Po mestni občini Ptuj • Izbor najuspešnejše podjetniške ideje 2010
O Stran 4
Po naših občinah Ljutomer • Humanitarna akcija prle-ških obrtnikov
O Stran 9
jO	KVL^á - i	T;
II*	Lkf 1	
K» MM £		|L J
Ptuj • Slovesna zaprisega novih sodnikov porotnikov
Z> Stran 24
Ptuj, torek, 25. januarja 2011
letnik LXIV • št. 7 odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
<3\
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Dejan Zavec •
Okiten še z nazivom Slovenec leta
O Stran 11
Nogomet •
Za Dravo igrata tudi Čeh in Perkovič
O Stran 11
Športno plezanje • Tekmovanje najmlajših Vzhodne lige
Na Ptuju plezalo skoraj 150 otrok
Plezalni klub 6b se je v nedeljo v športni dvorani Gimnazije Ptuj zares potrudil pri organizaciji prve izmed šestih tekem Vzhodne lige v težavnostnem plezanju.
Gre za posebno tekmovanje mlajših generacij, na katerih si ti predvsem nabirajo izkušnje in se medsebojno družijo. Skupno je bilo prijavljenih 157 tekmovalcev, na samem tekmovanju pa se je na dobro postavljenih smereh na koncu pomerilo 145 otrok iz 17 slovenskih klubov.
Plezalni klub 6b je imel na tekmovanju osem predstavnikov, ki so po napornih treningih pokazali viden napredek na domačem tekmovanju. Najvišje, do četrtega mesta v močnejši skupini, je pri starejših dečkih priplezal Miha Kostanjevec, četrta pa je bila tudi Eva Žnidarič pri cicibankah.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Berlič •
Nemci so vpili hip-hura, hip-hura, mi pa zdravo, zdravo O Stran 15
Kidričevo • Predloge opozicije pričeli upoštevati J Ptuj • Šesta Obarjada
Hitra ustanovitev ni uspela Lionsi pomagajo
Svet občine Kidričevo je v petek, 21. januarja, v prvi obravnavi sprejel proračun za letošnje leto, ki ga bo v javni obravnavi sicer treba še popraviti in dopolniti, na predlog opozicije pa so zavrnili odlok o hitri ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo.
Za vznemirjenje je še pred pričetkom seje poskrbel predsednik Strelske zveze Slovenije in Strelskega društva Kidričevo Gorazd Maloič, ki je župana Antona Leskovarja zaprosil za besedo. Ker pa mu je župan ni dal, češ da za to po poslovniku ni razlogov, je Maloič pojasnil, da bi rad svetnike seznanil, da zaradi samovolje župana in njegovega odnosa do izgra-
dnje strelišča v športni dvorani v Kidričevem odstopa kot predsednik Strelskega društva Kidričevo.
Zanimivo je bilo tudi ob obravnavi zapisnika prejšnje seje, saj je Milan Fideršek iz vladajoče koalicije v imenu krajanov Cirkovc župana ponovno vprašal za pojasnilo v zvezi s sredstvi iz naslova telefonije, ki naj bi bila na poseb-
Foto: Martin Ozmec
nem računu, zato ga je zanimalo, kaj je s tem denarjem. Šlo naj bi za okoli 325.000 evrov ali za okoli 700.000 tedanjih nemških mark, ki naj bi jih namenili za gradnjo telefonije, pa naj jih ne bi dobili nazaj v Cirkovce. Medtem ko je pojasnjeval nekatere okoliščine, pa ga je Anton Habjanič iz opozicije spomnil, da so potekle tri minute, zaradi česar je na prejšnji seji župan prekinil njegovo razpravo. Župan pa se je postavil v bran Fideršku, saj je Habjaniča opozoril: »Če boste sejo še motili, vas bomo morali odstraniti.« Ko je Habja-nič želel dodati še nekaj besed, pa ga je župan ponovno prekinil in ga opomnil: »Drugič vam dajem opomin, naslednjič vas bom odstranil.«
O Stran 6
Na tiskovni konferenci Lions kluba Ptuj, ki je bila 21. januarja v vinskem hramu Ptujske kleti, so predstavili dobrodelne projekte, ki so jih izvedli v lanskem letu, in 6. tradicionalno dobrodelno Obarjado, ki jo bodo izvedli 5. marca v okviru 51. ptujskega kurentovanja na dvorišču Ptujske kleti. Obarjada se je v teh letih prijela kot kulinarični, karnevalski in družabni dogodek.
Predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl je ob tej priložnosti ponovil besede, ki jih je izrekel že na prvi tiskovni konferenci po prevzemu vodenja kluba, namreč da ima v svojem enoletnem mandatu vodenja kluba dva cilja: prvi je ustvariti dušo kluba, ki naj se v majhnem delu prenese tudi na javnost, in še naprej delati dobro pod geslom Z roko v roki nisi sam, ki je geslo vodenja kluba v letu, ko mu predseduje - torej pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, pri tem pa varovati njihovo identiteto. Na prireditvi ob rojstnem dnevu kluba so zbrali veliko vsoto denarja, s katero so osrečili družino dveh neozdravljivo bolnih otrok. Že
po tradiciji so ob novoletnih praznikih obdarili otroke iz socialno ogroženih družin.
Del sredstev, ki jih bodo zbrali na letošnji, šesti Obar-jadi, bodo namenili družini v Zgornjem Gruškovju 28, ki je v požaru izgubila svoj dom, da si bodo tudi s pomočjo vseh sodelujočih na Obarjadi in Lions kluba Ptuj lahko čimprej zgradili novi dom.
Obaro bodo že po tradiciji lahko pokusili vsi obiskovalci šeste Obarjade; v PS Perutnina Ptuj obljubljajo, da je ne bo zmanjkalo, ob njej pa bo teknila vinska kapljica iz Ptujske kleti.
O Stran 3
Slovenija • Vedno večja neskladja znotraj vladne koalicije
Križanič ostaja, kriza se nadaljuje
Premier Borut Pahor je sklenil, da finančni minister Franc Križanič ostane na položaju, saj da je najbolj obremenjen minister v času finančne krize, kljub temu pa je uspel v veliki meri izpolniti zadane mu naloge računskega sodišča. Pahorjeva pravica je, da se odloči po svoji vesti, se je odzval predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
V	parlamentarnih strankah so se na Pahorjevo odločitev odzvali večinoma s pomisleki in neodobravanjem. Po ocenah SDS bo okrepila notranje spore v vladi, predsednik SLS Radovan Žerjav pa je dejal, da se je Pahor očitno uprl rekonstrukciji vlade. Premier je očitno pokazal dvojna merila, kar ne prispeva h kredibilno-sti vlade, pa je bil kritičen prvak SNS Zmago Jelinčič.
Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec, ki je pred skoraj natanko letom dni odšel s položaja ministra za okolje in prostor prav zaradi poziva računskega sodišča, je odločitev pozdravil. Meni namreč, da je bil poziv za razrešitev politično motiviran. Pahorju vnovič predlaga, da zakon o računskem sodišču vloži v ustavno presojo.
V	strankah Zares in LDS so povedali, da ima predsednik vlade pristojnost za tovrstne odločitve in zanje tudi nosi odgovornost. V LDS ob tem
Uvodnik
sicer menijo, da je državne organe treba spoštovati, zato s tega vidika ob Pahorjevi odločitvi obstajajo pomisleki.
V SD so dodali, da gre za diskrecijsko pravico predsednika vlade, na katero se je sicer v pojasnjevanju svoje odločitve na novinarski konferenci po seji vlade skliceval tudi Pahor sam. »Ne gre za nespoštovanje institucije računskega sodišča,« je branil svojo odločitev ter spomnil na svojo diskrecijsko pravico, da se odloči sam. Drugi ministri diskrecijsko pravico premiera razumejo. »Nihče me ni vprašal o moji odločitvi,« je povedal Pahor.
Križaničevo razrešitev je računsko sodišče predlagalo 12. januarja zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi. Šoltes je danes poudaril, da je dolžnost računskega sodišča, da v do-
Smo si krivi tudi sami?
Ste tudi vi med tistimi, ki poznajo na pamet vse cene v trgovinah, in opazite, kdaj se je kaj podražilo in za koliko? Ali ste med tistimi, ki pred nakupom naštu-dirajo cene iz najrazličnejših katalogov, s katerimi nas zasipavajo naši trgovci, da najdete najcenejše piščančje bedro in najugodnejši wc-papir? Potem pa tistega poceni blaga v trgovini seveda ne najdete več (ker v drobnem tisku piše: do prodaje zalog). Ali se vam dogaja, da si v eni trgovini zapomnite kakih pet različnih cen, da jih boste primerjali s tistimi pri sosednjem prodajalcu - na, pa vas spomin pusti na cedilu in se kot po pravilu zafrknete z dražjim nakupom?
No, vsem nam v poduk nas v medijih znova in znova spominjajo, kaj vse se je podražilo, za koliko, kaj se še bo, zakaj se bo ... Mi pa nemočno bentimo vsepovprek: čez trgovce, državo, politiko, vlado, pozicijo, opozicijo ... Storimo pa lahko malo. Ampak mogoče pa. Kaj pa če ne bi kupili nekega po našem mnenju pretirano dragega izdelka? Ampak koga bi s tem prizadeli? Proizvajalca kitajskega česna, italijanskega sira, nemškega masla, romunskih orehov in egiptovskega krompirja? Ja, naša hrana je videla več sveta, kot ga boste vi v svojem precej daljšem življenjskem obdobju, kot ga preživi en krompir izpod piramid... Kaj od tistega, kar nam ponujajo trgovske police, pa res potrebujemo? Koliko izdelkov kupimo samo zato, ker so tako privlačno nastavljeni na policah, da kar kličejo: »Vzemi me! Vzemi me!« Pa so res tako zelo potrebni v našem gospodinjstvu?
Včasih imam občutek, da so nas proizvajalci najrazličnejših dobrin uspeli zdresirati. Kot tistega psa, ki se mu pocedijo sline, ko zazvoni zvonček, ne šele takrat, ko vidi hrano. Proizvajalci avtomobilov nas vsako leto znovapre-pričujejo, kako so izboljšali svoje vozilo (ker so ogledala sedaj v barvi avtomobila, ne črna; in prestavna ročica je kromirana!!!), samo da bi jim nasedli. Mobilne telefone moramo zamenjati najmanj vsako leto, ker so novejši bolj praktični in bolj vsestranski, z njimi lahko počnemo vse -celo telefoniramo. Oblačila so letos pol centimetra krajša, zato z lanskimi v arhiv. Da o barvah, ki so letos »in«, ne govorimo.
Mogoče pa smo si malo tudi sami krivi, da se vse draži.
Jože Šmigoc
ločenih okoliščinah vloži poziv za razrešitev odgovorne osebe, pravica premiera pa je, da se odloči po svoji vesti. »V takih primerih utemeljeno pričakujemo, da bo naslovnik sledil pozivu računskega sodišča,« je pojasnil.
Z odgovorom premiera na poziv računskega sodišča je pristojnost sodišča v konkretnem primeru končana, saj zakon ne predvideva nadaljnjih postopkov sodišča. Namen računskega sodišča v takšnih primerih je po Šolte-sovih besedah predvsem rešitev problema, zaradi katerega je bil vložen poziv za razrešitev odgovorne osebe, kar je v primeru ministra Križaniča neustrezno evidentiranje na področju javnih financ.
