11 številko. V UuHIHn!, g petek. ZZ. lonuvorjii 1909. XL1I. leto, »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.........K 24 — Sol leta..........12— etrt leta..........6 — na mesec......... 2 — v upravništvu prejeman: celo leto.........K 22*— pol leta.........„ 11"— četrt leta.........» 5 50 na mesec........• 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredniHtvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), teiefon et. «4. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. MNan»4na 1»si*iel«-r«ra M, za Avstro-Ogrsko: celo leto......... K 25"— pol leta......... „ 13 — četrt leta......... „ 6 50 na mesec......... » 230 Slovenski Narod" velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 1'prRtnlitioi Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), it-lvfou • HalijonsKa prauna fakulteto na Dunaju. 2e pred šestimi tedni .je »Slov. Narod« poročal, da se namerava vlada ukloniti revolverjem italijanskih visokošolcev in pritisku rimske vlade ter ustanoviti italijansko pravno fakulteto na. Dunaju, /daj je vlada res predložila državnemu /.boru ta načrt. Nobena tajnost iii, da je \ lada storila ta korak vsled pritiska od zgoraj; bolj rečeno, vsled izrecne zapovedi, izdane po posredovanju ministra zunanjih del barona Achrcn t hala, ki za kulisami že igra neka-Jkejra državnega kanetdarja. K<> so se italijanski visoiiosolei proti nemškim napadom branili z revolverji, se je ministrski predsednik baron Bienerth kaj »epovoljno izrazil o njih zahtevi glede italijanskega vseučilišča. Toda ostal je le malo časa tistega mnenja. V Italiji so namreč zaradi streljanja italijanskih visokošolcev dvignili velikanski hm p in v italijanskem parlamentu so kar diktirali Avstriji, kaj mora storiti, da gospod Tittoni ne bo napel drugih strun. Tedaj je na dobljeni ukaz ministrski predsednik baron Bienerth takoj pre-menil svoje preprič u:j8 ii\ «e začel zavzemati za ustanovitev italijanske pravne fakultete. Mednarodni uioinentT, specialno oziri na Italijo in na nje- stališče jrle-de avstrijske politike na Palkanu. so torej odločili, da i'1 vlada izdelala in parlamentu predložila načrt o ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Italijani zahtevajo od nekdaj, da mora biti sedež njihovemu vse-učilišču Trst. Tega jim vlada Ludi sedaj ni koncedirala, nego predlaga, da se fakulteta ustanovi na Dunaju. Svoje stališče opravičuje vlada z oziri, ki se prav zanimivo čitajo. Vodja naučnega ministrstva Ka-nera je te ozire najprej ust meno obrazložil italijanskemu poslancu Bu-gattu, ki je od italijanskega kluba IM>oblašcen, vo solnem vročini. Helena je slonela na oknu in z očmi je sledila vsakemu, ki je priŠei mimo, dokler ni izginil za ovinkom, koder se začenjajo korarski vrtovi. Opazovala je te Ljudi z mirno brezbrižnostjo, saj jih je poznala vse od prvega do zadnjega, kajti prihajali 80 vsak topli dan skoraj vedno )>o isti vrsti in zanimalo j< je pravzaprav le to, kdo izostane. Ta dan pa se je Helena začudila, kakor še nikdar pri teh popoldanskih opazovanjih. Počasnih korakov i? namreč, prišel po ulicah tuj gospođi ki ga Helena ni se nikdar videla, frođi] je, kakor hodijo samo ljudje, ki se jim nikdar ne mudi in ki ne ve- do primerjali politični konflikti in Se bo mogel pouk mirno vršiti. Na Dunaju ni*nobene auimoznosli zoper Italijane, zadnji konflikti so pozabljeni in če bodo »meli italijanski dijaki svoje učno središč«-, odpadli bodo vsi povodi kakim konfliktom. V Trstu pa ni tako. V Trstu prevladuje zdaj sicer močno in sijajno italijanski značaj, a Trst vendar ni italijansko mesto, tudi ne glede na okolico, ki je slovenska. Tudi v mestu samem je slovenski živel j močan. Slovenci imajo v Trstu 1156 društev, več bank, delavno slovensko inteligenco rn močno ter narodno organizacijo delavstva. Pri držav nozherski h volitvah so Italijani dobili le malo vtr glasov kot Slovenci, llalijausku fakulteta v Trstu b: privabila *»iK*.ogQ slovenskih dijakov iz I«-tr \ Dalmacije, Goriške pa tudi iz Kranjske, ki bi zahtevali pri poznanja svojih pravic, kar bi povzročilo večne dijaške boje, tako, da bi mirni pouk ne bil tako garantiran, kakor bo na Dunaju. To pripoznanje j«1 vsekako dragoceno in želeti je, da se vlada tudi v vseli drngib ozirih po njem ravna. Držali se bomo- lega pripoznanja prav odločno, četudi vemo, da je ž njim vlada hotela samo prikriti svoj pravi nagib, da neč" italijanske fakultete v Trstu. Vlada torej pr d^aga iistaflu/i-fcev italijanske fakuhete na Dunaju in zdi se nam, da !*o za ta svoj predlog lahko dobila v parlamentu prav znatno večino. Opetovano so že slovanske stranke izjavile, da priznavajo Italijanom pravico do lastnega vseučilišča kjerkoli izvenTrsta in da so pripravljene tak načrt podpirati, če se obenem ustanovi tudi slovenski pravna fakulteta kot začetek vseučilišča v Ljubljani. Slovenski poslanci so se postavili na stališče, da obstoji junk-tim med ustanovitvijo italijanskega in slovenskega vseučilišča in tega junktinia se bodo morali sedaj brezobzirno držati in ga dosledno izvesti, kajti, če se zdaj ustanovi italijanska fakulteta, ne da bi se obenem zagotovila ustanovitev slovenske fakultete, potem smo zopet za dvajset let in Še za dlje zagotovi je.Vi, tla ne bomo ničesar dosegli. J soda slovenj* ke fakultete je V rokah Narodne z\e-ze« v državnem zboru. Pomožna akcija. Zagorje, 21'. jun. Na dopis enakega naslova v »Slovencu« št. 13. t. L, ki naj hi pobil moja izvajanja na protestnem shodu v Zagorju, sem na kratko že odgovoril; temeljiteji odgovor pa sledi sedaj! Veseli me, da pride vse v javnost, da ta vidi, kako se ravna z državno »podporo«! ;>Uospodarska zveza« V BVOJem omenjenem dopisu glavnega očitanja, ces, da je ona drugi krivec, in sic-r nič manjši ka kor deželna vlada, "ne zavrača; ona se torej sama krivcem spozna; pač pa se spodtika. nad tem. ker sem izjavil, da je postopanj » akcije okrajno »neumno in neroduo« ilj pa da postopa ona pristransko pri razdelitvi. Pri obeh trditvah ostanemo popolnoma in resolucije ne umaknemo! Vam se zdi torej smešno, ako rečemo, da je neumno, da se ;z Postojne, torej naše bližnje postaje, izpelje za -20 vagonov sena na Dolenjsko, med tem ko ga moramo mi se vedno zdaj čakati, da nam pride iz Laškega; nam se to ne zdi smešno in poslancu Zit niku tudi ne, ker se je sam tako izrazil na shodu v Hreuovicah.Poudarjamo, da se ga dobi še vedno ca 10 vagonov ravno tam! Je-li to torej malenkost20—30 vagonov? Ko 61 le dali nam Pivčanoin to malo malenkost, pa bi bili veseli in rešeni te za-Kate in teh hudih posledic, ki nas zdaj tepejo. Akcija se s tem popolnp-ma nič ne bi zavlačevala, marveč pospešila. Zakaj niste posamezne zadruge povprašali, ako se bi dobilo v njih okoliščih kaj sena, kakor je to storila »Zveza slovenskih zadrug«: Potem se ta skrajna neumnost gotovo ne bi izvršila! Z veseljem sle lopnili jK» »laži«, da pride k nam seno iz Galicije; no, še Vedno bi bilo seno bolje, kakor pa ono, ki so ga dobili v Knežak nekaj, ki je popolnoma ph s nivo in zaprhlo, da se kadi iz nj« kakor iz dimnika! Toga se niti / steljo ne more rabiti, ker bi v V "i,a takoj zbolela. Ravno danes je »• -•»-jilnica v Knežak u vrnila tfjSi dva vagona samega biei.i in te: • -. iiue trave! Kje je tista komisija, ki 6te jo nam obljubili, da bode vse seno preiskala? Ni li to skrajno neumne hi nerodno urejeno, da so dobil;' gorenjske ohčine, ki so bih* Se malo no Suši prizadete, že zdavnaj seno, a mi še nič, še zdaj nič | Nikar se toliko m, zunaj ne branite, ko vam delajo vaši lastni pristaši v tem oziru take preglavice, da ne veste, kje vam glava stoji!! Vi ste si natveziii na ramena delo, ki ga ne zmorete in basta! Ali ni to skrajno pristransko, da prezrejo eele občine, med tem ko druge zalagate z obilnim senom! Niste li zamogli sorazmerno razdeliti dose-daj dospele vagone med občine Knežak in Zagorje; zakaj moramo mi čakati toliko časa, tla dobi vsak ob-čan v Knežaku seno šele potem pa pridemo mi na vrsto' Prosimo Vas toraj, da »zaukažete< posojilnici v Knežaku, da nam naj da vsaj zdaj mrvico sena! Tu se ravna pristransko in to bodisi hote ali nehote! Zapišite si pa za ušesa (da rabim Vaš izraz), da pravi ljudstvo: zdaj pa nikdar več podpore«; to je za Vas največja nezaupnica! Vkljub vsem posledicam, ste zdaj zopet sedli vladi na Hm in celo drugo dobavo prevzeli sami. Dobro; bode ljudstvo vsaj se bolj spoznalo! Druga nabava je dosti večja in komplicirana, kar bode vse še dosti bolj zavlačevalo in obtežilo delo; zakaj mečete torej pesek ljudem v oči, ter obljubljate v »Slovencu« da se bode izvršila redno, nemoteno in kar najhitreje' Ako bi Vi hoteli res živinorejcem pomagati, bi sami od sebe rekli doz. \ladi, da. se dobava razdeli sorazmerno! Seveda kaj takega od Vas ni pričakovati, ker... A. Domicelj, Zagorje na Pivki. Državni zbor. Dunaj, 2JL januarja, V da-t n.