!z»aJa vsak četrtek 341«DNlŠTVO IN UPRAVA: tei// ^5sf' G. D'Annunzio 27/E, seli/ 040/630824. Pošt. pred. (ca-fi raxP0stale) Trst, 431. Poštni teko- Pot (CC POSt > Trst' 13978341 nina plačana v gotovim l_J D N I K 1932 NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE Zamujena Priložnost revPri najboljši volji ne morem kj ' ~a nie je programski govor, de^a, Intela predsednica nove 1^ .. e vlade Furlanije Julijske aHne, Alessandra Guerra, kot -Panika slovenske narodne Pri ne zad°voljil. Rad sicer SeH?nam' da govori nova pred-ntca jezik, ki je nekoliko dru- Sk ?djezika njenih predhod-(jar?v iz časov leve sredine, ven-tia v n)enib izvajanjih — tistih ^nireč, ki me najbolj zanimajo ^marsikaj nedorečenega, nejas-in celo protislovnega, favilno gospa predsednica Panter ugotavlja, da se Furla-Ost /,u 1 iJska krajina razlikuje od pri italijanskih dežel zaradi iir0t”osti "narodnih, etničnih p0^e?ik°vnih manjšin«. Prav te penjenem mnenju opravičujejo L, nas višjo raven avtonomije , drugod. Toda že v nasled- niem odstavku beremo tole: »Slo- manjšina, posebnost fur- kulture in furlanskega je VQ -r-----------------o—; nam ga država mora pri - italijanska manjšina v Istri 119 Reki predstavljajo bogast- 8 atl in nam nuditi primerna d4 ,stva ter priznati pristojnosti, I °®° lahko upravljali tako t>avbteno družbo. Ne gre — po-lje )am — le za politično in zem-HjPlsn° zadevo. To, kar nas za-tup 3' Je priznanje posebne insti-kj °nalne in kulturne stvarnosti, w °s*ej ni bila povsem ovred-°tena«. Hjc >P>ežela, torej, pravi predsed-a Guerra, zahteva novo in ve-DRAGO LEGIŠA IIII+- 0 TRST, ČETRTEK 28. JULIJA 1994 LET. XLII. Krhkost vlade in vladne koalicije Silviu Berlusconiju se čedalje bolj opleta dejstvo, da je predsednik vlade in hkrati lastnik velikega koncerna Fininvest. Prav temu koncernu posveča te dni veliko pozornosti finančna policija in se zdi, da je po njenih praizvedbah sodna oblast odredila pripor za Paola Berlusconija, ki je brat predsednika vlade in prav tako zaposlen pri podjetju Fininvest. Še pred tem pa je moral nekaj ur presedeti v zaporu finančni referent Fininvesta. Milanski sodniki nadaljujejo z akcijo »čistih rok« in je tokrat predmet njihove pozornosti predvsem tista veja finančnih stražnikov, ki je zadolžena za nadzorstvo nad rednim poslovanjem velikih in majhnih podjetij v milanski pokrajini. V okviru teh preiskav finančno policijo seveda najbolj zanima, kako je bilo s plačevanjem raznih davčnih dajatev. Prav na tem področju pa so se in se še dogajajo najrazličnejše goljufije; prav tu prihaja do mnogih kaznivih dejanj, kot so korupcija, izsiljevanje, zloraba oblasti itd. Nobena izjema niso ne finančni stražniki ne podjetniki ne javni upravitelji in politiki. To je bil tudi glavni vzrok, da je vlada ministrskega predsednika Berlusconija 13. junija odobrila zakonski odlok, ki naj bi zvezal roke sodni oblasti, da ne bi odrejala priporov za ljudi, ki so predmet posebne pozornosti finančne policije. Odlok je vlada morala umakniti in ga spremeniti v zakonski osnutek, ker je znani sodnik Di Pietro v imenu svojih kolegov po televi- ziji dejansko razgalil pravo ozadje in namene vladnega odloka. Nastal je seveda hud spor med sodno oblastjo na eni in izvršno oblastjo na drugi strani. Slednja očita sodstvu, da se hoče vmešavati v delo parlamenta, medtem ko postaja čedalje šibkejša vloga predsednika republike, ki mu je po ustavi zaupana naloga, da usklajuje posamezne veje oblasti. Zgodilo se je celo, da je predsednik republike ostro grajal izjavo višjega sodnega sveta, potem ko se je ta jasno izrekel zoper napade ministrskega predsednika in njegovega pravosodnega ministra na sodno oblast. V tej zvezi velja omeniti tudi spore znotraj same vladne koalicije, saj voditelji Severne lige in Nacionalnega zavezništva skrbno pazijo na zunanjo podobo svojih strank in se trudijo, da bi ohranili sloves, ki so si ga priborili zlasti z žigosanjem, najrazličnejših zlorab in malverzacij v javnem življenju. Jasno je, da zaradi takšnega obnašanja ima škodo trdnost vladne koalicije in vlade same. Tako se je že zgodilo, da je notranji minister Maroni, ki politično pripada Severni ligi, že zagrozil z odstopom, medtem ko se njegov politični šef Bossi pogosto celo norčuje iz samega ministrskega predsednika. Večkrat je že zagrozil, kako se utegne zgoditi, da se bo Severna liga zavzemala za sestavo takoimenovane institucionalne vlade, ta pa je možna le s sodelovanjem sedanje glavne stranke v opoziciji, to je Demokratične stranke levice. Bossi tudi napoveduje vložitev zakonskega predloga, ki naj končno uredi vprašanje nezdružljivosti mesta ministrskega predsednika in lastnika mreže radijskih in televizijskih postaj ter vrste založniških hiš. Bossi tudi napoveduje zakonski predlog, ki naj prepreči monopole na področju sredstev množičnega obveščanja. Kako je trenutno stanje izredno kočljivo, dokazuje velik odmev, ki ga je v javnosti povzročila vest, da se je v nedeljo, 24. t.m., ministrski predsednik Berlusconi sestal v svoji vili s sodelavci, ki so zdaj člani vlade, a ki so pred tremi meseci bili tudi v vodstvu koncerna Fininvest. Zanimivo je, da sta se srečanja udeležila tudi oba odvetnika, ki branita voditelje Fininvesta, proti ka- Iz vsebine: Stanka Čuk ob 15-letnici Sklada »M. Čuk« (str. 3) Lev Detela: Dunaj in Slovenci (str. 7) A. Kodelja: Poletna razglednica (str. 6) N. Pertot: Razprave J. Šavlija (str. 3) Janko Jež: Spomini (3. del) (str. 7-8) terem je v teku sodna preiskava kot posledica preiskav finančnih stražnikov. ^ „ D.L. Giancarlo Cruder predsednik Na seji deželnega sveta Furlanije Julijske krajine z dne 25. t.m. je bil za predsednika izvoljen 47-letni Giancarlo Cruder. Deželni svetovalec je od leta 1984, politično pripada Ljudski stranki. Bil je nekaj let župan v Centi in eden vodilnih članov Krščanske demokracije v Furlaniji. Dosedanji predsednik deželnega sveta, 37-letni Cristiano Degano je postal član deželne vlade in je moral zapustiti mesto predsednika deželnega zbora. Srečanje v Novi Gorici Na pobudo novogoriškega župana Tomaža Marušiča so se v sredo, 27. t.m., sestali v Novi Gorici župani vseh občin na obeh straneh italijan-sko-slovenske državne meje. Ta dan bi se morala v Novi Gorici srečati tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle in eden podtajnikov v italijanskem zunanjem ministrstvu, a slednjega ni bilo na spregled. deželni voditelji na zasedanju (foto Kroma) Ssk opozorila novo deželno vlado na probleme Slovencev v FJK Alessandra Guerra Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je novi predsednici deželne vlade Alessandri Guerra voščil uspešno delo v korist celotne deželne stvarnosti. Sicer pa je Ssk novi večini že posredovala dokument, s katerim jo je opozorila na nekatere potrebe in probleme, ki še posebej zadevajo Slovence v Furlaniji julijski krajini. V dokumentu je predvsem poudarila potrebo po okrepitvi deželne avtonomije, in to tudi z ovrednotenjem posebnosti, ki jo pomeni prisotnost slovenske manjšine; opozorila je na zahtevo po zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine v izvoljenih telesih na vseh ravneh, še posebej pa v deželnem svetu; izpostavila je problem rednega financiranja kulturnih, športnih in drugih dejavnosti slovenske manjšine; poudarila je nujnost izvajanja zakona 16 iz leta 1992 in spoštovanja vseh obvez, ki so bile sprejete s podpisom sporazuma o namestit- vi sinhrotrona v Bazovici 13. aprila 1990; poudarila je potrebo po zaščiti Krasa v vseh njegovih razsežnostih in ob aktivni soudeležbi krajevnega prebivalstva, kakor tudi potrebo po ohranitvi in ovrednotenju Kraške gorske skupnosti; nenazadnje je seveda opozorila na potrebo po sodelovanju s sosedi in še posebej s Slovenijo, pri čemer bi morali slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji odigrati pomembno povezovalno vlogo. Deželno vodstvo Ssk izraža upanje, da bo nova deželna uprava vodila konstruktivno politiko na vseh nakazanih in še drugih področjih, in to tudi v dialogu s slovensko manjšino. Ožje deželno tajništvo Ssk je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi druga vprašanja. Izrazilo je zadovoljstvo nad izpeljavo raznih pobud, ki jih je stranka pripravila ob priložnosti nedavnega vrha Srednjeevropske pobude v Trstu, še zlasti pa manifestacije pred tržaško pomorsko postajo. Izkazalo se je, da so bile te pobude še kako potrebne, da je prišla do izraza vse preveč zanemarjena in zapostavljena problematika Slovencev v Italiji. Nanjo sta na vrhu na dvostranskem srečanju s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem in zunanjim ministrom Antoniom Martinom primemo opozorila tudi slovenski premier fanez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Ssk ob tem izraža začudenje, da je italijanska stran, kot kaže, povezala reševanje omenjene problematike z reševanjem problema zapuščenih dobrin istrskih beguncev, saj spoštovanje pravic slovenske manjšine zahtevajo številne mednarodne obveze Italije, predvsem pa njena lastna ustava. RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 28. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Sprehodi po poteh slovenskega gledališča; 10.00 Poročila; 10.10 Kogojevi dnevi '93; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Nocoj smo poslušali burjo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika. ■ PETEK, 29. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan -Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Ženska v filmskem svetu; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Števerjan '94; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika. ■ SOBOTA, 30. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Za spretne roke« (Martina Ozbič); 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega; 18.00 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret. ■ NEDELJA, 31. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 11.00 Čakole na placu; 11.45 Vera in naš čas; 12.40 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sergej Verč - Boris Kobal: »By-pass ali rešitev po slovensko«. Satirični kabaret; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.03 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz. ■ PONEDELJEK, 1. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 9.15 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak (Zlata Jurin); 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!«; 12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izkušnje s potovanja po Srednji Ameriki; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spoznavajmo svojega otroka. ■ TOREK, 2. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.30 Marko Sosič: »Rosa na steklu«; pripoveduje Livij Valenčič; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 France štrukelj: Slovenski Jurček. Šalo-igra v treh dejanjih. ■ SREDA, 3. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 10.00 Poročila; 11.30 Marko Sosič: »Rosa na steklu«; 12.00 S hrano do zdravja; 12.20 Uspešnice 1994; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Čakole na placu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podobe: Pesniški utrinki Vinka Beličiča (Ester Sferco); Rodinov poljub (Tanja Rebula). Zamujena priložnost *11"D čjo avtonomijo tako na institucionalni kot na finančni ravni, da bo lahko opravljala svojo temeljno nalogo«. To bi bilo vse lepo in prav, če gospa predsednica ne bi spravljala v isti koš slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini in italijanske manjšine v Istri in celo na Reki. Vsi pa vemo, da gre za stvarnosti v dveh oziroma treh državah. Poleg tega ne gre za nekaj abstraktnega, ampak za nekaj zelo konkretnega; za ljudi, ki jih je treba tako zavarovati, da ne bodo izgubili svoje narodne in kulturne identitete, da ne bodo izgubili prav tega, kar jih dela različne od večinskih narodov. V tem pogledu pa imata Italija in Furlanija Julijska krajina svoje natančne pristojnosti in naloge, kot jih imata na drugi strani Slovenija in Hrvaška. Zakaj in čemu se ponavlja stara praksa? Kako se to sklada z besedami, ki jih je nova predsednica izustila le nekaj minut prej, ko je dejala: »Pripravljeni smo osvoboditi preteklost političnih strasti, da bi to preteklost lahko izročili v preučevanje zgodovinarjev. To se bo zgodilo, če se bo preteklost že spremenila v zgodovino, da ne bo več zahtevala vodstva, nadzorstva in pogojevanja političnega in gospodarskega življenja v naši deželi«. Ali ni to v kričečem nasprotju z zgornjimi, globoko v preteklost zakoreninjenimi izvajanji? V svojem govoru predsednica omenja tudi reformo deželne volilne zakonodaje, a ne črhne niti besedice o problemu zajamčenega predstavništva slovenske narodne manjšine v deželnem zboru. Zakaj? Za odgovor na to za našo manjšino silno važno vprašanje bo sicer nova predsednica imela še veliko priložnosti, vendar ena je žal že bila zamujena. Obisk v Ljubljani pri manjšinskih predstavni Glavni tajnik Slovenske skupn sti Martin Brecelj je bil v sredo, t.m., gost skupine narodnih SG,_ sti v Državnem zboru Republike venije. Sprejela sta ga poslanka na žarske narodne skupnosti Maria sonec in poslanec italijanske n ne skupnosti Roberto Battelli- 0 za zaključno srečanje iz kroga se ^ kov, ki jih je Slovenska skupn°5 ^ zadnjih tednih priredila s Par*.aII'g|0. tarnimi strankami in skupinami v veniji, da bi z njimi izmenjala macije in ocene o položaju slove manjšine v Italiji, o odnosih me . lijo in Slovenijo ter o odnosih matico in zamejstvom. v Na sredinem srečanju je Brec daljšem pogovoru podrobneje op nerešene probleme slovenske n nostne skupnosti v Italiji, ki edina ^ med priznanih manjšin v tej držav' vedno nima urejenega niti temo J ga pravnega statusa, izrazil pa )e ^ di zaskrbljenost zaradi nevarnosh< bi se položaj manjšine po zadnjih y lamentamih volitvah še poslabšal/ ^ bi se posredno dalo sklepati tu zaostritve odnosov med Italijo m venijo. Glavni tajnik Ssk je pri tenV razil začudenje, da Italija, kot k danes veže spoštovanje ustavnih p vic slovenske manjšine z reševanj nekaterih problemov, ki so nas njenih bilateralnih odnosih s ' a. nijo. Brecelj je nadalje omenil P devanja, da bi Slovenci v Italiji os vali skupno predstavniško telo, k tudi zahtevo slovenske manjšine K zajamčenem zastopstvu v izvolj telesih. ^ Zlasti zadnji dve temi sta nu možnost primerjave položaja in šenj madžarske in italijanske ma L ne v Sloveniji ter slovenske ma > ne v Italiji. Battelli in Pozsončeva opisala organiziranost lastnih s e nosti, še posebej kar zadeva nji , odnose s slovenskimi oblastmi, h . tudi specifično genezo zajamčen zastopstva manjšin v Slovenij10 ^ ma še v bivši Jugoslaviji. Poslan®3^ dejala, da je zajamčeno zastops . vsekakor dragocena manjšinska P^ dobitev, opozorila pa sta tudi na katere meje, ki jih ima, ožirom® varnosti, ki se v njem lahko skn ^ V nadaljevanju se je pog°v°r ^ taknil še drugih tem, še zlasti i2 ^ venske politične skupnosti, vs1 manjšinski predstavniki pa so P^j, vsem ugotovili, da je v interesu ^ treh manjšinskih skupnosti okr ¥ medsebojne stike, saj se prav1 ^ spopadajo s podobnimi probleU1^, bi jih bilo lažje reševati ob medse ^ nem sodelovanju, ter se okvirn0 govorili za nekatere medsebojne ^ ke. Na sestanku je bila izražena^ želja, da bi se izboljšali odnos^p. državami v skupnem srednje® ^|j. skem prostoru, še zlasti pa ™ e p ' vjsta prireditev za otroke, mla- •j ' ’ ’ v kulturnih pobud in koncertov. & Snovanje se bo pričelo 19. avli ® s predstavitvijo programa in S kulturnim sporedom, nato pa <4to° 30- avgusta zasedeni ves se h zlutrajr popoldne in zvečer, saj pos ° ^alno kaj dogajalo. Jutra bodo tra ecena otrokom iz poletnega cen-rejv Popoldanskih urah bodo na spo-t0v dramske prireditve, nastopi zbo-čet',,ZP°Polnjevalni tečaji ipd. ob ve-d^l Pa smo pripravili kaj za razve-{0, Id a j povem, da bo med drugim hu,°PHa vokalna skupina Krila iz HiCj lane. Našemu Skladu je ob oblet-b0 Posvetila svojo prvo kaseto, ki jo Oh* tei priložnosti predstavila na pos^fk- Nedelja, 28. avgusta, bo % 6Cena openskim faranom ob praz-n^niu domačega zavetnika sv. Jer- Št ■ Hq , evdni gostje so svojo prisotnost našem prazniku že zagotovili, k d 8lrn‘ Pa se še dogovarjamo. Igrali ^Pjanisti Aljoša Starc, Miran De-k0 p ln Tamara Ražem, kitarist Mar-l^r ed, pel bo kantavtor Iztok Mla-ljubfi°ste Pa bosta zabavala tudi pri-Kr'Cna kabaretista Sergij Verč in b0,s Kobal. Povem naj še, da bomo i„H Jru ^h prireditev tudi predva-Snjjl 0 Skladu z naslovom »Poma-s/jtg 0 otrokom«in v režiji Marka So-slih ler diapozitive o vzgojno-zapo-enem središču Sklada. pa bo letos potekal vaš Čai Oi center in koliko otrok pridete? n^0 & večletni ustaljeni praksi bo h^oletni center potekal v drugi po-1 avgusta, takrat, ko običajno ni drugih podobnih središč. Začel se bo 16. in zaključil 27. avgusta, otroci pa bodo pri nas od 8. do 17. ure. Letos bomo imeli v gosteh skupino koroških Slovencev. Zadržali se bodo teden dni. Zanje smo po njihovi želji organizirali izpopolnjevalni tečaj italijanščine. Tudi letos smo za naše male obiskovalce pripravili pester spored, v katerega smo vključili razne izlete, obiske, ekskurzije ter tečaje — likovnega, jezikovnega (za angleščino), glasbenega in še tečaj gibalne vzgoje. V prvih letih, ko konec avgusta ni bilo drugih poletnih centrov, smo pri nas na Opčinah imeli običajno okrog 120 otrok, sedaj pa je število nekoliko nižje. Tudi nekatere druge