Pahor, kot je dejal, ni z levo roko odklonil poziva računskega sodišča. Zahteval je pojasnila in finančno ministrstvo mu je posredovalo odgovor na 141 straneh, v katerih ocenjuje, da se je na zahteve računskega sodišča odzvalo pravočasno in primerno. Tudi Križanič je danes dejal, da so na ministrstvu v zvezi s pozivom računskega sodišča izvedli vse, kar je bilo v njihovi moči.
Pahor meni, da se je odločil prav. Kot je dodal, se je o pozivu računskega sodišča posvetoval z več neodvisnimi strokovnjaki, med katerimi ni bilo praktično nikogar, ki ga ne bi opozoril, da Križanič
odpravlja nekatere nepravilnosti iz preteklosti, hkrati pa mora urejati težave, s katerimi se soočamo danes. Vsi so menili, da gre odprava nepravilnosti v pravo smer, je dejal.
»Danes vam ne znam in nočem povedati, kakšna bo moja naslednja odločitev, če bom pozvan h kakšni novi razrešitvi ministra oz. ministrice,« je dejal premier in dodal, da bo vsakič znova pretehtal razloge in se odločil, če bo poziv sprejel ali ne.
Ob tem je ponovil, da zakon o računskem sodišču upošteva delitev oblasti in pristojnosti med njimi. Če bi imelo računsko sodišče možnost razreševati ministre, bi to pomenilo, da ta oblast ni ločena, je opozoril. »Ravnam v skladu s pravnim redom, s tem da nase prevzamem odgovornost, da sem se odločil drugače, kot mi je predlagalo - ne naložilo - računsko sodišče,« je še dejal.
Golobic: Vlada v tem mandatu ne bo rešila krize
Kriza ni rešljiva v tem mandatu in zato je ta vlada ne bo rešila, je v oddaji Pogledi Slovenije na TV Slovenija ocenil prvak Zares Gregor Golobič. Medtem, ko izpostavlja ne-zavedanje globine krize, pa predsednika DeSUS Karla Erjavca ta izjava preseneča.
Če se nismo sposobni kosati s krizo, je najboljše, če razmislimo o predčasnih volitvah, je dejal.
Kdor se zaveda globine gospodarske krize, v kateri je Slovenija, in kdor se ne zaveda krize v Evropi, ta bo imel v prihodnosti velik problem, je prepričan Golobič. Kriza namreč po njegovem ni rešljiva v tem mandatu in zato je ta vlada ne bo rešila, prav tako dvomi, da bi jo lahko rešila katera druga vlada.
Predsednika koalicijske partnerice DeSUS izjava Go-lobiča preseneča. Meni namreč, da bi se vlada morala truditi, da pridemo iz krize in bi morala biti optimistična. Če se pa se vlada zaveda, da temu ni kos, potem bi bilo prav, da »dobimo vlado, ki bo tega sposobna«. Najslabše je po Erjavčevih besedah reči, da je kriza pregloboka in nerešljiva. »Če se nismo sposobni kosati s to krizo, je najboljše razmisliti o predčasnih volitvah, o tehnični vladi ali vladi narodne enotnosti,« je pozval.
Z njim se je strinjal predsednik SLS Radovan Žerjav. Če ta vlada priznava, da preboja iz krize ne zmore, bi bilo po Žerjavovem prepričanju odgovorno, da se umakne iz oblasti in da priložnost drugim. Kot pravi, danes namreč potrebujemo enotno ekipo, toda »ta vlada ni ekipa«. Golo-bič je ob teh besedah Žerjava
pozval, naj opozicija pač predlaga drugega mandatarja. Rad bi videl alternativo, ki bi preboj iz krize zmogla, dodaja prvak Zares.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič medtem meni, da Sloveniji ne bi bilo treba biti tako globoko v krizi, če bi jo vodili pametni ljudje.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer ob razpravi, kdo bi lahko Slovenijo popeljal iz krize, opozarja na vse večje število brezposelnih. Nekdo mora ustaviti padanje gospodarstva, ne glede na to, kdo vlado vodi, je dejal in vprašal po investicijski naravnanosti Slovenije.
Nekdanji vodja za stike z javnostmi SD Sebastjan Jere-tič ob tem ocenjuje, da ima ta vlada zgrešeno logiko in ji manjkajo potence. »To je birokratska politična elita, ki je odmaknjena od realnosti na terenu. To onemogoči pravo analizo kot prave ukrepe,« ugotavlja Jeretič.
Kot realno možnost sicer ocenjuje, da bo ta vlada končala mandat, vendar je prepričan, da bodo prihodnje volitve prinesle spremembe. Meni še, da bi SDS na čelu z Janezom Janšo na prihodnjih volitvah lahko dobila več kot 50-odstotno podporo, če se ne pojavi še tretja možnost.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Slovenija po ravnanju z odpadki med slabšimi v EU
Slovenija bo morala še veliko storiti pri zmanjševanju in recikliranju odpadkov, da bo postala prava »družba recikliranja«, izhaja iz poročila Evropske komisije, objavljenega v sredo v Bruslju. V Sloveniji namreč na odlagališčih še vedno pristane 80 odstotkov odpadkov, medtem ko je povprečje v Evropski uniji 40 odstotkov.
Med državami članicami Evropske unije obstajajo velike razlike pri ravnanju z odpadki. V nekaterih državah članicah je deponiranje skorajda izginilo, v drugih pa se 90 odstotkov odpadkov še vedno zakopava na odlagališčih.
V Sloveniji po podatkih komisije na odlagališčih še vedno pristane skoraj 80 odstotkov odpadkov, medtem ko je povprečje v uniji okoli 40 odstotkov. Delež recikliranih odpadkov v Sloveniji sicer
hitro narašča, vendar še vedno znaša le okoli 12 odstotkov. Slovenija je tudi med šestimi državami, v katerih se je delež deponiranih odpadkov med letoma 1995 in 2007 celo povečal. Sicer so to še Romunija, Slovaška, Malta, Portugalska in Bolgarija, medtem ko je večina držav ta delež zmanjšala. Pri tem obstajajo bistvene razlike med starimi in novimi državami članicami. Leta 1995 je 15 starih članic v povprečju odlagalo 62 odstotkov odpadkov, 12 novih pa 87 odstotkov. Leta 2007 je delež prvih padel na 42 odstotkov, drugih pa le na 79 odstotkov.
Poleg tega poročilo kaže, da se v večini držav nastajanje odpadkov povečuje ali v najboljšem primeru stabilizira. V zadnjem desetletju se je proizvodnja komunalnih odpadkov ustalila na okoli 524 kilogramov letno na osebo, medtem ko se je poraba v gospodinjstvih v istem obdobju povečala za okoli 16 odstotkov. (sta)
11 ali 12 evrov za rtv naročnino?
Sestanek ministrice za kulturo Majde Širca s pobudniki referenduma o višini rtv prispevka ni prinesel nobenih dogovorov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je bil sestanek namenjen predstavitvi pobude in njenih posledic.
Civilna iniciativa za pravno državo je v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma, na katerem bi odločali o višini rtv prispevka. Dejan Kovačevič, ki je pobudo vložil ob podpori iniciative Rada Pezdirja, pravi, da je bil leta 2005 sprejet zakon o RTVS, ki je predvidel prispevek v višini 11 evrov. Kljub temu se je, tako Kovačevič, skušalo skozi stranska vrata izvesti podražitev, čemur v iniciativi nasprotujejo.
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar ima sedem dni časa, da preuči pobudo in določi 35-dnevni rok za zbiranje 40.000
podpisov za referendum, med tem postopkom pa ne more stopiti v veljavo zakon o izvrševanju proračunov za letos in leto 2012, ki višino prispevka določa pri 12 evrih. Če se sprememba ne uveljavi, se prispevek z januarjem vrača na 11 evrov.
Sestanek s pobudniki referenduma o višini rtv prispevka je predlagala ministrica Širca. Zaenkrat na ministrstvu ne načrtujejo ponovnega sestanka s pobudniki. Po seji vlade je ministrica Širca dejala, da je vlada decembra lani po predlogu finančnega ministra z dopolnitvami zakona o izvrševanju proračuna skušala vzpostaviti zakonsko podlago za rtv prispevek v višini 12 evrov. Toda temu zakonu zdaj grozi referendum in vprašanje je, kaj bo z RTV Slovenija, če bo do referenduma prišlo.
Ministrica za kulturo je še spomnila, da naročniki že dve leti plačujejo rtv prispevek v višini 12 evrov. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pred šesto tradicionalno Obarjado Lions kluba
Letos bodo pomagali družini iz Zgornjega Gruškovja
Na tiskovni konferenci Lions kluba Ptuj, ki je bila 21. januarja v vinskem hramu Ptujske kleti, so predstavili dobrodelne projekte, ki so jih izvedli v lanskem letu, in 6. tradicionalno dobrodelno Obarjado, ki jo bodo izvedli 5. marca v okviru 51. ptujskega kuren-tovanja na dvorišču Ptujske kleti. Obarjada se je v teh letih prijela kot kulinarični, karnevalski in družabni dogodek.
Na tiskovni konferenci so sodelovali predsednik Lions kluba Ptuj Albin Bren-cl, vodja projekta Obarjade Slavko Visenjak, Branko Brumen, pooblaščenec za stike z javnostmi in ustanovni predsednik Lions kluba Ptuj, Milan Senčar, član kabineta guvernerja distrikta 129 Slovenija, in Marjan Perger, član Leo kluba Ptuj, ki je lani s pomočjo kluba izdal strokovno knjigo za slepe in videče z naslovom Mi se z vlakom peljemo.
Predsednik Lions kluba Ptuj Albin Brencl je ob tej priložnosti ponovil besede, ki jih je izrekel že na prvi tiskovni konferenci po prevzemu vodenja kluba, namreč da ima v svojem enoletnem mandatu vodenja kluba dva cilja: prvi je ustvariti dušo kluba, ki naj se v majhnem
Foto: Črtomir Goznik
Lanski zmagovalci Obarjade, ekipa Perutnine Ptuj, so za uvod v letošnje kuhanje postregli z »zmagovalno« obaro.
delu prenese tudi na javnost, in še naprej delati dobro pod geslom Z roko v roki nisi sam, ki je geslo vodenja kluba v letu, ko mu predseduje - torej pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, pri tem pa varovati njihovo identiteto. Na
Na letošnji Obarjadi bodo z ekipami sodelovali: Perutnina Ptuj, Talum Kidričevo, Komunalno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Špedicija Goja, Radio-Tednik Ptuj, Košaki TMI, MO Ptuj, Zavarovalnica Maribor - predstavništvo Ptuj, Čisto mesto Ptuj, DIW Service, Perutninarska zadruga Ptuj, Ilkos, Asfalti Ptuj, VGP Drava Ptuj, Askot, Tenzor, Nova KBM, Agromag, Skupina Panvita ter Gradbeništvo Alojz Bezjak Gorišnica in Kleparstvo Milan Dre-venšek Kidričevo.
prireditvi ob rojstnem dnevu kluba so zbrali veliko vsoto denarja, s katero so osrečili družino dveh neozdravljivo bolnih otrok. Že po tradiciji so ob novoletnih praznikih obdarili otroke iz socialno ogroženih družin.
