naši sadjarji in vrtnarji so zborovali na redni skupščini Sadjarskega n vrtnarskega društva na praznik 8. t. in. pri Mraku. Dvorana ie bila nalito polna članov iz Liubliane Pa tuli ir. ljubljanskih podružnic. Poročilo je prebral tainik g. Skuli. Lela 1912. ie imelo društvo 92 podružnic in 4123 Slanov. Leta 1943. je sodelovalo z ma-hcnim društvom samo še 74 podruž-J*c. danes Pa deluje samo še 32 oo-Iružnic s približno 2500 člani. Številč-Jo nazadovanje ie posledica voine. >rav kakor tudi ukinitev lista »Sadjar n vrtnar«. Sicer ie pa društvo v preteklem letu imelo lene uspehe. Gmot-lo ie dobro podprto, novost Za ljubljanske. posebno pa za podeželske •Jane ie na novo ustanovljeni prodai-Ji oddelek društva »Sadiama«. ki jraduje v prostorih »Čebelarskega iruštva« na Dunajski cesti. Tu si ahko člani nabaviijo razne potrebšči-le in tu tudi prodaiaio sadie s član-»kih vrtov. Na koncu ie bila volitev lovega odbora. Novo listo ie predložil »redsednik viške podružnice SVD e. Vavpotič in so io vsi soglasno spre-eli. V novem odboru SVD so: pred-»ednik 2- Franio Kafol, podpredsednica g- F. Istenič in g. J. Vavpotič., tai-lik e. Andrei Skuli in blagajnik g. jrof. J. Verbič.
110.0IM) lir ie nabrala Ljubljana v ledeno za Borovnico ob nabiralni do->rode!nj akciji za Borovničane. Tako e dokazala Ljubljana, da kljub vsemi v niel še niso zamrla dobra srca. ti znajo pomagati, kadar gre zares.
S strojnicami so obstreljevali anirlo-uneriški letalski eansstri istrski par-lik. ki ie v soboto 10. septembra volil civiliste vzdolž istrske obale. Ubili to več civilistov.
Osebne vesti
UMRLI SO:
V Ljubljani: Alojzi) Polajko; Auton Grum; Frančiška 8chleyeva; Jo*ip Olup, trgovec in posestnik; Alojzija Kukovičeva; Josip Ogrinec, po*.; Antonija Martinčeva; Miroslav Ambro-iič, korektor v Učiteljski tiskarni; Anton Vol' čiČ; Anton Javornik, knjigovodja.
Nafle softaljel
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: O. Milan Milač, magiatratni uradnik in gdč. Nada Kocmanov*.
Čestitamo!
Listek »^Družinskega tednika*
Sedem zapovedi za zdravje otrok
Temeljna pravila zdravja so preprosta in nauk o zdravju r,ato lahko zgostimo v nekaj poglavitnih točk. Dunajski otroški zdravnik profesor dr. Hamburger ie pred kratkim zbral sedem zdravstvenih činiteliev. ki bi Jih morala poznati vsaka mati. ki si želi imeti zdravega, krepkega in veselega otroka. Starši bi »e namreč morali zavedati, da ie prav detinstvo Pri človeku posebno važno, sai tvori zdravstveni temelj za vse poznejše življenje.
Svei zrak *a sveže Hudi
Zrak velemestne ulice ie še zmerom boljši kakor zrak v slabo Prezračeni sobi še tako slovitega zdravilišča. Svež. neizrabljen zrak ie prvi poizoi za zdravie. V zaprtih prostorih se zrak hitro izrabi ker se v njem nobero škodljive izparine ki Se iim pridruži še ogljikova kislina, ki io izdihavamo. Nepokvarjen, svež zrak ie najboljša zaščita pred mnogimi otroškimi boleznimi. Otroci, ki pozimi in poleti 9pe pri odprtem oknu in ki gredo na sprehod ob vsakem vremenu. se skoraj nikoli ne prehlade.
Red in zmernost v hrani
Drugi zdravstveni činiteli ie dobra in zdrava prehrana. Vedeti moramo pa. kai pomenita oznaki »dobra« in »prava«. Če otroka preveč silimo ie-sti. se po navadi ubrani s pomanjkanjem teka. kar ustreza naravnemu instinktu, ki je Pri majhnih otrocih dovoli razvit, da nadomešča razum odraslih.
Kdo ne pozna litanii ob otroških mizah: »Še eno žličko za mamico, še eno žličko za očka in še eno za babico... tako. zdai ie krožnik prazen!« Krožnik ie res prazen in otrokov želodček ie res poln toda namen hranjenja ni. z zviiačo polniti želodec. Tako mora po navadi otrok poiesli več. kakor bi mu v resnicj teknilo. Želodec se razširi, pokvari, otrok bruha, prei ali slei se mu tek ustavi tako da ič še mani. kakor bi sicer.
Pustimo, da otrok ie toliko, kolikor mu tekne. Morda ie včasih to res premalo. toda za dnevi ko otrok zelo malo ie. pridejo nedvoTino snet dnevi. ko se tek vrne in ko otrok nadomesti zamujeno. Pripravimo otroku hrano v več maihnih obrokih če se otepa velikih obrokov.
Sonce utria kosti
Sončna luč ie najboljše zdravilo za rahitis ali anMeško bolezen zakai ob učinku sončnih žarkov na telo se v našem organizmu tvori nrotirabitični vitamin D. Brez tega vitamina ostanejo kosti mehke in se skrive. Pozimi mora sonce nadomesiiti bodisi umetna kremenčeva luč. delno na tudi vi-gantol. to ie olie ki vsebuie vitamin D. Profesor Hamburger ie tudi dognal. da potrebuieio pozimi vigantol neredko tudi starejši otroci, ker prežene to zdravilo nri niih splošno utruienost. oomanikanie teka in ob-čnlek šibkosti. Vi'ranlol nriooročnio v noveišem Času tudi za zdravljenje ploskih nog in mlahavosti sklepnih vezi.
»Delo« otroka razvedri
Fiziolog označuie sleherno deiav-nost. ki io opravlja tn ali oni organ, za »delof. Ko berete te stavke, »delajo« vaše oči. Za otroka ie tudi tekanje. skakanie. igranie »delo?. Udei-stvovanie mišic ie torej četrti zdravstveni činiteli. Potrebno ie za splošen telesni razvoj iu na tudi zn duševno ravnovesje, zakaj samo »delo« — pri otroku igra. pri odraslem pa res pravo delo — ustvari v človeku tisti prijetni občutek samozavesti, ki ga dviga in duševno kreni. Premimi in preresni otroci po navadi niso čislo zdravi. Pri niih so starši zadušili prirojeno nagnjenost k udeistvovaniu in iim s tem v vsakem pogledu škodovali. Ker stanovanje po navadi ni primeren prostor za divjanje in igranje, morajo otroci ven v naravpl
Spanje Do mili volil
Otrok nai sni. če ie utrujen — sicer ne. to ie peta točka profosori* Hamburgerja. Potreba Po snaniu ie pri otroku prav tako različna kakor pri odraseni človeku. Liudie. ki trdiio da otrok mora spati ob določenih urah. nimajo prav. Njih trdilve »o trditve laika. Ce otrok slabo spi. pomeni to. da se premalo eiblie ali pa. da mora preveč spati. Pri starejšem otroku — posebno, če ie občutljive nravi — na povzroči slabo spanie tudi preveč raz-bičana domišljija, posledica oosluša-nia grozotnih pravljic tik pred spanjem.
Higiena
O higieni ima večina ljudi napačne pojme. Naloga higiene ie. da obvaruje otroka nalezljivih bolezni. Higiena nai premaguje škodljive mikrobe. Vendar večina ljudi ne ve. da še zdaleč niso vsi mikrobi škodljivi, da. nekateri so za živlienie in zdravie celo neobhodno potrebni. Razen tega ie mnogo nalezljivih bolezni, ki se iih s še tako pikolovsko čistočo ne moremo obvarovati. Takšni sta na primer pljučnica in hripa. Laže se teh bolezni obvarujemo z utrditvijo. Tako smo spet pri svežem zraku in nri utrjevanju.
Prav zaradi tega ima higiena v zdravstvenem brevirju profesorja Hamburgerja šele šesto mesto. Kai-pak to ne pomeni, da lahko otroci žive v umazaniji. Samo po sebi ie umevno, da morajo otroci biti čisti, toda ne smemo se zibati v varljivem prepričanju, da 8 higieno samo že
lahko preženemo ali preprečimo nalezli jvo bolezen. Zato ie važnejše, da govorimo o čistem zrak« kakor o čistih rokah, zato ie holiše. da so okna nekoliko umazana, toda odprta, kakor pa umita in zaprta. Oboie ie kaioak najboljše.
VzRoja — poslednia, toda ne nevarna torka
Sedmi zdravstveni činiteli ki prav za prav obsega vse druge, ie vzgoja. Nje temeljno pravilo nai bi bilo: zaupajmo v naravo in v nieno urejevanje. Vzgojno in zdravstveno ie napak, če za otroka pretirano skrbimo in fo otroku celo pokažemo. Kajpak to ne pomeni, da smemo biti malomarni.
Drugo temeljno vzgoino pravilo ie: neopazno vodimo otroka k zdravemu in dobremu. Ni potrebno, da bi otrok vselej vedel kai vzgojitelj z niim namerava.
Tretje pravilo, ki bo morda posebno prezaskrbljene mamice prestrašilo, ali pa celo odbilo, ie:	vzgoia	z	iz-
kušnjami. Otroku lahko stokrat poveš, da se bo pri štedilniku opekel, dokler se sam res ne speče, bo še zmerom silil tia. To pa tudi ne pomeni, da se lahko otrok — samo zaradi dosledne vzgoje opari, zlomi hrbtenico ali utone — vzgoia k samostojnosti gre do prave meje. Otrok nai se uči po lastnih izkušnjah, tudi če so slabe izkušnje. ravnajoč se po pregovoru »vsaka šola nekaj stane«. »Šola« na ne sme biti prehuda zato naj poskrbita mati ali vzgojitelj. Otrok nai se razen teea vzgaja tudi sam. da ne bo vse življenje lutka svoie okolice.
operacija)
Da preprečim morebitne nesporazume, vam takoj v začetku povem, da sem pisatelj in ne zoolog, kakor bi pozneje morda lahko mislili. Še nikdar v svojem življenju nisem delal na kmetiji «i; farmi — tako mi boste marsikaj lahko oprostili, kar se vara bo sicer čudno in samo po sebi umevno zdelo.
Zdaj pa k stvari. Nekega dne, od tega je zdaj minilo že pol leta, so me nekj moji znanci povabili na večerjo. Pogovarjali smo se o lem in onem in gostitelji po me naposled začeli izpraševati tudi o mojem zasebnem življenju. Ko so izvedeli, da nimam ne žene ne otrok, sem se jim zasmilil. Začeli so mi prigovarjati, naj vendar ne tičim tako sam zase med štirimi stenami, naj več hodim v družbo, ali naj si pa kupim vsaj psa. ki mi bo krajšal urice samote.
Povedal sem jim, da si psa ne morem omisliti, ker nimam vrta in bi Se mi žival smilila, če bi morala zmerom tičati v moji sobi. Da bi pa vsak dan dvakrat ali še večkrat samo zaradi njega hodil na sprehod, se mi tudi ne ljubi.
Tedaj se je žena mojega znanca spomnila na zlate ribice. Dejal »em
ii.	da bi se ribice gotovo zelo dolgočasile pri inenj in dejal, da bj potem že rajši imel...