občine in društva so namreč organizirale svoje centre v tem času. Kljub vsemu pričakujemo tudi letos kakih 100 otrok. Manj jih nikoli ni bilo. Naša značilnost pa je, da je kakih 20 odstotkov mest namenjenih prizadetim otrokom, ki so pri nas brezplačno. Sklad Mitja Čuk krije tudi stroške za spremljevalce. Kako ocenjujete delovanje Sklada v teh petnajstih »napornih« letih? Če pogledam nazaj, moram reči, da je bilo res veliko narejenega. Sklad je nastal leta 1979 z namenom, da pomaga predvsem prizadetim. Kasneje smo to dejavnost razširili in sklenili, da bomo pomoč nudili vsem tistim otrokom, ki so je potrebni. Če si ne bi znali pomagati sami, v teh letih ne bi mogli izpeljati vsega dela. Naša predsednica Jelka Cvelbar je vselej znala najti pravo pot za uresničevanje ciljev, ki smo si jih zastavili. Dejavnost Sklada Mitja Čuk je precej razvejana. Prizadetim otrokom nudimo pomoč v šoli, tisti, ki imajo težave pri dojemanju, lahko pridejo na naša popoldanska predavanja, poleg tega smo organizirali v teh letih številne tečaje — na primer jezikovne, likovne, šivilske, fotografske, priredili smo predavanja za šole tako na Tržaškem kot na Goriškem, če naj naštejem le nekatere uspešne pobude. Velik dosežek je bilo tudi odprtje vzgojno-zaposlitvenega središča, to je centra za odrasle prizadete, ki je začel delovati leta 1988. Namenjen je tistim, ki po končani šoli nimajo možnosti drugačne vključitve. V našem centru je sedaj redno zaposlednih 8 oseb. Vsa ta leta ste se morali spopadati s finančno stisko, ki omejuje vašo dejavnost. Res je, in to se pozna še posebno zadnja leta, ko se je kriza zaostrila. Denarja pa bi potrebovali precej. Vzgojno zaposlitveno središče bi na primer nujno potrebovalo prostor, kjer bi lahko organiziralo predvsem laboratorije s primemo opremo. Tam bi lahko prizadete izučili za določena dela, s katerimi bi lahko kasneje res šli v življenje. Tako pa lahko organiziramo samo nekatere tečaje, tiste, ki ne zahtevajo prevelikih sredstev. Trenutno je središče v gosteh v šoli v občini Repentabor. Dela za preureditev sedeža v Proseški ulici na Opčinah, ki je naša last, mirujejo, ker ni denarja, čeprav je načrt že izdelan. Med drugim predvideva večnamensko dvorano za potrebe drugih društev, pa tudi prostor za knjižnico, v kateri bi bilo mogoče najti primerno strokovno literaturo o vzgoji prizadetih. Katera pa je v tem trenutku največja želja članov in sodelavcev Sklada Mitja Čuk? Predvsem bi želeli urediti zeleni »park«, ki nam ga je dala v najem tržaška občina. Travnik obsega 5 ha in se nahaja med Opčinami in Repen-tabrom. V načrtu smo imeli, da bi tam uredili igrišče za otroke in prostor za ostarele, kjer bi se lahko sprehodili. Za konec pa bi želela povedati še nekaj. Vtis imam, da živimo vsi, ki delamo na socialnem področju, naka-ko vsak zase. S tesnejšim sodelovanjem, koordinacijo in povezavo bi bila možna večja specializacija na posameznih področjih. Sploh pa je socialna dejavnost zapostavljena. V bodoče bi ji bilo treba posvetiti večjo pozornost, in to ne samo na papirju. Pogovarjala se je Helena Jovanovič Delo z naslovom »Slovenska znamenja« je izšlo v Novi Gorici Ponatis razprav Jožka Šavlija V teh poletnih dneh imajo, upam, ljudje več priložnosti in želja, da bi segli po branju. Po italijanskih knjigarnah v našem mestu je polno kupcev, ki iščejo primernih knjig za preživljanje oddiha. Kako je z nami, Slovenci, ne vem, saj se obnašamo, kot da je naš odnos do knjige še vedno tak, kot je bil v preteklosti. Glede prebiranja knjig si gotovo nismo na jasnem, tako kot o drugih pojavih ne, ki jih zaznamo šele, ko so popolnoma spremenili našo stvarnost. Naj opozorim samo na spreminjanje etničnega sestava naših vasi, izumiranje naših šol, politično preusmerjanje naših ljudi. Seveda lahko najdem takoj opravičilo za tiste, ki po knjigah, ki so za nas zanimive, ne segajo, saj zanje niti ne vedo. Tako mi je prišla v teh poletnih dnevih v roko knjiga Slovenska znamenja (Jožko Savli, Humar, Nova Gorica), ponatis razprav, ki jih je Šavli v preteklih desetletjih priobčeval v različnih publikacijah in predvsem na Dunaju. Nanjo bi rada opozorila bralce, saj nudi knjiga marsikaj zelo zanimivega. Knjiga je nekakšen sprehod skozi naše ljudsko izročilo, ki ga gotovo vsi poznamo, vendar tudi stereotipno in kdaj tudi omalovažujoče sprejemamo in vrednotimo. V knjigi, ki je zelo zajetna, lahko vsakdo najde zase kaj zanimivega in seveda tudi kaj takega, s čimer se ne strinja. Mene je npr. takoj na začetku pritegnilo avtorjevo razmišljanje o lipi in o Kralju Matjažu. Razpravo naslanja avtor na zelo veliko virov, ki jih prikazuje primerjalno in kritično. Njegovo polemiziranje s slovenskimi raziskovalci se zdi utemeljeno, čeprav ni zame bistveno. Iz knjige pač jemljem potrditev tistega, čemur sem se sama upirala v svojem vrednotenju. Naj se ustavim samo pri kralju Matjažu. Vedno me je motilo, da so iz te pravljične figure skušali delati zgodovinsko osebnost. Povezovanje kralja Matjaža z Matijo Korvinom se mi je zdelo tako absurdno, kot da bi npr. Trnjul-čici skušali določiti ime in družino, iz katere izhaja. Kako zanimivo je tudi razmišljanje o nageljnih in o drugih rožah! Središče knjige pa je prav gotovo posvečeno Karantaniji, v kateri avtor odkriva vedno kake dragocene novosti. No, pa s tem še ni izčrpana bogata vsebina te knjige, ki je tudi smotrno ilustrirana. Mislim, da bo lahko v njej vsakdo našel kaj zanimivega. Nikomur ne more seveda nihče braniti, da obide nekatere trditve, s katerimi se ne strinja. Bralcu, kakršna sem jaz, pa dobro dene kritično presojanje nekaterih poglavij iz naše zgodovine in avtorjeva težnja po samozavestnem vrednotenju naše preteklosti. «, , „ Nada Pertot Spomenica Slovenske skupnosti za visoke udeležence srečanja držav srednjeevropske pobude v Trstu 15. in 16. julija 1994 (d Ogrožena zastopanost v izvoljenih telesih Posebno pereč problem predstavlja danes za našo narodnostno skupnost njena neposredna zastopanost v izvoljenih telesih. V Italiji so namreč volilne reforme uvedle večinski sistem namesto dosedanjega proporčnega ali pa so postavile razne »pragove« za izvolitev kandidatov, kar vsej slovenski manjšini bistveno otežkoča ali celo onemogoča izvolitev svojih predstavnikov, tudi spričo dejstva, da ni koncentrirano naseljena na teritoriju, saj živi na sorazmerno ozkem obmejnem pasu, ki gre od Trbiža na severu do Milj na jugu. To je že prišlo dramatično do izraza 6. junija 1993 na volitvah za obnovitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na njih se je radikalno zmanjšalo število izvoljenih svetovalcev slovenske narodnosti in Slovenska skupnost, tj. edina slovenska politična stranka v Italiji, prvič v povojni zgodovini ni uspela izvoliti svojega predstavnika v to zakonodajno telo, pa čeprav je povečala število svojih glasov. Isto se je zgodilo na volitvah za obnovitev tržaškega in goriškega pokrajinskega sveta, ki so po novem potekale v dveh krogih 6. in 20. junija 1993. Na parlamentarnih volitvah 27. in 28. marca 1994 se je pokazalo, da ni več nobenega jamstva za izvolitev slovenskih zastopnikov v parlament, kljub temu, da novi zakoni priporočajo upoštevanje prisotnosti manjšin pri oblikovanju volilnih okrožij. Izključevanje Slovencev iz predstavniških teles seveda pomeni bistveno poslabšanje položaja manjšine in odpravlja možnost demokratičnega dialoga v inštitucijah, kar lahko ima usodne posledice. S tem problemom so že bile večkrat seznanjene pristojne osrednje in krajevne italijanske oblasti, tudi z ljudsko peticijo, ki jo je predstavništvo Slovenske skupnosti izročilo 1. junija 1993 predsedniku senata in predsedniku poslanske zbornice. V peticiji in v drugih pobudah je poudarjeno, da Slovenci v Italiji zahtevamo uvedbo zajamčenih sedežev v izvoljenih telesih za slovensko manjšino, podobno kot že velja za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, ali pa uvedbo drugačnih zaščitnih mehanizmov, kakršne poznajo druge države v svojih volilnih zakonodajah v prid narodnostnim manjšinam. Pojasniti velja, da imata italijanska in madžarska skupnost v Republiki Sloveniji po ustavi zajamčene sedeže v izvoljenih telesih na krajevni ravni in v parlamentu, ne glede na številčnost manjšine oz. na število manjšinskih volilcev. Prejšnja vlada, ki ji je predsedoval Carlo Azeglio Ciampi, je priznala obstoj problema, saj je njen minister za dežele Livio Paladin izdelal predlog zakonskega osnutka, ki govori o favoriziranju izvolitve predstavnikov slovenske manjšine na krajevnih in deželnih volitvah. Poudariti moramo, da favoriziranje ni še zajamčenje, poleg tega pa Paladin omenja le pokrajini Trst in Gorica, ne pa Videm. 