Največji dobrodelni projekt Lions kluba Ptuj pa je Obarjada. Obarjado, ki je sedaj že tradicionalna prireditev, je »zakuhal« ustanovni član in eden bivših predsednikov Lions kluba Ptuj Slavko Visenjak, ki je vsa leta vodja projekta. Letošnja Obarjada bo potekala na pustno soboto, še lani pa je spremljala uvodno povorko kurentovanja. Na
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Lions kluba Ptuj pred letošnjo Obarjado
dvorišču Ptujske kleti se vsako leto sreča več ljudi, vseh več je tudi lionistov iz drugih krajev v Sloveniji in tudi tujine. Peta Obarjada je bila zelo uspešna, da bo uspešna tudi šesta, pa nihče več ne dvomi, ker gre za prireditev s cilji, ki se vedno tudi uresničijo. Gre za bolj ali manj stalne ekipe, ki sodelujejo na tej dobrodelni prireditvi. Del sredstev, ki jih bodo zbrali na šesti Obar-jadi, bodo namenili družini
v Zgornjem Gruškovju 28, ki so v požaru izgubili svoj dom, da si bodo tudi s pomočjo vseh sodelujočih na Obarjadi in Lions kluba Ptuj lahko čim prej zgradili novi dom.
V petek popoldan so se v ptujskem vinskem hramu srečali tudi vodje ekip, ki bodo kuhale na letošnji Obarjadi, da bi se pogovorili o vseh podrobnostih letošnje prireditve.V Lions klub Ptuj so nadvse zadovoljni, da vsakoletno Obarjado snujejo
skupaj z ekipami sodelujočih podjetij in skupnosti. Ob tej priložnosti so jim zaigrali tamburaši iz Zagojičev, zmagovalna ekipa pete Obarjade, ekipa Perutnine, pa jim je postregla z zmagovalno obaro.
Obaro bodo že po tradiciji lahko pokusili vsi obiskovalci šeste Obarjade; v PS Perutnina Ptuj obljubljajo, da je ne bo zmanjkalo, ob njej pa bo teknila vinska kapljica iz Ptujske kleti.
MG
Ptuj • Obisk slovenske vlade
Tudi Ptuj čaka prostorski načrt
Slovenska vlada bo jutri obiskala tudi Ptuj. Njena seja je predvidena v slavnostni dvorani gradu, nato pa bodo ministri obiskali nekatera podjetja in ustanove.
Predsednik vlade Borut Pahor bo v spremstvu ptujskega župana Štefana Čelana in ministra za kmetijstvo Dejana Židana obiskal Perutnino Ptuj, ministrica za gospodarstvo Darja Radič bo obiskala Talum, regijsko odlagališče Gajke si bo ogledal minister za okolje in prostor Roko Žarnič, ministrica za kulturo Majda Širca se bo sestala s predstavniki kulturnih ustanov, med obiskom ministra za zdravje Dorjana Marušiča pa bo največ pozornosti namenjene ustanovitvi urgen-tnega centra, ki bo deloval v sklopu ptujske bolnišnice.
Kot je pred jutrišnjim obiskom povedal ptujski župan Štefan Čelan, se je vlada že v pripravah na obisk seznanila s
prednostnimi projekti občine Ptuj v naslednjih štirih letih, pri katerih pričakujejo njeno podporo. Pri okoljskih investicijah je v ospredju dokončanje I. faze projekta varovanja podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, nujno bo potrebno pridobiti sklep za sofinanciranje II. faze tega projekta, prav tako pa tudi zagotoviti sofinanciranje nadgradnje regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Gaj-kah.
Pospeševanje gospodarskega razvoja je v veliki meri odvisno od hitrosti postopkov za sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki so v tem trenutku veliko predolgi in pogosto cokla hitrejšega gospodarskega razvoja. Po-
zitiven odgovor pričakujejo tudi na vlogo za projekt razvojnega centra slovenskega gospodarstva. Na področju predšolske vzgoje je prednostna investicija gradnja vrtca na Osojnikovi, projekti na področju osnovnega šolstva pa so dokončanje prenov v OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Breg in novogradnja šole dr. Ljudevita Pivka ter selitev Glasbene šole Karola Pahora v stare prostore šole dr. Pivka.
Na področju srednjega šolstva pričakuje MO Ptuj podporo pri uvedbi novih programov v ŠC Ptuj (gastronomske in hotelske storitve, gastro-nomsko-turistični tehnik). Pri projektu EPK 2012 sta prednostna projekta dominikanski samostan in stara steklarska
delavnica, od drugih projektov na področju kulture pa prenova objektov za Zgodovinski arhiv Ptuj in Zavod za varstvo kulturne dediščine.
MO Ptuj ima v novem štiriletnem programu zajete tudi nekatere investicije na področju cestne in železniške infrastrukture, ki vključujejo prenove regionalne ceste Ptuj-Lenart (Nova vas), regionalne ceste Ptuj-Murska Sobota (Podvinci) in regionalne ceste Ptuj-Varaždin (Spuhlja), hitro cesto Slovenska Bistri-ca-Ptuj-Ormož (južna obvoznica), avtocesto Ptuj-Gru-škovje, obvoznico Ptuj-Spu-hlja skozi industrijsko cono ter drugi tir železnice.
MG
Knjižica Marjana Pergerja Mi se z vlakom peljemo je zbirka petnajstih slovenskih ljudskih izštevank. V bistvu gre za pripomoček za vzgojitelje in učitelje v prvi triadi osnovne šole.
»V času mojega mandata in četrte Obarjade, ki je sovpadala z 200. obletnico rojstva avtorja braillove pisave, je bila sprejeta ideja o izdaji knjižice - tipanice za slepe in slabovidne otroke, kar je bila tudi velika želja Marjana Pergerja, člana Leo kluba Ptuj, ker se projekt, da bi opremili ptujske kulturne spomenike z braillovo pisavo ni posrečil oziroma ga z MO Ptuj nismo uspeli izpeljati,« je povedal Milan Senčar. Trajalo je kar dve leti, da so ga pripeljali do konca. Zahvalil se je bivšemu predsedniku Lions kluba Ptuj Andreju Horvatu za vso pomoč pri tem projektu, Marjan Perger pa še posebej Milanu Senčarju, da ga je poslušal, da je verjel vanj, da so ta projekt pripeljali v šole in vrtce.
Tipanka je izšla v nakladi tisoč izvodov, njen avtor pa opravlja svoje poslanstvo s tem, da jo predstavlja v šolah in vrtcih. Starejši in mlajši člani Lions klubov so na nek način vitezi slepih in slabovidnih. Knjižica pa je namenjena tudi videčim, da spoznajo, na kak način se slepi in slabovidni znajdejo, živijo v našem okolju. Z izkupičkom lanskoletne Obarjade je tako Lions klub Ptuj financiral izdajo te knjige. »Ponosni smo, da nam je z vsemi lanskoletnimi udeleženci in delno tudi tistimi na četrti Obarjadi uspelo izpeljati ta projekt. Znova smo naredili nekaj koristnega, to pa je tudi poslanstvo Lions kluba.«
Ptuj • Izbor najuspešnejše realizirane podjetniške ideje
■fe, ■ ■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■■ Dve priznanji za dve realizirani ideji
S prijavami na prvi razpis za najuspešnejšo realizirano podjetniško idejo so v Manager klubu Ptuj zadovoljni. Ideje so se zelo razlikovale, zato so podelili dve priznanji za najizvirnejšo realizirano podjetniško idejo na Ptujskem v letu 2010: v skupini velikih podjetij in skupini srednjih in malih podjetij.
Foto: Črtomir Goznik
Med malimi in srednjimi podjetji je priznanje za naj podjetniško idejo Manager kluba Ptuj prejelo podjetje Trgovina, svečarstvo Milena Kostanjevec, s. p.; na fotografiji prokurist podjetja Marjan Ko-stanjevec s predsednikom Manager kluba Ptuj Miranom Senčarjem.
V	skupini velikih podjetij so priznanje podelili Ptujski kleti za Pullus, zgodbo z okusom, ker je bilo to zgodbo težko umestiti med ostale finaliste razpisa za podjetniške ideje. Priznanje med malimi in srednjimi podjetji pa je prejela trgovina, svečarstvo Milena Kostanjevec, s. p., za novo tehnološko linijo recikliranja odpadnih nagrobnih sveč, ki predstavlja novost tako v Sloveniji kot v tujini.
Finalisti prvega izbora najuspešnejše realizirane podjetniške ideje so bili poleg obeh nagrajencev še podjetje Albin Promotion, Inova-tiva Plus, samostojna podjetnica Branimira Vukajlovič, Intera, samostojna podjetnica Sabina Hamerška Zorec in samostojni podjetnik Srečko Molk
V	podjetju Albin Promotion so našli tržno nišo na kitajskem trgu z izvozom piščančjih nogic, ki so v Sloveniji končale na odpadu ali kot sestavina pasje hrane. Ugotovili so, da so piščančje nogice, za naše razmere nezanimiv produkt, specialite-ta na Kitajskem. Z obdelavo piščančjih nogic pričakujejo
nadaljnjo rast dobička na Kitajskem. Inovativa Plus se je iz ideje o opremljanju lastnih poslovnih prostorov razvila v uspešnega spletnega trgovca s ponudbo dekorativnih izdelkov za urejanje bivalnih prostorov, ki je pred kratkim dobila realizacijo še v ureditvi ateljelja. Interina spletna rešitev Intrix, ki jo je možno uporabiti kjerkoli v svetu, je prevedena v nemški, angleški, hrvaški, srbski, bolgarski in kitajski jezik. Modna kreatorka Sabina Hameršak Zorec se je prijavila na razpis za najuspešnejšo realizirano podjetniško idejo s krožnimi krili. Gre za izdelek, ki omogoča uporabo različnih, med seboj kompatibilnih materialov, zaradi samega sloga pa je tudi odpada zelo malo; ostanke blaga pri enem izdelku je mogoče uporabi pri izdelavi naslednjega. Srečko Molk se je uveljavil z izdelavo nakita (prstanov, zapestnic in uhanov) iz lesa, ki ponuja naslu-tene možnosti izražanja.
Ptujska klet se je tekmovanja udeležila s Pullusom - zgodbo z okusom. »Ker je dimenzija ideje tako zelo drugačna od dimenzije ostalih podjetnikov in njihovih idej, smo se pri izboru najuspešnejše realizirane ino-
vativne podjetniške ideja v letu 2010 v Manager klubu Ptuj naučili, da je potrebno podjetja in njihove ideje razvrstiti v vsaj dva velikostna razreda. Zato se je komisija odločila, da prejme Ptujska klet s Pullusom priznanje za naj podjetniško idejo med velikimi podjetji,« je povedal predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar.