«Kaj bi rajši imel?« me je orekini-la. nien mož ji pa je pomagal:
»No. kaj?« je silil vame.
Zaieelial sem nekaj nerazumljivih besed. Kako so iz njih moii znanci našli besedo mucek, mi je še danes uganka.
»Mucka? Seveda, ljubkega, majhnega mucka bi imeli radi. Da. ta bi bil nravi za vas. Mački so zelo ljubeznive živali za one. ki jih imajo radi.«
»A tudi mačke v moji borni sobi ne bi mogel imeti. Samo pomislite, kako nerodno bi bilo. če bj lenega dne celo mlade dobila. Ne. tudi mačke ne maram. Kvečjemu mačka.«
»Veste kaj. gospod Bargee, preskrbeli vam bomo mačka, ki Ra boste lahko vzeli nekaj časa na poskušnjo,
NAPISAL PETER BARGEE
recimo za en mesec. Ce vam potem ne bo všeč, ga bost« vrnili. Ali ste za-zadovoljni?«
»Prav za prav bi...«
Spet so me prekinili — zadeva je bila rešena. Moral sem pristati na njihovo ponudbo.
Ko sem se potem poslovil, »em ves pogovor vzel za šalo in nisem več mislil nanj. Lepega dne mi je pa postrešček prinesel velik zavitek. Presenečen sem ga pogledal in »em ga hotel vprašati, če se morda ni zmotil v naslovu. A mož je že izginil.
Ko »eni zavitek odprl, sem našel v njem košarico, v njej pa majhnega črnega inuca, ki me je debelo pogie-
Vzeinit«
za ledvične bolezni
URIDON čaj
Dobite ga v lekarnah
doval s svojimi velikimi očmi. Živalca je imela za vratom pritrjen listek, z napisom:
»Rad bi ostal pri vas. morate mj pa najprej dati primerno ime, da me boste lahko klicali.«
Mucek je trenutek nato že skočil iz košare in začel vohljati po sobi. Skakal je po vseh kotih, po stolih, mizi in postelji in kar venomer mijavkal.
Gledal sem ga, pozabil na večerjo in na večerna poročila.
Moj mali gost se mi je zdel na pol ponorel. Kar ni se hotel umiriti. Ko sem ga nekaj časa z zadovoljstvom opazoval, se mi je v glavi kar mimogrede porodila zamisel za njegovo ime.
»Mi-fmt,« naj se imenuje, sem si dejal.
Ura je bila že polnoči, ko se je moj !gost naposled umiril, se zvil na preprogi v klopčič in začel zadovoljno
KEMIJA V LJUBEZNI
NAPISAL K. E. HELK
Še iz študentovskih let imam dobrega prijatelja, Peter Preein mu je ime. Peter je astronom in zelo premožen. Morda vas bo to presenetilo, toda takoj moram pripomniti, da si Peter ni pridobil premoženja z astronomijo. To bi bilo le pretežko, zakaj tudi na novo odkrite zvezde ne vržejo denarja, ker so predaleč.
Peter si je prislužil svoj imetek z izumi. Nekaj od svojih idej, ki se mu porajajo ponoči, ko strmi v nebo, je dal patentirati in z njimi zaslužil lepe denarce.
Peter še ni poročen, toda vseeno ima dosti sorodnikov. Če bi ne bil tako mlad in razmerno zdrav, bi se »žlahta« pač bolj zanimiva zanj, toda ob takšnih okoliščinah in ker Peter kot mladenič v cvetju let tudi nima dosti smisla za starikave sorodnike, žive vsak zase. Ta ali oni sorodnik se spomni na Petra samo, če je v stiski in če potrebuje dobrega sveta, ki naj bi se porodil v njegovi bistri glavici kar na povelje.
In tako se je do Petra obrnila Mar-ga. Marga je hči Petrove sestrične Mete. Marga je imela prikupnega prijatelja, ki mu je bilo ime Pavel. To prijateljstvo je obetalo lep razvoj, če ne bi Margina mati na lepem z groba roko posegla vmes.
Bilo je pa takole. Margina mati je bila mnenja, da je Pavel še nekoliko premlad in premalo podkovan, da bi
se mogel poročiti. Sicer je Pavel študiral kemijo, toda gospe Meti se je zdelo najpametnejše, da se mlada dva, vsaj za začetek, še za nekaj časa ločita in tako preizkusita svojo ljubezen.
Da bi preprečila ljubezenske sestanke pa tudi morebitno dopisovanje, je gospa Meta poslala Margo na posestvo njene tete. Na tem posestvu naj bi stric pregledoval vso pošto, ki mu jo je vsak večer prinašal poštar iz več ko deset kilometrov oddaljene vasice na samotno posestvo. Tako se ne bi moglo prav nobeno ljubezensko pi-semee izmuzniti v Margine roke.
Edino, kar je mogla Marga storili, je bilo, da je obiskala pred odhodom vseznalca Petra in mu milo potožila svoje križe in težave.
Peter se je takoj zavzel za mladega moža in poskrbel, da je po odlično končanih študijah dobil izvrstno službo v neki kemični tovarni, nato je odšel k Margini materi kot snubač, tako da naposled sestrična Meta res ni imela vzroka, da bi še ugovarjala in je naposled le privolila v Margino poroko z mladim kemikom.
»Mlad par ti je pa res lahko hvaležen,« sem dejal Petru, ko sva se vračala s svatbe. »Sauio nekaj mj ni jasno. Le kako sla mlada dva vzdržala tri četrt leta, ne da bi se videla, ali si pa vsaj pisala?...«
»0, je že šlo,« je odgovoril Peter. »Zmerom moreš najti kakšen izhod.«
»Tako? Sam si rekel, da na posestvu Margiae tete ni bilo prav nobene priložnosti »krivuo ljubezensko dopisovanje.«
»Takšno možnost je pač treba najti. In še celo, če je eden izmed zaljubljencev kemik. Ko je prišla Marga k meni po slovo, sem bil že pripravil dve slekleničici črnila, ki mi ju je dal zanjo Pavel. S črnilom iz prve stekleničke je Marga napisala na ovitek naslov svoje matere, s črnilom iz druge stekleničke pa Pavlov naslov. Črnilo, ki je bil z njim napisan materin naslov, je po nekaj urah izginilo, toda ostalo je vidno dovolj dolgo, da ga je videl Margin stric, ko mu je oddala pismo za poštarja. Pavlov naslov je bil napisan z nevidnim črnilom iu se je pokazal šele čez nekaj ur pozneje, tedaj ko je materin naslov kdaj že izginil. Kajpak je moralo biti to drugo črnilo pripravljeno tako, da se je pokazal'naslov še pred urejevanjem pisem na pošli. In tako so Margina pisma mirno romala skozi stričeve roke. Marga sama je pa dobivala Pavlova pisma vsak teden v časopisu, v križnem ovoju. In da je na tem križnem ovoju — prav zato, ker je bilo časopisu priloženo pismo — bila pisemska znamka, to na posestvu ni nihče opazil.«
»Pri tej ideji si pa gotovo tudi ti botroval,« seiu vzkliknil.
»Da, toda samo zato, ker sem vedel, da je Pavel imeniten dečko. Moje mnenje je potrdil, ko je hilro in dobro končal svoje študije. No, toda o vsem tem molči, zakaj če bi moja sestrična Meta izvedela, da pri tej zadevi nisem imel čistit) rok, bi mi najbrž še zdaj levite brala.«
Lišaji in suha koža so nadlogo marsikatere žene in dekleta. Odpravite jih s kremo »EVA«.
presti. Šele tedaj sem se prav zavedel. Telefoniral sem svojim prijateljem, jih zbudil iz spanja in škodoželjno dejal:
»Tukaj Peter Bargee...«
»Da...«
»Ali ste mi vi poslali mucka?«
»Mucka? Ah, seveda. Ali ni ljubek?«
»Da, zelo. AH bom madeže na preprogi lahko čistil?«
»Kakšne madeže?«
»No, saj veste, tudi mački opravljajo svojo potrebo — moj mali muc jo je naredil ravno na preprogo.«
»Narediti mu morate zabojček, v katerega boste nasuli žaganja. Muc bo potem zmerom hodil v ta zabojček in ne boste nikdar imeli z njim sitnosti. Mački »o vendar tako čiste živalice,«
»Zabojček? No, najlepša hvala. Lahko noč «
Odložil sem slušalko in pogledal Mi-fouja, ki se je ravno igral z mojim rokopisom. Potem sem stopil k omari in poteguil iz nje neki zaboj. Takoj sem ugotovil, da je za Mi-fouja veliko previsok in preširok. Potem sem brskal po omari in naposled našel v njej neko staro žago.
Pokleknil sem na tla in začel žagati. Z veseljem sem ugotovil, da l>oin tako tudi najceneje prišel do tako potrebnega žaganja. Čez približno pol ure je bil zabojček gotov, a žaganje, ki sem ga pri tem dobil, še zdaleč ni zadostovalo. Z njim bi kvečjemu lahko pokril zabojčku dno. Moral sem torej še žagati. Ob dveh ponoči je prišla spodnja stranka in izjavila, da ne more spati. Ob treh so mi z metli-nim ročajem potolkli po stropu. Da, da. ubogi stanovalci vendar niso mogli vedeti, da sem dobil naraščaj, ki nujno potrebuje žaganja. Jaz sem pa žagal in žagal. Ko me je začela desna roka boleli, sem poskusil z levo. Nekoč sem bral, da mora biti človek z obema rokama enako spreten.
Naposled sem imel žaganja dovolj. Ko sem pa hotel Mi-fouja položiti v zabojček, mu očitno ni bil všeč. Jadrno mi je namreč ušel.
Naslednji dan sem telefoniral mojim znancem in jih prosil, naj pridejo k meni in mi dajo potrebna navodila za mojega neubogljivega muca. No, navodila »em potem res dobil in čez en teden je bil moj muc čist, čez en mesec sem se pa že naučil vseh mogočih reči, ki jih prej nisem vedel.
Moram reči, da mi je vzgoja mojega Mi-fouja vzela mnogo časa. A vzljubi] sem ga tako zelo, da me to prav nič ni motilo. Cesto »o me obiskali prijatelji in zmerom sem se z njuni pogovarjal samo o mucu. Skoraj vsi so mi svetovali, naj ga nesem k živinozdravniku, da ga bo kastriral. Jaz sem bil prav zjt prav proti temu.
Potem je pa lepega dne mojega mačka nekaj čudnega obsedlo. Mijavkal je in stokal ko majhen otrok iu po vsaki ceni hotel ven. Bil sem prepričan, da je Mi-fou zbolel in scin zato poiskal živinozdravnika. Ta mi je pa smeje se pojasnil, da to pač tako mora biti jn se ne da pomagati. Hotel sem, da Mi-fonja preišče, a maček o tem sploh ni hotel slišali in je samo ven silil.
Naposled sem imel njegovega mijavkanja dovolj in sem ga spustil iz sobe. Upal sem, da se bo čez pol uro že vrnil. Medtem sem še izpraševal zdravnik* o operaciji. Ko mi je vse natanko razložil, sem sklenil, da mojega Mi-fotija nikakor ne bom dal ka. strirati.
Štiri dni in štiri noči se je Mi-fou polepal in se niti enkrat samkrat ni oglasil pri meni. Že sem mislil, da ga ne bom nikdar več videl, ko se je lepega dne le vrnil — a kako spremenjen. Bil je tako shujšan, da so »e mu videla rebra, zmršen in pogrizen po ušesih. Prijazno sem ga sprejel in ga nakrmil. Nekaj dni sem mu posvečal veliko pozornost in ga hranil ko otroka. Kmalu se mu je dlaka spet začela svetiti, in tudi odebelil se je. Postal je pa zelo len.