19-letno čakanje televizijskih programov Značilen in hkrati zgovoren primer nenehnega zavlačevanja z reševanjem odprtih problemov slovenske manjšine v Italiji predstavljajo javni televizijski programi v slovenščini v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Le-te predvideva zakon štev. 103 iz leta 1975 v svojem 19. členu, toda še danes jih ni! Predsedstvo ministrskega sveta je septembra 1992 končno podpisalo konvencijo z italijansko državno radiotelevizijsko družbo RAI za njih realizacijo. Mimogrede naj omenimo, da konvencija predvideva oddaje za približno pol ure na dan, a še to samo »za prebivalstvo slovenskega jezika v tržaški in goriški pokrajini«, in torej ne v videmski pokrajini, kar je nov primer krčenja manjšinskega ozemlja. Za nameček naj pristavimo, da npr. nemška pokrajina v Deželi Tridentinsko-Gornje Poadižje že zdavnaj razpolaga s svojimi televizijskimi oddajami, kakor tudi italijanska manjšina v Sloveniji, slednja do 11 ur oddaj na dan. Pogajanja med Italijo in Slovenijo Vprašanje slovenske manjšine predstavlja eno izmed točk, ki so na dnevnem redu v pogovorih med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo za t.i. posodobitev Osimskih sporazumov iz leta 1975 in drugih bilateralnih dogovorov, ki jih je bila Italija sklenila z bivšo Jugoslavijo. Upoštevati namreč velja, da so ti sporazumi zadevali tudi zaščito in ovrednotenje italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški ter slovenske manjšine v Italiji. Slovenska manjšina najostreje obsoja početje tistih, ki ob tem postavljajo v dvom državno mejo in že uveljavljene sporazume, saj gre za neodgovorna stališča, ki hudo ogrožajo dobrososedske odnose in sožitje v obmejnih krajih, pa tudi sam mir. Želimo si premoščanja meje, sodelovanja in prijateljstva. Od Italije in Slovenije pa pričakujemo dosledno spoštovanje specifične subjektivitete italijanske in slovenske manjšine, ki želita tvorno sodelovati pri ustvarjanju boljših odnosov med obema državama, kakor seveda tudi in predvsem pri urejanju lastnega manjšinskega položaja. Spoštovani! Slovenska skupnost Vam je hvaležna za pozornost in bo še posebno cenila vsakršno podporo, ki jo boste lahko nudili pri reševanju težav slovenske manjšine v Italiji. (Konec) 9 Glasba za holokavst« v Rižarni tfi V temačnem poslopju, ki je za to priložnost postalo koncertna dvora. — v tržaški Rižarni, je bil v začetku tega tedna dobro obiskan koncert mo »Glasba za holokavst«. Začel se je s pretresljivimi zvoki skladbe ku'S Nona »Pomni, kaj so ti storili v Auschzvitzu«, nadaljeval pa se je z u^ra>la. petjem iz otroških grl. Pod vodstvom Nade Matoševič je nastopil z^°r diotelevizije Slovenije, ki je najprej izvedel otroške pesmi Maria Kogoja to pa opero za najmlajše »Brenkač« češkega skladatelja Hansa Kraše, tudi sam umrl v taborišču. Koncert v organizaciji tržaške občine sodi v prireditev ob 50-letnici uničevalnega taborišča v Rižarni. Na sliki: mladi pevci iz Ljubljane med nastopom v tržaški Rižarni (foto D. Križni' Afriški ognjenik bruha Sosledica krvoprelitja po svetu presega že pojem biblične razsežnosti. Na vrsti je sedaj Ruanda, ne da bi se bila medtem pogasila ostala žarišča po svetu in v sami Evropi od Bosne do Vzhoda. Umiranje in stradanje milijonov se nadaljuje. Celotno oblo prepleta mreža socialnih in šovinističnih jarkov s tektonskimi prelomnicami, ki se vse bolj premikajo in grozijo s pretresom svetovnih razsežnosti. Malo srednjeafriško državo so zajeli grozoviti pokoli po aprilskem atentatu na letalo, v katerem sta našla smrt predsednika Ruande in Burundija. Vojska s predsedniško milico Hutjev je v nekaj tednih pomorila pol milijona manjšinskih Tutsijev, ki so v preteklosti vladali državi. Slednji pa, ki so šteli okrog dva milijona na šest milijonov celotnega prebivalstva, so v treh mesecih osvojili deželo. V Zair se je zateklo več kot milijon ljudi, skoro milijon v Burundi, pol milijona v Tanzanijo. Sestradani, v strahu pred maščevanjem, so se po stotinah kilometrov prehojene poti znašli pri Go-mi v Zairu v smrtnem primežu stradanja in kolere. Računajo, da utegne umreti za kolero dvesto tisoč oseb. Mednarodni poseg je bil, kot običajno, zapoznel. Prvemu koraku Francozov, katerim vpletenost v porajanje tragedije sicer ni bila tuja, je sledil ameriški. Povratek beguncev zavirata opešanost in strah, medtem ko zairske oblasti še niso razorožile vojske Hutujev, ki se zateka v državo pred prodiranjem Tutsijev. Ruanda je tragična prispodoba celotne afriške celine in izraz neobčutljivosti razvitega sveta. Osnutki takojšnje demokratizacije zahodnega kalupa po dekolonizaciji niso mogli vzdržati. Celo v Evropi je bil dvestoletni raz- vojni proces nezadosten za utrdj demokratičnega sistema. Prav t porazen je bil poskus uvažanja km vih marksističnih revolucij. Po tridesetih letih od osartios janja afriških držav odvisi afriškega prebivalstva, nad stopet set milijonov ljudi, od miloščin nanje pomoči, za golo in bedno pre vetje. Pomoč pa povzroča pogo]e ^ nja in nove tragedije z naslornbo tirane. Pred tridesetimi leti Paje ^ celina v veliki meri samozadostna preživetje navkljub ujmam, ki P .j( povzročale manj žrtev od naknaa pobojev. ... Afriški ognjenik še bruha. da je le svarilo pred novimi tra$e .j jami. Katastrofa grozi 120 milijon^. Nigeriji s tremi velikimi etnič*'i skupnostmi in stotinami malih, kV je bila vojna za Biafro že zahtevala rriuijuric ljicv. v [/rcicn-iiri j'$C prišlo do udara v Gambiji, sP°P nl! nadaljujejo v Angoli, Liberiji, M?.,' Zahodni Sahari. Zair je v kleščah <* tatorja Mobutuja. Vojna klanov se daljuje v Etiopiji, obupno je v Som liji. V Sudanu je vojna že zahtev, pol milijona žrtev. Islamski flilt ^ mentalizem je na pohodu od Egipfa,c. Magh reba, kjer je v Alžiriji bilo z? ri tisoč mrtvih. Nova ureditev sveta je še utope Odločujoče sile se gibajo učinko ^ le, kadar gre za ogrožanje nepo$r nih gospodarsko-strateških mhT«. Kratkovidno, naduto in brezbrd Prepad med Severom in jugom F neta se poglablja, brezno med rf ,. mi in bogatimi se širi tudi v drz# ^ blagostanja. Kaj naj še čaka, y ^ praznino sebičnosti, ki je zazij^L padcu ideologij, zapolnil pristop tv ne solidarnosti? .n Miro OpFe ^£2^ 19. Senjam konec tedna se je na n lat!v Benečiji odvijal 19. Se-Prviv Hene^e pesmi. To je bilo siužb'P^a stm Se podal v Benečii° - eno. Ko mimo mittelfestske- Og p ' AUUILVJ llUlLCllC&L&iKC- su; da zavijem proti Špetru tac enov 'n nato proti Grmeku, vasj ^ °Pazim dvojezične oznake Pa ina ^ater'B je tudi tu original-;scenska oblika, popackana PasIni sprayem- Prav na Ljesah dj s° naP's očistili, verjetno zara-V bf-^ama' s* mislim. Ko zavijem cerkVe mimo imponentne bele igr|yye' zagledam za njo asfaltno j0DCe' kjer se trije moški trudile ZadnjiB pripravah odra. Z d0 °n.®tof°nom na rami stopim brajl ' ko med tremi spoznam njj ate8a glasbenika Kekka. Z Pa a]j Plavolasi brkati mož in Piar Klodič, predsednik doga dru^tva Rečan. Prav nje- ir,e rt}otirn pri delu, da posna-mtervju za radio. nja 2načilnostih letošnjega Seji Ve a mi pove, da se organizator-torj„ 1°' da imajo letos nove av-jo i' Pesnike in tiste, ki nastopa- Pa l ' Senjam beneške pesmi „ °hra-- S« anja vedno svoj pomen in torej nekaj kreativnega, kar Vp ^ani delajo za svojo kulturo, dj a“am ga še, če ima občutek, H0 Pesmimi pritegnejo pozor-Ijujj mladih in pri njih vzbudijo ^en do materinega jezika ter Sl0^anje za tradicijo beneških encev. »To je edina prireditev v Benečiji, ki privablja v največji meri mladino«, mi odvrne, »še toliko bolj, ker so pesmi netradicio-nalne, bolj podobne lahki glasbi, ki jo imajo mladi povsod radi. Navadno na Senjam prihajajo vedno mladi, a imamo tudi starejše, ki se ga udeležujejo že leta in leta in ki ljubijo pesem ne samo zato, ker je pesem, temveč predvsem zato, ker je beneška pesem!