Med malimi in srednjimi podjetji je bila zmagovalna
ideja Trgovine, svečarstva samostojne podjetnice Milene Kostanjevec s projektom recikliranja odpadnih nagrobnih sveč. Kot je povedal prokurist Marjan Kostanje-vec, predstavlja celotna nova tehnološka linija za recikliranje odpadnih nagrobnih sveč inovacijo, ki je tudi v tujini ne poznajo: ločevanje parafina od plastične embalaže in predelavo odpadnih materialov v vhodne materi-
ale za ponovno izdelavo sveč (parafin, plastika, kovina). Priznanje se nanaša na popolnoma novo dejavnost. Ob nastajanju podjetja, so razmišljali, kako priti do cenejših, konkurenčnejših reproma-terialov. »Dejstvo je, da je odpadek, ki je posledica naše proizvodnje, eden redkih odpadkov, ki se zbira na točno določenih mestih in je že pri nastanku v pretežni meri sortiran. Gre za materiale, ki
so vsi uporabni tudi do tisočkrat, zakaj bi jih vozili na odlagališča? Še danes velja prepričanje, da plastične mase naravi škodljive. Škodljive so le, če se odlagajo in ne predelujejo. V predelovali verigi se PVC lahko predela tisočkrat in tudi potem ne bo spremenil svojih prvotnih značilnosti. Pri razvoju ideje so nam v začetku pomagali v ZRS Bistra Ptuj, nekaj malega pa tudi Tehniška fakulteta Maribor. Najbolj me veseli, da je po desetletju in nekaj več ta projekt zaživel. Leta 2010 so se začele sveče zbirati in predelovati prvo leto. Zbrali smo okrog 2500 ton odpadkov oziroma po še nepotrjenih podatkih 75 odstotkov od skupnih količin sveč, ki so bile v tem letu dane na trg. S predelavo se ukvarjata dve podjetji - eno v Sloveniji in eno v tujini. O svoji reci-klaži smo začeli razmišljati v drugi polovici lanskega leta in smo tik pred tem, da bo zaživela. Veseli smo, da nas je s tem projektom, ki je vseslovenski, prepoznalo tudi lokalno okolje. Za to bi se zahvalil predsedniku in celotnemu klubu Manager Ptuj,« je povedal Marjan Ko-stanjevec.
MG
Gornja Radgona • Pred 7. sejmom lovstva in ribištva
Sejem za ljubitelje narave
Pomurski sejem bo sredi aprila pripravil sedmi mednarodni sejem lovstva in ribištva, hkrati pa tudi prvi mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi. Obe sejemski vsebini bosta združeni pod naslovom Sejem Lov.
tev, ki bo posvečena mednarodnemu letu gozdov 2011.
Sejem Lov bo popestril tudi bogat tekmovalni in družabni spremljevalni program. Tako bodo obiskovalci lahko uživali v nastopih lovskih rogistov in pevskih zborov, izvedeno bo tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, ribje čorbe in gobove juhe, zvrstila se bodo
Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bodo lovci predstavili kot upravljavci naravnih območij z velikimi populacijami divjadi, s svojimi številnimi okoljevarstvenimi nalogami in dejavnostmi, med katerimi je seveda pomemben tudi lov. Prikazane bodo nekatere vrhunske trofeje jelenov, srnjakov, gamsov, kozorogov in muflonov ter čekani divjih prašičev. Obiskovalci bodo dobili vpogled v arhiv revije Lovec, ki praznuje svojo 100-letnico, ter v zakladnico del iz Zlatorogo-ve knjižnice. Razstavni prostor bodo popestrili umetniški nastopi in razstava likovnih del in rezbarij umetnikov iz vrst lovcev, člani fotokluba pa bodo razstavili nekaj najuspelejših fotografij divjadi in neokrnjene narave. Pred razstavnim prostorom bo za mlajše in starejše obiskovalce privlačno in
zanimivo urejena diorama - del naravnega okolja s preparira-nimi gozdnimi živalmi.
Ribiška zveza Slovenije bo predstavila 130 let organiziranega sladkovodnega ribištva v Sloveniji, 70 let glasila Ribič in delo z ribiškim podmladkom, najavila pa bo tudi svetovno prvenstvo v muharjenju, ki bo leta 2012 v Sloveniji. Razstavni prostor bo popestril prikaz vezanja umetnih muh.
Na sejmu bo tudi Planinska zveza Slovenije, ki bo predstavila dejavnost, nove priročnike za varno in odgovorno pohajanje po hribih, še posebej pa delo z mladimi. Posebne pozornosti bo deležna predstavitev spletne aplikacije, ki lajša obiskovanje gora in orientacijo v hribih s pomočjo ortofoto posnetkov.
Zavod za gozdove Slovenije pripravlja sejemsko predstavi-
V Gornji Radgoni se bo aprila v okviru sejma lovstva in ribištva prvič odvijal tudi mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi.
potopisna predavanja, fotografske razstave in projekcije filmov, med zanimivostmi bo tudi predstavitev oponašanja jelenjega ruka, Lovsko kinološko društvo Maribor bo organiziralo državno razstavo psov lovskih pasem, psi in njihovi spremljevalci se bodo pomerili v mednarodni tekmi v agiliti-ju in še veliko drugega.
Prvič bo na sejmu Lov potekala tudi mednarodna razstava starodobnikov, v kateri bodo sodelovali zbiratelji starodob-nih vozil iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Srbije.
Poleg strokovnih informacij in zabavnega stanovskega druženja bodo lahko obiskovalci izbirali še med novostmi lovske in ribiške, kinološke, konjeniške opreme in ponudbe za hišne živali. S sejemskimi popusti bodo vabili tudi oprema in pripomočki za pohodni-štvo, kolesarjenje, planinarje-nje, vodne športe, kampiranje, izletništvo, oddih in drugo, kar potrebujete za uživanje v neokrnjenem okolju. V naravo pa bo še posebej vabila turistična ponudba zavarovanih naravnih območij, zdraviliškega, wellness in turizma na kmetiji.
SM
Foto: SM
Slovenja vas • Košicenbal - tradicionalno luščenje bučnic
Luščili, peli in se dobro imeli
Društvo žena in deklet občine Hajdina je 21. januarja v prostorih gasilskega doma Slovenja vas organiziralo že tradicionalno luščenje bučnic, Košicenbal, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan.
Članicam Društva žena in dekleta občine Hajdina, ki pripravljajo Košicenbal že vrsto let, so se v petkovem srečanju z negovanjem in ohranjanjem tradicije nekdanjega življenja na vasi pridružile članice društev žena in deklet oziroma gospodinj iz Zavrča, Dražencev in Gerečje vasi. Med luščilci bučnic so bili tudi članice in člani kulturnih skupin, ki so s petjem in glasbo popestrili
ta izjemno lepi zimski večer. Nastopile so ljudske pevke iz Skorbe, ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina, animator-ja brata Malek iz Ptuja in harmonikar Vlado Koren.
V bojazni, da bi jim »dela« zmanjkalo, so letos dodali tudi luščenje fižola in orehov. Lansko leto jim vreme pri pridelovanju buč namreč zelo nagajalo. Posadile so jih v dobro pripravljeno njivo Marjane Ve-
ronek na Hajdini, za oranje je poskrbela družina Horvat, za okopavanje pa članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so se tudi v najhujši vročini trudile za kar najboljši pridelek. Kljub izdatni skrbi je bil pridelek majhen, zato je bilo potrebno poskrbeti za polno zaposlitev vseh, ki že tradicionalno prijahajo na Košicenbral. Malico si je pač bilo potrebno zaslužiti, prav tako pijačo ter
povrhu še sladke dobrote iz domače kuhinje.
Predsednica društva Marija Pulko se je zahvalila vsem, ki so jim pomagali oziroma jim še pomagajo pri izvedbi prireditve. Posebno zahvalo je izrekla Angelci Mlakar, ki je tudi letos poskrbela, da je vse teklo kot po maslu, in svetniku občine Hajdina Ivanu Veglju ter dosedanjemu županu Radoslavu Simoniču; brez njiju jim ne bi
Foto: Črtomir Goznik
V gasilskem domu Slovenja vas je 21. januarja potekalo tradicionalno luščenje bučnic, ki so mu letos dodali še luščenje fižola in orehov.
uspeli doseči širše prepoznavnosti Društva žena in deklet občine Hajdina.
V imenu novega župana Stanislava Glažarja, ki se letošnje
prireditve ni mogel udeležiti, jih je pozdravil Ivan Vegelj, član sveta občine Hajdina tudi v novem mandatu.
MG
Hajdina • Občni zbor Etnografskega društva Koranti
Letos se bodo predstavili tudi v Švici
Člani Etnografskega društva Koranti Hajdina so se 21. januarja v gasilskem domu na Hajdini sestali na svojem tretjem občnem zboru, na katerem so pregledali delo v letu 2010 ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Skupaj so že dvanajst let, kot društvo pa so se organizirali pred tremi leti.
Na občnem zboru so se jim pridružile nekatere skupine korantov iz okolice, prvič pa tudi člani TD Mihalovec iz Do-bove, kjer se Hajdinčani vsako udeležijo pokopa pusta; občino Hajdino je predstavljal svetnik Franc Krajnc.
V pustnem času leta 2010 so bili polno zasedeni, nastopi so se kar vrstili. Prvi februar so si izbrali za dan, ko si pripravijo ježevke za kurentov skok na svečnico. Tradicionalno sodelujejo na otvoritveni in glavni povorki ptujskega kurento-vanja ter tudi sicer bogatijo ptujsko pustno poulično do-
gajanje. Že peto leto zapored pustno vzdušje prinašajo tudi v trgovine Špar. Nastopili so tudi na pustni prireditvi v Ilirski Bistrici. V pustnem času so obiskali tudi svoje sponzorje in donatorje ter se jim zahvalili za vso dosedanjo podporo in pomoč, na katero računajo tudi v novem letu delovanja. Njihovega obiska so se zelo razveselili v centru za šolanje invalidnih otrok, že dvanajstič so obogatili pustovanje ptujskega Sožitja, že tradicionalno so obiskali tudi bolnike na pljučnem oddelku mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra
Foto: Črtomir Goznik
Delo Etnografskega društva Koranti Hajdina v lanskem letu je predstavil predsednik Dejan Šlamberger.
na Pohorju in psihiatrični oddelek ter vrtec Vijolica. Prvič pa so s svojim demonskim plesom lani razveselili učence OŠ Fram. Na svojih nastopih so lani podelili okrog 160 je-ževk, je povedal predsednik Etnografskega društva Koranti Hajdina Dejan Šlamberger. Zelo dobro sodelujejo tudi s Te De Korant klub Turnišče -Draženci. Skupina je bila tudi aktivna udeleženka 3. Rimskih iger Term Ptuj. Predstavili so »prodajo« sužnjev in tudi letos želijo nastopiti s to predstavitvijo.
Med letom so se preizkusili
tudi kot igralci malega nogometa, sodelovali so na turnirju v Dražencih, pomoč pa so ponudili tudi prizadetim ob poplavah v okolici Dobove.
Njihov urnik bo tudi v letošnjem letu precej poln, posebej pa se veselijo gostovanja v Švici.
Na občnem zboru so se zahvalili za delo dosedanjemu tajniku Antonu Vinku, na njegovo mesto pa izvolili Matjaža Podhostnika.
Tretji občni zbor so zaključili v veselem druženju, ki ga je pomagal vzdrževati tudi »hišni« ansambel, sestavljen iz harmonikarja, baritonista in vokalista, ki ga sestavljajo Dejan Robar, Miran Baklan -Hans in Andrej Horvat - Jurč. Sicer pa so kot veseljaki znani vsi člani skupine, ki jo sestavljajo sami fantje, saj so poročeni le trije, je povedal Dejan Šalamberger.