Prav tedaj	sem	pisal	neki	roman
in sem imel	zato	veliko	dela.	Nisem
imel časa, da bi se z Nli-foujem igral.
Nekega dne Bern pa dobil poziv, da moram takoj k vojakom. Prekiniti sem torej moral	svoje	delo.	Stopil
sem na stol,	da bi vzel	z omare na-
hrbtnik. Tedaj mi je skočil Mi-fou na ramo.
»Kaj delaš tu gori?« sem ga začudilo vprašal. A Mi-fou je za odgovor samo zagodel.
Potem sem odnesel nahrbtnik na mizo in od presenečenja obstal. V napol odprtem nahrbtniku je ležalo pet majhnih mačic z rožnatimi smrčki.
»Mi-fou,« sem očitajoč zaklical in gledal zdaj mačka, zdaj njegov naraščaj. Potem se mi je zdajci posvitalo v glavi. Mi-fou ni bil muc, temveč muca, prava muca. Odslej jo bom rajši imenoval Mi-folle. ’
Ali bi morda vi hoteli katero izmed mojih mladih muck?
Usnjene itdf Ike Itarvaite I« H »padalu« barvo ki osuta a« škoduj« JBtak« — Napoleonov trg.
KAKO NAD Tl VERJAMEVA J,
s
MUK SE DE NA* PRAVIL v hakima IN VZEL SAMO ENO SMOKEV DRU<,E * <,A DREVE3A.
KOMAJ DE SULTAN ICA PO*
jeola smokev, Žt so IZ*
tflNUA VELIKA UŠESA.
POKLICALI SO ZDRAVNIKE IZ VSEC.A MESTA . A NOBEDEN NI ZNAL POMAGATI. >2 g.
SASA S>c*^KllA
SULTAN JE MUKA PELJAL V ZAKLADNICI
/ OSTANI TAK.HU*
' DO&NI SULTAN, KI KAZNUJEŠ ZVE * STE SLUŽABNKE %
VSE KAR. LE' l LIS OOBI& ČE p OZDRAVIŠ SE ifi^MENB I /
JN OD 9EDAJ NA* PREJ JE Živel MUK SREČNO V MA Ll HIŠICI OAL.EC
OO LJUDI.
Usodno naključje
TAT
Tudi najbolj premeten zločinec se enkrat ujame
»To je bil Jean Birgel,« je odločno izjavil policijski nadzornik Bopp,
»predobro ga poznam. Dvakrat mi je ušel. A to pot ga ujamem!«
Nadzornik je to rekši jezno stisnil pesli. Policijski ravnatelj se je moral nasmehniti. Bopp je bil eden izmed njegovih najboljših ljudi. Bil je pogumen in zmerom pripravljen na vse.
»Torej zadevo o tatvini prepustim vam,« je potem dejal policijski ravnatelj. Vzemite za pomoč še nadzornika Miillerja s seboj.«
»Dobro, gospod šef.«
»Oba moža sta ob treh popoldne odšla s policijske stražnice. Žgoče sonce je razbelilo mestni tlak in na ulici je bilo videti le malo ljudi. Hotelskega tatu Birgla so poslednjič videli v bližini postaje. Potem je baje poklical taksi in izginil v predmestnih ulicah. Nato je policija zaman iskala sled za njim.
Birgel ee je navadno nastanil v elegantnih hotelih in s« izdajal za premožnega mladega moža. Potem je, brž ko je bilo mogoče, navezal »tike s premožnimi mladimi damami ali mladeniči, jih okradel, nato pa odnesel pete.
Obfl nadzornika sta odšla proti postaji. Tam se je začelo predmestje, majhne stanovanjske hišice in tovarne. Ali se je tat Birgel tod kje skril?
Nadzornik Bopp je dvomil. Njegov tovariš je bil pa ravno nasprotnega mišljenja. Zdelo se mu je, da je nekoč pri vratih ene izmed teh majhnih hišic bral ime Birgel.
»Dragi prijatelj, to še ni potrdilo, da se je tat tod skril. Saj vendar veš, da je ljudi, ki se tako pišejo, pri nas na stotine. A vaša zamisel mi vendar daje misliti. Pojdite * menoj, prijatelj!«
Potegnil je tovariša »a seboj v poleg stoječo krčmo. Ko sta potem po-
Sila nekaj kozarčkov, je nadzornik opp vprašal krčmarja:
»Ali poznate gospo Birglevo, Jea-novo mater?«
»Da, seveda jo poznam,« je prijazno povedal krčmar. »Te dni je dobila obisk. Sin je prišel k njej.«
»Tako, tako,« je dejal Bopp.
»Da, mladi Birgel je bil dolgo v tujini in si je kar dobro postlal,« je potem nadaljeval krčmar. Poleg tega je dečko re„ vzoren sin. Svoji materi je kupil hišico in lep kos zemlje, poleg tega ji pa še vsak mesec pošilja precejšnje vsote denarja.«
Bopp je narahlo pokimal svojemu tovarišu, potem sta odšla.
»Mislim, da bi stari ženi lahko prihranila razočaranje,« je dejal Bopp.
»Počakajva ga zunaj.«
Njegov tovariš je bil zadovoljen.
»Ti stopi na levo od hiše, jaz bom pa pazil na desni strani,« je odredil.
Minile so ure. Postalo je pozno. Tedaj se je nadzornik Bopp odločil, da ne bo več čakal. Počasi se je približal zali hišici. Vaze s cvetlicami so Btale na oknih, pred hišico na vrtu je cvetelo nešteto bujnih cvetk. Vse je bilo čedno in ljubko. Nadzornik se je ustavil in milo se mu je storilo pri duši. Potem se je spomnil dolžnosti in je krepko pozvonil. Koraki so se približali vratom, nato bo se vrata odprla in stara ženica je presenečeno zastrmela vanj.
»Ah, najbrže ste poslovni Jeanov prijatelj,« je potem dejala. »Sin mi je pravil, da vas pričakuje. Moj dobri ein. Pomislite, pet let ga nisem videla. Z daj me je za nekaj dni obiskal.
Da bi vsaj za zmerom lahko ostal pri meni. Prav rada bi zanj skrbela. Jean je vendar tako dober zame...«
Bopp jo je poslušal in najrajši bi se obrnil in odšel. A dolžnost mu je branila. Jean Birgel mu je že dvakrat ušel, tretjič ga je morkl dobiti.
Stara ženica je Boppa peljala v salon. Okrog mize so »tali naslanjači, po stenah so visele slike, na sredi mize je stala v prekrasno izdelanem okvirju Birglova slika. Bopp je tatu takoj spoznal.
»Moj sin bo takoj prišel,« je dejala starka. »Prosim, sedite.«	/
Bopp je sedel. Nikakor ni mogel razumeti, zakaj je Jean zašel na kriva potn. Saj mladenič, ki je tako ljubil svojo mater in skrbel zanjo, kljub vsemu ni mogel biti slab človek.
Tedaj je stopil v sobo Birgel. Začudeno je pogledal nadzornika in oh-sful med vrati. Njegova mati, ki je stala z njim je pa dejala:
»Vidiš, Jean. tvoj poslovni prijatelj je prišel.«
Birgel je pogledal nadzornika in ta je prikimal.
»Da, že precej dolgo se poznava, kajne, Jean,« je dejal Bopp. »Tako rekoč stara znanca sva žo.<
Starka je bila srečna. Odbrzela je skozi vrata in prinesla kavo in pecivo. Potem sla oba moža sklenila, da bosta odšla na sprehod.
Ko sta nato stopila Jean in nadzornik Bopp na cesto, je tal ponudil nadzorniku roko. rekoč;
14. IX. 1944
Križanka itev. 28
1
2
3
4
5
6
7
8 9
POMEN BESED Vodoravno: 1. Živali je nimajo. Polom. — 2. Cerkven dostojanstvenik. Traynik ob vodi. — 3. Zboljša jed. Sodobna kratica. — 4. Veznik. Spomladi je nihče ne kosi. —	5.
Trud. — 6. Grič v Beogradu. Pol zakona. — 7. Osebni zaimek. Mesto v Romuniji. — 8. Azijska država, števnik. — 9. Padavina. S predlogom spojen zaimek.
Navpično: 1. Žensko ime. Član izumrlega azijskega plemena. — 2. Žlahten kamen. Polni gostilne. — 3. Ladijska soba. Medmet. — 4. Dolenjski očka. Nekdanji ljubljanski oglasni zavod. — 5. Teniško orodje.
— 6. Žlahtna kovina. Bolezen. — 7. Glavni del iz dveh besed sestoječega imena pred kratkim zaslovclega normandijskega kraja. Kopenska vojska.
— 8. Na nekaterih knjigah. Konjska krma. — 9. žensko ime. Moško ime.
Rešitev križanke štev. 27
Vodoravno: 1. zidar; las. 2. eta: opora. — 3. la; evipan. — 4. kan: Ra. — 5. Pan (grški bog pastirjev*, tudi duh strahu in groze); ton. —
6. ak; tam. — 7. tatica; ep.— 8. enota; aga. — 9. kan; ropar.
Navpično: 1. zel; Petek. — 2. Itaka; Ana. — 3. da; anatom. — 4. en: kit. — o. rov; car. — 6. pir; ta. —
7. lopata; ap. — 8. ara; omega. — 9. Sanin; par.
Od česa imamo »kurjo polt«?
Kurjo polt dobi po navadi človek-če ga trese mrzlica. Tedai pride kuria polt od vročine, ki preveva vse telo. Vendar kuria polt ni vselej znamenie vročice, če moramo prestati hude napore. bodisi duševne, bodisi telesne, če smo živčno zelo razrvani. se rado zgodi, da nas kuria polt obliie. Tedai pa v resnici nimamo nič višie telesne toplote kakor po navadi.
Opazovali so tudi. da dobi človek kurjo polt do Lažjih operacijah, čeprav nima sicer nobenih drugih moteni in prav nič vročine.
Kdo je bil Konfucij?
Znamenit kitajski učitelj, državnik in filozof, ki se je v resnici imenoval Kung-futse je živel približno pol tisočletja pred današnjim štetjem. Vendar to še ni vse. Zanimivo je, da žive še danes na Kitajskem njegovi neposredni potomci.
Družina Kungova, nje poglavar je današnji kitajski ministrski predsednik, je neposredna naslednica velikega kitajskega filozofa. Nje prednike lahko zasledujemo po rodovniku skoraj dve tisočletji v preteklost. V naših razmerah bi to pomenilo, da bi lahko kakšen Grk dokazal, da je pravi potomec filozofa Sokrata.
Zakaj nosijo Kitajci kite?
Leta 1664. je s severa pridrla na Kitajsko zmagovita mandžurska armada. Ko je deželo vojaško zasedla, so izdali poveljniki več zanimivih odredb, med njimi tisto, ki zapoveduje, da morajo Kitajci nositi kite, da se bodo tako že na zunaj ločili od Mandžurcev.
Kitajci, ki so se svojim tlačiteljem samo pasivno upirali, so morali ubogati in so si morali pustiti rasti lase. S svojo neizčrpno silo je pa Kitajska tudi mandžurske vsiljivce vsrkala vase, tako da so naposled izginili v morju kitajstva. Ostala je samo odredba o kitah in ostale so tudi kite, ki so še danes simbol vsakega pristnega Ki
Drago kihanje
Med naidražia semena na svetu spada nedvomno semenie begonil, sai stane en sam gram tega draeoceneea semena v našem denarju okrop pet sto lir. Seme beeonii ie pa tudi izredno lahko in maihno. Kadar ga torej vrtnarji na lekarniški tehtnici tehtajo in sipaio v zavojčke, morajo paziti, da ne kihajo in ne kaš-sicer bi iim mimogrede nekai v zrak zletelo.