šnji seji je zbornica, kakor ste bili >e telefonsko obveščeni, odklonila nujnost Hurivalovega, Neumannove-gn in Kindermannovega predloga. Nato je jela razpravljati o nujnem predlogu poslanca Kaline glede preskrbe vdov in sirot po vojakih, palih v vojni. K predmetu so govorili poslanci Malik, Pik. Zarnba in domobranski minister Georgi. Za glavnega progovoniika je bil izvoljen Hb-ger, za protigovornika pa tir. 2aček. Razprava o tem nujnem predlogu bo končana šele v jutrišnji seji. Poslanec dr. Korošec in tovariši so mter-pelirali vodjo finančnega ministrstva radi neke t a t v i n e uradnih do, kaj je skrb. Tujec je bil izbrano elegantno opravljen, kakor so se nosili v poletju: let;? f847. samo odlični gospodje. Na prvi pogled ji- spozna la Selena, da tako, kakor ta tujce, ni opravljen nobeden ljubljanskih gospodov, kar se jih jo olj nedeljah izpostavljalo okrog stolu.1 cerkve. Izgledal je, kakor bi že bil kakih štirideset let star, a Štel jih je komaj petintrideset. Njegova temna polt in njegove jasne oči, so ga de- lale vzlic temu interesantnog'!, je \u) navadi svojega časa popolnoma obrit in držal se je pokonci, nekako leseno, kakor se drže oficirji, če so civilno oblečen) Sele ko je že bil mimo okna, je »Jelena zapazila, da tujec leve roko 0e more pra\ pre-gibati in uganila je, da mora biti ta tujec kak oficir, ki je bi! kdo ve pri kaki priliki trajno poškodovan na roki. Ze je hotela Helena zapustiti svoje opazoval išče, ko se je tuje«; nenadoma vrnil z Grada. Najbrž niti do vrha ni prišel, si je mislila Helena. Tujec je šel zopet mimo njenega okna, ne da bi jo bil zapazil in je potem obstal na koncu ulic, kakor bi koga čakal. Poznati je bilo, da je postajal nestrpen. Pogledal je vsak hip na uro in s svojo dolgo, tanko pal-čico trkal po zidovih in po svojih hlačah. Med tein je stopical semin-tja ter naposled začel hoditi po Študentovskih ulicah gor in dol. Helena ga je opazovala z opravičljivo radovednostjo. Ni dvomila, da nekoga čaka in bila je prepriča na, da čaka na kako žensko bitje. Kila je že mnogokrat priča ljubavnim sestankom pod njenim okiiooi, a še nikdar ni videla taka finega in odličnega gospoda torl čakati Mučila jo je radovednost, koga pričakuje; rada bi bila videla to damo, ki ima toliko {Kiguma, da gije s takim gospodom pri belem duevu na ljubavni sestanek na (Ji-.-m!. in zato jo nepremično vztrajala pri oknu. A tudi pri vseh drugih oknih v Študentovskih ulicah je bilo videti ženske glave, ki jih je elegantni tujec morda se bolj zanimal kako>* Heleno in ki so z največjo nestrpnostjo pričakovale, da pride »ona«. Končno je prišla. V gVeili, su meč| obleki, z velikanskim modrim klobukom na zlatih laseh in veselim tismevom na ustnih in v očeh je zavila v Št mleti »ovske ulice in glasno zastokala, ko je njena drobna noga napravila prve korake na nerodnem tlaku. »Ah,« je šlo >d okna do okna v Študentovskih ulicah in ženske glave so se nagnile iz vseh oken, kajti bokega presenečenja ni nihče pričakoval. Dama. ki je zdaj tako prijazno podala roko spoštljivo jMizdrav-Ijajočeinu tujcu, je bila znana celi Ljubljani. Imenovali so jo samo »grofico Lici« Sicer je bil njen mož grof Attems tudi poznan, a vendar je poleg svoje žene tako izginil da marsikdo ni vedel, kako se grofica piše, ker jo je poznal samo z imenom »grofica Lici«. »Dober dan, dober dan, ljubi baron,« je slišala Helena odzdravljati grofico Lici in strme je gledala na to dvojico, ki je tako brezskrbno krenila po poti na Grad, dnsi se je z vsakega okna oziralo dvoje oči nanjo. Grofice Lici ni ta radovednost preprostih žensk prav nič motila. Še všeč ji je bilo, da j*' v teh zapuščenih ulicah vzbudila tako velikansko zornost, dasi je sicer vse te in enake ljudi iz vsega srca prezirala. Ko sta bila baron Spinetti in grofica Lici že izginila za ovinkom, je Helena še vedno gledala za njima ir» poslušala zvonki smeh lepe dame, ki ga je donašal na njeno uho lahki veter. Ne meneč se za ljudi, ki sta jih sreča vala, sta šla grofici Lici in baron Spinetti svojo pot. Grofica se je ves čas samo smejala, a baron ji je neprenehoma govoril o svoji ljubezni. Vedel se je skrajno spoštljivo, uprav pretirano, a njegovi vroči, brezstidni pogledi so razodevali, da ga navdajajo vse drugačno misli, kakor hi se dalo sklepati iz njegovih besed. (Jrofioa Lici je slušala te besede z zadovoljstvom in je z izziva-jočo prešernostjo odgovarjaK na te poglede, sicer pa ni bila čisto nič razgreta ali razburjena, in se je le venomer smejala. Tako ljubezenske igre so jo nadvse zabavale, a čutila ni pri njih ničesar, njeno srce je ostalo hladno in mirno. Toda baron Spiuetti je lepo grofico že toliko poznal, da ni verjel v njeno nepristopnost in izkušnje z ženskan» so ga izučile spoznati, da spisov pri deželnem finančnem ravnateljstvu v Gradcu. Neki slovenski uradnik (dr. Povalej v Mariboru) je prišel v disciplinarno preiskavo in je poslal akte za SVOJO obrambo predsedstvu finančnega ravnateljstva v (Jradcu.. Med tem je uradnika ljuto napadla »Marburger Zeitung«, da je bil prisiljen, proti lista vložiti tožbo. V prvem procesu je potreboval predsedstvu finančnega ravnateljstva poslane akte ter jih v to svr-ho rekviriral iz Gradca. Toda teh aktov ni bilo več nikjer, izkazalo se je, da so bili med tem ukrade-n i. Med došlimi vlogami se nahajata med drugimi nujni predlog dr. Benkoviča o odpravi institucije mi-nistrov-rojakov in nujni predlog dr. Levickeg:a o uvedle, voznih listkov in o izklicevanju postajnih imen na železniških progah po Galiciji in Bukovini v maloruskeni jeziku. Prihodnja seja ho jutri oh 11. Odsek za reformo poslovnika. Dunaj. 21. januarja. Odsek za reformo poslovnika je danes nadaljeval debato o Stein\vonderjevein predlogu. V debato so posegli poslanci dr. Kramar, IVrnerstorfer. cher, Fink, Dzieduszveki in dr. Ivče-vič. Koncem seje je odsek sprejel IVrnerstorferjev predlog, naj referent predela vse predloge, ki se bodo stavili do b. februarja ter odseku predloži nov referat pre kako nerodnostjo rsega ne pokvari. Prav nazor, da človek pri vsaki ženski lahko vse doseže, če si sam ne pokvari igre, je barona Spinettija in grofico Lici sprijateljilo. Oba sta namreč pri neki priliki zagovarjala ta nazor in sta se 'kI tedaj drug drugemu vse bolj približevala, kakor bi se hotela prepričati, če je to mnenje utemeljeno ali če je napačno. Hodila sta dlje časa po Gradu in se končno vsedla na trato pod sedanjimi razvalinami, kjer ju je obsevalo zahajajoče, solnoe, a ju vendar ni nihče videl. »Ne morete si misliti, grofica, koliko trpim, ker nimam nikdar prilike z vami govoriti na samem,« j<* z lahnim vzdihom rekel baron Spinetti in se nekoliko primaknil h grofici, tako, da je morala njena polna roka pri vsakem gibu zadeti ob njega. »Saj govorite že celo uro na samem z menoj,« je hititi pripomnila grofica, »svoje src ste /e opetovano izpraznili . . .« »Ali vam to zadostuje, grofica?« »Popolnomu,« je odgovorila grofica Lici nekam ostro, a njen smejoči se pogled je pričal, da ne misli tako resno. Baron Spinetti je začel roke viti, kakor bi bil ves obupan, potem pa se je nagnil h grofic: in ji zašepetnl na uho: »Saj ne veste, kaj bi vam rad povedal.« Minist ska kriza? Dunaj. 