« Na igrišču se počasi začno zbirati ljudje. Najprej se prikažejo starejši, nato pa mlajšHn najmlajši domačini. Viljem Černo je iz Terske doline pripeljal celo skupino mladih glasbenikov in pevcev s svojim sinom na čelu, z njim pa sta prišja še župan in župnik iz Barda. Čudim se, koliko ljudi je naenkrat prišlo ter predvsem dejstvu, da je ogromna večina mladih. Pred mrakom se jih nabere več kot sto. Napovedovalka stopi na oder in se v čistem beneškem narečju opraviči publiki za enourno zamudo, češ da so prireditelji čakali, da luna in zvezde na temnem nebu dajo večeru še večji čar. In prav ima, saj je naravna scena te beneške julijske noči enkratna. Izvajalci se zvrstijo na odru. Še posebno številni so »Igor in sovrstniki« iz Terske doline, saj napolnijo oder do zadnjega kotička. Izkažejo pa se čisto vsi, od prvega do zadnjega, predvsem za trud in dobro voljo, ki so ju vložili v ta nastop. Visoka raven udeležencev zborovskega natečaja »Seghizzi« Od 13. do 16. julija je bil v veliki dvorani goriškega telovadnega društva mednarodni zborovski natečaj »C. A. Seghizzi«. Nastopilo je 17 zborov iz vseh Evropskih držav ter iz Severne in južne Amerike. Tekmovalce so organizatorji, pevsko društvo »Seghizzi« iz Gorice, razdelili v pet skupin: polifonija za mešane zbore, polifonija za ženske zbore, izbrani program na temo, vokalne skupine in izvajanje ljudske pesmi. Najvišje nagrade so šle komornemu zboru Hym-nia iz Kopenhagna, angleškemu zboru Bath Camerata, švicarskim pevcem zbora Oberwalliser Vokalensemble, švedski vokalni skupini Vocantus, ki je dobila 92 točk, to je naj višjo oceno na tekmovanju, finskemu vokalnemu kvartetu Kaarle ter mešanemu zboru Sidrabe iz Latvije. Od slovenskih zborov je na tem izredno pomembnem mednarodnem natečaju nastopil akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga vodi Stojan Kuret. Pevska skupina se je z minimalno razliko v točkah uvrstila takoj za najboljšimi. Med drugim je izvedla žalno mašo Pavleta Merkuja »Pro felici mei transitu«, ki jo je zbor že večkrat izvajal. Zborovski natečaj »Seghizzi« je bil letos 33. po vrsti. Raven vseh nastopajočih je bila tudi letos visoka, kar je potrdila tudi strokovno usposobljena žirija. V njej je bil tudi glasbeni kri- ^Sjo uredništvu ^0 in Marceve»Črepinje« wNležen Vam bom, če objavite 0(jgQ nji zapis, ki želi biti skromen A. ^ 0r oziroma odmev na članek g. obia,?^e*ie »Črepinje in črepinjice«, ^ jen v Novem listu dne 7. t.m. šfe J rri’ Bo tega, da bi zavzel stali-s% Kodeljevih nekoliko »vijuga-1ti§ij 0 moiem okusu, seveda) raz-^ nj o literarni in zgodovinski te- Sp . Ne Nnov Ljuba Marca. Pri srcu pa je G *ja se izpostavi stvarno razmer-CQri.,a Marčevimi »Črepinjami« in sko » 0 Mohorjevo družbo oz. Celj- Ietn|h°rieV°' Htev na znanle člankarjevo ' da mu ie svojčas pokojni prof. N^ovič, tedanji predsednik ■ifr, ' Uročil v pregled tipkopis ob-Nrc vSVežnja spominov g. Ljuba 2uPn‘ka v Biljah. Tudi sam Pt0{ jPovem, da sva se »tisti čas« s • e t Jovičem večkrat pogovarjate t§L111 Bpkopisu. Soglašala sva, da N v * VreBen' da ga GMD objavi, v' Li b,Ce^°ti' IzPustile naj bi se stvari J .ute8nile zanimati le ozek krog t|iKja )emala sva se, da tekst ohra-je t značilni slog, a da se tudi, Ne )ezikovno izboljša. Zna-*^ist ak° oster je bil Butkovičev čut 3ks0 °st slovenske besede in za sin-siovenskega jezika. A žal nas je prof. Butkovič prekmalu zapustil (umrl je 1. marca 1992) in je Marčev tipkopis, tako tudi druge zadeve GMD, obtičal med profesorjevo zapuščino. Vendar stvar ni bila dana »ad acta«. Ostajalo pa je vprašanje, kdo naj Marčev tekst vzame v roke, ga priredi za tisk ter kdaj in kako naj izide. Bližala se je Marčeva zlata maša. Topla in razumljiva je bila želja njegovih sorodnikov, da bi spomini izšli za to slovesnost. Večji založniški potencial Celjske Mohorjeve je spodbudil prijateljski razgovor med Goriško in Celjsko Mohorjevo za skupno izdajo Marčevih spominov. Pri teh razgovorih je aktivno sodeloval Ljubov nečak inž. Leon Marc. Zato pisati, da je Celjska Mohorjeva »vskočila« v ta projekt ter izdajo priredila po neki apriorni »kranjski ideologiji«, se mi zdi krivično, pa tudi neokusno. Res gre za izbor in pri takšni izbiri je vedno tudi nekaj subjektivnega, a ne v smislu, ki ga člankar nakazuje. Lahkotna roka dr. Zmage Kumerjeve pri lektoriranju Marčevega teksta je izvirno besedo le obogatila v njeni lepi izraznosti. Vsaj takšen je moj vtis, če primerjam objavljeni tekst s tekstom v tipkopisu, ki ga imam pri rokah. GMD je zato iskreno hvaležna sestrski Celjski Mohorjevi za njen veliki delež pri tej izdaji. To ostane, a v srcu bi si bil želel, da bi Marčeva knjiga izšla, čeprav še ne letos, kot redna knjiga GMD s primernimi zgodovinopisnimi opombami, kar bi njeno nedvomno zgodovinsko pričeval-nost še bolj ovrednotilo. Gospodu Ambrožu, ki mu je, kakor tudi vsakomur, pri srcu svojstveno kulturno poslanstvo GMD, smo in bomo hvaležni ne le za sleherno dobrohotno kritiko, marveč tudi in predvsem za dobrohotne nasvete, za kulturno sodelovanje, pa tudi za stvarno pomoč pri širjenju naših publikacij. Saj GMD sloni na zelo krhki gmotni osnovi, zlasti pa na ramah peščice »nepoboljšljivih kulturnih prostovoljcev«, ki za svoje delo prej dajo iz svojega žepa, kakor pa da bi kaj dobili. Pa tudi glede »kulturne politike« GMD lahko vsakdo ugotovi, da je s svojimi publikacijami že zdavnaj prerasla začetni »večerniški okvir« in v 70. letih življenja izročila slovenskemu svetu lepo število pomembnih knjižnih novosti, da ne omenim izrednega pomena Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Zato morebitni ponatis, ali bolje, druga izpopolnjena izdaja nekega veljavnega teksta, ki ni več na trgu in obstaja po njem povpraševanje, ne more biti kulturni minus za GMD. Oskar Simčič Predsednik GMD tik Ivan Silič iz Kopra. Večinoma so bili vsi koncerti precej dobro obiskani, čeprav je v zadnjih letih opaziti, da zanimanje za take prireditve nekoliko pada. Za ljubitelje zborovskega petja pa je vsekakor ta natečaj izredno pomemben tudi za rast zborovske kulture saj nudi možnost za izmenjavo izkušenj in znanja. Zbor Vocantus, ki'je, kot rečeno, dobil na tekmovanju največ točk, se bo prihodnje leto udeležil tekmovanja za veliko evropsko nagrado, na katerega pridejo zmagoviti zbori šestih najznamenitejših evropskih tekmovanj. Ti so, poleg goriškega, še v Arezzu, Toursu (Francija), Tolosi (Španija), Varni (Bolgarija) in Debrecenu (Madžarska). * * * Gledališče Na Brci pri Sv. Ivanu Novoustanovljeno gledališče »Na Brci«, ki si s svojo prvo letošnjo premiero, s predstavo po motivih Daria Foja »V začetku je bil kaos... potem pa kažin« vse uspešneje utira pot med zamejskim gledališkim občinstvom, bo z drevišnjo predstavo na stadionu »Prvi maj« pri Sv. Ivanu v Trstu sklenilo prvi krog gostovanj te izjemno pestre poletne sezone. Fojeve pikre in bridke zgodbe v prevodu in režiji Sergeja Verča, interpretaciji Minu Kjudrove in Franka Korošca ter likovni opremi Petra Furlana, si je na dosedanjih trinajstih predstavah na Opčinah, Kontovelu, v Križu, Dolini, Štanjelu, Saležu, Trebčah, Nabrežini, Barko vi j ah, Repnu, Cerovljah in Gabrovici pri Komnu ogledalo nad tisoč gledalcev, ki so z izjemno naklonjenostjo sprejeli naše komedijante in njihovo vedrino. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so se pri organizaciji vseh omenjenih predstav zelo močno angažirala tudi krajevna prosvetna in kulturna društva in tako omogočila najbolj priroden stik med gledališčem in domačim občinstvom. Po predstavi pri Sv. Ivanu, ki bo v petek, 29. julija, na katero so še posebej vabljeni gledalci iz mesta, si bodo člani gledališča »Na Brci« privoščili krajši počitek, po 15. avgustu pa napovedujejo nov krog gostovanj v zamejstvu in onstran meje. Martin Brecelj na kongresu Ljudske stranke Na prvi kongres Ljudske stranke, ki je bil v Rimu, je bil kot gost povabljen tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj. V svojem pozdravnem nastopu je Brecelj med drugim obravnaval problematiko slovenske narodne manjšine in poudaril, da je edina izmed priznanih manjšin, ki v Italiji nima zakonsko urejenega svojega položaja. Poletna razglednica Sredi poletja sem zavozil na lepo urejeno kmečko dvorišče v osrčju Savinjske doline. Naredil sem se Francoza; stopil sem v hišo in rekel: »Oprostite, tu na vašem dvorišču je toliko prostora, bi ga bilo za nekaj dni tudi za mojo škatlo, ko mislim laziti po teh vršacih, ki jih vi gledate za-stonj!« Družina je bila pri kosilu in so vsi debelo pogledali tega tujca s takšno prošnjo. Mlada gospodinja postane pozorna na registracijo mojega avtomobila in mi takoj pove, da je Primorka. Tu se je znašla čisto slučajno. On je diplomiral na veterini pri štiriindvajsetih, ona je komaj začela z angleščino. Za njegovo diplomo mu pove, da pričakuje. On ji kar kratko odgovori: »Če je tako, boš šla k nam domov!« Povesila je nežen primorski nosek. Njeni doma temu štajerskemu princu niso nikoli odpustili, ko jim je tako nepričakovano ugrabil hčer, ki ne bo nikoli profesorica angleščine. S tem se je sprijaznila. Petrčku so sledili Tomaž, Jakec in Rebeka. Pripomnil sem, da so sicer začeli z novo in nadaljevali s staro Zavezo, pa so mi povedali, da bodo verjetno še... On je v tem času še poleg kmetije doktoriral in bo naslednje leto postal docent. Vem, da veliko piše in ona mu tudi korigira, ko kaj nakraca v angleščini... Moj avto je bil na varnem, sam pa sem v tistem tednu obredel vse, kar sem imel narisano in zaznamovano na karti. Ko se vrnem, je na dvorišču poleg avta čistila zelenjavo neka gospa. Pozdravim: »Dober dan, Micka! Hvala, da ste čuvala mojo škatlo!