Odkod so makaroni?
Ne smemo živeti v veri, da je Italija prava domovina makaronov. Prve makarone so jedli na Kitajskem, prav kakor je kislo zelje doma na Daljnjem Vzhodu in ne morda v Evropi, kakor i ta ali oni misli.
DRU2INSKI TEDNIK
»Hvala, gospod nadzornik. Zelo veliko uslugo ste mi naredili.«
Poslednjič je pogledal lično hišico, ki jo je obsevalo večerno souce, potem je urno krenil z nadzornikom proti policijski stražnici.
Zakaj je muškatni orešek bel
Po naravi je muškatni orešek črn, njegova bela barva je samo »kamuflaža«, če naj se času primerno izražamo. Ko so namreč Holandci v 17. stoletju zasedli Moluške otoke, so bili oni edini, ki so izvažali to prijetno začimbo. Ljubosumno se boječ, da bi še kje drugje jeli saditi ta orešek, so vsak sad pobarvali z apnom, da ni mogel skaliti.
Holandci so pa delali račun brez krčmarja, pozabljajoč na muškatnega goloba, izrednega ljubitelja muškatnega oreška. Ta je sad v svojem želodcu prebavil in prekvasil in ga nato ponesel dalje, v druge kraje, kjer je »črna jajčka« posejal brez apnene prevleke.
Razen tega je monopol prekršil še neki Francoz, ho je potaknjence prenesel na otok Bourbon, kjer je jela ta rastlina izvrstno uspevati. Medtem se je pa svet tako navadil na bele muškatne oreške, da so še zdaj po 200 letih na prodaj samo pobeljeni.
Sončni žarki so zdravilni
Njega dni ljudje niso vedeli, da so sončni žarki zdravilni za človeški organizem. Vsakdo izmed nas se gotovo še spominja kakšnih orumenelih fotografij »sončenja« naših dedov in babic v obmorskih kopališčih. Kopalne obleke so tedaj segale do gležnjev in do vratu in kopalca je pred soncem tedaj varoval še širok sončnik, bolj podoben dežniku kakor sončniku.
Lepega dne je pa neki znanstvenik opazil, da postajajo živali v nekem Živalskem vrtu, ležečem v gosti senci, rahitične, medtem ko so tiste živali, ki so bile na sončnejšem predelu vrta, ostale zdrave in niso dobile rahitisa. S poskusi so nato dognali, da to ni gol slučaj. In tedaj so si bili tudi zdravniki kmalu na jasnem, da velja isto tudi za človeka. Sončni žarki namreč tako izpodbude organizem, da se jame pod kožo sam tvoriti er-goeterin, varovalna snov proti rahitisu. To zdravilo pridobivamo tudi umetno kot vitamin D, ki nam v raznih oljih v mesecih, ko ni dovolj sonca, nadomešča njegovo zdravilnost.
Indijci so najboljši hockegisti na svetu
Nedvomno in dokazano je, da so Indijci najboljši hockeyisti na svetu. Povprečen indijski igralec te igre še zmerom daleko nadkriljuje povprečnega Evropea ali Američana. Ker je to zelo nenavadno, so hoteli športniki in znanstveniki to okoliščino utemeljiti s psihološkimi vzroki, toda niso daleč prišli.
Podrobna preiskavanja so pa dognala, da je temu vzrok neka telesna značilnost Indijcev. Oči Indijca so drugo od drugega nekoliko bolj oddaljena kakor pri Evropcu. Tako Indijec v prostru vse boljše vidi. njego-
Na Dunaju so pred kratkim priredili kuharski tečaj za doraščajoče otroke, ki naj z znanjem kuhanja vsaj najpreprostejših jedi razbremene svoje matere. Otroci so imeli s kuhanjem veliko veselja in so dokazali, da so tudi na tem področju kmalu doma in samostojni. Gornja slika nam kaže enega kuharčka in dve kuharici, kako, zavedajoč se svoje odgovornosti in važnosti, pripravljajo svojo prvo solato.
va stereoskospska vidljivost je vse večja kakor pri Evropcu. In tako igralci indijskih hockeyskih moštev za nekaj sekund prej kakor Evropei opazijo, kam zleti krogla in z natančnostjo udarca svojega nasprotnika tudi po navadi zanesljivo prekose.
Drevesa brez sence
Do 160 metrov visoki evkaliptusi so brez sence, ker meče senco samo drevesno deblo, listi se pa obračajo zmerom tako. da sonce ne dobi na njih nobene površine, tako da sončni žarki kljub mogočnim krošnjam pro-dro čisto do tal in da se popotnik v njih senci ne more odpočiti, ker je sploh nimajo.
Koliko tehta črta, narisana s svinčnikom?
Ne. ne šalimo se! Tudi črta. potegnjena s svinčnikom po belem papirju, ima svoio težo. In danes ima Človek že tudi tako silno precizne naprave, da to težo lahko izmeri.
Črta, narisana s svinčnikom na papir. dolga en centimeter in- široka 1 mm. tehta torei dve milijoninki grama. Ta črta bi morala biti torei pet kilometrov dolea če nai bi dosegla »težo« enega grama.
Danes ie pa človek izumil tudi že napravo za merjenje teže. ki io imajo sončni žarki. Ne mislite, da ie to slab dovtip. Sončni žarki imajo Prav tako neko težo kakor če bi bili otipljivi. Svetloba sonca, ujeta na površino kvadratnega centimetra, tehta desetmili-ioninko enega grama.
Vprega morskih psov
Nemški pesnik Adalbert von Cha-misso (1781—1831). ki ie slovel tedanji čas kot izvrstni botanik in živalo-slovec, ie v enem svojih znanstvenih del resno zapisal, nai bi morske pse uporabljali za vprego ladiam.
Chamisso ie predlagal, nai bi morske pse že mlade ulovili, iih odga-iali v plitvih zalivih in iih učili voziti vprego. Posebni gumijasti obroči, podobni rešilnim pasovom, nai bi preprečili, da se psi ne bi potapljali...
Strah Monte Car-la
Te dni ie umrl Jean Plature. ki so ga njega dni igralci naivečie francoske igralnice v Monte Carlu imenovali »strah Monte Carla«. Plature ie namreč imel tako vražio srečo, da ie nekajkrat razbil banko in odnesel več večerov zapored težke milijone.
Kakor ie znano, ie pa sreča opoteča in navadno se zgodi da tak srečnik lahko pridobljene milijone spet zaigra in se iepega dne zbudi kot siromak. Prav to ie pa hotel Plature preprečiti. Ker ie pa vedel, da bi ga igralska strast le spet izvabil« v igralnico, si je izmislil nekai svojevrstnega. Pri igri ie namreč tako očitno sleparil, da mu ie igralnica prepovedala še kdai igrati. Tako ie premeteni Plature užival svoie milijončke v pozno starost.
Če je gorila žejna
Gorila ie zelo izbirčna žival in nikoli ne pije navadne vode. temveč zmerom samo destilirano. To vodo dobi v pragozdu iz stebličia liian. kier se ie bila očistila, tekoč po mozgu liian. Prav zato tudi v ujetništvu gorila odklanja navadno vodo in piie samo prečiščeno.
Črv v zobu
Na nekem starem egiptovskem papirusu bereš v posmrtnem izročilu o nekem egiptovskem plemenitašu »Bil ie zdrav vse živlienie. samo zobe so mu žrli črvi.«
Kakor vidimo, torei niso samo v srednjem veku živeli liudie v veri, da povzroča kljuvajoče bolečine v zobeh poseben črviček, ki mu človek z nobenimi zdravili ni kos, razen če bolni zob s škodljivcem vred izruieš iz čeljusti.
Aluminij dražji kakor zlato
Leta 1854. ie stala ena kila aluminija še okrog dve sto tisoč lir v našem denarju in te bila tedaj torei celo dražja kakor zlato.
Leta 1935. se ie pa cena aluminiju že precej uravnovesila, sai je tedai stala ena kila te kovine okrog dvanajst lir.
>0OO
•	»Dušana Kalana sem videla po nagni poroki šele čez leia, ko je bila potila že davno rojena. Deklica je pla rojena v enajstem mesecu po paimi poroki. Dušan Kalan je bil dva ledna po najini zaroki angažiran kot .violinist za neki orkester v Progi. To Službo je dobil tedaj, ko sva bila že davno obupala, da bi se mu kdaj Posrečilo zaslužiti toliko, da bi se
■ ogla Poročiti. Tam je ostal več let n se ni nikoli, niti za en sam dan, »rnil sem. V vseh tistih letih sem Pjeiela tudi le ta tri pisma od njega,
' ‘i tih tu izročam, da si jih ogledaš. °res i'h prebrati, saj to mrtvemu ne ,	škodovati. On sam bi mi to
<*ovoli|, če bi še živel.«
Breggpj’ vclova?« ie ubito vprašal
W?a’ *.e.neM tednov, in nič ti ne Prerivala, kako sem nesrečna.
Drifir Kmo.|a , p.rva Pot po njegovem ,e bila sem, da vidim naji-bof i. /0 er> ta pisma! Spoznal
■ • .	° neizmerno je trpel zaradi vesli, da ne bom nikoli njegova.