21. januarja. Listi na-glašajo, da je položaj Jlienorthovega kabineta naravnost obupen, in da je gotovo, da izbruhne v kratkem ministrska kriza. Ko; Bieoerthovega naslednika imenujejo pred vsemi tržaškega namestnika princa H o h o n -1 o h e. • Z Balkana. Carigrad. *J 1. .januarja. List »Šuraj Umet« naglasa, da je turška vlada sprejela avsl ro-ogrsko ponudbo samo radi tega, da prepreči vojno. Carigrad, 21. januarja. Tu so odkrili zaroto proti mladoturške-mu režimu. Glavno ognjišče zarote je takozvani liberalni klub »patriotov«. V zaroto je zapletenih okrog 20.000 oseb. Zarotniki so imeli namen ministrskega predsednika in predsednika državnega zbora Ahme-ta Rizo ujeti in sultana prisiliti, da bi parlament razpustil in razveljavil ustavo. O zaroti sta baje bili poučeni Avstro-Ogrska in Nemčija. B e 1 g r a d , 21. januarja. V današnji seji narodne skupščine je ministrski predsednik dr. Velimirovie naznanil, da kralj ni sprejel demisije kabineta. Nato je skupščina v tajni seji razpravljala o interpelaciji socialista Kazleroviča o zlorabah treh višjih oficirjev. Carigrad. 1:1. januarja. Tu naseljeni Bosanci odpotujejo te dni v Sarajevo, da pregovore bosanske lnohamedance, naj opuste svoj namen započeti veliko akcijo, da bi se "mohainedanci izselili iz IJosne. Dopisi. Iz Savinske doline. Čudno, kaj, gospod urednik, da se bebec še takrat ne umakne, ko mu že opeka raz strehe bije po glavi. Tej »eni smo bili v Ptuju, pobijali so nas v Mariboru, v Celju si nismo življenja varni, v Ljubljani so nas streljali, a še vedno nosimo smodnik onim, ki merijo na nas. Še vedno tako, nič boljše. Smo pač Slovenci, o katerih se š«- danes Nemci izražajo, da so ovčice, ki mirno drže udarce, potem pa še krutežu ližejo roke. In popolnoma prav imajo in bodo imeli prav tako dolgo, dokler ne bo prešel 20. september 1908 vsakemu Slovencu v meso in kri, ki ga bo ob vsaki priliki občutno pošege-tal ter spomnil na njegovo narodno dolžnost. Tudi Savinska dolina ni izvzeta. Tudi mi imamo plevel, in še veliko plevela, ki ga bo treba pošteno izkoreniniti, sicer zaraste in po-duši še ono dobro, kar je 20. september vzdramil. Veste, g. urednik, malo preveč ste s svojimi ostrimi članki pobožali ljubljanske nemškutar-ske trgovce, preveč ste jim ogreli bitje in žitje na Kranjskem, natresli ste jim toliko trnja na pot in stezo, da silijo sedaj k nam na Štajersko, kjer se dado nekateri miši trgovci mirno na Farbati ter postanejo ob je-remijadah nemskutarskih potnikov mehki kot vosek, da se ubogemu možicu kar krivi prst. tako mora pisati naročila. Nekje, — danes naj še bo zamolčano, kje, in tudi ime junaka naj tiči zaklenjeno za sedaj še v vaši miznici. — živi mož trgovec, pred katerega pragom zabremza nemalokrat kočijaž in odpre vrata gospodu zastopniku N. N. nemške firme. Pred nedavnimi dnevi se je mudil na obisku pri nekem zavedno - narod-nem (?!?!) — trgovca zastopnik firme, baje največje in naj bogatejše, ki je zatvorila za druge velike trg. vse tovarne ter le ona dobiva blago iz njih in edina, od katere so primorani naročevati vsi slovenski trgovci križem tega strašno zlobnega sveta, posebno sladkor — torej firme Kri-sper, ali kakor je kočijaž rekel, tiste velike firme poštenega, rojenega Nemca vis a vis rotov/a. Bo že menda pravi. Torej ta se je ustavil pri našem trgovcu in ta je naročeval in mučil potnika, da si je revež brisal pot s čela, zraven pa ni najmanje pomislil, koga podpira. Nič ni pomislil ta naš trgovec, kar kupoval je in še kupuje ter bo Še kupovali Mi smo gledali dolgo in videli dolgo vrsto voz, ki se je vlekla mimo njegove trgovine, a molčali smo pred javnostjo ter le tiho vzdihovali, da je začutil te vzdihe le danes še brezimni mož sam — a potrpljenje bo prebilo železne duri in tedaj bomo pri odprtih vratih zakričali zunaj stoječemu narodu; N. N., trgovec tam in tam---in narod bo ostavi 1 njegov dom in njegovo kramo. Iz Zagorja. (Pojasnilo k dopisu »Napreja« iz Zagorja z dne 18. t. m.) Dopisnik laže rekoč, da se jezi »Si. Narod« in zabavlja na vso mogoče načine, ker je bilo org. delavstvo na veselici požarne hrambe tako ogromno zastopano in da se Slovenci niso udeležili. Resnica pa je, da smo mi pisali da so Slovenci, radi v zadnjem dopisu navedenih razlogov, večinoma izostali. Piše tudi. da so steklarji povsem mirni ljudje, a ni še dolgo tega, ko je steklar S. na cesti z nožem napadel mirno domov idoee »So- koliće« in dobil za to junaštvo pri okrajnem sodišču v Litiji primerno kazen. Brez pomena je za nas, kdo je naročil čeljade, pisali smo le, da so bile v vsenemških barvah. Ako nam pove dopisnik imena onih slovenskih liberalcev, ki pošiljajo otroke v sul-vereinsko šolo, navedemo v zameno imena onih soe. dem., ki pošiljajo otroke v to nemško kovačnieo, osobito pa še onega, ki je tudi pošiljal svoje otroke tja in znal tako imenitno manipulirati pri blagajni rud. organizacije. Oseba, ki ima obrekovanje in zavijanje v zakupu, je v Zagorju tako dobro znana, saj je na nekom shodu nahrulila celo organizirana pristaša g. G. in P., češ, »pla-čajta dolg pri kons. dr., potem gorita, razvidno je pa tudi iz psovk, ki se liki rdeča nit vlečejo po listih K. I\ Razsodi pa naj gospod Miehl je li tako postopanje vzvišeno ali nizkotno. Da, da, kdor seje, ta žanje. Da vam druge »neslanostih niso prijetne, radi verjamemo imajo pa to prednost pred vašimi, da so resnieue. Prijetno vam menda tudi ne bo, ako pribijemo, da se glede kranjske »šparkase« gospod Miehl, zastopnik kapitala in predsednik šulvoreiua, in nemški Volksrat popolnoma strinjajo. Na soe. dem. mi ne zabavljamo v obče, obelodanili smo le postopanje voditeljev v Trstu, Zagorju itd. Pa tudi agilnosti voditeljem ne moremo odrekati, saj se govori, da je bil neki neizogibni voditelj tako priden, da je o priliki zadnje stavke že ob 4. zjutraj lazil okrog rudniških pisarn. Nasproti trditvi, da ste v vodnem boju proti nemškemu kapitala, stoji tudi dejstvo, da se je o priliki zadnjih obe. volitev od vaše strani, postrežemo lahko z imeni, vplivalo na zastopnika tega kapitala in razmotri val o vprašanje kdo naj ne bode, ali bode, bodoči župan. Pazniško društvo je rodila želja po skupnem delovanju v prospeh vseh, toraj tudi nemških paznikov, ker so Slovenci v ogromni večini, je naravno, da so volili za predsednika slov. liberalca. Ker to društvo ni politično in goji le vedo in znanost, ter skuša z združenimi močmi zboljšati svoj položaj je umevno, da se mora držati gesla »eden za vse in vsi za onega.od-buden dejanski vzgled kot telovadki, nadalje gdč. Vidmarjevi za njeno najbolj zanesljivo, redno in vstraj-no podporo pri vadbi njene vrste ter gospieam Ivanki Toplikarjevi, Ani Severjevi in vsem ostalim, ki so v slučaju potrebe rade volje prevzele vadbo vrst. Neposredno po ženskem telovadnem društvu v Ljubljani je bil ustanovljen ženski telovadni odsek v Škofji Loki. Tudi podpore potrebnemu šišenskemu ženskemu telovadnemu društvu obeta priti pomoč po gdč. Debevčevi. Poročevalec je končal s pristavkom, da je število telovadk danes večje, kot je bilo tačas, ko je on prevzel telovadbo in da prihajajo zadnji čas vedno nove, tako da bo društvo z dostojnim in sebe vrednim nastopom in številom sodelovalo pri javni telovadbi na sokolskom zlatu v Celju. Ga. dr. T a v č a r j e v a se je prav toplo zahvalila g. Dreniku za njegovo požrtvovalnost in ga prosila, da bi še zamrprej ostal tako vnet za društvo. Nato so se vršile volitve. Soglasno in z vsklikom so bile izvoljene v odbor ga. Jelka dr. B r e t 1 o v a , ga. Aliei Č o s n i k o -v a , gdč. Tilka D e b e v č e v a , ga. Ana H u d o v e r n i k o v a , ga. Minka J e 1 a č i n o v a , gdč. Minka J e 1 a č i n o v a , ga. Marija dr. K o-kaljeva, ga. Franja dr. T a v-č ar je v a , gdč. Iva T o pl i k a r-j e v a, ga. Marija pl. T r n k o e z v -jeva, gdč. Minka V i d m a r j e v a in gdč. Franja Ženo v a. Odbor se je takoj konstituiral tako-le: starostka: ga. Franja dr. T a v č ar jeva, podstarostka: ga. Mar. dr.Ko k a 1 j e v a, tajnica: gdč. Tilka Debevčeva, blagajničar-ka: ga. Minka J e I a č i n o v a , načelnica: gdč. Minka «1 e 1 a č i n o v a, njena namestnica: gdč. Minka Vidin a r j e v a , odborniee: ga. Jelka dr. B r e t 1 o v a , ga. Mici C e š u i -kova, gdč. Iva T o p 1 i k a r je v a in gdč. Franja Ž e n o v preglednici računov: ga. Ana II u d o v e r n i-k o v a in ga. Marija pl. 1 r n k o -e z y j e v a. Delegat inje v zvezni občni zbor so ga. dr. T a \it*. a r j e v a . ga. dr. K o k a 1 j e v a in grič. Debevčeva, zastopnica društva v odboru »Slov. Sok. Zveze:< je gdč. Jela č 