« Ona se obrne in reče: »Sem Štefanija. Pri tej hiši se ne znajo ahtati, saj vidite, kakšno štreno naraščaja imajo!« Ola, si mislim, kaj ta sedaj tu. Takoj mi pove, da je nevestina mama, in dostavi: »Bom šla kuhat kavo v mašinci, ne boste pil tisti fandač, kot ga kuha moja hčer, ki se je vrgla po hiši!« Tako prideva do zaključka, da sva pravzaprav soseda, če rabimo ameriška merila, kjer ure ne predstavljajo razdalje. Na klopci je bila julijska številka Ognjišča, pa pristavim, da je v njej zelo zanimiv članek prof. Kogoja o za- molčani zgodovini. Tedaj začne gospa Štefanija s primorsko modrostjo: »Vi ste pozabil, da smo se z vašo mamo srečevali vsako leto, nedeljo po petnajstem avgustu na Sv. gori ? Se spominjate tiste družine, ki so jim partizani pobili dekleta... Ostala je mati. Tudi vi ste jo poznal. Sploh niste vedel, da je to ona, ko smo sedeli na Sv. gori na tistem zidu, ki gleda proti Grgarju, in je vaša mama vsako leto spekla tisto čudovito potico. Me ženske smo klepetale, vi pa ste se kot mule podil in kdove kaj mislil...« »Kolikokrat je govorila z Vašo mamo. Veste, kaj mi je pred smrtjo rekla? Štefanija, ko bi moje pupe malo manj hodile z vojaki, bi bile še danes žive! Kaj je sedaj tu zamolčana zgodovina?« »Gospa, nadaljujem, srce ima svoje zakonitosti in tudi vaša bi se verjetno ne znašla tu na tem štajerskem zraku, ampak bi ostala na primorskem soncu, če...« »Gospod, mislite, da so bila tista druženja samo ljubezen? Veste, da so Nemci pobili tiste fante, med katerimi je bil tudi bratranec Vaše mame, ki pa je bil fant moje sestre, ki je sedaj v Ameriki... Kako naj se vse to spravi skupaj? Koliko dvomov in odprtih vprašanj pušča življenje. Za ene je tako, za druge drugače prav. Kaj je dejansko prav in kje je dejansko resnica? Vi sploh ne veste, kako človek težko odpušča. Kaj vse sem prestala, ko nisem mogla sprejeti, da mi je ta štajerski šoceljn odpeljal hčer. Preklinjala sem, pa mi je mož lepo povedal; moli za pravo in zdravo pamet!« Pa ste? »Seveda, najprej za svojo, potem pa še za te mlade tu na štajerskem zraku... Tako bi z vsemi temi spravami in zamolčano zgodovino, ki je dejansko boleča, treba najprej odpuščati, da odpuščati, ne pa iskati svoj prav. Kajti vsakdo ima lahko tudi po svoje prav, neglede kako!« »Zgodovina je zgodovina, draga gospa, mi pa res raje molimo za zdravo in pravo pamet, da bi ločili zrno od takšnega ali drugačnega plevela!« ODMEVI Tednik Svobodna Slovenija* haja v Buenos Airesu, je takole p' ob 40-letnici našega lista. Za poZ nost se lepo zahvaljujemo. ^ 40 LET NOVEGA LISTA ( Konec maja je tržaški tednik Novif praznoval štirideset let rednega izhaja J Ob tej priliki je izšla povečana števi < je imela nekaj strani posvečenih oble Torej sta oba lista, Svobodna ja in Novi list, kolega! Prihajata vsa den med Slovence s široko paleto novi komentarjev, ne borita se za zadnjo co dneva, pač pa skušata bralcu pre viti tisto, kar naj bi bilo res važno a >F membno. Poleg tega sta še iste geneta Nekaj razlik pa seveda lahko zapi&’^_ Novi list je namenjen predvsem Sl cem v italijanski obmejni coni, kjejPa so emigranti, zdomci ali izseljenci, na svoji, domači zemlji. In ena izhi° ^ log Novega lista je dvigati zavest, bujati in braniti pravice slovenskeg , mejca v italijanski državi. To nalog0 ^ nik dosledno izvaja ter si prizadevaj mokratično povezavo vseh primorskih. vencev, ki žive v deželi Furlaniji Ja I krajini. Zato se članki nanašajo pcefj m njihovo problematiko: na njegovih . neh je najti besede tako o športnem ^ stvovanju kot o kmetijstvu in v‘n0^!jjji ništvu ali o političnem dogajanju v in kultumoprosvetnem življenju p° ških vaseh. Nekaj tega si tudi sodimo in ponudimo našim bralcem, zanima življenje tega dela slovenskega soljstva. x V jubilejni številki se je glavni11 nik dr. Drago Legiša spomnil iz prvih let in nato zapisal: »Vsi s° j pri listu, ker jih je k temu sililo pted ^ dvoje: čut dolžnosti in velik notranji boj. Vsi smo namreč bili sinovi sta , ki so nas dali v šole, da bi tudi ih r^ vsem pomagali svojemu ljudstvu v za obstanek in razvoj. Z javnim °e. J njem — v našem primeru sodelovahj^ listu — smo torej izpopolnjevali svoj0 nost in to, kar smo obljubili svojtth ^ šem.« — V članku Nezamenljivi N°vl ^ pa Adrijan Pahor pravi: »Novi Ust , ne s. Marsikateri mu očitajo nepre8 ^ nost, premajhno informativnost. jj tjavdan vržene poceni kritike nekog očitno ne ve, kaj vse sloni na rah ^ uredniškega odbora za izdajo PoS Jjii številke. Ko bi ta nekdo raje pogledal j v njem dobrega, potem bi gotovo ug° da je naš tednik bogat, pester gled° r ^ meznih prispevkov, priljubljen našjih ^ stim bralcem, skratka, če se izrazihi u sedami našega največjega mojstra t> jf »živa veja na drevesu« naše skuph°s ^ bi jo odžgali, bi bilo ranjeno drevo s° ^ Novi list pa praznuje še en t je štirideset let urednikovanja dr. u^ Legiša, ki je ob vsem svojem redneth urejal (kako kratka a vseobsegajoča ^jfi da!) list vsa ta leta in ga v zadnjih x, pripeljal v sedanjo tehnično oblik0- ^ peljal pa je tudi v uredništvo številh po, ki mu stoji ob strani in zagotavlja tinuiteto pri naloženih nalogah. *• Za vse to tudi Svobodna Slovehij ^ stita tedniku in uredniku za oba ]li ^ in jima želi še veliko uspehov pri h! delu! Incoterms 1990 s pojasnili Za zunanjetrgovinsko poslovanje moramo imeti na razpolago ustrezna »orodja« oziroma literaturo, predpise, zakonodajo, navodila itd. Na tem področju se z založniško dejavnostjo ukvarja založnik Center marketing, Vošnjakova 5, Ljubljana. V prvi polovici letošnjega leta je Center marketing v Ljubljani izdal in založil praktično knjigo z naslovom »Incoterms 1990 s pojasnili«, ki obsega 318 strani. Gradivo za knjigo je zbral in uredil Dušan Vujadinovič, sicer pa je na prvi strani knjige naveden prof. Jan Ramberg kot avtor komentarjev k Incotermsom. Delo je iz angleščine prevedla prof. Neva Dornik — Šajniči. V prvih poglavjih knjige so obrazloženi številni izrazi, trendi, uporaba elektronske izmenjave podatkov ter In-cotermsi in kupoprodajna pogodba. Poznamo štiri skupine Incotermsov, pri čemer so važne razlike med pogodbo o odpremi in pogodbo o prispetju blaga. Knjiga predstavlja številne oblike paritet, določila v zvezi s prevozom, vprašanje plačila prevoza, rizi-ke, delitev stroškov itd. Posebej so razčlenjene paritete »dobavljeno«. Za vsakdanjo prakso so tovrstne paritete velikega pomena, da se izognemo določenim stroškom, nejasnostim in možnim problemom. Zlasti v zunanjetrgovinskem poslovanju moramo opredeliti obvezno- sti prodajalca in kupca. V to problematiko in pojasnjevanje nas popelje 4. poglavje knjige o Incotermsih, kjer imamo možnost proučiti številne podrobnosti, da se izognemo tveganjem in stroškom. Kupčeva obveznost se odraža med drugim v tem, da priskrbi dokaz o dobavi in transportnem dokumentu. Prodajalčeva obveznost je v tem, da blago dobavi, kupčeva pa v tem, da blago prevzame. Pri tem je pomembna lokacija ali kraj (prodajalčevi ali kupčevi prostori, dobava na meji, obali itd.). Avtor je delo opremil s shemami, grafikoni in slikami, ki ponazarjajo številne obveznosti in problematiko, ki se nanašajo na Incotermse 1990. V zaključnem delu knjige je prikazanih 13 trgovinskih določil Inconterms 1990. Zanimive so številne skupine, kot je npr.: odhod, prihod, franko prevoznik, franko ob ladijski bok, franko tovarna, dobavljeno na meji, na ladji, na obali, neocarinjeno ali ocarinjeno. Knjiga zajema še nekaj dodatkov, kot so enotna pravila za pomorske tovorne liste in posebej za elektronske konosamente. Slednji so verjetno za mnoge prava novost. Marsikomu, ki se ukvarja z zunanjetrgovinskim poslovanjem, zlasti s špedicijo, transportom in carinjenjem, bo knjiga o Incotermsih v veliko pomoč za vsakdanjo rabo. dr. Gabrijel Devetak Detela Cl«, ve VeZa z8°d°vinskih društev SIo-ter sf m ^nanstveno raziskovalni cen-Um °Vens^e akademije znanosti in e nosti sta pred nedavnim izdala cj raz'skovanje odnosov med Sloven-nemškim svetom izjemno zani-V° Pufc>likacij° »Dunaj in Sloven-astala je na podlagi ljubljanske-^lrnpozija o isti temi iz leta 1992. bij . Natika omenjenega simpozija je s|a^'aterdisciplinarna: zgodovinska, t«di neh n i, Vecj^ udl na podlagi referatov z na-žen'116 ^reditve prvi večji zaokro-^'Pregled o Dunaju in Slovencih doa n)‘h šestih letih, oziroma od 14. re| ' st°letja naprej, ko je Dunaj zo-Sr P0rnembno centralnoevropsko Ust * Sofijski sedež so na Dunaju Liubl'°Vili V ^e*:u 1469, torej nekaj za Prvi ^an°' ’n usoda je hotela, da je bil teli' aJski škof pa tudi ustanovi-ske ^>re^t1°dnega znamenitega pev- C ’ Dunaj in Slovenci '•stična, občekulturna. Tak pa je Pričujoči zbornik, ki na 182 stra- i>erfa Z^ora dunajskih »Sangerkna-Slovenec Jurij Slatkonja. V fj6 sPremembe in korekture, ki jih Su Pretiranih nacionalizmov pa publikacija »Dunaj in Slovenci« je Pubr^Ha 'Z ve^ oz’rov- ^ slovensko Vj. lc,stiko in zgodovinopisje vnaša »i tudi kn ’ ?5c mun'stične Povo)ne ideologi-Jl,e niso videli ali pa niso hoteli \ tevati. Morda je pričujoči zboruj ''ki je sploh prvi take vrste v dolgih etn' verigi slovensko-nem-1aja razrrierij preko avstrijskega Du-h apel za mobilizacijo kritične-j^^iskovanja slovenske preteklosti sest° Preteklosti. To meni v uvodnem •>o "Dunaj in slovensko narod-pi^banje« tudi Janko Prunk, ko za-uipotezo, da je »Dunaj direktno m <>: in indirektno mnogo bolj vplival na slovensko narodno gibanje v celem poldrugem stoletju, od narodnega preporoda do odcepitve Slovencev od Avstrije, kot je to znano in priznano v našem zgodovinopisju, pa še v kakšnih drugih nacionalnih humanističnih vedah.