t>n % Rl.smo mi je bil pisal kmalu J*o Sonjinem rojstvu, za katero je bil ? nekoga izvedel. V njem mi je Plsal, kako ti zavida, da si ti oče , °iega otroka in ne on. Sele štiri p‘a Po Sonjinem rojstvu je odšel iz rage in od takrat se je pričel njegov , ™ umetniški dvig uspehov. Prvič rn ga videla spet, ko je bila Sonja Dri'3!26 Ve^ pe* Tedaj se je nov V mcn' on‘ s*ra*n> b°i med na n ? .Prebujeno ljubeznijo do njega, ',9 po zvestobi do tebe in na-«.r^?no. lo na otroka. Nazadnje sem Poznala, (ja sem prešibka, da bi se oatr ? J1D‘ratl njegovi ljubezni in la-ci I ,eo' čustva, ki jih v meni ni bilo. na?a sem samo pred odločitvijo: ali Odi varam> al' nai zapustim. ir> . a scm se za drugo, ki se mi sem	P°šten0	‘n častno. Odšla
, Zdaj veš vse. Preberi pisma. In v D 6 mogel verjeti, informiraj se da r9'' P°^em Pokliči Sonjo domov, živi’ v sreo° vsaj v zadnjih letih jih	prebral	pisma, mi
n,„,vrni po pošti. Marjana ima moj st, Živim stalno v Luganu. Toda noroci mi tudi, da se je Sonja vrnila.« v Dregant je slonel popolnoma zlom-ien v svojem naslonjaču. Ani ie zdaj j eriel tudi brez pisem in prevzela ga le neizmerna bridkost, da je odstranil °d sebe svojega lastnega otroka. Tr-Pcl ie morda bolj kakor takrat, ko je izgubil ženo. Ana ga je gledala sočutno, toda približati se mu ni upala 'n tudi tolažiti ga ne, čeprav bi bila
o	srčno rada storila. Ni se pa tudi ^u>gla od očiti za odhod, dokler je ne "aslovi. Nazadnje je Fran dvignil gla-'n io žalostno pogledal, rekoč: »Vzemi ta pisma! Ne bom jih bral. Vpjujem ti. Zdaj vem tudi, da nisi nič ypč kriva vsega, kar se je zgodilo, "Qkor sem jaz sam. Krivda naju obeh •e' da je moral trpeti najin otrok. Mo-fam pa ti všteti v dobro, da si prišla J^j zdaj in me prepričala, da je Soji19 res moj otrok. Oba sva grešnika. ?an) bi bil moral vedeti, da ženska •”alsetih let ne bo mogla biti srečna
o	vStrani skoraj že petdesetletnega ?l0Za Odpusti mi, kakor jaz odpuščam tebi! In ko se bo Sonja vrnila za to bom takoj poskrbel — ji *}°m lepo govoril o tebi in jo prosil, ti tudi ona odpusti in te objame kot mater. Nočem biti sebičen in držah jo le zase. Vzemi torej pisma in Pojdi za danes. Preveč se je naenkrat z9rni|0 name!«
»Hvala ti, Fran!« je zašepetala ginjeno Ana, vstala in vzela spet svoja P‘sma. »]az ti nimam kaj odpuščati. e°g s teboj!«
.. Ginjeno mu ie prožila roko, on pa R jo krepko stisnil in jo za trenutek
	Kfffiifi		
tSESEO ' "			
r-::t.T "i:				
—	i,	* LJUBEZENSKI	ROMAN V DVEH DELIH *	
podržal. Zrla sta si v oči in vsa grenkoba je izginila. Potem mu je Ana odtegnila roko, potegnila spet tenči-co čez obraz in počasi zapustila sobo. Fran je zrl za njo. Potem se je znova zamislil. Najrajši bi bil takoj odpisal bratrancu, toda roke so mu tako trepetale, da je moral pisanje odložiti za čas, ko se bo pomiril. In da ne bi ostal sam, je poklical svojega zaupnika Klemen.čiča in se mu v vsem izpovedal. Ko je Bregant končal, je dejal Klemenčič globoko prevzet:
»Še ni, hvala Bogu, prepozno. Vse je mogoče popraviti, vse. in neizmerno sem srečen, da hočete takoj poklicati domov hčerko, katero ste sklenili zadržati v Franciji vse do smrti.«
»Ne spominjajte me tega!« je zaprosil Bregant. »Bojim se, da ne bi zdaj usoda sama izpolnila tistega, kar sem prej hotel jaz.«
»Nikakor!« je prepričujoče vzkliknil Klemenčič. Vedno sem slutil, da vas teži nekaj bridkega, toda na to, da dvomite o tem, ali je Sonja ali ni vaša hči, ne bi bil mogel nikoli pomisliti.«
»Saj zdaj niti sam ne morem več razumeti, kako sem mogel to misliti,« je dejal Bregant. »Dovoljujem vam tudi, da smete povedati ženi in sinu, kaj me je težilo in da se bo Sonja zdaj vmila. Nič več nočem teh skrivnosti. Boris bo vesel ie novice, ali se vam ne zdi?«
»Prav gotovo,« je odkritosrčno povedal Klemenčič. »Saj je neprenehoma govoril o tem, da je gospodična Sonja zdaj pač že tako odrasla, da bi se mogla vrniti.«
Bregant je hotel še nekaj reči, pa se je premislil in je vstal:
»Zdaj grem domov, da povem Marjani, da se bo Sonja vrnila in da je mojih dvomov konec. Kako bo vesela!«
Bregant in Klemenčič sta si stisnila roke. in se ločila.
XXVIII.
Sonja je čakala polna nemira in hrepenenja na očetov odgovor na stričevo pismo. Le z največjo iežavo se je mirila, kajti bila je prepričana, da se mora njena usoda razjasniti tako ali drugače. Stricu Lojzetu je pa postajalo vedno slabše in oslabel je tako, da sploh ni več zapuščal svoje sobe. Sonja je bila skoraj vedno pri njem, saj se žena in hči skoraj nista brigali zanj. Včasih, ko je bilo stričku prav hudo, tudi ponoči ni odšla od njega, ampak je legla k počitku kar na divan v njegovi sobi. Samo rano zjutraj je na stričevo prigovarjanje odšla vsak dan na kratek sprehod po parku.
Tako je hodila Sonja nekoč spet po svojih sprehodnih poteh, ko je nenadoma srečala Vero. Prišla je iz graščine sama, ker se mali ni počutila dobro. Mučila jo je migrena. S prezirljivim pogledom se je Vera ozrla na svojo sestrično.
»Glej, glej, usmiljenka se rajše sprehaja, kakor da bi stregla bolnikom,« je rekla zbadljivo.
»Ne,« je ugovarjala Sonja. »Ne sprehajam se zato, ker sem se naveličala streči stricu. On sam hoče, da se malo sprehodim. Tako težko se ločim od strička, ko je tako bolan.«
»Ah, neumnost!« je vzkliknila Vera. »Papa sploh ni bolan, samo premalo se giblje, zato postaja trd in okoren «
»Motiš se, Vera,« je ugovarjala; Sonja. »Stric je res bolan, mnogo nevarnejše bolan, kakor si mislita ti in teta.«
»Nemara bi celo hotela, da bi spet klicali zdravnika, čeprav ne bi spet ničesar našel.«
»Stric ne kliče zdravnika več, ker ve, da mu ne bi mogel pomagati in ker se mu zdi škoda stroškov, ki bi oškodovali tebe in teto.«
»Oh, mon dieu! Kako bleščeče se ovijaš s sijem usmiljenja!«
»Svojih čustev ne hlinim. Toda za vse na svetu ne bi mogla biti nasproti svojemu lastnemu očetu tako brezsrčna in brezčutna, kakor si ti.«
»Ne bodi nesramna moja draga!«
»Nisem nesramna. Vendar ti hočem zdaj, ko sva sami, povedati, da je tvojemu očetu zelo hudo, da se ne zmeniš zanj.«
»Kako si drzneš tako govoriti z menoj!« je kriknila Vera, rdeča od jeze.
»Govorim v korist tvojega očeta, pa tudi v tvojo lastno. Vse življenje ti bo hudo. če ti bo oče umrl, ne da bi se sploh kdaj pobrigala zanj.«
»Ti nimaš nobene pravice vtikati se
v	moje zadeve, ti nesramnica!«
»Ti pa si surovo in nevzgojeno žen-šče,« ji je jezno odgovorila Sonja. Če
0 K Y I R 11
Ul
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Woltova 4
je ne bi bila ogovorila sama, bi bila šla tiho mirno nje, in če ne Bi šlo za strica, se z njo tudi ne bi bila prepirala. Verina brezsrčnost do očeta jo je že dolgo bolela. Mimo tega je upala, da jo bo s tem spremenila, pa kako se je motila! Veri ni bilo do očeta, saj je bil celo v napotje načrtom, ki jih je snovala z materjo in Anefao, zato je še bolj padla po Sonji':
»Predrznost! Ti me imenuješ ženščino? Ne pozabi, kdo stoji pred teboj! Jaz sem liči markize Beauchamp-sove.«
»Ne,« je odgovorila Sonja, »ti si hči gospoda in gospe Bregant.«
Tedaj je Vera izgubila vso razsodnost in je zakričala:
»In kaj si ti? Ti si bastard, v sramoti rojeno bitje. Tvoj oče, na katerega si tako ponosna, sploh ni tvoj oče. Ognal te je od doma, ker te noče nikoli več videti. Odkar je tvoja mati pobegnila z nekim muzikantom, se je vse razkrilo in morala si oditi. Ker je pa bil prepošten, da bi te vrgel na cesto, te je poslal k nam. V svoji plemenitosti te je imenoval celo za svojo dedinjo, ker si pred zakonom pač njegova hči. Toda samo mi smo zakoniti dediči in ti dediščino lahko osporimo in bi to tudi storili, če stric ne bi bil s teboj tako plemenit. In ker nam jemlješ zakonito dediščino, te vsi tako sovražimo: mama.
jaz, Aneiia. Da, sovražimo ie. Tako, zdaj vsaj veš, nesramnica, in si ne boš več upala iako govoriti s hčerjo markize Beauchampsove.«
Sonja je siala kakor odrevenela pred pobesnelo Vero. Bilo ji je, kakor da j) je nekdo strgal z obraza zastor vseh iluzij. O Verinih besedah ni dvomila. Vse’, kar jo je prej mučilo kot skrivnost, ji je bilo zdaj jasno.
Misli so ji bežno prehitevale. Videla je očetov mrki obraz, njegovo neprijaznost do nje potem, ko je mati izginila, tista mati, o kateri ni smel potem nihče več govoriti v njegovi navzočnosti. Potem je morala zdoma in se ni smela vrniti, ni smela nikomur pisati in nihče ni pisal njej. In vsako upanje, da bi še kdaj videla svojo domovino, je v njej zamrlo. Obšla jo je neizmerna bolest in jo mučila do obupa. Prebledena in tresoča je videla Verino zmagoslavje. Nazadnje si je potegnila z roko čez oči in rekla:
»Ali je vse to res — vse res, Vera? Za voljo božjo* je to res?«
Vera se je bilo medtem zavedela, kaj je storila in pričela se je bati nasledkov, vendar je odgovorila brez obotavljanja:
»Seveda je res. Ali naj bi si nekaj takega izmislila? Kriva si sama, da sem ti to povedala, ker si me raz-, dražila. Papa ni hotel; da bi ti izvedela, ker si se mu smilila. Zato te jaz in mama sovraživa. Zaradi tebe moramo ginevati, v tej samoti. Če tebe ne bi bilo, bi podedovali vse stričevo premoženje. O, saj bi ti bila že davno rada povedala resnico.«
»Da, dobro te razumem',« je dejala Sonja. »Toda čeprav si mi povedala to samo iz jeze jn sovraštva, sem ti vendar hvaležna. Zdaj vsaj vem, zakaj sem zavržena in izgnana « Potem se je zlomljena oklenila debla naj-bližjega drevesa in krčevito zaihtela. Vera ni čutila do nje sočutja, bijo ji je le nerodno, pa tudi tega ni hotela izdati. Samo rekla je:
»Zdaj lahko tečeš k papanu in me zatožiš; toda če se bo zaradi tega razburil in mu bo postalo slabše, boš kriva ti.«
»Ne boj.sel« je vzkliknila Sonja in se ozrla vanjo s pogledom, pred katerim se je morala Vera umakniti. »Tvojega bolnega očeta s tem, ne bom vznemirjala. Rekla mu bom le. da mi je slabo in naj mi dovoli, da se odstranim. Ne, ti pojdi k njemu in mu to povej! Ostani pri njem, dokler si ne bom toliko opomogla, da bom spet sama mogla k njemu. )az ne morem... ne morem zdaj k njemu... ostati moram nekaj časa sama...«
Po teh besedah se je Sonja odtrgala od debla in odšla kakor omam-Jiena svojo pot. Vrnila se je v grad in se zaprla v svojo sobo. Tam se je zgrudila na tla in ostala tako dolgo, dolgo. Ni bila nezavestna, a njene misli so bile kakor ubite. Le to je mogla jasno doumeti: »Bastard sem.
V	grehu rojeno bitje « To se je zajedalo vanjo kakor strup. Sele čez dolgo se je mogla dvigniti, a noge so se ji šibile in morala je sesti v naslanjač. Skušala je urediti svoje misli. Pogreznila se je v davne, otroške spomine. Zdaj jih je videla v drugačni osvetljavi. Spomnila se je zadnjih dni s svojo materjo, ko jo je privijala k sebi in nenehoma ihtela. Potem je
nekega dne kratko in malo izginila, in oče je postal mrk. Nekoč jc pobesnel, ko je prišla k njemu in ieta Marjana ji ie kmalu potem dejala, da bo morala od doma. In. ko. je prišel ponjo strte Lojze, je oče izginil, ne da bi se od nje poslovil. Samo gospod Boris je bil prišel po slovo, j.ze! jo je na roke in ji dejal — ubogi otroki Ubogi otrok!