1-nova, nje namestnica pa gdč. Vidma j e r j e v a. Telovadni učitelj je g. Bojan D r e n i k. Pri raznoterostih je bil z odobravanjem prejet nasvet ge. dr. T a v č a r j e v e , naj bi bil vsak prvi torek v mesecu društveni sestanek in sicer pri telovadbi. Na željo g. D r e n i k a se je sklenilo, da se omogoči telovadba tudi takšnim dekletom,ki nimajo gmotnih sredstev zato. Dotičnicam je treba vložiti prošnjo na odbor, ki ho potem odločil, če se prositeljici dovoli brezplačna telovadba. Sprejemale se bodo le odločne Slovenke. - - S tem je društvo napravilo važen korak naprej za narodno vzgojo in se tega koraka odkritosrčno veselimo. Ker društvo ni v sijajnih razmerah, bo seveda paziti, da se njegova dobrota ne bo zlorabljala, ampak da so bodo sprejemala v brezplačno telovadbo res potrebno slovenska dekleta. NTo tudi takih imamo v Ljubljani dovolj! Ker se ni nihče več oglas J k besedi, zaključila je ga. starostka zborovanje Z zahvalo za udeležbo in z željo, rla bi društvu napočili prav lepi dno vi. Politično Izobraževalno drufttfo = za Dvorski okraj = priredi jara ljubki iiii v nedeljo, 24. januarja ob poln 11 uri dopoldne v dvorani »J/Cestnega doma". Poročilo naredno naprednih poslancev o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Pridite vsi na shodi Dr. Ivan Oražen sklicatelj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. januarja. — Klerikalci in volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Kler i kal na stranka je svojim zaupnikom po deželi razposlala naslednji »strogo tajni in zaupni« poziv: Velecenjeni gospod! Naznanjamo Vam, da bodo glasovnice za volitve v trgovsko in obrtno zbornico odposbme dne 19. ponoči ali pa t20. t. in. Prosimo Vas, pazite, kdaj pridejo v Vas kra.i, da takoj vse agitatorje opozorite, da gredo nemudoma na delo, in sicer takoj za pismonošo, ozir. postnim selom. Poudarjamo še enkrat: Pazite, da bodo glasovnice od volileov podpisane in sicer natančno, kakor je zapisano ime na legitimaciji. Volitve-se vrše "2h. t. ni., zatorej prosimo, pošljite prav gotovo vse glasovnice do 2(5. t. m. rekomaudirano, ali pa vsaj prav dobro zapečateno na naslov: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani. Opozarjamo, da volijo tudi vse gospodarske zadruge, posojilnice itd. Te glasovnice morata podpisati načelnik in tajnik. Ne pozabiti pritisniti tudi štambiljo. Prosimo še enkrat, skesajte dobiti vs«> glasovnice in jih hitro pošljite, da ne zaimidi-mo volitve. Kandidat je so: Kobi Anton, deželni poslance, Breg. Pavšler Ivan, veletržee v Kranju. Hafner Josip, žagar in trgovce v S ko i'j i Loki. Zurc (Stembur), gostilničar v Kandiji pri Novem mestu. LOŽ&r Jernej, krojač v Ljubljani. Zore Fr., trgovec v Ljubljani. Kregar Ivan. pasar v Ljubljani. V volilnem redu je predpisano, koliko kandidatov mora stanovati v Ljubljani, to pa v trgovskem posebej in v obrtnem oddelku posebej. Na to se moramo posebno ozirati, da nam ne razveljavijo mandatov. Kandidate bomo v Ljubljani razvrstili in napisali pravilno na glasovnice. O izidu volitve bo poročal »Slovenec«. — T>r. Evgen Lampe, deželni odbornik. Dr. V. R o ž i č , tajnik S. L. S. Ivan K r e -g a r , pasar. — Na Gorenjskem pobira neki župnik glasovnice za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico tudi pri naprednih trgovcih in obrtnikih, češ, da je med narodno - napredno in med klerikalno stranko sklenjen kompromis. To je volilni manever nedopustnega značaja. Kompromisa ni, ker so ga klerikalci odklonili. — Živela deželna vlada! Deželna vlada je razpustila tukajšnji1 -e-teransko društvo, ker je na zadnjem občnem zboru darovalo iz svojih sredstev za žrtve, pale dne 20. septembra. Društvo ima premoženja 23.000 K. Ta svota pripade baje državi za podpiranje veterancev vseh avstrijskih pokrajini, Izvrsten ukrep, gospod Božidar Seluvarz, le tako naprej, pa boste kmalu vse Slovence pretvorili v najodločnejše radikalne narodnjake. — V »Kranjski hranilnici« .straši kot vpliven uradnik neki Roger, kojega nemška strast je tako huda, da ž njo zastruplja celo svoje nežne otroke. Če kdo njegovo hčerko vpraša, kaj da je, dobi odgovor: »Idi bin ein đeutsches Madi — und mein Papa ist ein deutscher Turner.« (Jaz sem nemška deklica in moj oče je nemški telovadec). Ta Kbger vodi nekak trgovski tečaj za dekleta, v katerega, kakor se je Roger sani za-ničljivo bahal, slovenski starši svoje hčerke kar vsiljujejo. In vendar je znano, da dekleta, ki so * obiskovale Rbgerjev trgovski kurs, težko dobijo kako službico, ker se v kurzu nične naučijo. Torej — le naprej v Rbgerjev trgovski tečaj! — Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico bodo pokazali] ali so bile resne in resnične besede barona Žveglja v deželnem zboru kranjskem, da Nemci hočejo mir in hočejo delati, za narodno spravo v naši deželi. Že tedaj so napredni poslanci zaklicali Nemcem, naj z dejanji in ne le s frazami to dokažejo. Prvi dokaz temu je priznanje, da smo Slovenci na Kranjskem popolni gospodarji V kuriji veleohrti imajo Slo-v< nci in tujci približno enako število glasov. Naravno, da to kurijo zahtevam Slovenci zase, ker je to izraz našega gospodujočega stališča v deželi. Naše častno vprašanje je, da imamo v vseh kurijah prevladujoče zastopstvo. To naj Nemci uvažujejo, ko se pripravljajo na volitve. Pri nas niso oni gostje, ker jih nismo poznali, ampak nekaki naje m n i -k i, ki jih trpimo v hiši, dokler je razmerje v občevanja ugodno. Nemci si imajo torej s primernim obnašanjem omogočiti obstanek v dodeli. Tako mi razumemo možnost narodne sprave v deželi, v tej smeri boeeioo videti fakta. Prilika se Nemcem nudi, da to dokažejo z d o j a n j i. Volitev v. veleobrtni kuriji kranjske trgovske in obrtniške zborniee, zalo pričakujemo z vso napetostjo ter bomo o njej natančno poročali, llojkot in narodne stavke so nemogoče v takih deželah, kjer se obnašajo manjšim* tako, kakor je njih stališču napram večini in domačinom primerno*. — Nemški trgovci in industrijalci na Kranjkem so začutili potrebno nastopiti zopet izzivalno napram Slovencem. Sedli so nekateri na limauce nemškemu folksratu in se odločili za to, da j>ostavijo dr. Ambrosehitza enega glavnih kazi-notov za kandidata v veleohrti pri volitvah v trgovsko zbornico kranjsko. To je izzivanje na sebi, čudimo se nemškim trgovcem in obrtnikom, da sami silijo zopet v nesrečo. Advokat Ambroschitz ne riskira nič, on le Žanje, stroške plačali bodo pa in dustrijalei in trgovci, navezani na slovenske odjemalce. Stvar pa ima še drugo lice. Iz strokovnega stanov skega stališča, vedar ne gre v sta novsko korporacijo pošiljati advok.i ta, to ni nikjer, vsak razumen nem ški industrijalec bi moral ze iz lega stališča, vložiti svoj veto. Ce hi bil že advokat Ambroschitz kakšna hrihtna glava V gospodarskih vprašanjih! Ali dejstvo je, da se jo ne davno silno blamirui kot upravitelj konkurzne mase in je mora! iz svojega žepa plačati v maso nad 50.000 kron. In tak gospodar- naj zastopa industrijalce! — Iz finančiiopnzniškjh krogov se nam piše: »V št. 8. »Slov. NaTo na« je bil natisnjen članek »Orožni ki, njihov stan in plačilo«, kjer je rečeno, da store finančni pazniki komaj eno tretjino službe, v prime ii z orožniki. Temu finančni pazniki odločno ugovarjamo. Kvo dokaza, da 11 ni resnično. Okrajni orož. straž mojster ima le 4 ure, postajevodja in navadni orožniki 7 ur službe na dan. Nobeden pa ni vsak dan v zunanji službi. Ge ide 34 ur zaporedoma v službo ima, če je razdalja tudi le 3 km, kakor n. pr. (iorica - Solkan, že svojo počivalno postajo in sicer najmanj 4 ure počitka. Ko pri de domov, je potem šest, oziroma 5 ali SV2 dni prost. Rekli bodo orožniki, da imajo v pisarni opravila. To je že res, a koliko opravila v pisarnah imajo šele finančni organi, in kakšna je šele njih zunanja služba. Orožniki imajo pri vstopu 6 mesečni kurz in v šoli za vodje 0 mesečni kurz. Finančni organi imamo le en kurz, ki traja li meseca, potem pa moramo napraviti uradniško skušnjo. Tu se je treba drugače učiti in vse več znati, kakor v orožniškili kurzih. Vsak nadpaznik financ, straže posebno če ima uradniško skušnjo, mora biti vedno pripravljen nadomestovati uradnika pri carin-spein, solnem ali kakršnem koli v finančno področje spadajačem uradu. Orožnika kaj takega nikdar r:e zadene in tudi zmožnosti za tako delo nihče od njega ne zahteva. Zunanje službe mora vsak organ financ straže najmanj 10 ur na dan jiaprn viti in sicer v vsakem vremenu n. jpar. v sali na h pri carinikih uradi i j, v raznovrstnih tovarnah itd. Tn je treba delati z rokami, z nogami in z glavo, kajti koliko j«1 tu napravili računov, zapisnikov itd. in vse n r mestu, to se ne da na kratko povedati. Nismo prav nič nasprotni, da bi tudi gtr. orožnikom dal finančni minister kaj več drobiža, a naj tudi nam privoščijo naš z jako težkim delom zasluženi košček kruha. C. kr. financ, straže nadpaznik v imenu več sodrugov. Iz gledališke pisarne. Danes se poje šestič in zadnjič v sezoni znamenita, melodična Puooinijeva opera pMadame Butterfiyu. — V nedeljo pop. ob 3. se \ prizori prvič v sezoni rarodna igra s petjem „Le-gijonarji" s sodelovanjem opernega zbora in orkestra r?