MG
Haloze, Slovenske gorice • Vincekova rez trte
Rez - najbolj strokovno opravilo v vinogradu
Minuli konec tedna se je v kar nekaj vinogradih odvijala t. i. Vincekova rez - zimska rez trte, ki so jo vinogradniški strokovnjaki pospremili s teoretičnimi navodili, nasveti in praktičnim prikazom rezi za vse udeležene vinogradnike.
Eden strokovnih prikazov rezi trte se je odvijal tudi na Grajenščaku; organiziralo ga je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, srečanje pa je vodil Andrej Rebernišek.
Rez trte je po besedah Re-berniška eno strokovno najzahtevnejših opravil v vinogradu, ki praviloma že določa tudi rezultat grozdnega letnika. Cilj rezi je optimalna obremenitev trte, ne premajhna in ne prevelika. Zimska rez se nikoli ne izvaja datumsko; začne se lahko po nekaj hladnih dneh po zaključeni vegetaciji trte ob pravilni dozorelosti lesa. Tako lahko vinogradniki začno rez že novembra ali decembra, zlasti imetniki velikih vinogradov, manjši vinogradniki pa se lahko rezi lotijo šele februarja in ne bo nič prepozno.
Rebernišek je zbrane opozo-
ril še, da nikakor ni pametno puščati neobranega grozdja na trti, saj to predstavlja leglo glivic in možnost infekcije, ki se kaže v povečanem obsegu botritisa (gnilobe).
Z „ostrejšim", bolj radikalnim rezom se doseže manjša obremenitev trte, hkrati pa se povečuje kvaliteta grozdja. Pomembna je tudi višina debla trsa; ta naj bi se zaključevala vsaj 20 centimetrov pod prvo žico.
Pri rezi je treba trto dobro očistiti, zlasti vsega odvečnega rožja: „Na tekoči meter naj bi bila teža rožja med 0,6 in enim kilogramom, vse, kar je več od tega, je treba odstraniti! Pomembno je tudi čiščenje oz. odstranjevanje mladic, posebej pa velja previdnost pri rezi z električnimi škarjami, da se trte ne zareže preveč 'v živo'!"
Rebernišek je še pojasnil,
Andrej Rebernišek je zbranim vinogradnikom prikazal čine zimske rezi.
Foto: SM
različne na-
da se šparoni vedno vežejo navzdol po hribu, nikoli navzgor, imetnike mladih trsov pa je opozoril, da je potrebno mlado trto obrezati čim nižje, da se ne razraste v previsoko deblo. Čeprav se z zimsko rezjo že določa osnovna obremenitev trsa, pa je to možno kasneje še nekoliko popravljati z redčenjem grozdičev in pletvijo.
Natančnih pravil, kako rezati trto, sicer ni, veljajo le priporočila, sicer pa na obliko rezi vpliva tudi lega vinograda in sorta grozdja. Načeloma tudi velja, da se starejše in slabo oskrbovane ter prizadete vinograde na slabili in lahkih tleh reže bolj na kratko, bujne vinograde na bogatili tleh pa lahko bolj na dolgo. Sorte z velikimi grozdi (šipon, rizvanec, žametna črnina) se režejo na 4 do 6 očes na kvadratni me-
ter, sorte s srednje velikimi grozdi (laški in renski rizling, sovinjon ipd.) na 6 do 8 očes na kvadratni meter, sorte z majhnimi grozdi (traminec, sivi in modri pinot) pa na 8 do 10 očes.
Z dobro rezjo in posledično optimalno obremenitvijo trte se kakovost grozdja poveča zato, ker trta večine energije ne porablja več za rast lesa in listja, ampak za grozdje, ki bo kvalitetnejše in bolj zdravo, z manjšim številom mladic pa bo manj osenčenja, les bo bolj dozorel in zimska očesa bodo rodnejša.
Zbranim vinogradnikom na Grajenščaku je Andrej Reber-nišek razložil še oblike rezi, ki določajo vzgojne oblike trte, nato pa je teoretične napotke prelil še v praktični prikaz rezi v vinogradu.
SM
Kidričevo • Nekatere predloge opozicije pričeli upoštevati
Hitra ustanovitev javnega podjetja ni uspela
Svet občine Kidričevo je v petek, 21. januarja, v prvi obravnavi sprejel proračun za letošnje leto, ki ga bo v javni obravnavi sicer treba še popraviti in dopolniti, na predlog opozicije pa so zavrnili odlok o hitri ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo.
Foto: M. Ozmec
Marko Perger (desno) je menil, da je ustanovitev javnega podjetja brez predhodnega programa in finančne konstrukcije nesmiselna.
Za vznemirjenje je še pred pričetkom seje poskrbel predsednik Strelske zveze Slovenije in Strelskega društva Kidričevo Gorazd Maloič, ki je župana Antona Leskovarja zaprosil za besedo. Ker pa mu je župan ni dal, češ da za to po poslovniku ni razlogov, je Maloič pojasnil, da bi rad svetnike seznanil, da zaradi samovolje župana in njegovega odnosa do izgradnje strelišča v športni dvorani v Kidričevem odstopa kot predsednik Strelskega društva Kidričevo.
Zanimivo je bilo tudi ob obravnavi zapisnika prejšnje seje, saj je Milan Fideršek iz vladajoče koalicije v imenu krajanov Cirkovc župana ponovno vprašal za pojasnilo v zvezi s sredstvi iz naslova telefonije, ki naj bi bila na posebnem računu, zato ga je zanimalo, kaj je s tem denarjem. Šlo naj bi za okoli 325.000 evrov ali za okoli 700.000 tedanjih nemških mark, ki naj bi jih namenili za gradnjo telefonije, pa naj jih ne bi dobili nazaj v Cirkovce. Medtem ko je pojasnjeval nekatere okoliščine, pa ga je Anton Habja-nič iz opozicije spomnil, da so potekle tri minute, zaradi česar je na prejšnji seji župan prekinil njegovo razpravo. Župan pa se je postavil v bran Fideršku, saj je Habjaniča opozoril: »Če boste sejo še motili, vas bomo morali odstraniti.« Ko je Habjanič želel dodati še nekaj besed, pa ga je župan ponovno prekinil in ga opomnil: »Drugič vam dajem opomin, naslednjič vas bom odstranil.«
Sicer pa tudi Andrej Napast ni bil zadovoljen z odgovorom na zastavljeno vprašanje, opozoril pa je tudi na »nezavidljivo dediščino« prejšnjega mandata, saj naj bi novi župan že tretji dan moral podpisati nov kredit, da so lahko sploh normalno poslovali. Zadevo je po njegovem potrebno razčistiti, odgovorne pa kaznovati.
Župan Anton Leskovar je med drugim pojasnil, da se lahko vsi, ki želijo podrob-
nejše informacije o vračilu sredstev iz telefonije, oglasijo pri njem. Z odgovorom na zastavljeno vprašanje pa ni bil zadovoljen tudi Jože Medved in je župana vprašal, zakaj je samovoljno prekinil plačilo odvoza salonitnih plošč, saj je prepričan, da jih bodo sedaj metali na divja odlagališča in po gozdovih, kar bo občino stalo več, kot bi veljalo plačilo odvoza.
Zakaj se mudi z ustanovitvijo javnega podjetja
Ko so se lotili vsebine dnevnega reda, je vodja opozicije Zoran Žunko pojasnil, da se ne strinjajo, da je za predlog odloka o ustanovitvi javnega podjetja predvidena združena obravnava, saj se nikamor ne mudi. Pogrešal je tudi pojasnila o upravičenosti in finančno ovrednotenje tega projekta, pa tudi predhodni posvet z vodji svetniških skupin, kot je bilo to v praksi v prejšnjih mandatih.
Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je eden od vzrokov za nameravano ustanovitev javnega podjetja dejstvo, da občina Kidričevo ne more upravljati z novo športno dvorano, poleg tega je menil, da so bili v preteklem obdobju plačila Komunalnemu podjetju Ptuj močno pretirana, zato je ustanovitev samostojnega javnega podjetja po vzoru občine Destrnik tudi za občino Kidričevo najboljša rešitev, vanj pa bi lahko prezaposlili tudi sedanje delavce iz režijskega obrata.
Ob tem je Zoran Žunko spomnil, da je bilo ob podpisu pogodbe za dvorano dogovorjeno, da bo njeno upravljanje prevzelo Športno društvo Aluminij saj na osnovi tega ne bi bilo treba plačati davka na dodano vrednost. Da je bilo to dogovorjeno in zapisano že ob prijavi na razpis, je potrdil tudi Anton Habjanič in dodal, da v primeru, če bi sedaj ta dogovor zaobšli, obstaja nevarnost, da sredstev
ne bi prejeli v celoti. A tudi on je menil, da bilo prav, če bi o smotrnosti ustanovitve javnega podjetja izdelali natančne izračune in se šele nato odločali. Združeni obravnavi odloka o ustanovitvi javnega podjetja je nasprotoval tudi Jože Medved, saj je menil, da je o tem premalo znanega. Kljub temu so predlog o združeni obravnavi izglasovali.
Proračun bo treba še uskladiti
Ko so se lotili predloga o proračunu za leto 2011, je računovodkinja Tatjana Ka-čičnik pojasnila, da je v njem predvidenih 8.872.950 evrov prihodkov, pri čemer je 56 % (4.975.876 evrov) davčnih prihodkov. Skupne odhodke dohodke načrtujejo v višini 9.908.633 evrov, pri čemer je 61 % (6.106.554 evrov) investicijskih odhodkov; največ naj bi investirali v izvedbo komasacije,v cestno infrastrukturo, gradnjo kanalizacije in dokončanje športne dvorane Kidričevo. Proračunski primanjkljaj v višini 1.035.683 evrov naj bi pokrili z najetjem dolgoročnega kredita v višini 1.121.000 evrov.
Župan Anton Leskovar je ob tem dodal, da se brez korenitih sprememb in zaostritve proračunske porabe občini obetajo težki časi, zato je menil, da bi realizirali le tiste investicije, ki jih bosta sofinancirali država ali Evropska unija, zahtevali pa bodo tudi preostala sredstva od skupne občinske uprave, ki je za lansko leto plačala le 25 % namesto dogovorjenih 50 % sredstev sofinanciranja.
Da je zadolževanje zaskrbljujoče, je menil tudi Milan Fideršek, kljub temu pa je svetnike pozval, da zagotovijo dovolj sredstev za načrtovano ureditev centra Cirkovc.
Nad neugodnih finančnim stanjem v občini se je čudil tudi Zoran Žunko in dodal, da takšnega predloga zaradi neenakomerno razporejenih sredstev ne morejo sprejeti. Podobnega mnenja je bil tudi Marko Perger, ki ga je motilo povečanja sredstev v kmetijstvu z indeksom 207 in predvideno zmanjšanje sredstev za varovanje okolja z indeksom 72.
Jožeta Medveda je motilo, ker so predlog proračuna pripravili brez predhodnega posveta z vodji svetniških skupin, pogrešal je tudi 30.000 evrov za izdelavo dokumentacije za nov zdravstveni dom Kidričevo, zaskrbela pa ga je predvidena 230 % rast plače za župana ter bistveno povečanje plač podžupana, ki naj
bi prejemal več kot v prejšnjem mandatu oba podžupana skupaj.