Sonjo so končno oblile solze in te solze so počasi izmile iz nje vsa prejšnja upanja in vse lepe sabje. Ostala je le se tiha hvaležnost do tete Mariane, Borisa in strica Lojzeta, ki so vse vedeli, pa so bili z njo vendar tako dobri, tudi še potem ko jo ie njen oče — ne, gospod Fran Bregant — zavrgel. Kako hudo ji je zdaj bilo, misliti nanj kol na tujega človeka. In ona ga je tako ljubila.
ljubi ga še zdaj. Nikoli ga ne bo mogla ljubiti drugače kakor kot, očeta.
Zdaj je vedela, kakšen bo odgovor na stričevo pismo: »Nikoli nočem videti otroka, ki ni moj, ki je le po slepariji dobil moje ime.« Pa tudi na svojo mater je morala misliti. Z nekim muzikantom je pobegnila. Ali ie bil tisti muzikant njen oče? Kako strašnol Oče in mati sta jo zapustila, in človek, ki ni bil njen oče,. je iako dolgo milostno skrbel zanjo. Zarsdi imena, do katerega ji je le zakon dajal pravico, jo je določil tudi za svojo dedinjp. Toda ne, nikoli ne bo sprejela te dediščine. Lydija in Vero- naj se pomirita. Njima pripada. Čemu bi jj vic io bilo? Zdaj je postala'iqko revna, 'da ne potrebuje ničesar več.
Sonja je bila še dosti premlada, .da bi mogla razum,eti, kako važno je bogastvo. Nikoli ni potrebovala nobenega denarja in nikoli ga .sama ni imela. Tako je premišljevala in potekale so ure. Ni si upala iz svoje sobe. Kam naj tudi gre? Samo k »stricu« Lojzeiu bi mogla, toda prav njemu ni hotela in ne smela potožiti svojega gorja. Potem bi mu postalo slabo. Saj je gotovo Vera pri njem Kako brezsrčna je bila doslej do svojega očeta! Kako bo poslej, tega ni 'vedela in ni mogla doumeti. Tako ie prišel večer in noč je pokrilb ^jrad in pokrajino. Potem je izšel mesf-c.
V	njegovi luči se ji je zdelo, ko da je zaprta v grobnici sredi pokopališča. Znova jo je prevzela neskončno bol, da,je pokleknila, sklenila roke in molila:
»O Oče vseh zapuščenih, zakai sem kakor odtrgan lisi, ki ga .vihar suče po svoji volii in odnaša s seboj? Kaj sem zagrešila, da moram iako trpeti? Kje ie moja mati? Alj je mogla biti tako brezsrčna, da me je pustila Samo v hiši človeka, katerega'ie prevarala? In vendar me je nckbč ljubila. Moja mati — izgubljenka? Kdo je moj oče? Čigava sem? Od nikogar? O Bog v nebesih, kako naj živim po vsem tem? Kako žalostno in samotno ie bilo doslej moje življenje, in poslej bi moralo biti še bolj. O, vzemi me raje k sebi! Nič več ne vem, čemu nai bi še živela na tej zemlji. Oče naš...«
Počasi je zamrla tudi njena molitev, noč pa je molčala in od nikoder ni bilo tolažilne besede, od n^<oder nasveta in ne upanja.
XXIX.
Vera je odšla po prepiru s Sopio k svoji materi in ji je povedala,' kaj se je zgodilo. Seveda ie vso stvar še poostrila:
»Ne moreš si misliti, mama, koko surovo in ošabno se je vedla nasproti meni, zato nisem mogla drugače. Morala sem ji povedati, kar ji pritiče.«
Dalje prihodnjič.
C
□
KULTURNI TEDNIK
Julije Braiileve Grenka roia
Bračičeva ie sloni In v Slovenjo slovstvo lani s svoio povestjo ®zdrti moatovi« in zbudila takoi zajemanje. posebno še zato. ker ie iz-^ le iz šole življenja brez posebne ur/fHe izobrazbe. Izpričala Pa ie že zn °>- da ie samonikel talent in da hioi .opazovati življenje z nenavadno (ijprino. Zdai ie izšla v isti založbi n‘,I0va založba) že niena druaa knjiga, uj^sla »Grenka roža«. V niei nam ie ^dobila sve* Savinjske doline, ka-U* ?a 'e Poznala doslei slovenska li-/Vra Pretežno le iz del Janka Ka-jji Ozadie ii daie hmeli — grenka »Jrfa — ki ie slavno gibalo tamkai-j£«a živlienia.
•	Kakor v .»Razdrtih mostovih«, tako
0I	‘Udi v tei obširni. 242 strani vu»^aaioči noveli, ki prehaia ponekod v<> f?*nan. ozadje nesrečna družina. |.e»ina na bes z» kruhom in srečo v"r iskan ie tistih zadniih onor. ki člo-ni*a ohraniio. da ne omasra v živlie-dpi i ^'avna oseba novele ie ubožno srB- čirila ki naide nepričakovano a se ii potem orifne izmikati iz da si io mora v mukah in trplie-K, Sn.et Priboriti v svojem zakonu,
vi	sy°iem značaju ie novela družbeno ie «lna 'n niena elavna problematika (|' |VPi,aSanie zakona in družine. Ni na daktinio. amnak raste ideia iz feeis .resničnih globin živlienia. Sib-0,1,*? ie ponekod gradnia a vse to l<«to v*i° *eD' od'8' 'n tonla mesta, v i>rpn eovo|i pisateljičina dušo s >j!ro<MoBtio. a vendar prepričevalno, »ov P10 ,e"a nahaiamo v Bračičevi ij^ni 1 V(-‘č lepih opisov kraiine živ-iiiiiii nV n'e' običajev in uiafaiev "• »osebno obiranie hmelja ie lepo
opisano. Tako nam ie ustvarila novo delo. ki ga sicer ne moremo uvrstiti med stvaritve velike literature, ki na ie in bo ostalo vzorna liudska povest. Po grafični izvedbi in opremi ie knjiga na dostojni stopnii zadniih izdai Nove založbe.
Antoon Coolen: Vas ob reki. Kot svoio 23. publikacijo ie izdala Dobra kniiea v mesecu aveustu Stanka Javorja prevod romana nizozemskega pisatelja Antoona Coolena >Vas ob reki«. Coolen spada med pomembnei-Se sodobne holandske pisatelje, in njegovo področje literarnega ustvarjanja ie pretežno podeželje z njegovim živliem. Tako ima tudi ta roman po mojstrskih opisih kraiine liudi. nii-hovega živlienia in vseh tistih gibal, ki utvariaio v takem okoliu življenjske probleme in konflikte. Tako spoznamo vas v Holandiii kot kolektiv in kot torišče posebnih dogaiani. v katerih osprediu so domači inteligen-ti in krnetie. Tu ie predvsem zdravnik doktor van Taeke osredje romana. potem so Januš de Mert. gluhi Cis. doktor Rits in drusi. In med nii-mi se zapletajo in razpletajo različne življenjske zgodbe, ki ne pomenijo velikih in znamenitih dogodkov. » so sestavni del te-sa sveta ob Maasi. Vse pa ie pripovedovano na poseben način in z večine prikupno. Delo sicer ni nobeno veliko odkritie. vendar ea moramo pozdraviti v slovenski prevodni literaturi ki se ie z niim razširila na novo področie.
France Balantič: Venee. Zimska pomoč ie izdala med svojimi publikacijami za tombolo v posebni, razkošni knjigi sonetni venec tragično umrlega mladega pesnika Franceta Balantiča. Izdaia bi delala čast naši knjižni opremi in priredbi tudi v nevoinein času. Urednik dr. Tine Debelink ie napisal vencu obširen uvod. v katerem znova razpravlja o Balantiču, nie-
govi usddi in zapuščini. Pesnikov tovariš in prijatelj Marijan Tršar ie pa prispeval lesoreze, tako da ie vsak soncH venca posebej ilustriran. O Balantiču smo na tem mestu že govorili. ko ie izšlo njegovo zbrano delo »V ognju groze plapolam«. Prepričani smo. da bo ta posebna izdaia sonetnega venca, najpomembnejše pesnikove stvaritve, še boli razširila zanimanje za Balantiča. Obenem mu bo pa tudi nailepši spomenik.
Simon Gregorčič: Oljki. Čez mesec dni. 15. oktobra letos poteče sto let od roistva >goriškeaa slavčka« Simona Gregorčiča. Te stoletnice, ki ie zaradi sedanjih voinih razmer žal ne bomo mogli proslaviti tako. kakor bi bila vredna, se ie spomnila prva Zimska pomoč v publikacijah svoie tom-bolske akcije in izdala v posebni knjigi njegovo odo »Oljki«.-Ilustracije ie oskrbel akad. slikar Gvido Birolla. Narisal ie nov pesnikov portret in dvanajst celostranskih risb. ki ponazoril jejo v odi prikazovane podobe. Razen tega ima vsaka stran teksta posebno rumeno ornamentalno podlago in vinieto. Uvod v izdaio ie napisal pesnik pisatelj dr. Joža Lovrenčič. Gregorčičev ožii roiak. Lepo opisuje pesnikovo rano mladost na Vršnem, kamor so prinašale Brifce butare olikovih vei za cvetno nedelio. Te so bile prvo kar ie Gregorčič spoznal kot podlago za poznejši nastanek ode. Potem pa razčleniuie Lovrenčič celotno pesnitev in uvaia bralca v nieno večje razumevanje.
Novo delo slovenskega znanstvenika. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. inž. Milan Vidmar ie izdal v založbi knjigarne Kleinmavr & Bamberg 918 strani ob-secaiočo znanstveno delo s področja elektrotehnike. >Transformation und Enersieiibertrasung«. namenjeno mednarodnemu znanstvenemu svetu.
HUMOR
Po vrsti
»Slišal sem, da vas je zaročenka zapustila.«
»Da. Dekle sem že prebolel, zdaj me boli srce samo še zaradi dote.«
Božji blagoslov
Najemnik gospodarju: »Kako pa da gospa nič večna klavir ne igra?«
Gospodar: »Odkar imava otroka, ne utegne več.«
Najemnik: »Da, da, otroci so res blagoslov božji.«
Otroška
Gospod Brihta pride v k in &t iško hišo in vpraša malega Jožka, kje je oče.
»Z oslom je odšel na polje,« mu pojasni otrok. »Saj ga boste takoj našli,« potem pristavi, »tisti, ki ima klobuk na glavi, je oče.«
Tehten odgovor
»Prosim, ali je gospa Kocmurjeva doma?«
»Ne, pravkar je prišel gospod doktor k njej na obisk in je v sedmih nebesih.«
Njemu primerno
Mlado dekle prid© v knjigarno in pravi:
»Rada bi primerno knjigo za svojega zaročenca.«
»Kaj lažjega ali težjega?« jo vpraša prodajalka.
Jliajši težjo, moj zaročenec je namreč boksar,« ji pojasni dekle.