>lov. Fdharm•>-mjeu. Cene so dramske reprizne; — zvečer se na občno zahtevanje poje Bizetova opera rCarmenu. — V torek se igra prvič izvirna predpu^tna igra o naprednem carju in o parlamentu nIz devete dežel«a v enem dejaDju, spemii Jakob Doliuar. Nato se vprizori prvič izvirni narodni igrokaz iz vaškega življenja .Zaklad44, spisal Ksaverj Andrejev Narodna čitalnica v Ljubljani se usoja naznanjati da se je v včerajšnjo številko pomotoma vtisnila notica, po kateri bi bil jutri v soboto družbinski večer Nameravalo se je sieer napraviti ta dan veselico, ker pa ni bilo dobiti godbe, preloŽda se ia veselica na sredo, *27 t. m. v m ali dvorani Narodnega doma TaČas pa dobe člani Čitalnični tudi Še podrobno vabilo za letošnje predpustne prireditve. , BadogoJ1' Ustaoovnino 100 K je postal g. dr. Pavel Turner v Mariboru. Nadalje so dur^vali: L juh Ijanska sekcija notarskega društva 50 K, župa-si Vi) v Jesenicah £0 kron, ga. Helena dr. Suverjeva, odvetn soproga v Ljubljani 420 K Vivatit 8fqu>nte8! Telovadnega drnltva „Sokol IL11 v L]ubllanl redoi obćni zbor »e vr5i v nedeljo, dne 31. t. m. ob 10. dopoldne v restavracijskih prostorih g. Weissa v Konjušnih ulioah E l(Zvezi slovenskih pevski b drnšte*" je pristopilo „Moravako pevsko drudtvo1* v Moravčah pri Kamniku in slovensko pevsko društvo „Slovan* za Krakovo in Trnovo v Ljubljani. Skupna skuftnja allalllll zbora .Glasbene Matice1 je v soboto, dne 23. t. m. ob 8. a večer v .Glasbeni Matioitf. 30 Cisti dobitek Ur. GroSlJevega nfsdaf anla „0 potresu v Kaiabrijia, ti Je priredila preteklo sredo zve Ser'"-Naredna delavska organisaoija", seje raadelil takole; „Družbi sv. Ci rila in Metoda 20 K, dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" 20 *K, holniSbeinu iu podpcraemu skladu U. D O u 53 K 60 v. " Velik ljudski shod sklicuje za jan 24 t. m to je v nede'jo, popolne ob 2 uri- „Narodna delavska organizacija" v Ljubljani v Spoduji ŠiSki pri Kankertu. Na dnevnem redu je: „Slovenci in bodoče delavnioe o. kr. državnih železnic v Spodnji Šiški". Delavci, ako hočemo da ostane Šiška naša posest, moramo že sedaj ukreniti vse potrebno, da se bode dalo na slovenski zemlji v prvi vrsti zaslužka Slovencem. Pridite v velikem številu na ta shod in povejte svoje mnenje. Odbor „N. D O u Ra]skl VOČOr bodemo vživali na malo pustno nedeljo t j, 14. febru arjs v kljub tema, da je malo veselo Življenje v teb kritičnih Časih, osobito za nas Slovence. Mnogo krasnega ^pola bode že iz prirojenega nagiba do nagajivosti skrivajo ta večer svoje dražestno liČece za krinkami in svoj «tas v vsakovrstnih krasnih kostumih ; ker pa vsekako tudi moški radi vČa sih zakrijemo svoje pravo lice, bodemo tudi mi posnemali ne/.ai spol. Kdor se pa še ni odloČil za en večer rsjske nabave, naj to kar najhitreje stori, ker čas je kratek in v raj se tudi ne pride prav lahko. Vse skrivnosti tega večera bodemo še pravočasno poročali. Slovensko obrtno društvo v Ljubljani prirtdi v nedeljo, dne 31. t m popoldan ob 3. v prostorih ob črnske pisarne v Postojni obrtni shod s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2 O pomenu obrtne organizacije. 3. O pomenu obrtnih društev. -4 O pomenu zadružne or-ganizecije 5. Raznoterosti. Slovenske obrtnike postojnskega okraia Že danes opozarjamo na ta shod in je pričakovati, da se ga v mncgobrojnem Številu udeleže Plesni venček pevskega zbora „dlasbeoe Mat ceu se vrši v soboto, dne 6 februarja. R plesnemu venčku državnih uslužbencev v Izubijani se nazna nja siavnemu obAinst u, da je dala uprava hotela „Uaionu razen velike dvorane tudi vse druge sosedne lo kale za jutrijSno ple*no veselico občinstvu na razpolago. Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko redni občni zbor bo v soboto, dne 23 t. m. ob 9 v prostorih hotela „Južni kolodvor" (Seviel) Že zadnjič je bilo treba preložiti občni zbor, ker se ni udeležilo zadostno število članov. Kaj je temu krivo, kogar zadene krivda, naj se pojasni dne 23. t. m. Nesmisel nekaterih članov osobito mlajših in pa onih, ki jih v to zapeljujejo, je krivo, da se bode morda tako lepo ea9ejano društvo mšlo — roda ne v zgubo onih: ki 8© zavedajo svojih dolžnosti — temveč onih, ki so temu kriv. Cenjeni tovariši! Še enkrat vas kličemo v skupni boj. Ador bode prišel, je z nami, kdor ne pride je proti nam in proti temu se bodejo od danes naprej bojevali. Rembrandtova razstava Ljud ske galenje v Simon Gregorčičevi Čitalnici. Danes otvorjena razstava je posvečena izključno Kembrandto-vemu geniju in prinaša izbero njegovih najboljših del, med njimi slavno „ Anatomijo", brf zprimerno lepo -Nočno stražo", „Ž dinjo nevesto", i&že nam Rembraadta kot poeta svetloteme in mojstra razjedenke V ..Treh križih", v „Smrti Marije", „Treh drevesih", „ Velikem ozdrav-jenju bolnikov", kot globokega psihologa in nedosežaega karakterisa-sorja v portretni skupini „Mojstrov jekla" v obrazih sina Tita, lepe Hen-drikje Čtcflfols in zlasti v umetnikovih avtoportretih. Nič manj niso občudovanja vredne Kembrandtove fein ta stične pokrajine, n. pr. „Kameniti most*, „Krajina z razval no" ali nMlin iz 1. 1650u, kije kakor čudovito skrivnostno ubrana svettobna pesem. Na to nenavadno zanimivo razstavo prav posebno opozarjamo vse nase umet aost ljubeče občinstvo. Pripomnimo naj. da ostane ta razstava, ki prinaša aad 30 Rembrandtovih del, odprta %» Ivana Jerome-nova iz Mule vasi 7 litrov po 2l/2°/0, Ana Lampičeva iz Dvora pri št. Vi du 1 liter po 8v2v01 Marija Selanova iz Dobrove 4 litre po 2%, in Meta Pri-možiČeva iz Dobrove 3 litre po 21/.,°/0. Skupno je bilo lansko leto konfiaao vanecra mleka 301 liter, ki je imelo 19075% maščobe, povprečno torej po 272%■ Prvo polovico strank smo v zmislu sklepa občinskega sveta objavili že lansko leto. Še enkrat! z glasovanje voja-skotaksnih obveznikov. Prihodnji teden poteče rok za zglaŠevanje vo-jaškotaksnih obveznikov, na kar še enkrat posebno poudarjamo. Vsaka opustitev zg as tve se po tozadevnih strogih vojaških prepisih ostro kaznuje. Zglašati se je treba pri županstvu stalnega bivališča, v Ljubljani pa v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domutt. Kakor se nam poroča, do sedaj ni niti tretjina vojaško-taksnih obveznikov opravila te svoje dolžnosti. Podružnica , Ciril - Metodove druibe za Šiško. Javen shod in občni zbor bo na dan Svečnioe, 2 februarja pop ob polu 3. v telovad nioi nove Šole v Spodnji Šiški Na shod prideta zaslužni tajnik „Ciril-Metodove družbeu g. Berce in od bornik g. dr. Žerjav. Dnevni red: Poročilo o stanju „Družbe" nje važ nosti, nalogah in potrebah. Preosnova podružnice, ozir. ustanovitev samostojne ženske podružnice za Spod-Djo in Zgornjo Š ško. ObČni zbor podrnžnice: a) Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika, b) Volitev prvcmestnika in odbora moške podružnice, c) Posebnosti. Tamburaftbo drust*o „Zarja" v Rožni dolini priredi jutri, v so boto. 23 t. m. v vseh gostilniških prostorih gosp. Balija v Rjžoi dolini veliko predpustno veselico. Na sporedu je srečolov, papirnata bitka, šaljiva pošta ples in prosta zabava. Za četek ob 7 zvečer. Čebelarska podružnica v Kranju ima svoj redni občni zbor 24 t. m. ob 2. popoldne v Šoli na Prim-skovem. Na shcdu bo predaval gosp. nadaSitelj L i k o z a r o novo ustanovljeni čebelarski zadrugi in o