« (str. 15). V prvem, zgodovinskem delu publikacije analizirajo in ocenjujejo Primož Simoniti, VValter Lukan, Anton Ožinger, Olga Janša Zorn, Vincenc Rajšp, Peter Vodopivec in Janez Stergar različne Specialne teme (Slovenci na dunajski univerzi, Dunaj in slovenska politika, slovenski študentje na Dunaju), ki pa so osrednjega pomena za politično in kulturno-politi-čno dogajanje v slovenski polpreteklosti. Nanašajo se predvsem na novejše dogajanje od 1848 do razpada avstroogrske monarhije, ko so se slovenski študentje in drugi razumniki prav na Dunaju soočali z aktualnimi temami časa in z novimi pogledi vstopali nazaj v ožje kontekste na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorju. Tozadevno prinaša publikacija »Dunaj in Slovenci«, ki jo je zelo skrbno uredila zgodovinarka Darja Mihelič, veliko novega in kvalitetnega gradiva. To sega od analize obravnavanja slovenske zgodovine v nekdanjih dunajskih publikacijah »Ar-chiv« in »Taschenbuch« (iz prve polovice 19. stoletja) do odmevov na slovenski narodni prerod v dobi taborov v nekdanjih vodilnih dunajskih časopisih »Neue Freie Presse«, »Die Pres-se« in »Vaterland«. Posebna, do danes slabo raziskana tema, so koroški Slovenci na Dunaju po letu 1918, o čemer razpravlja Janez Stergar. Zani- miv fenomen so bili slovenski kosta-njarji na Dunaju, ki so danes že skoraj izumrli, kot poroča Polona Šega (v zborniku sta objavljeni tudi dve stari črno-beli fotografiji teh prodajalcev maronijev, ena od teh krasi vijoličaste platnice publikacije). V drugem, občekulturnem delu publikacije, predstavljajo Emilijan Cevc (Slovenski likovni umetniki in Dunaj), Marko Pozzetto in Damjan Prelovšek povezavo slovenske likovne umetnosti in arhitekture, na primer Plečnika in Fabijana, z dogajanjem na Dunaju, kar je bistveno vplivalo tudi na oblikovanje v ožji Sloveniji. Slavko Fras razpravlja o Ivanu Cankarju na Dunaju, France Pibernik o malo znanem in še neraziskanem dunajskem slovenskem literarnem krogu v času 2. svetovne vojne s pozneje umorjenim domobranskim pesnikom Ivanom Hribovškom v ospredju. Avtor pričujočega poročila je prispeval esej o Dunaju v slovenski književnosti s posebnim ozirom na stanje po drugi svetovni vojni, medtem ko je pesnica Milena Merlak objavila štirinajst pesmi, ki so v glavnem vse nastale v avstrijskem glavnem mestu. Na koncu slede še prispevki s področja glasbe. Dunaj je razgibaval tudi te slovenske ustvarjalce, o čemer piše Borut Loparnik. Tomaž Svete, mlajši slovenski komponist, ki živi na Dunaju, pa predstavi svojo novodobno kompozicijo »Slovenski requiem«. Informacije o Dunaju in Slovencih, objavljene v tem zborniku, ki je prvi te vrste, so v osnovnih obrisih dostopne tudi nemškim bralcem, saj so v daljših povzetkih vsi prispevki predstavljeni tudi v nemščini. Navrh so objavljeni izvlečki iz diskusijskih posegov s simpozija na isto temo v letu 1992, ki so ga s pomočjo dr. Feliksa Bistra pripravili Slovenska izseljenska matica, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Morda je škoda, da organizatorji niso k sodelovanju povabili tudi nemških dunajskih strokovnjakov, vendar je po drugi strani prav, da slovenski strokovnjaki raziščejo in razčistijo najprej sami nekatere interne probleme, ki še vedno niso popolnoma razjasnjeni. * * * V Slivnem uprizorili scenski koncert »Al maraš kaj za me?« V prelepem okolju borjača pri Terčonovih v Slivnem se je v petek, 22. julija, zbralo veliko ljudi, ki so si ogledali posrečeno predstavo — scenski koncert z naslovom »Al maraš kaj za me?«. Pripravila sta ga mešani zbor Hrast iz Doberdoba in gledališka skupina Oder 90 iz Gorice. Zbor je dirigiral Hilarij Lavrenčič, za režijo predstave pa je poskrbel Franko Žerjal. Predstavo, ki je navdušila občinstvo v Slivnem, bodo pevci in igralci ponovili tudi v Žabnicah, kar je posrečena ideja, saj je rdeča nit dogajanja ziljska ohcet, kot jo je v obliki suite uglasbil Samo Vremšak. GLASBENA MATICA TRST - šola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov gojencev za prihodnje šolsko leto 1994/95 vsak dan razen sobote do petka 29. julija od 9. do 12. ure. (3) Janko Jez SPOMINI (Ob 50-letnici kapitulacije italijanske fašistične armade v Sloveniji) •teljica Eržen je izvedela, da je bil razred zelo nemiren pri uri verouka. Njs 11,6 je pooblastila, da sem med uro kateheta Guština pazil na red. Kako? r,l d nobenih navodil, zato nisem nikogar ovadil. Rad sem se le ozi- Ijgjjf razredu kot opomin nemirnim sošolcem. To sta bila v glavnem vese- §rjVo° razpoložena, drobni Blaha in krepki Bidovec, ki si je stalno česal bujno til f,' sem tako iz prve klopi pri vratih gledal po razredu in ponosno pa- Qstro red in mir, me je presenetil katehet, me prijel za roko in me po dlani •li^P^ožal s palico, s katero se je rad ponašal. Zelo gem bil užaljen in po- fedj. ' Saj so sošolci takoj bruhnili v smeh in tako nehvaležno poplačali mojo 1 j J. vnemo v njihovo korist. V • c'teljice Zore Eržen ne bom nikdar pozabil. Nekega mrzlega jesenskega •h Jf Pr'šla objokana v razred in ne da bi spregovorila besedico, napisala ‘ablo; 12. november 1920 Da -C]0.atum je uokvirila s kredo in še dalje jokala. Učencem ni povedala, zakaj H v’ ^avedali pa smo se, da gre za nekaj usodnega, strašnega za nas vse. Soma sem se začel zavedati, da gre za datum Rapallske pogodbe, skle- Pod pritiskom med tedanjo kraljevino SHS in Italijo. Ta si je z njo pri- svojila Trst, Goriško, del Kranjske, Istro (brez Kastra in otoka Krka), Zader in Lastovo, skupaj 9.200 kv. km. z 900.000 prebivalci, od tega okoli 600 tisoč Slovencev in Hrvatov. Naročen sem bil na mladinski list Mladi rod. Zelo ponosen sem bil, ko se mi je posrečilo razrešiti rebus v obliki čebule, nad katero je v oklepaju čepel samoglasnik e. Rešitev je bila seveda »čebela«. Izredno sem bil srečen, ko sem v naslednji številki v zabavnem kotičku na platnici bral svoje ime med tistimi, ki so rebus pravilno razrešili in zato prejeli knjižno nagrado. Spomin na avstrijski Trst? Malo. Kmalu smo se iz ulice Belvedere preselili v ulico Miramar št. 11, blizu že tedaj meni posebno znane sladoledarne Arnoldo. Številko 11 sta imeli dve stavbi', sprednja gosposka, zadaj pa proletarska, kamor ni nikdar posvetil žarek sonca. Zato smo se otroci (jaz , brat Stanko ter sestri Dragoslava in Darinka) radi igrali na hodniku pred gosposko hišo, kjer smo hodili marsikomu na živce in bili v napoto. Ne bi rekel, da je bilo to zaradi našega tekanja in igranja, več zaradi našega kričanja in vpitja v slovenščini. Tedaj še nisem poznal te alergije tržaških Italijanov glede slovenskega jezika. Vedel sem le, da nas niso imeli posebno radi. Moj mlajši brat se je nekoč med igranjem zaletel v krepkega gospoda, ki ga je prijel, stisnil med noge in ga temeljito prebunkal. Stanko je tedaj zbolel na božjasti. Ko smo otroci nekoliko dorasli, smo si upali čez cesto, na prijetno vabeč pločnik, ki nepretrgoma sega od železniške postaje dalje proti Rojanu in še dalje do železniškega podvoza. Nam je za naše igre zadostoval trakt do Rojana. Pazljivo smo prenašali čez cesto naš otroški voziček, ki je bil skoraj tako velik kot kakšna kočija, v kateri smo se v diru prevažali do Rojana in nazaj. Pri tem pa smo se prorogljivo smejali prevzetnemu tramvaju, ki ga je sredi tračnic vlekel nadušljiv konjski par. Za varnost tega avtomatskega tramvaj-skega pogona je skrbel »fjaker« z vajetmi in bičem v levi roki, z desnico pa vedno pripravljen, da potegne za zaviralno ročico. Pomislite, kako smo se smejali, ko smo z vozičkom vedno prehitevali tramvaj! O gojenju cvetače Konec julija presajamo na stalno mesto najrazličnejše kapusni-ce in med temi tudi cvetačo. Navadno cvetačo sadimo na gredicah, kjer smo imeli kako drugo spomladansko zelenjavo. Te gredice prekopljemo in še enkrat pognojimo z dozorelim kompostom