Kdini kupec
»Tine, ali si bral mojo najnovejšo knjigo?«
»Da, 6aj sem jo tudi kupil.«
»Tako, torej ti si bil tisti.«
Bistra buča
Gospod Treska je prišel s podeželja v mesto^ in se nastanil v nekom hotelu. Zvečer je nekoliko predolgo sedel v krčmi in se ga napil. Ko je potem prikolovrati) do svojega hotela, ni vedel, ali je pravi ali ne. Zato je poskusil z zvijačo. Vprašal je vratarja:
Oprostite, ali jaz stanujem tu?«
Vratar je pijanca zavrnil:
»Ne norčujte sel Nimam časa za neokusne šale.«
Gospod Treska se je globoko zamislil, potem pa ubral drugo struno: ’
»Prosim, ali stanuje v tem hotelu gospod Treska?« je ponižno vprašal.
»Da, gospod,« mu je potrdil vratar.
Treska- je spet nekoliko pomislil, potem pa dejal:
»Prosim, odvedite me k njemu.«
Velika skrivnost
»Zdi se mi. da Zdenka svojo zaroko še skriva.«
»Pa še kako. Celo njen zaročene* še nič. ne ve o njej.«
Kazlikn
»Jaz pijem zato, da pozabim, da irit je umrla žena.«
»Jaz pa zato, da pozabim, da me moja doma čaka.«
Kako bom ljudem všeč?
Ljuba Metkal
V	svojem ljubkem pisemcu si nam zastavila vprašanje, ki smo ga že tolikokrat brali, 4* bomo tokrat javno
1	anj bdgovoriif
Vprašuješ nas, naj naj vendar ukreneš, da boš »ljudem všeč«. Priznavaš, -la si plaha in se ti zato zdi, da si manj ljubka in bistra kakor tvoje tovarišice. Praviš, da imaš občutek, da bi mogla biti bolj prijazna kakor si, če bi le mogla premagati notranje ovire. In predvsem tožiš, da te tiste, ki so glasnejše in predrznejše od tebe, skratka tiste »ki znajo« vselej porinejo v ozadje. Praviš, da si čisto brezbarvna ob tistih, ki tekajo po svetu z ološčenimi nohti, tenčičnimi nogavicami in ki znajo spogledljivo prekrižati noge in se pri tem pozibavati v životu tako graciozno, da ima ves svet oči samo zanje.
Ljuba Metka, v tem pogledu te pa mirne duše pomirimo in ti lahko takoj vrnemo ves pogum, ki si ga izgubila. 2e res, da morda mladeniči najprej opazijo dekle, kakor ga ti opisuješ; če pa ostaneš mirna in premagaš prvo zadrego, če se vedro sme-jiš dalje in nekoliko potrpiš, opaziš nekaj nenavadnega; veselje traja le kratek čas.
Zakaj? Ali ni ljubka? Popolna? —
V	vsakem človeku tiči želja, da bi povedal nekaj o sebi, da bi pokazal, da tudi ni samo »ničla«. Dekle pa, ki
o	njem pišeš in ki se ti zdi prikup-nejše, učinkovitejše in lepše od tebe, je tako zaverovano samo vase, da drugi ob njej ne utegnejo sebe uveljaviti. ONA govori. ONA se smeje. ONA vse ve in zna. -ONA želi biti v ospredju in središču družbe. Vsi drugi naj bi obledeli ob njeni strani.
NAS NAGRADNI NATF.CAI
Kotiček za praktične gospodinje
La vsak Dnsr>“vei< objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Ječmonvkova iulia z sobami
Zakuhai v 3 litrih vode XU litra jermenčka in i»a kuhaj 'h ure. Vodo nato odlii ter zalii iecmenček z zelenjavno iuho ali s slano vodo: dodai drobno zrezanega zelenega peteršilja, česna in limesa in kuhai približno
i	uri. Nalo zarumeni na maščobi drobno sesekljano čebulo peščico poparjenih in drobno sesekljanih gob ia žlico moke. stresi v iečmenčkovo iuho bi še malo prevri. Juha ie zelo okusna.
C. S.
Koruzni narastek
Popari 30 dkg koruznega zdroba s pol litra slane vode in nai nekoliko časa počiva. Nato primešaj malo mleka (umetnega). 5 dkg sladkorja ali. za sladkorno bolne saharina, olupljene jabolčne rezine ali drugo sadje. Vse dobro premešaj in dai v namazano pekačo. Peci v ne prevroči pečici. Pred serviranjem lahko poliieš z razredčeno mezgo. B. V.. Ljubljana
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštui predal 253.
Zunanjost ni vse!
Kadar smo v gimnaziji zahrepenele ven. daleč od šolskih klopi in raztrganih »Špehov«, so nam profesorji prerokovali, da si bomo kmalu po maturi zaželele nazaj v neskrbno življenje šolskih dni.
Deset let ie minilo, od kar več ne hodim v šolo. pa moram zapisati, da nisem niti eno samo minuto hrepenela po niei. ne le. ker vem da ie takšno hrepenenje nesmiselno, temveč zato. ker nisem pozabila da ima tudi dekliško življenje svoje skrbi in težave. Kajpak ni važno, da so v primeri z resničnimi skrbmi šolske skrbi neznatne in nevažne. gre za to. kako
KRZNENE PLAŠČE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Kot, Mestni trg 5
Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo
jih doživimo. In prav gotovo ženska v nobeni dobi ni občutljivejša kakor tedaj. ko ni več otrok, pa tudi še ne dekle. v dobi doraščania. Poleg mnogih nerešenih problemov žulijo v šolski dobi človeka še pofebno domače in šolske naloge, in še danes nikoli ne grem mimo gimnazije z mirno vestjo, ker imam še zdai neprijetni občutek, da Sem pozabila kakšno nalogo, ali da bom vprašana matematiko, snov, ki mi ie bila tuia boli kakor kravi sedlo.
Hvala Bogu. so prišle vsako leto počitnice, doba. ko smo bili prosti morečih šolskih nalog. izpraševanja in sitnih profesačov! Počitnice, ko nisi utegnil jineti slabo vest! Počitnice, ko si imel čara na prebitek za vse: za gozdove in za knjige, ki iih ob šolskem času' nikoli nisi utegnil prebrati. za vode in zu travnike, za gore in ca sonce. Tedaj si se sprostil in oško-
Marsikatero prednost imaš prednjo. Bodi le naravna, dokaži, da te zanimata tudi veselje in žalost tvojih bližnjih in da njih doživetja in doživljanja vrednotiš prav tako kakor svoje.
Nauči se poslušati! To je umetnost, ki jo vsakdo zelo visoko ceni. Če ti pripoveduje Janez, da je moral dolgo trenirati, preden si je pridobil prvo mesto v veslanju, ali pa če ti razlaga Francelj, koliko je moral študirali za drugi državni izpit, se veseli z njima ob njunem uspehu.
Tudi tvoje tovarišice in prijateljice ti bodo hvaležne za priznanje. Občuduj njihovo novo obleko brez zavisti, priznaj jim, da so ljubke v njej, upoštevaj njihovo nadarjenost za ta ali oni predmet, pomagaj jim, če je v tvoji moči in ne zahtevaj od njih, da delajo zate domače naloge.
Starejšim ljudem je pa vse laže ugajati, kakor morda misliš. Starejši ljudje se vesele tvoje mladosti, tvoje vedrine in ne zahtevajo od tebe drugega kakor nekaj razumevanja. Edino, kar starejše ljudi bode v oči, je postavljanje mladine, tisto domišljavo zanešenjaštvo, kakor da so oni sami izumili svet in kakor da je vse, kar je bilo in kar se je pred njimi na svetu zgodilo, zastarela bedarija. Stari ljudje so mnogo doživeli, mnogo trpeli in preizkusili. Vedo sicer, da tudi mladino, marsikaj še čaka, o čemer še niti ne sluti ne in radi vidijo, da jim mladina prizna, kar so oni naredili in ustvarili. Ne potrebujejo besed, temveč samo nekaj spoštovanja in že so zadovoljni.
Če boš naravna, pripravljena pomagati in če boš dobra tovarišica, si boš pridobila dosti prijateljev in jih — kar je še važnejše — tudi obdržala.
doval za vse tisto, kar si pogrešil v šolskem času.
Nekoč sem pa doživela počitnice, ki sem si iih sama pokvarila s svojo ne-čimurnostio. misleč, da ie zunanjost več. kakor ie v resnici. Ker mnogo mladih deklet živi v tej lahkoverni zmoti, sem se odločila, da napišem zanje teh nekaj vrstic.
Bilo je takole:
S starši sem se odpeljala na počitnice v neki gorski kraj. Počitnice so v vsakem pogledu nekaj izrednega in čudovitega. Samega sebe in starše odkriješ v čisto novem okoliu zagledaš iih v novi nepoznani luči. Marsikaj, kar se ti ie zdelo doma samo po sebi umevno, lepo in dobro, se zdi v novem okoliu čisto drugačno tuie. smešno in celo grdo.
Tam smo se spoznali z neko starejšo gospo in njenim sinom. S tem sinom sva veslala no jezeru, romala po obrežnih stezicah, nabirala robidnice v goščavi in se sprehajala zvečer ob jezeru, dokler se ni znočilo. Bil ie študent in zdel se mi ie odrasel in pameten tako da mi ie hitreje zabilo srce. če mi ie mimogrede povedal poklon. ki iih od doma kainalt nisem bila vaiena.
»Zakaj pa tvoj oče ne nosi nizkih čevljev?« me ie vprašal lepega dne. Ros ie tedai naš oče nosil visoke staromodne čevlje na vezalke. Bo nikoli poprej nisem bila tega opazila, toda ko me ie moi oboževanec tako odkrito o tem pobaral, sem se na lepem jela teh čevljev sramovati. In razen tega mi ie moi spremljevalec še omenil. da ie njegov »stari« imeniten dečko, res izvrsten in prav nič staromoden.
Bila sem nekoliko preplašena, ko sem tako pričela očeta lepega dne kritično prerešetavati od nog do glave. Moi oče kajpak ni bil takšen, da bi mu lahko rekla »imeniten dečko«. Bil ie resen starejši gospod, nosil ie visoke čevlje in hombažaste nogavice in še sanjalo so mu ni o svilenih srajcah in usnjenem pasu. Zadovoljil se ie z doma zašitimi srajcami in naramnicami. ki so bile na ramah in prsih ob vročili dnevih preznojene, kar mi ie bilo še nerabno zoprno. Moi oče ie bil pa sicer človek, ki ie pri svoji okolici nedvomno zbujal spoštovanje, ne toliko zaradi svoiega znanja, kakor zaradi svoiega lepega, umirjenega nastopa in nekakšne plemenite udržanosti v vedenju. Meni se ie pa tedaj na lenem zazdel dolgočasen, strog in brezbarven, in zelo sem si zaželela drugačnega očeta, tako imenitnega kakor ga ie imel moi študent. Rada bi se postavila z niim pred njim in letoviškimi gosti.
Neko soboto ie na prišel na obisk tudi študentov oče. Da. res. nosil ie nizke čevlje in svilene nogavice, toda imel ie kratke noge. okrogel, obel trebušček, rdeč obraz in črne svedrce. Razen tega se ie v ledilnici venomer na glas smejal, da ie kar odmevalo in ie z nožem nosil krompir v usta. To le bil torei »imenitni dečkod
O, kako sem »e tedai sramovala sama pred seboi in pred svoiim očetom, ki kninak ničesar ni slutil o nioiih čustvih! Šele tisti zlikani študent me je uioral torej poučili, kako nevažna ie kdaj pa kdaj zunaniost in kako pretirano vlogo igra v očehv mladega, doraščajočega dekleta, lu čeprav se otrok sem se tedai zgrozila ob misli, da bi utegnila imeti hčer. ki, bi me prav lako. kakor sem iaz zdai očeta, mrzlo ocenjevala samo po zunanjosti in imela druge matere za imenitnei-še...	Simona.
i
CT- trljf modeli to rmani tirefno u »Družinski tednik« m nlao bili le objavljeni)
Kalera izmed vas si za jesenske izprehode ne želi ene izmed jopic, ki nam jih kaže gornja slika? Omislimo si jih lahko iz siarih plaščev, ki niso več uporabni, da bi jih preobrnili. Prva ima moderen, podolgasf ovratnik in se v pasu oprime života. — Druga je izrazito športna in ima vrezane žepe in sedetce. — Tretja je posebno »zabavno« ukrojena, ker ima visoka, svojevrstna zapestja in ker tečejo črle povprek.