Predvideno povišanje postavk za plačo župana in podžupana je zaskrbelo tudi Antona Habjaniča, zavrnil pa je izjave župana Leskovarja na krajevnih odborih, ki naj bi krajane prepričeval, da je občina prezadolžena in da se bliža maksimalni zadolžitvi na posameznega občana. Motilo ga je tudi, ker so v Njivercah ukinili predvidenih 10.000 evrov za ureditev brunarice v športnem parku, kar po njegovem kaže na to, da se najde denar le za tiste kraje, kjer je župan dobil podporo volivcev.
Da proračuna v taki obliki ne morejo sprejeti in da je treba še marsikaj uskladiti, je menil tudi Franc Planinšek, sicer pa so predlog proračuna v prvi obravnavi sprejeli in ga dali v javno obravnavo.
Javnega podjetja za sedaj ne bo
Ob obravnavi predloga odloka o ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o., je višji svetovalec Egon Repnik pojasnil, da so se za to odločili, da bi lahko občina v bodoče sama, brez razpisov in drugih administrativnih ovir, sprejemala odločitve v zvezi z opravljanjem komunalne dejavnosti. Firma in sedež javnega podjetja naj bi bila na sedežu občine, ta naj bi bila tudi 100 % lastnica javnega podjetja, tudi dejavnost naj bi bila v odloku natančno opredeljena, o imenu podjetja pa se lahko še dogovorijo. V začetku naj bi bil v tem podjetju zaposlen le kader, ki bi ga prenesli iz dosedanjih javnih služb, za začetni kapital naj bi podjetju namenili 7500 evrov, sicer pa naj bi
se v bodoče financiralo iz cen za opravljene komunalne storitve, kasneje pa bi po sklepu občinskega sveta lahko prenesli še druga potrebna sredstva. Direktor javnega podjetja naj bi bil direktor občinske uprave, morebitno izgubo javnega podjetja, ki naj bi pričelo delovati s 1. marcem, pa naj bi pokrili iz občinskega proračuna.
Čeprav je predsednik statu-tarno-pravne komisije Goran Bezjak svetnikom sporočil, da je vsebina odloka v skladu z zakonskimi predpisi, je Zoran Žunko menil, da je smotrnost ustanovitve javnega podjetja premalo znana, poleg tega glede na zadolženost občine in na krizne čase ni smiselno, da bi si nalagali še dodatne finančne obremenitve, občina Kidričevo pa tudi ni dovolj velika, da bi lahko komunalne dejavnosti opravljala sama. Ker bi z ustanovitvijo javnega podjetja lahko imeli več izgub kot koristi, je zagotovil, da v opoziciji tega predloga ne podpirajo.
Podobnega mnenja je bil tudi Marko Perger, ki je kot podjetnik menil, da je ustanavljanje podjetja brez predhodno izdelanega programa in finančne konstrukcije nesmiselno, predlog pa bi morda podprli le, če bi oboje izdelali in pri tem ugotovili, da je ustanovitev smiselna.
Župan Anton Leskovar je bil nad prepričljivo Pergerje-vo izjavo vidno presenečen, smiselnost ustanovitve javnega podjetja pa je poskušal podkrepiti z nekaterimi zneski za izvajanje komunalne dejavnosti, ki so po njegovem neupravičeno previsoki in bi jih prek lastnega javnega podjetja lahko opravljali bistveno ceneje.
Skeptičen je bil tudi Jože Medved, ki je izrazil skrb, češ da bi glede na izkušnje vode-
nja občine v novem mandatu dela v podjetju dobivali le županovi prijatelji in somišljeniki. Še ostrejši pa je bil Anton Habjanič, ki je menil, da ljudje županovi samovolji in demagogiji ne bodo verjeli v nedogled, glede na izkušnje pa je predlagal, da bi podjetje poimenovali kar Leskovar, d. o. o., vprašal pa je tudi, zakaj novi direktor občinske uprave še ni zaposlen na občini.
Čeprav je podžupan Milan Strmšek menil, da bi bila ustanovitev javnega podjetja vendarle nujna, saj do sedaj ni bilo nad deli s tega področja pravega nadzora, in čeprav je pozval svetnike, naj ne glede na politično pripadnost odlok o ustanovitvi javnega podjetja podprejo, se je po tem, ko je tudi Franc Planinšek opozoril, da je v predlogu cel kup tiskovnih napak in pomanjkljivosti, pokazalo, da so glasovi svetnikov porazdeljeni. Za sprejem odloka jih je glasovalo le sedem, prav toliko pa jih je bilo tudi proti, zato odlok ni bil sprejet.
Brez pripomb so soglasno sprejeli sklepa o prenosu novih prostorov v upravljanje Osnovni šoli Kidričevo in Vrtcu Kidričevo, malce pa se je spet zataknilo pri predlogih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, saj je opozicija očitala, da njihovih kandidatov niso dovolj upoštevali. A s preglasovanjem so posamezne odbore in komisije vendarle potrdili in tako bo Občinski odbor za gospodarjenje s premoženjem vodil Daniel Zajc, Komisijo za priznanja in odlikovanja Anton Panikvar, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Marko Brglez, za odgovorno urednico glasila Ravno polje pa je bila imenovana Mojca Trafela iz Kidričevega.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Gorazd Maloič (levo) je o protestnem odstopu z mesta predsednika Strelske družine Kidričevo seznanil tudi vodje svetniških skupin in novinarje.
Središče ob Dravi • Prva izredna seja občinskega sveta
Pripravljajo pomembne projekte
Svetniki občinskega sveta Središče ob Dravi so na svoji 1. izredni seji razpravljali o večinoma bolj o formalnih zadevah, saj so le potrjevali pripravljene dokumente za projekte, o katerih se že dalj govori in so v pripravi. Zato je seja izzvenela dokaj formalno. Več vsebine, predvsem o zdravstveni problematiki v občini, ki je svetnike še posebej zanimala, pa jim bo direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko povedala na eni prihodnjih sej.
Foto: Viki Ivanuša
Svetniki in župan Jurij Borko so z zanimanjem prisluhnili zdravstveni tematiki in direktorico Vlasto Zupanič Domajnko povabili na eno izmed prihodnjih sej, ko bodo tej problematiki namenili celo točko dnevnega reda.
Svetniki so potrdili projekt za izgradnjo nove zgradbe Zdravstvenega doma v Ormožu, ki bo zavod rešila prostorske stiske. Vrednost investicije po tekočih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost znaša 1.619.180 evrov in se bo izvajala skladno s časovnim načrtom od januarja do oktobra 2011. Pri tem zdravstveni dom računa na prispevek ministrstva v višini 483.537 evrov, iz lastnih sredstev pa bi za novogradnjo namenili kar 675.382 evrov. Svoj delež pa bodo morale primakniti tudi tri občine. Na Središče ob Dravi odpade prispevek v višini 23.791 evrov. Središčani imajo v svojem kraju urejeno zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto.
V Orlani knjižnica in kino?
Pripravljajo pa se tudi na prenovo kulturne dvorane Orlane, ki je v precej slabem
Električna kolesa prinašajo spremembe v način življenja in razmišljanja. Vozila so varna in vzdržljiva, zelo primerna za vsakodnevne prevoze. Tisti, ki so jih v petek preizkusili, so se o tem že lahko prepričali.
V Ptuju je podjetje Velo v sodelovanju z ViaVerde Group uredilo ekološki kotiček, kjer bodo poslej mogoče izbrati tudi električna kolesa in skuterje. Novo dobo mobilnosti želijo približati vsem, ki razmišljajo o ugodbi alternativi vsakdanjemu prevozu brez emisij in o zmanjšanju stroškov prevoza. Ta trend je v svetu prepričljiv, sledijo mu tudi v podjetju Velo. Prodajno mesto na Ptuju je drugo, ki so ga uredili po ljubljanskem in eno od štirih, ki so jih že uredili za okoljsko ozaveščene kupce. Ponudbo bodo že v kratkem obogatili, saj želijo ostati vodilni ponudnik električnih enoslednih vozil v Sloveniji.
Na petkovo odprtje ekološkega kotička na Ptuju oziroma prve specializirane trgovine z električnimi vozili na Štajerskem so povabili tudi predstavnike MO Ptuj, Dru-
stanju. V preteklih desetletjih je bila zgradba deloma reno-virana, zadnja sanacija pa je potekala v letu 2009, ko je bila obnovljena streha z ostrešjem.
„Vendar pa samo obnova strehe ne more zaščititi vdora vlage v stavbo, zato bo potrebno v prihodnje urediti hidroizolacijo in prerez vseh sten celotne stavbe, skupaj s talnimi tlaki in izolacijo. Zaradi dotrajanosti bo potrebno zamenjati tudi vsa okna in vrata, saj je potrebno v zimskih mesecih veliko kurjave, da se prostor ogreje. Ogrevanje pa je povezano z velikimi stroški. Zamenjati je treba tudi električne inštalacije, centralno kurjavo, prenoviti sanitarije, spustiti strope in Orlano pre-pleskati," je bilo povedano v predstavitvi.
V Središču sta bila leta 1911 ustanovljena Telovadni odsek Orel in tudi Dravski Sokol, ki sta oba potrebovala desetletje delovanja, da sta si uredila vsak svoj prostor. Tako imajo v
štva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci, prometne strokovnjake in druge, ki se zavedajo pomena zmanjševanja onesnaževanja okolja.
Naša prihodnost je vse bolj odvisna od uporabe obnovljivih virov energije, sodobni sistemi za izkoriščanje sončne, veterne in ostalih alternativnih virov energije imajo številne koristi tako za
Središču Sokolano, ki so jo že lepo obnovili in se v njej odvijajo vse krajevne prireditve.
posameznika kot za družbo, obenem pa prispevajo veliko k ohranitvi okolja za nasle-dne generacije. Število okolju prijaznih izdelkov se iz leta v leto povečuje, mednje pa sodijo tudi vozila na električni pogon.
Na Ptuju je lani potekala konferenca o uvajanju električnih vozil v turizem, MO Ptuj se pospešeno pripravlja
Sedaj je prišla na vrsto za obnovo še Orlana. V njej deluje godba na pihala, v prihodno-
na prihod električnih vozil oziroma novih načinov transporta. Na področju okolje-varstva je MO Ptuj sprejela nekaj pomembnih strateških dokumentov, ki zavezujejo k čim bolj celostnemu urejanju te problematike; eno teh področij je tudi promet, je na otvoritvi ponudbe eno-slednih električnih koles in skuterjev na Ptuju povedal
sti pa bi po mnenju svetnikov lahko v njej našla prostor za ustvarjanje in druženje različ-
ptujski župan Štefan Čelan. Z ustrezno cestno infrastrukturo smo uredili pretočnost in obvladljivost mesta. Na že omenjeni konferenci pa je bilo dogovorjeno, da bo MO Ptuj pristopila k ureditvi polnilcev za električna vozila; za eno postajo so se dogovorili že z ministrstvom za okolje in prostor. »Električna vozila so še posebej zanimiva za staro mestno jedro, kjer je naša želja, da bi od tam v nekem obdobju umaknili avtomobile, da bi staro mestno jedro postalo mestno dvorišče, na katerem bi se ljudje družili, da pa bi javni prevoz opravljali z okolju prijazno tehnik, kamor sodijo tudi električna vozila,« je povedal ptujski župan.