ali gnojem in pripravimo gredice tako, da na njih ne zastaja voda. Glede na čas dozorevanja razlikujemo poletne, jesenske in zimske cvetače. Cvetača velja za zelo zahtevno povrtnino bodisi glede kakovosti zemlje kot glede vlage in hranilnih snovi. Cvetača ni zelo odporna proti nizkim temperaturam in v trenutku, ko pade temperatura pod ničlo, propadejo tudi zimske sorte. Cvetače navadno presajamo, ko imajo sadike tri ali štiri liste. Sejemo jih enkrat konec junija ali prve dni julija, ko pa se razvijejo v trolistne sadike — to je približno 30-35 dni kasneje — jih lahko že presajamo. Navadno jih posadimo na razdaljo 70 krat 70 cm. Zadnje čase dobimo tudi sadike cvetač v posebnih platojih z zemljo okrog koreninskega sistema, kar bistveno vpliva na nadalj-ni razvoj cvetače, ker sadika dejansko ne doživi nobenega stresa pri presajanju. Pri presajanju moramo strogo upoštevati razdaljo med sadikami in vrstami, ker je od tega odvisna nadaljna rast te povrtnine, ki zahteva precej vlage in tudi dovolj hranljivih snovi. Seveda bomo morali sadike zaliti, še posebej, če smo presajali one z golo korenino. Že uvodoma smo rekli, da cvetača ne prenaša zastoja vode, je pa, podobno kot ostale kapusnice, hvaležna za redno zalivanje, še posebej, če je obdobje sušno. Ko sadike začnejo poganjati, moramo nasad opleti in v tem primeru lahko primerno dognojimo z umetnim gnojilom, v katerem naj prevladujeta kalij in fosfor. Cvetača je hvaležna za pogosto rahljanje zemlje, saj to ugodno vpliva na prezračevanje tal in boljšo razgradnjo mikroelementov v tleh. V nekaterih primerih, ko rastlina preveč divja, bomo sadike tudi osuli. Cvetača je še zlasti občutljiva za okužbe z golšavost-jo, kakor tudi napad kapusove muhe. Pogosto pa se na cvetače naselijo tudi gosenice kapusovega belina, ki lahko povzročijo precejšnjo škodo. V tem primeru bomo proti tem gosenicam najbolje ukrepali tako, da jih sproti pobiramo. Dozoreval sem in so tudi igre postajale zahtevnejše. Najraje smo se šli tolovaje in policaje. Pa tudi skrivali smo se radi. Naš dialog je tedaj že segal do trga pred postajo. Največji dosežek je tedaj za nas pomenil splezati na tron cesarice Elizabete in se skriti za njen hrbet. Pred postajo sta bila nekoč dva vrta. Prvi je še danes pred glavnim postajinim vhodom, drugega pa so precej okrnili pri gradnji stare avtobusne postaje. Spominsko obeležje cesarice Elizabete je stalo med drugim parkom in železniško postajo, nekaj metrov pred današnjo bencinsko črpalko. Ko so pred kratkim začeli govoriti, da bodo ta spomenik obnovili na prvotnem mestu, so razpoložljivi prostor takoj onesposobili s spremembo stare avtobusne postaje v gledališče Tripcovich. Kaže torej, da bodo dele razbitega Elizabetinega spominskega obeležja uredili v Miramarskem parku. Elizabetin spomenik naj bi stal poleg spomenika njenega svaka, mehiškega cesarja Maksimilijana. Po petem letu slovenske osnovne šole v Rojanu je nastal problem, kako nadaljevati s študijem na srednji šoli. Slovenske gimnazije ni bilo. Ni pa bilo tudi sredstev, da bi me starši poslali študirat v Ljubljano. Odločili so, da me bodo vpisali na kako italijansko srednjo šolo. Pri tem je bilo odločilno dejstvo, da so me vpisali na najbližjo srednjo šolo. To je bila klasična gimnazija z licejem Dante Alighieri na trgu Panfili za poštno palačo in poleg evangeličanske cerkve. Dobro sem opravil sprejemni izpit. O mojem šolanju na tem liceju pa ste verjetno že dovolj poučeni. O tem sem se razpisal v svojih spominih na pisatelja Gianija Stuparicha, ki je bil na tem liceju vseh osem let moj profesor italijanščine in latinščine in obenem prav tako vseh osem let razrednik. Spomine na Gianija Stuparicha sem objavil ob stoletnici njegovega rojstva v obliki podlistkov, ki so izhajali v Novem listu od 25.2.93 do 24.6.1993. Pred maturo sem bil pozvan pred naborno komisijo. Spoznali so me za bolnega na pljučih zaradi suhega vnetja desnega zgornjega pljučnega vršička. Napotili so me na zdravljenje v protituberkulozni dispanzer, kjer so me zdravili z apneno vodo. Tako sem po maturi dočakal drugi poziv pred drugostopenjsko komisijo, ki me je prav tako spoznala za nesposobnega za vojaško službo. Medtem sem tudi napravil prošnjo za sprejem v šolo za rezervne oficirje v Palermu. Odklonjen sem bil kot aloglot, za katerega ta šola naj ne bi bila primerna. Aloglot je grda spakedranka iz grščine in pomeni »tujerodec«. Do tretjega pregleda pred naborno komisijo, kjer naj bi me končno priznali za sposobnega ali nesposobnega za vojaško službo, pa sem bil dolžan obiskovati predvojaške vaje. Obiskoval sem jih samo parkrat, ker so prišli pome karabinjerji. Medtem so mi ugodno rešili prošnjo na prefekturi za izdajo potnega lista, da bi se mogel zdraviti pri sorodnikih v Ljubljani. Na osnovi zdravniškega potrdila sem dobil potni list za en sam mesec. Trst sem zapustil poleti leta 1931. Vrnil sem se po 10 letih vklenjen, in sicer pred vojaško sodišče kot dezerter. Nisem se namreč odzval pozivu pod orožje leta 1933 z vabil01’1' j. bi z armado obnovljenega rimskega cesarstva vkorakal v osvobojeno nijo... Emigrant v Ljubljani j Oče mi je umrl leta 1926. Tedaj sem bil star 15 let. Obiskoval sem P razred klasične gimnazije. Obdala sta nas beda in strah j>red prihodn j Ker sem že imel 14 let, so me hoteli vzeti v službo pri Zivnostenski o kjer je delal oče, toda mati je hotela, da študiram dalje. Zato je prosila teljstvo banke, naj namesto mene vzame v službo mojega mlajšega brata j£ ka, ki je pravkar končal nižjo srednjo šolo in ni hotel več študirati-dobil službo, toda čez par let so ga odpustili, ker se ga je lotila božjast-tem sem že bil v Ljubljani. Želel sem se vpisati na medicinsko fakulteto- e mi je dopovedovala, da me ne more pri tem podpirati, ker je študij me dolg in drag. Rekla mi je, da ji je moja mati naročila, naj ustrežem njen* ^ in študiram za duhovnika. To sem odločno odklonil. Ker sem odklon1 tetino zahtevo, naj prosim za sprejem v Škofove zavode v Šentvidu prI bljani, me je teta enostavno vrgla na cesto. Zdaj je nujen oklepaj- ^ Moja prva žena Francka se je rodila v Tunjicah pri Kamniku. je bil kajžar in vrtnar v kamniški smodnišnici. Njegov brat je bil tudi vendar se je postavil na lastne noge. V Ljubljani je vzel v zakup veliko v' rijo v tedanjem nezazidanem prostoru med Nebotičnikom in Figovcem • ^ rim nizkim stavbnim kompleksom trgovine z železnino Zalta. V tem [)1. pleksu je stanovala moja teta in v pritličju imela lastno trgovino s cv Cvetličarna Nizza je dobro uspevala, zato je teta potrebovala pomoč- ^ je v službo Francko in kmalu nato od njenega že ostarelega in bolneg3 . f3t prevzela tudi že omenjeno vrtnarijo. To je v tetinem imenu vodil flj Toni. Teta Fany in njen brat Toni sta bila moja strica po materini stran*-je prišla v moje življenje Francka, ki sem jo spoznal takoj po prihodu m bljano. Ko me je teta vrgla na cesto, mi je Francka ponudila začasno v skladišču poleg cvetličarne, kjer je bila med cvetjem, zelenjem, Pxe ^0d>' za vence in drugo ropotijo tudi zasilna postelja. Prvo noč v popolni sv za kar sem teti Fany še najbolj hvaležen, sem prebil proti pričakovan)u^jl no, kajti zaupal sem samemu sebi. Prepričan sem bil, da bom kmalu inštrukcije in tako lahko študiral. Zgodaj zjutraj je Francka potrkala na^t-na stranski ulici, ki je z Dunajske ceste vodila proti Tivoliju, in mi skoz* ko dala kovanec za 10 dinarjev: »Za prvo silo«, je rekla. Molče, vendar ^ ležno sem vzel desetak. Dejal sem ji, da ji bom čimprej vse vrnil. To se a} napravil. Le prvi desetak sem ji za vedno ostal dolžan, kajti ohranil s kot dragocen spomin. Ko sva se poročila, je že pozabila na moj ° ^pgljd NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« - Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157-Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgov°rI1 urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Č!an (fUl Združenje periodičnega tiska v Italiji V Trstu sedež nove pravoslavne škofift Sedež nove srbsko pravoslavne škofije za Italijo, Slovenijo in Mrva^tt je od nedelje v Trstu. Škof je postal metropolit Jovan, v pravoslavni c zelo ugledna osebnost. Slovesna umestitev je bila v nedeljo, 24. julija v vi sv. Spiridiona. Novega škofa Jovana je spremljal hannoverski škoj stantin, dosedanja najvišja avtoriteta pravoslavnih vernikov v Trstu, ska skupnost je bila namreč dolga leta pod vodstvom iz Hannovra. ^ Strah, da bi na slovesnosti prišlo do neredov, je bil odveč. V Pre vjti dneh je bilo sicer slišati glasove iz Beograda, ki so nasprotovali us iajt, nove versko-upravne enote, vendar je, na srečo, vse ostalo le pri ^ese^fi^ Na sliki: notranjost srbsko-pravoslavne cerkve sv. Spiridiona v ^