panju po Albertijevem sistemu, kojega namerava čebelarska zadruga splošno UDeljati za kupčijo z živimi čebelami. Ker je stvar za ohranitev naše kupčije z živimi čebelami zelo važna, zato se vabijo vsi čebelarji, da vsak izrazi svoje mnenje. Telovidno društvo „Sokol" v Žireh vabi na III redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 2. popoldne v „Sokolskem domu". „Sokol" v Novem mestu. Dne 30 t m. ob 8 zvečer vrfii se v hotelu „Jaoaz" v Novem mestu redni občni zbor „Telovadnega dru Stva Sokol v Novem mestu" z dnevnim redom, kakor ga določajo društvena pravila Razun tega je na dnevnem redu sklepanje o spremembi pravil. Ples logaških samcev, ki se vrši prihodnjo soboto v hotelu „Kramar", posetilo bode, kak«»r se poroča od različnih strani tudi več zunanjih gostov. Za dotičnike, ki se pripeljejo z vlaki, pripravljeni bodo pri vseh večernih vlakih na kolodvoru vozovi, ki jih bodo lastnica hotela „Kramar4* in nekateri drugi logaški posestniki prepustili slavnostnemu odooru za le ta večer v s^rho prevažanja gostov poljubno na razpolago. Kmetijski tečaj v KoSani, ki ga priredi deželni odbor kranjsai se vrši v nedeljo p poldne in v ponedeljek dopoldne, dne 24 in 25 t. m. Predavali bodo gg ces. svetnik G Pir o, klet. nadz3rnik Fr. G-ombač in ad junkt II ud. Zdolšek. V ponedeljek popoldne bodo praktične demonstracije v subvenc. nasadih košanske kmet'jske podružnice v Bujah. Št« Peter na Krasu. Št. Peter- ski uradniki in salonski orkester v Postojni priredijo v prostorih železniške restavrecje v Št. Petru, dne 30. t. m. koncert. Na sporedu je godba, petje, Šaljiva loterija, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. ČJisti dohodek je namenjen rDružbi sv. Cirila in Metoda" in v prid sklada za nSokolski domu v Postojni. Začetek ob 9 zveČer. Veselični odbor. Nemškemu „srshulvereinn" je Štajerski dežemi odbor spet podelil 400 kron, celjski (!) mestni odbor pa 100 K! Is Tebirlev prt Cilju se nam pile dne 20. t. m.: Nekdanje tukajšnje Pečnakovo posestvo — naposled tudi v narodnih rokah — je sedaj prešlo v roke uemskutarske uprave teharske občine. — Ysa kupčija se je razvila tajno. Zvedeli smo pred kratkim o nji. Sramotno za naše ljudi, da tako postopajo! Odbor breilskega „Sokola11 naznanja tem potom vsem, ki se želijo udeležiti kostumnega venčka na Svečuioo, 2, febr., in niso dobili vabila, da se oglasijo pri društvenem tajniku Jos. Boeoio v Brežioah, lahko se pride na ples v navadni prome-nadui obleki. Odbor. Dr Janko Sernec v Mariboru je opustil svojo advokaturo. Okrajni šolski svat v Mariboru je sklenil v svoji zadnji seji, da izreče framakemu rojaku, gosp dr. P. Tutnerju, priznanje in zabvalo, ker blagi gospod že dolgo vi sto let radovoljno plačuje šolski mladini v Pramu in na Planici razne mladinske spise ter tudi mladež podpira gmotno ob vsaki priliki. Za dola trd jata Slovencev v Razva|an|n na Štajerskem je padla Pri prisilni prodaji se je prodala lastnina edinega slovenskega podjetnika g Šanka v Razvanju. Domovje je kup 1 bogata* Soherbaum, opekarno pa Nemec Kandolini. Železniška nesreča Predsnoč-njim je trčil ia mariborski postaji železniški stroj v neki voz s tako silo, da sta oba hudo poškodovana. Voz je bil vržen s tira. Izmed ljudi ni nobeden poškodovan. Umrl le, knkor se nam poroča iz Velenja na Sp. Štajerskem, tam gosp. Aron Komposoh v 66 letu svoje ttar sti. Komposoh je bil rodom Korošec ter je mnogo let služboval kot upravnik trboveljske premogo-kopne družbe v Tibovljah, L boj ah in v Kočevju. Čeravno nemškega mišljenja je rajnik vendar bil zmirom Slovencem nasproti konoiljanten in pravičen. Blag mu spomin ! Napad na ptujskega občinskega avetnika V torek je v Ptuju neki voznik iz okolice na trgu napadel občinskega svetnika in trgovca Josipa Kasimirja. Udaril gaje z bičem po glavi s tako silo, da mu je prebil kožo na glavi. Slovenskih obrtnikov v Mariboru nekateri ondotni S o venci de vedno nočejo podpirati. V zadajem Času sta se naselila v Mariboru d;'a slovenska brivoa, dva krojača, en čevljar, en urar in zlatar. Volak napadel z nožem. Pri Rušah na Štajerskem . e neki vojaški begunec iz Slovenjega gradca napadel z nožem lobniftkega župana Ur. Re poluska. R*na ni smrtno nevarna. Napadalec je zbežal. Nemški povelja! Jezik so vpeljali pri novem veteranskem društvu pri Veliki nedelji na Štajerskem. To je zasluga vpok. sbotnika T. Scujorja, ki so ga doslej smatrali za dobrega Slovenca Slovenski člani protestirajo proti temu vpeljanju in bodo izstopili, Če ne bo povelje valni jezik slo* venski Premembi imena. Hrvaška de. želna vlada je dovolila Oskarju Lo wyju iz Sred.Šča na Štajerskem in pristojnemu v Varaždin premembo rodbinskega imena L6wy v Vojni lović Megla v Gradcu, Včeraj zjutraj je bila v Gradou, kakor čitamo v listih, takšna megla, da se ni videlo niti pet korakov daleč. M^gla je bila tako gosta, da e zavirala promet. V Ljubljani včeraj ni bilo megle. Pri šivanju se le zbodla 19 latna Karolina (Hešič v Grorioi. Ni se brigala zato, ali lotevale so se je bolečine in m adenka je morala končno umreti vsled krčev, ki so jo lomili. Tržaška burja je zopet na delu in je včeraj dodobra ovirala promet po suhem in morju. Dosegla je hitrost 88 km na uro. Proti večeru se je polegla. V L ubijani imamo tudi nekoliko te dobrote. Nepoboljslliveo. V Trstu je prišel iz zauora 58 etui Klemen t Camuffo, a so ga ž* čez par ur prijeli, ko je ssoova kradel. Ogenj. V mirodilmci J ur j a Tamar a v Trstu je napravil ogenj 7000 kron škode. Opnsčeu vlak- S 1. februarjem 1909 se opusti osebni vlak »tev. 311 na progi C ero vije Kaufanar (odhod is Cerovelj ob 5 uri 53 mi a. zjutraj, prihod v Kat fauar ob 6. uri 43 min. zjutraj). Vlak štev. 311 bo tedaj vozil le na progi Kanfanar-Pulj. časi prihoda, ozir. odhoda vlaka štev. 311 na progi Kanfanar-Pulj ostanejo nespremenjeni. Slovensko akadenaldno društvo „Slovenija" na Dunaja naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor dne 23. t. m. v „Bud eviški pivnioi, VIII. Alserstraase, z običajnim sporedom. Začetek ob pol 8. zvečer. — Slovanski gostje dobro- došli! Pri kvartanju zaboden. V Lokvah na Hrvaškem je igral delavec BlaŽ Jakoveo s tremi drugimi na karte. Pri tem so se sprli in Jakovaca je neki soigralec zabodel, da se je zgrudil mrtev. Zapustil je ženo iu šest majhnih otrok. Is preiskovalnega zapora so ispustili g. Frana M o h o r i č a, ki je po nesreči ustrelil svojega prijatelja. Tajlnstvena smrt. K ti včerajšnji notici se nam se poroča naslednje; M hael Pengre, mož nagloma umrle Marije je prišel pred nekaj leti iz Amerike. Ko mu je umrla prva žena in mu zapustila Šest otrok, je vzel potem to. V drugem zakonu je prišel na svet en otrok. Pokojnica je bila že dvakrat vdova. Prvi mož je umrl naravne *mrti, drugi pa je skočil v vodo. Pengre je živel od me« šetarije. Nekaj časa sta živela s pokojno ženo v prijaznem razmerju in ko se je pa udala demonu alko holu, je nastala med njima nesloga. Prepir in tepež je bd doma tbičaten in mož je moral večkrat na rokah čutiu ženine zobe. Tudi predvčerajšnjem je bilo tako. Skupno sta šla na sejmišče Potem sta v neki gostilni pila in obedovala in prepir je zopet nastal. PriŠedši domov, si ga je Žena še naknadno privoščila. Tudi doma sta se potem sprla in ko je mož Ženo pahnil da je padla, je odšel v neko žganjarijo. PriŠedši domov, je našel ženo mrtvo na tleh in na pritisk strank zadevo naznanil policiji, katera ga je zaradi suma hudo-aelstva uboja zaprla in zročila so dišču. Ker žena ni imela nobenega viduega zuaka kake poškodbe, se je vršilo danes scduijsko raztelesenje. S dnijski zdravniki so dognal, da Pengretova ni bila ubita, odnosno zadavljena, kakor je bil včeraj po mestu razš rjen ljudski glas, marveč, da je umrla za aloohohcns oronicus (kronični alkoholizem). Moža so na podlagi tega izpustili. Čegava |e blazinica? Nekako pred enim tednom je prinesel in pomotoma oddal neki stranki v Km fi ■> vih ulicah nek do 15 let star deček mulo svilnato blazinico, na kateri je bil na eni strani vdelan z rdečo svilo razcveten mik. Ker ni bilo Še nikogar ponjo, jo je strai ka oddala pri magistratu, Kamor naj pride pravi lastnik ponjo. Is bolnišnice zopet v bolnišnico Ko je šel včeraj iz bolnišnice leta 