V Sloveniji lani prodali manj kot 500 električnih
koles
Na Slovenskem in sosednjih tržiščih program električnih vozil zastopa VeloVerde Group, na otvoritvi na Ptuju pa ga je predstavljal razvijalec projekta Vito Komac. Skupaj z nekaterimi slovenskimi podjetji
na društva. V preteklosti so se dolgih 30 let v Orlani predvajale tudi kinopredstave in tudi to je ena od dejavnosti, ki bi jih želeli v obnovljeni dvorani ponovno obuditi v življenje. Osrednje mesto pa naj bi v zgradbi pripadlo krajevni knjižnici, saj je Občina Središče ob Dravi še nima. Prostori bi se uredili na sedanjem odru dvorane, prostoru, ki se nahaja tik za odrom, in delu mansarde. Pri realizaciji investicije občina računa na sredstva Ministrstva za kulturo v višini 352.053 evrov, sami pa bi pokrili le DDV v višini 70.410 evrov, ki ga načrtujejo kasneje tudi povrniti. Svetniki so imeli v razpravi kar nekaj pripomb glede realnosti popisa del in stroškov, o katerih se bodo očitno še pogovarjali.
Povsem formalne narave, a velike pomembnosti pa je bila tudi potrditev investicijskega dokumenta za vodovod Or-mož-Središče ob Dravi.
Viki Ivanuša
razvijajo nov tip polnilnice, ki jo bodo predstavili v prihodnjih dneh.
Stroški porabe »goriva« električnega kolesa znašajo na 100 km samo 20 centov. Slovenija se zelo rada primerja z Nemčijo, kjer od vseh prodanih koles električna kolesa dosegajo že 18 odstotkov. V Sloveniji je bilo lani od skupaj prodanih 70 tisoč koles manj kot 500 električnih. Za večji razmah prodaje teh koles bo potrebno razviti infrastrukturo. Vito Komac je priporočil, da bi tudi v občinah razmišljali o subvencijah pri nakupu električnih koles in skuterjev. V nekaterih mestih v tujini so se za to že odločili: v Milanu, Padovi, Londonu, Hagu. Upajo pa, da bo vlada namenska sredstva razporedila tudi za nakup kolesa. Zagotovo pa jih bo namenila vozičkom, namenjenim hendikepiranim ljudem. Tudi v Eko skladu se temu pridružujejo.
Po napovedih bo do leta 2016 proizvedenih pol milijarde električnih enoslednih vozil, največ, 20 odstotkov, jih bo prodanih v Evropi. Na pohodu je nova tehnološka evolucija, ki bo spremenila način življenja. V skupini ViaVerde Group so si zastavili cilj, osvojiti 10 do 15 odstotkov trga električnih koles, še večji odstotek pa želijo doseči s prodajo električnih vozil za ljudi z gibalnimi težavami, kot so na primer starostniki.
MG
Ptuj • Zanimiva predstavitev električnih enoslednih vozil
Ponudba za okoljsko ozaveščene kupce
Podjetje Velo, najstarejši ponudnik koles v Sloveniji, in ViaVerde Group, ki razvija projekt električnih koles in električne mobilnosti, sta 21. januarja povabila na predstavitev ponudbe električnih enoslednih vozil (eklektričnih koles) in električnih (profesionalnih) skuterjev, ki so namenjeni različnim ciljnim skupinam, starostim in potrebam. V glavnem gre za transportna sredstva, ki omogočajo brezogljično premikanje, prihanek pri energiji, preprečujejo pa onesnaževanje tako s hrupom kot izpušnimi plini.
Foto: newsroom.com
Washington • Svetovna raziskava podjetništva
Podjetniška aktivnost v Sloveniji že drugo leto močno upadla
Zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji je lani že
I-——o ^ . ---- drugo leto zapored močno
-¿-J-^LW» A upadla: s 5,35 odstotka na . -¿7Í r & .	JL 4,65 odstotka odraslega
prebivalstva. S tem se v svetovnem merilu uvršča na 50. mesto med 59 državami oz. na 18. mesto med 26 evropskimi državami. V dveh letih se je število nastajajočih in novih podjetnikov zmanjšalo kar za četrtino.
Svetovna raziskava podjetništva Global Entrepreneurship Monitor (GEM), ki jo je v Washingtonu predstavil neprofitni akademski konzorcij, ugotavlja, da se je lani v Sloveniji najbolj zmanjšalo število nastajajočih podjetnikov, to je tistega dela prebivalstva, ki se šele odloča za podjetništvo oz. imajo podjetje manj kot tri mesece. Njihov delež se je zmanjšal s 3,15 odstotka v letu 2009 na samo 2,21 odstotka v letu 2010.
Kot so sporočili z Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je nosilec raziskave za Slovenijo, se je delež ustaljenih podjetnikov (ki so v poslu več kot 3,5 leta) zmanjšal na 5,02 odstotka, medtem ko se je delež novih podjetnikov (ki imajo podjetje več kot tri mesece in manj kot 3,5 leta) rahlo povečal na 2,44 odstotka odraslega prebivalstva.
Glede na število odraslega prebivalstva v Sloveniji na mariborskem inštitutu ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji lani okrog 130.000 podjetniško aktivnih posameznikov. Med njimi je 30.000 nastajajočih podjetnikov, od katerih jih vsaj polovica nikoli ne bo realizirala svojih podjetniških namenov do te mere, da bi imeli dejansko aktivno podjetje ali prodali en sam izdelek oz. storitev.
Čeprav delež prebivalstva v podjetništvu sam po sebi ne pomeni tudi bolj razvitega gospodarstva ampak ravno nasprotno, pa je tako nizka stopnja v Sloveniji zaskrbljujoča, ocenjujejo na mariborskem inštitutu. Ob tem dodajajo, da je bila stopnja prenehanja poslovanja letu 2010 v Sloveniji nižja od povprečja, znašala je samo 1,6 odstotka.
V	Evropi je bilo v letu 2010 največ zgodnje podjetniške aktivnosti v Črni gori, sledita Islandija in Latvija. Najmanj zgodnje podjetniške aktivnosti pa je bilo opaziti v Italiji, Belgiji in na Danskem.
Tudi v številnih drugih evropskih državah je podjetniška aktivnost upadla - najbolj v Grčiji, na Nizozemskem in v Švici. Povečala pa se je zlasti v Bosni in Hercegovini.
V	vseh državah, vključenih v raziskavo, je v povprečju polovica vseh podjetnikov v zgodnjih fazah podjetništva menila, da so pogoji za začetek novega posla v splošnem slabši kot predhodno leto. S tem so pokazali nekaj več optimizma kot leta 2009, ko jih je bila kar desetina več prepričanih, da so pogoji za vključevanje v podjetništvo slabši kot leto poprej. (sta)
Gospodarstvo po svetu
München • Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je tudi januarja izboljšalo. Kazalec gospodarske klime, ki ga izračunava nemški inštitut za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna, se je januarja glede na december zvišal za 0,5 točke na 110,3 točke. Kazalec se je zvišal osmi mesec zapored in dosegel novo najvišjo vrednost, poročajo tuje tiskovne agencije. Mnogi strokovnjaki so že za pretekle mesece napovedovali poslabšanje gospodarskega zaupanja v Nemčiji, za januar pa so pričakovali, da se ne bo spremenilo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Podjetja - v raziskavi jih sodeluje okoli 7000 - so trenutne razmere ocenila podobno kot decembra; kazalec ocene trenutnega stanja se je z decembrskih 112,9 točke znižal na 112,8 točke. Bolj pa so optimistična glede prihodnjih mesecev; kazalec pričakovanj se je zvišal s 106,8 na 107,8 točke.
Singapur • Cene nafte so se v azijskem trgovanju zvišale. Na razpoloženje na naftnem trgu je po mnenju analitikov vplivala četrtkova informacija o cvetoči gospodarski rasti Kitajske v letu 2010; ta je bila 10,3-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v marcu je bilo treba opoldne po singapurskem času odšteti 89,83 dolarja, kar je 24 centov več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v marcu, se je podražila za 18 centov na 96,76 dolarja. Krepka rast kitajskega gospodarstva nakazuje, da je tudi povpraševanje po nafti veliko, saj je Kitajska največja porabnica energentov.
Mew York • Ameriška podjetja so nadaljevala z objavo poročil o dobrih poslovnih rezultatih v zadnjem četrtletju leta 2010. Dobičke so v primerjavi z enakim obdobjem lani med drugim povečali zdravstvena zavarovalnica Unitedhealth Group, banka Capital One in letalska družba Southwest. Unitedhealth Group je zaradi višjih premij za zdravstveno zavarovanje in zaradi padanja uporabe zdravstvenih storitev v zadnjem četrtletju lani ustvarila 1,04 milijarde dolarjev dobička oz. 94 centov na delnico, potem ko ga je bilo v zadnjem četrtletju leta 2009 za 944 milijone dolarjev oz. 81 centov. Prihodki so se povečali za 10 odstotkov na 24,03 milijarde dolarjev. Rezultati so presegli pričakovanja analitikov, ki so napovedovali dobiček v višini 84 centov na delnico oz. 23,73 milijarde dolarjev prihodkov. V celotnem letu 2010 se je dobiček zdravstvene zavarovalnice povečal za 21 odstotkov na 4,63 milijarde dolarjev oz. 4,10 dolarja na delnico, prihodki pa so porasli za osem odstotkov na 94,16 milijarde dolarjev. Delnice podjetja so se v četrtek pocenile za 25 centov na 40,31 dolarja. Mew York • Spletni velikan Google je v četrtek objavil poslovne rezultate za zadnje četrtletje lani, ki so z 2,5 milijarde dolarjev dobička presegli pričakovanja analitikov. Obenem je napovedal, da se na položaj generalnega direktorja vrača 37-letni soustanovitelj podjetja Larry Page. Page je s sošolcem Sergeyjem Brinom leta 1998 ustanovil podjetje, ki je zadnje desetletje prevladovalo na trgu spletnih iskalnikov. Vendar pa so vlagatelji želeli na čelu družbe malce bolj odrasle ljudi in leta 2001 je vodstvo podjetja prevzel Eric Schmidt, ki je v četrtek šaljivo sporočil, da odraslo vodstvo ni več ni potrebno, ter da bo Page nalogi kos. Do rošade na vrhu bo prišlo 4. aprila. Page bo vodil dnevne operacije, Schmidt bo izvršni predsednik, ki bo delal na velikih pogodbah, Brin pa bo vodil strateške operacije. Med drugim se govori, da naj bi razvijal konkurenco spletni strani Facebook, ki je začela Googlu od-žirati oglaševalske prihodke. Vsi trije omenjeni so milijarderji, Schmidt pa bo še malce bolj obogatel, saj namerava prodati 543.000 svojih navadnih delnic. Glede na to, da se je delnica Googla v četrtek zvečer po zaprtju borz podražila še za dva odstotka na 639 dolarjev, bo zanje dobil skoraj 350 milijonov dolarjev. Podjetje je sporočilo, da je do zamenjav prišlo zaradi jasnejši ločnic pri odločanju na vrhu. Bruselj • Evropska komisija je lani odobrila rekordnih 1,8 milijarde evrov evropskih sredstev za razvoj širokopasovnih omrežij v Evropski uniji. Med lani odobrenimi projekti ni slovenskih, je pa bil leta 2009 odobren slovenski projekt v skupni vrednosti približno 92,5 milijona evrov, od katerih 85 odstotkov sofinancira unija iz sklada za regionalni razvoj. Med lani odobrenimi projekti so nemški, španski, britanski, avstrijski, italijanski, nemški, estonski, finski in švedski. Na seznamu komisije, ki zajema projekte, odobrene od decembra 2003 do sedaj, je samo en slovenski, odobren oktobra leta 2009. Po ocenah slovenskih organov naj bi slovenski projekt pripomogel k povečanju pokritosti s širokopasovnim omrežjem v Sloveniji z 92 odstotka na 100 odstotkov do konca leta 2013, kar je tudi rok za dodelitev pomoči. Budimpešta • Število insolvenčnih postopkov na Madžarskem se je v letu 2010 v primerjavi z letom prej povečalo za 10,5 odstotka na 32.182, poročajo madžarski mediji. Rast je bila najmanjša po letu 2005, ko je Madžarska število insolvenčnih postopkov povečala za 5,8 odstotka. Poplavo insolvenčnih postopkov je Madžarska beležila v letu 2009, ko je bila rast števila teh postopkov 36-odstotna oziroma največja v petih letih. Število prisilnih poravnav, ki predstavlja 54,5 odstotka vseh insolvenčnih postopkov, se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za 17 odstotkov, število prostovoljnih poravnav pa je naraslo za dva odstotka. Stečajev je bilo lani 343. Z insolventnostjo se še naprej največ soočajo mikro in mala podjetja. Kar 86 odstotkov vseh insolvenčnih postopkov na Madžarskem namreč odpade na podjetja s povprečnim letnim prometom v višini 300 milijonov forintov (dober milijon evrov). (sta)
Bruselj •
Kibernetski tatovi na delu
Zaradi kraje ustavljen sistem EU za trgovanje z izpusti
Evropska komisija je sredi minulega tedna zaradi napadov kibernetskih tatov za najmanj teden dni ustavila petino dejavnosti v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z izpusti, so sporočili v Bruslju. Odločitev je bila sprejeta, potem ko so tatovi z računa na Češkem ukradli dovolilnice za trgovanje z izpusti v vrednosti sedem milijonov evrov.