Ljubko dekle, da... toda tako grdo je!
i/
n
Nič^ mlado dekle ne kazi bolj, kakor če ne, zna čedno jesti. Pri mizi je ne moreta v tem primeru rešiti ne ljubek obrazek, ne lepa obleka. Ni treba, da nosiš jed z nožem v usta, mnogo je tudi drugih napak, ki človeka, ki zna lepo jesti in zna to tudi ceniti, v oči bode.
Ce si povabljena, nikar ne obračaj skodelic in krožnikov, hoteč vedeti, kakšne znamenite znamke je porcelan. To ni samo grdo, temveč tudi neolikano in za gostitelja žaljivo. Če si hočeš ogledati fini porcelan, stopi rajši v trgovino s porcelanom, tam imaš vsaj vse znamke hkrati zbrane pred seboj.
Prav tako se ne spodobi nagibati krožnike, če hočeš posrebatj vso juho,
Plinski in vodovodni zapirači v hiši morajo biti zmerom prosti in dostopni.
DUitfiOl.
najboljše odvajalno sredstvo
temveč moraš spretno zajemati z žlico ali pa — pustiti juho na krožniku.
Kako zabavno je tudi gledati, če pri mizi gestikuliraš z rokami, ki v njih celo držiš vilice ali nož in kako nevarno je to za soseščino, menda ni treba pripovedovati.
Ali je žlica tako težka, da se moraš res z obema komolcema opirati na mizo? Ne? Torej lepo komolce ob život in jej tako, da ne otežuješ mize z vso telesno težo.
Zadnjič s; pa holela biti posebno »fina« in si prijela skodelico tako, da je mezinec štrlel od vseh drugih prstov. Ne ljuba moja, to pa resni fino, niti lepo. Primi skodelico ne prenerodno, toda tudi ne tako izumetnično. temveč naravno, in prav gotovo boš pravo pogodila.
Kako neolikano je tudi. če se pri mizj lepotičiš, pudraš, si rdečiš ustnice du kaj podobnega. To je prav tako, kakor če bi si moški pri mizi bril brke in brado, ali pa če bi sj ženska med kosilom na lepem pričela čistili nohte.
In nikar tako zamišljeno, ljuba moja, da te mora zbuditi tvoje instuo srkanje! Ce pri mizi med jedjo govoriš ali srkaš, dokažeš s tem predvsem pomanjkljivo vzgojo, torej pozori
Da je pri mizi neolikano, podpirati si glavo ali pa trebiti si zobe, ne da bi si zastrla usta s prtičem ali z roko, ini menda ni treba posebej omenjati. Vedi torej, da velja za vsakogar pregovor: »Povej mi, kako ješ in povem ti, kdo si.«
veter zdaj sem zdaj tja. Človek, ki P jMJsluša, jjostane živčen in nemireu, ker le s težavo združi njene neizgovorjene misli v celoto. Najbrže se h*, brž ko bo mogoče, poslovil od nje i® se potrudil, da nikdar več ne bo zašel v njeno družbo.
Človek naj govori, kolikor mogoče umirjeno, dokonča naj vsak stavek i* izgovarja besede razločno, vendar neprisiljeno. Boljše je. da je nekoliko bolj tiha ko preglasna. V družbi ne sme biti preveč zgovorna in naj pusti tudi druge do besede. Naj se zaveda, da drugih ne zanimajo njene zasebne skrbi, posebno pa ne težave, ki j'** nna s služkinjo, možem in šefom-Skuša naj prispevati it splošnemu razgovoru in ga tam, kjer se zdi, da ho obtičal, spravit; na uglajeno pot, P.a ji bodo vsi hvaležni. Posebno neprijetno je poslušati ženske, ki imajo visok in hreščeč glas. Te morajo biti v govoru posebno pazljive. Ne smejo se razburiti in povzdigniti svoj glaS še bolj v višino, tako da postane ž® kar piskav, pa tudi v svojih čustvih ne sinejo pretiravati. Nič kaj lepo zveneči niso vzkliki presenečenja, veselja ali groze, ki jih nekatere tako rade izrekajo v pretirani obliki.
Danes, v dobi tehnike, pride ženski glas posebno do veljave. Posebno Pr* telefonu in radiu, pa tudi v filmu, igra lep, zvočen glas veliko vlogo. Nešteto deklet je dobilo dobro službo samo zaradi svojega lepega glasu. Zakaj bi se torej ne potrudile, da bi vse imele prijeten, če že ne cčarujoč glas? Zakaj bi vse ne znale prijetno kramljati, če je zato potrebno samo malo dobre volje in samovzgoje? Ce hi svoj glas posnele na gramofonsko ploščo, ga najbrže ne bi spoznale in bi bile na moč razočarane. Potem bi se morda potrudile, da bi ga izboljšale. Ker si pa tega poskusa ne more vsaka privoščiti, povprašajte svojega prijatelja, mater ali znanca, ki vam bodo po daljšem prigovarjanju prav gotovo priznali, da nimate zvočnega glasu, da premalo razločno govorite in vse premalo znate molčati. Potem 6i njihovo kritiko vzemite k srcu in se poboljšajte!
Varujte se prehlada
Zdaj ko se z vsakim dnem boli bližamo hladni ieseui bodo ootrkalp na naša vrata razne bolezni, za katere poleti nismo vedeli. Predvsem nas bo mučil prehlad in nevšečnosti ki so z njim v zvezi. Ker ie pa prehlad le prepogosto vzrok za mnoge druge bolezni. se ca moramo skrbno varovati in mn posvečati vse več pažnie. kakor to navadno delamo.
Že v prvem hladu se moramo obleči topleje, ker ie prav prehod iz toplih sončnih dni v mrzleiše iesenske dni naibolj nevaren. Pri tem moramo posebno paziti na otroke. Mraza se moramo varovati, a ne s krznom in volno. temveč s tonlo obutvijo, toplimi nogavicami in s toplim pokrivalom. Prehlad namreč najrajši dobimo, če smo mokri v noge ali na nas zebe v glavo. Poleg tega se moramo že v prvih mrzlejših dneh znati utrditi, ne Pa pomehkužiti. Predvsem moramo paziti na krvni obtok, ki ga pospešimo s telovadnimi vajami. Vsako jutro preden odidemo z doma na cesto, mo- . ramo narediti nekai telovadnih vaj, tako. da se nam ogreieio mišice in nam kri živahneie kroži po žilah. Potem nas ne bo zeblo in ne bomo imeli premrlih udov.
Ce imate takšen poklic da morate po ves dan stati na mrzlih tleli, potem si obujte raiši prevelike ko premajhne čevlie če le mogoče se pa v službi preobujte v copate ali niim podobne domače čevlie. Ce ie namreč noga stisnjena v premajhnih čevljih. kri ne more pravilno krožiti po žilah in noge se ne ogreieio. temveč so stalno mrzle in kai hitro dobimo neliube ozebline, ki se iih potem po navadi nikdar več ne rešimo.
Če ste se na kliub vsei pažnii že prehladili, dobili nahod ali celo angino. morate oo svoiih močeh gledati, da se teh dveh nevšečnosti čim hitreje rešite. Ostanite raiši dva dni v postelji, se grejte, pijte čaj in gr-graito slano vodo. kakor na da se za prehlad ne zmenite in še dalje hodite po hladu. Takšna malomarnost se vam namreč utegne pozneje hudo maščevati.
Tudi glas je važen!
Ali veste, zakaj nekatere ženske niso nič kaj priljubljene in simpatične, čeprav so na pogled lepe in negovane? Zato, ker nimajo nič kaj mikavnega glasu, ali pa ne znajo prav govoriti. Ženska, ki prehitro govori, pol besed poje, grmadi stavke na stavke in prav nič ne pazi na logično zaporedje besed, ne more biti privlačna, pa če je še tako lepa na pogled. Nje se vsak hitro naveliča, nihče je ne mara v družbi, saj se je zaradi njenega jezika vsak boji. Ženska, ki začne deset stavkov, ne da bi jih dogovorila, je ko vetrnica, ki jo zaganja
ŽENSKI RAZGOVORI 8
Gospodična E. K. Tožite, da že oh najmanjšem mrazu dobite rdečkaste roke, pozimi pa ozeblino. Poskusili ste že z menjajočimi se mrzlimi i® toplimi kopelmi, a vam niso prav nič pomagale. Vprašujete, kaj naj storite?
Svetujemo vam. da roke čim večkrat sončite, ker se bo tako koža utrdila in ne bo tako dovzetna za mrzel zrak. Po vsakem umivanju si roke dobro zdrgnite s ščetko potem si jih dobro obrišite z brisačo, nato pa natrite z mastno kremo. Predvsem pa morate roke že takoj ob prvem mrazi* zavarovati z^ rokavicami, in sicer najboljše s palčniki, ker so najbolj topli;
V	njih prav gotovo ne boste dobili ozeblin.
Gospodična Vera. Pravite, da ste imeli goste in močne lase in jih zato niste mogli ščetkati s ščetko, ker hi bili tako še bolj gosti videti. Ker se vam naravno kodrajo in jih zjutraj včasih nikakor niste mogli razčesati« ste si pomagali s tem, da ste glavnik nekoliko navlažili in ste se potem počesali. Tako ste delali približno dva meseca, zdaj ste pa opazili, da vam lasje zelo izpadajo n n so izgubili svoj
VJ.
’ 1 ,
NEGO ZOB
prejšnji naravni sij. Vprašujete, če je tega krivo ščetkanje z mokrim glavnikom.
Nedvomno je te spremembe kriv moker glavnik. Ce bi se namesto * mokrim glavnikom česali z gumijasto ščetko, bi se vam to gotovo ne pripetilo. A zdaj je z.a to že prepozno. Gledati morate, da lase spet popravite. Svetujemo vam, da popolnoma prenehate lase česati z mokrim glavnikom in jih vsak dan zjutraj nekoliko natrete z briljantino. Tudi preden »i lase umijete, jih morate namazati * briljantino. Tako vam bodo kmalu pre-asli in spet postali gosti.
Gospa D. P. Pravite, da imate zelo debel obraz predvsem jia lica. Sicer ste pa vitki, da, celo suhi. Debela lir® vas motijo in bi se jih po vsaki ceni radi iznebili, ker ste kljub svojin* tridesetim letom videti otroški. Tudi pričeska se vam nobena ne poda.
Protj debelim licem nj druge P®" moči, ko masaža. Poskusite takole J vsak dau po dvajset minut masirajte lica tako, da postavite drugi in tretji prst na spodnjo čeljust in se masirate dvajset minut v smeri proti ušesom-Prej se morate pa dobro natreti f mastno kremo.
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist: verantwortlicher Redakteur; H. Kern, Joumaliat; Druekerei: Merkur. A-O. in Ljubljana; fttr die Druekerei verantwortlicb: O. Mihalek - alle in Ljubljana. — Izda].. K. i rati 'ki, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tlekarna Merku* d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja C Mihalek vaj t Ljubljani.