1849 na Dobrovi rojeni samski delaveo Jožef Tomšič peš domov, je na Tržaški cesti obnemogel in obležal. Policija ga je potem zopet odpeljala v bolnišnico. Prijet Jo bil in svojemu polku v Celoveo izročen domobranec Arnošt Arfcc rodom iz Šiške, kateri je pred dvemi leci dezertira I. Dela iščejo: 1 izobražen 17leten mladenič kot trg>vski sluga, 18 letni mladenič kot praktikant k strojniku, 2 pisarn ška sluge, 1 skadiščoi sluga v trgovini, 1 petošoleo (gimoazijaleo) kot pisar ali privaten uraduik, več za lažja dela sposobnih mož. Slovenskim naroduim delodajalcem te brezposelne delavce toplo priporočamo. Išče se spreten sedlar, mesto ima v Grorioi. Vse prijave na: „Narodno delavsko organizacijo" v Ljubljani, Ša-lenburgove ulice 6. L nad. »Slovenska Fiibarmonita" kon-oertuje jutri v soboto od 8 do 12. avečer v kolodvorski restavraciji (I. Sohrej) Vstopnina 50 vin. Uradne vesti. Pri okrajnem sodišču v Radovljici je prazno mesto okr. sodnika in sodnega predstojnika z dohodki VIII. čin. razreda. Prošnje je vlagati do 1. februarja pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. Cilede kunkurza Franca Kadenegga v Višnji gori naj pridejo upniki l. februarja ob S), dopoldne k okr. sodišču v Višnjo goro zaradi svojih zahtev, za kar naj prineso seboj dokazila. Izvolil se bo takrat tudi odbor upnikov. Vsi, ki imajo kake zahteve kot konkurzni upniki, naj jih naznanijo omenjenemu sodišču ali okrožnemu sodišču v Višnji gori do 22. februarja. 18. maron ho ob y. dopoldne likvidacijska razprava, C. kr. okrajno sodišče v Lotratcu naznanja, da je nmrl tlnc 28. septembra 1908 Andrej Uupuik, btvŠj posestnik v Hotederšici, sin Jnrja in Urše Rupnik roj. Albreeht, doma iz Potoka, ne zapusti vsi nikako naredbe poslednje volje. Ker sodišen ni znano, ali in katerim osebam srre do njegove zapuščine kaka dodmska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateretrakoK pravnega naslova zahtevati zapu&eino za se. da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od 9. jan. 1000 dalje pri omenjenem sodišen in se zglase izka-zavši svojo pravico za dediee, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Janez Šemrov, posestnik iz Hotederši-ee, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasedla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nihče ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. Drobne novice. — Grozote v Perziji. Te dni je pribežalo na rusko ozemlje 400 perzijskih vstašev, ki pripovedujejo naravnost strašne stvari o dogodkih v Perziji. V Perziji se vsak dan izvrši do 4000 smrtnih obsodb. Delinkvente streljajo vojaki kakor aajce. Ko je padla salva, pobero obsojence ne ^lede nato, ali so mrtvi ali še živi, ter jih zagrebo v skupni grob« Vse imetje obsojencev si prilasti šah. — Eksplozija smodnika« V skladišču smodnika v Novem sadu se je včeraj prigodila eksplozija. Skladišče je zletelo v zrak. Več oseb je bilo težko poškodovanih. — »Zelo ljubezniv je bil z mano!« V poslanskih krojrih se mnogpo govori o tem, kar pripoveduje }>o-slanee £rrof* Thnn o svoji včerajšnji avdijenci pri cesarju. Cesar se je baje pri sprejemu izrazil tako-le: »Danes rne je počastil s svojim pose-tom podpredsednik Pernerstorfer. Kil je nad vse ljubezniv z mano.« Telefonsko in urzojnro porotno. Poslanska zbornica. Dunaj, 22. januarja. Pri današnji seji je jedva toliko poslancev, da je zbornica sklepčna. Mladoćečki poslanec* dr. Celakovskv je vložil interpelacijo na vlado, tičoče se Axman-novejra predloga, interpelacijo so podpisali vsi Cehi, Poljaki, Jugoslovani, Malornsi in Italijani. Zbornica je soglasno sprejela predlog pesi. Kalina radi preskrbe vdov in sirot po vojakih, padlih v vojni. Nato se je pričela rasprava o nujnem predlogu posl. MiihHvertha radi dogodkov na dunajskem vseučilišču. Prihodnja seja bo šele v ponedeljek. Aneksijski odsek. Dunaj, 22. januarja. Danes se je konstituiral aneksijski odsek. Takoj začetkoma seje se je oglasil dr. Pa-cak za besedo. Rekel jo, da je slišal, da jugoslovanski poslanci zahtevajo predsedniško mesto v tem odseku zase, zato prosi, naj njega ne volijo na to mesto. V imenu Jugoslovanov je izjavil dr. Snsteršie, da nasprotno bas Jugoslovani kandidirajo na predsednikovo mesto dr. Pacaka. Na to je bil dr. Pacak izvoljen za predsednika s oO od oddanih o3 glasov. Za podpredsednike sla bila izvoljena dr. Ebenhoch in grof Kolo\vrat.Volitev referentov so odložili do prihodnje seje, vendar pa je skoro gotovo, da bosta za referente izvoljena dr. Krek in dr. Pattai. Odsek je sklenil, da se pozoveta na prihodnjo sejo, ki bo v sredo, ministra baron Aehron-thal in baron Buriau, da bosta daia potrebna pojasnila u bosanskem vprašanju. V vladnih krogih se izražajo dvomi, da bi m ministra odzvala temu pozivu. Nemci niso popek Avstrija. Praga £2. januarja. „Narodni Listyu javljajo, da ae je cesar napram nekemu nemškemu tajnemu svetniku izrazil: „Nemoem se ne bo ničesar odvzelo, toda Nemci naj ne mislijo, da tvorijo popek cele Avstrije." A-g'eš'i poslanik pri srbskem kra'ji. Berolinj 22 iannarja. „Vcsaische 2eitnngu javlja iz Bet grada, da je kralj Peter sprejel v do J go trajni av-dijer-ci angleškega poslanika. Avdijenci s** pripisuje velika politična važnost. Čemu ]e veljala tvdijenca, se bo izvedelo v kratkem. Kandidat dunajskih Čehov. Duual 22 jan. Dunajski Cehi so sklenili, da postavijo pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah na Dunaju svojega kandidata. Z* kandidata po* stavijo bivšega ministra dr. Paoaka. M nister Apponvi v avdijanci. Dunaj 22. jan. C<$sar je daaes ob 11. sprejel v posebni avdijeno ogrskega ministra grofa Apponyjja. Avdijenca je trajala celo uro AppoLvi se je napram časnikarjem izjavil, da je imela avdijenca zgolj informativen značaj, kar mu pa nihče ne verjame. V torek sprejme cesar predsednika posl. zbornice Jnstha. Narodnostni klub v turškem parlamentu. Heljrrad, ^2. januarja. (Posebna brz. »Silov. Nar.«) Poslanci rasnih narodnosti v turškem parlamentu so sklonili, da ustanove svoj poseben klub. Ta sklep je vzbudil v vladnih krogih veliko nevoljo, a tudi Mlado-turki so nezadovoljni z ukrepom narodnostnih poslancev. Srbski poslanik v Carigradu. Bei^rad, 22, januarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Vlada je poklicala poslanika v Carigradu dr. Xenado-viea, naj takoj pride v rielfrrad. vori se, dn je Nenadovieevo potova nje v Bel^rad v zvezi s ponudbo ruskih hlagotvoriteljnih društev, dri dado Srbiji na razpolago 200 milijonov, da onemogoči avstro - turški sporazum. žitne cene * Budimpešti One 21 januarja 19G9 Pšenica za april 1909 . za 50 kg K i?67 Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 8' Rž za april » za 50 kg K I" 01 Koruza za maj , za 5C kg K 7> 5 Oves za april . za 50 kg K 852 EfVltlM. Nespremenjeno astesroiosicne ooroffls, rt 71 i bare-°P"°- j metra ! v mm Nebo 21, 22 9. zv 7. zj. Z pop. 7436 7452 7443 —2 3 ;sl jvzhod oblačno -5-' si svznod . —291 . pol obl. Srednja včerajšnja temperatur* 1 4°» norm. 23 Padavina v 24 urah 0 0 mm. St anavanje zračno in svetlo, s 3 ali 4 sobami, predsobo in pritikbnami, _ iščem za maj 1909 %m _ sžs 366-2 PoMtdbp ood a|M~K.fi na uprav. „Slov. Naroda". Pri zdravnika v Zormanovi hiši v Spodnji Šiški «^1 se nekoliko dobro ohranjenega pohištva proda. Jutri v soboto, 23. januarja bode Y|Liimipiiiiiui 42 Rimska cesta štev." 19 »eicucfl ob prosti vstopnini. Zaqetek ob 8. uri zvečer. Uljudno *abi Andrej Marca n. gostilničar. ! 5000 Kron zaslužim gfajai onemu, U ml dokaze, da mola čudesna zbirka 600 kosov samo za 5 kron ni priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat. sist. Roskopf žepna va, točno regal, in ki natančno gre, s ćJletno tvorničko pismeno garancijo; ameriška donble-alata oklepna verižica; 2 amer. doubie-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: man&etni, ovratniški in naprsni gumbi; bdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po Sel:i; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mičua damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristuo usnj. denarnica; par amer. batonov z imit. žlahtnim kamnom; - pat. angl. vremenski tlakom e l•; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kol|6 za na vrat Sli v lase iz pristnih jatrovskih biserov; b indiskih čarovnikov ~ razvedre vsako družbo in še 3d*> razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši zastonj. Vse skopaj z eleg. s j s t. Roško v f iepno aro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kroa. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke; pošilja 1 DRBACH, svetovno rnipotflalnlco. S. B. Kdor naroči t zavitka, iru pridenem zastonj prima angl. britev ali rJ najflu. žepaib | robcev. Za neag»ja|oče denar tako? nazaj, vsak 1 riziko terej izključen. 406 Vpoaolen oroinllkl posta|ovod|a teli v8tSpiti v kako primerno službowov"^ ali nemSki) ali kaj drugega. Vstop v 2—3 meseoih. Naslov in druge podatke daje uprav. „Slov. Naroda". 39 —1 lice ae gospica v veSjem obrtu d. bro izvežbaoa, vešča slov. in nemške pisave ter knjigovodstva. Plača po dogovoru. Vstop takoj. 384—1 Pismene ponudbe sprejema Ivan Dernl6, mehanično izdelovanie tesarskih in mizarskih izdelkov, LancovO pri Radovljici, Valjčni mlin Radeče pri Zidanem mostu : priporoča svoje bogato zalogo : moke vseh vrst. po najnižji ceni; to je edino narodno podjetje v tej stroki na Dolenjskem. Cenik se dopošlje na zahtevo franko. .."T.. 375-2 Anton Polanc lastnik valjčnega mlina. Trgovci pozor! Prodajalna (Budlnek) o Kranjski sort se vsled smrti takoj selo ugodno i vsem blagom preda ali odda za It lat V najem R'tl-ktant nai ima vsaj IOOO K gotovine. Prodajalna je stare znana, dobro vpeljana ter ima velikanski promet. *86 1 Pojasnila daje Pavel Lampreht v Beljaku ali E Rooas v Kranja Trgo%ci pozor! Velika razprodaja! 4 pari čevljev M" »* aanio 6 14 li. "fj| Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, no mi poven.i, da velik oddelek čevljev še dal. č pod izdelovalnimi stroSki spravim v denar. Prodajam vsakomur par mo&kih, par ženskih čevljev črnega ali rjavega u*D)a 8 kapicami, za zavezo vanje, z močno z hm mi usnj. podplati , nam* v oblike, dalje 1 ar moških in nar ženskih modnih čevljev, ve-leeleg. ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo K 6 75 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev A. Crelb, Krakov, at. 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 384 Resna ženltna ponudba. Visjt polit ent uradnik v hrvatskem Pr morju, *5 let star, se želi radi poznejše žmitbe spoznati z inteligentno in premožno damo, a ne na 1 4o let staro. Vp ašanja naj se izvolijo poslati na adreso, ki se zve v upravništvu »Slovenskega Naroda". 992—1 u H v * ** * N M M M * x a z* z.x* t .* *. * tat* M N Kavarno .Leon' na Starem" trgu it. 30. je vsaki dan vso noč odprto. 592 16 V kavarni je električni klavir. \ Z odličnim »poštovanjem Lfto In Fant Pogačnik, j n"**v"**-«a-aTrxj ***a:Tj**** > ^—^ Samo 6 dni Havre-New Top! Francoske prekomorske dražbe. Edina najkrajta črta cea Bazel, Pariz. jCavre v fimeriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje zs vse slovansko pokrajine MT «anio H »49 51 koj oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjnbljana dunajska cesta 18 tjubljana w novi hiši „Kmetske posoillnlce", nasproti gostilno pri „fttjovcu". Eop'm te rabljen pisalni stroj Ponudbe pod „plsalni atro)11 poste reatante L|nbl|ana. 371-2 Glavnik za barvanje las. Z navadnim česanjem izbremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahko leta in leta. Na tisoče v rabi! Komad 5 K J. Sclrftller na Đunaju III. Krieg7& Vsak dobi prekrasno re-montoarno žepno uro, srebrno »Gloria«, sistem Roskopf, pat. natančno idoča 36 ur, za kar se 3 leta ga rantira, s pozlačeno primerno oklopno verižico za samo K 2 75, 3 komade z verižico K 8 —. Po povzetju pošilia tovarniška zalega švicarskih ur 3g§ H Landau, Osvviecim 15 Gostilna »Pri Bobenčkn" Da (Mucah z novo urejenimi prostori, aoetilenske razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred so Odda zaradi bolezn: takoj ali pozneje v najem. == Isto tam 86 Odda tudi ==^ prod&j&lnica, m .uraj is leta. Več se izve na Glincah št 37 pri LJubl|anL 40* 8 Za že nekaj let v Zagribn obstoječo, dobro obiskovano konkurenčne manufakturno trgovino aa isće kompanjon ali 261-3 kupec a K 20000 do S 30000 za tako] Narodnost in vera postranska stvar Ponudniki naj se obračajo na Splošno posredovalnico za trgovino in obrt Lovrenčlf & Šalamun, Zagreb, Mesnička ulica 1, drfavn^ tal0znlot> Izvleček Iz vodnega rede. V«lftvan o1 I. oktobra 1908 te; a. Odao« U tlnkltise tat. tei.s r*O0 <;utraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, 1 ±M žčiTrst t. Ser. drž. žel.. Beljak čea Po-drozjco, Ce ovec , Prago. ?07 vttraj. Osebni vtak v smeri: Gro-cupi^e, Rudolf o vo, Straža-Topficc, Kočevje. 9-20 predpeidne. Osebni vlak v smeri 1 ustnice, Beljak, (čezPodrožčico)Celovec, 1-S8 »»•©•iiooidna Osebni vlak v smeri: Tržič, Iseeulee. Trb^ž, Reliak juž. žel., Gorico drž. žel., Trt drž. ie!.. Beljak, (rez Podožčico) Celovec •05 p«|M»!cfne. Osebni vlak v smeri: Group? je, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*4-5 ^«p«idne. Osebni vlak v smeri: Tržič, iesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r,o /.vefter. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudolfovG, Straža-Topiice, Koćevje. r*35 iveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Praga, c-40 ••n«A(. Osebni vlak v smeri: Jt-»anice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica drž. zal., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez J ■.■•-•rožčlcc). *? ibod ii Ltakllaaa ari. kolodvori .'■28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. i'Oe r»ep«ldna. Osebni vlak v Kamnik 7*IO sveder. Osebni vlak v Kamnik oso |»«n€»ai. Osebni vlak v Kamnik. (Ss?-nedeljah In praznikih do 31. oktobra.) Prl-ioa v Linaijan tel. «■00 tjuiraj. Ocebni viak la Beljak t ta žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tiatea a«S4 rjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Stm^ Toplic, Kudollovega, Grosupljs. lf*22 predpeidne. Osebni vlak la Prak Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožč'«' in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča, 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Koče ». Straže Toplic, RudoUovega, GrosupJi*, 4-13 popoldne. Osebni vlak is BattsAi iuž. žel., Trbiža, Ceiovca, Beljak? (U Podrožčico) Gorico drž. ieL Trsta str* žel. Jesenic, Tržiča. 6-0O avocer. Oseb. vlak iz P'afc*, C«io-;' tseijaka (čea Podrožčico) jesenic. 8 37 zvooor. Osebni vlak iz Kočevja, Si/JL^ fopllc, Kudolfovega, Grosuplja, 8-o5 zvooor. Osebni vlak iz Beljaka M žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea P01 rožčico) Trsts dra. žel. Goricu drž. A* Jesenic, Tržiča. 11-50 ponooi. Osebni vlak iz Trbiia, C* iovca, Beljaka (čea Podrožčico) drž. zel. Gorico drz. ŽeL, Jesenic Priaod v L]aai|aao ara. aolodir«rt O-oO zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. lO-ao prodpoidno. Osebni vlak ia Kamnik e-IO zveoer. Osebni vlak iz Kamnik*. 0<50 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika I . ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.) (Oibccl in prihodi so oonačon) v svodi ovropejakac« Času.) %$, rafsateiisf?«. sfiavau ieiesaic v frst^ Kolodvorska restavracija Qos. Schrey) V soboto, 23. januarja koncert Slov. filharmonije Začetek ob 8. Vstopnina 50 h. Ob tej priliki nastavim izbornega Štajerca iz ormoških goric, pristen kraški teran iz Ttmaja in obče priljubljeni cviček iz vinogradov dr. Schmirmaula ter Gumpoldskirobner Schlos8perle. — Priporočam tudi poolansko Saluotorsko pioo J« pivovarne "w Iflonakoi« ki ae nastavi vsako soboto \ ta nedeljo •} o* Vljudoo se priporoča Josip Schrey Ustanovil. ^h ltt pravioo do dividendo. SLftVIJA" 12-9 • • • • vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - • Rov. fondi: 41,336.04101 K. Izplačana odškodnine in kapitalijo 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ voooUozJ olovaanosio-aooajrodlno apromvo. Vh iKvuaUa daj«: •aaarainl sastop v L|nbi|ani, «>gar piaarne io v laitnej banšaej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen i uje takoj in najkulantnejo. Uživa uajboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička isdatno podpore v narodno ia občnokoristrs namene. Izdajatelj in iMisovomi aradnik Kasto Pastaelamick. LsaonJazl in tisk »Narodna tiskarms* W+Q 3309