Poleg tega so hekerji vdrli v račune za trgovanje z izpusti v Avstriji, Grčiji, Estoniji in na Poljskem. »Prehodni ukrep je sprejet zaradi ponavljajočih se vdorov v nacionalne registre v zadnjih dveh mesecih,« so pojasnili v komisiji.
Po prvem takšnem vdoru v začetku leta 2010 je Evropska komisija predlagala ukrepe za okrepitev varnosti registrov. »Incidenti v zadnjih tednih so izpostavili potrebo po hitri uveljavitvi teh ukrepov,« pozivajo v
Bruslju.
Nekatere države članice naj bi namreč oklevale pri izvajanju ukrepov, češ da si jih ne morejo privoščiti. Evropska komisija se bo ta petek sestala z eksperti iz držav članic, s katerimi bodo preučili razvoj dogodkov.
V komisiji so ob tem opozorili, da 14 držav članic ni zagotovilo ustrezne varnosti svojih registrov za trgovanje z izpusti, vendar za zdaj niso želeli razkriti, katere so te države, češ da morajo prej opraviti sestanek z eksperti iz držav članic in nujne dvostranske pogovore.
Po navedbah evropskih virov so med temi 14 državami Češka, Avstrija, Grčija, Estonija in Poljska. Viri so izrecno povedali tudi, da na tem seznamu ni Nemčije, saj je bila pred časom sama tarča takšnih napadov in je nato ustrezno okrepila varnost.
Evropska komisija je zaprla delovanje vseh nacionalnih registrov za dejavnosti na gotovinskem trgu, ki predstavlja petino vseh dejavnosti, medtem ko preostalih 80 odstotkov dejavnosti, ki potekajo na termin-skem trgu, ni blokiranih.
Ko bo komisija ta teden odločila, ali bo odprla blokiran sistem, se bo odločala na podlagi posameznih primerov, od države do države, tako da ni nujno, da bo sprostila vse nacionalne registre, temveč le tiste z ustre-
znim varnostnim sistemom.
O tem, kdo je odgovoren za napade, so evropski viri povedali le, da menijo, da niso politično motivirani, temveč gre za napade hekerjev in kriminalcev, ki želijo na hitro zaslužiti. Nacionalna podjetja po njihovih navedbah ne izključujejo niti vpletenosti svojih ljudi.
Evropski sistem trgovanja z izpusti, ki je začel delovati leta 2005, je največji na svetu ter steber prizadevanj za zmanjšanje izpustov in s tem boja proti podnebnim spremembam. Lani je sistem beležil za 90 milijard evrov prometa. (sta)
Zagreb •
Kosorjeva napovedala velike naložbe
Milijonski projekti v Hrvaški
Foto: wikipedia.org
Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na novinarski konferenci pred redno sejo vlade predstavila infra-strukturne investicij ske projekte, ki jih namerava njena vlada »postaviti na noge« do konca marca. Med drugim je napovedala razpis za koncesijo za posodobitev zagrebškega letališča ter pridobitev strateškega partnerja v reškem pristanišču.
Kosorjeva je napovedala, da bo vlada na seji sprejela zakon, s katerim bo omogočila razpis za izbiro koncesionarja za gradnjo novega terminala na letališču Pleso v Zagrebu. Dodala je, da razpis pričakuje februarja ter da je projekt vreden nekaj več kot 200 milijonov evrov (1,5 milijarde kun). Nov terminal bo omogočal promet za šest milijonov potnikov na leto.
Velik projekt je povezan tudi s pristaniščem na Reki, je poudarila Kosorjeva in pojasnila, da gre za uvajanje strateškega partnerja »globalnega terminal operaterja« oziroma podpisovanje pogodbe s strateškim partnerjem, ki ga pričakuje do konca marca. Projekt je vreden približno 135 milijonov evrov (milijardo kun).
Približno enak znesek bodo vložili v rekonstrukcijo skladišča za obvezne državne rezerve v naftnem terminalu Omišalj, ki ga bodo začeli graditi do konca marca. Dodala je, da poteka tudi prenova skladiščnih prostorov naftnega terminala v Sisku, ki je vredna približno 25 milijonov evrov.
Hrvaška premierka je napovedala, da bodo do konca marca objavili razpis za izgradnjo hidroelektrarne Ombla pri Dubrovniku, ki je vredna 125 milijonov evrov. Pričakuje tudi začetek izgradnje transformatorske postaje pri Dubrovniku, ki je vredna 70 milijonov evrov. Načrtujejo tudi dograditev pristanišča v Gružu, ki je vredna devet milijonov evrov.
Tudi v Šibeniku načrtujejo do pomladi začeti s prenovo pristanišča, da bi lahko sprejemali velike potniške ladje, kruzerje, kar bo stalo približno 12 milijonov evrov.
Med prometnimi projekti je tudi prenova 28 kilometrov železniške proge med Koprivnico in Križevci, ki naj bi se začela v začetku marca, dela v vrednosti 26,7 milijona evrov pa naj bi sklenili v prihodnjem letu.
Kosorjeva je napovedala tudi razpise za dela v vodnem gospodarstvu, ki so vredna 106 milijonov evrov, omenila pa je tudi, da pripravljajo nov model za spodbujanje prodaje že izgrajenih stanovanj, da bi obudili gradbeništvo. O podrobnostih modela ni želela govoriti.
Predsednica hrvaške vlade je spomnila, da je vlada v okvirju programa krepitve gospodarstva napovedala več kot 30 velikih investicijskih projektov, vrednih približno 14 milijard evrov. Danes je ocenila, da bo uresničenje omenjenih projektov morda prineslo rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki bo večja od 1,5 odstotka, ki so jo načrtovali za letos.
Hrvaška premierka je napovedala tudi nove ukrepe za boj proti nelikvidnosti podjetij, ker vlada ne bo »tolerirala finančnega nereda«. Hrvaški mediji so ta teden poročali, da se je nelikvidnost podjetij na Hrvaškem povzpela na približno 4,7 milijarde evrov.
Kosorjeva je poudarila, da so uspeli občutno znižati nelikvidnost državnih podjetij ter da sta hrvaško elektrogospodarstvo in naftna družba Ina »na nuli«, sicer pa da še vedno iščejo način, kako bi uredili likvidnost 22.000 podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega, dolgujejo pa več sto milijonov evrov. (sta)
Bern, Oslo •
WikiLeaks:
Švica ponujala ZDA usluge za ustavitev postopka proti banki
Foto: bizzcrunch.com
Švica je poskušala od ZDA doseči ustavitev postopka proti največji švicarski banki UBS zaradi omogočanja izogibanja plačila davkov Američanom, v zameno pa je ponudila »sodelovanje« v zvezi z iranskim jedrskim vprašanjem in zaporniki v Guantanamu, razkriva diplomatska depeša z WikiLe-aksa, ki jo je objavil norveški Aftenposten.
Tako je 1. julija odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Bernu Leigh Carter poročal, da mu je tedanja švicarska ministrica za gospodarstvo Doris Leuthard na srečanju predlagala, da bi švicarska vlada ustavila delovanje inženirskega podjetja Colenco v Iranu.
Poleg tega mu je nakazala tudi možnost, da bi Švica prevzela kakega zapornika iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi.
Na ta način bi Švica dokazala svojo pripravljenost »za rešitev vseh odprtih vprašanj med državama«, vključno z rešitvijo primera banke UBS, je glede na
depešo dejala Leuthardova.
Leuthardova, zdaj ministrica za okolje in transport, je danes že zanikala, da bi naredila neposredno povezavo med zadevami. »Med rednimi stiki med Švico in ZDA smo pa seveda govorili o teh zadevah ... Normalno je, da skuša Švica med takimi srečanji braniti svoje interese,« je pojasnila v izjavi za javnost.
Dodala je sicer še, da Švica med takimi srečanji tudi jasno pove, »kaj pričakuje od svojega sogovornika«, še povzema AP.
Švica je od nastanka te depeše sprejela že tri zapornike iz Guantanama, Colenco pa je na zahtevo švicarske vlade leta 2009 prenehal delovati v Iranu. Prav tako se je vmes končal proces proti UBS, potem ko je banka pristala na plačilo 780 milijonov dolarjev kazni, ameriškim oblastem pa je dala tudi več tisoč tajnih podatkov. Obtožena je bila, da bogatim Američanom prek tajnih računov v davčnih oazah omogoča izogibanje plačilu davkov, še navaja AP. (sta)
Prlekija • Humanitarna akcija prieških obrtnikov
Otrokom bodo uredili prostore
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer se je izjemno hitro, predvsem pa učinkovito odzvala na klic Škofijske karitas iz Murske Sobote, ki želi v sklopu humanitarne akcije pomagati 8-članski družini Dolamič iz Drakovcev pri Mali Nedelji. Njihova manjša stanovanjska hiša je namreč le za silo opremljena in še zdaleč ne zadošča osnovnim pogojem bivanja, zlasti ne otrokom.
V družini, kjer sta starša brez zaposlitve (nazadnje je zaradi operacije hrbtenice brez službe ostal oče), mladoletni otroci še obiskujejo šolo - štirje osnovno, dva pa srednjo. Z ustreznim pristopom je OOZ pod vodstvom predsednika Daniela Zelka v akcijo vključila svoje člane, med najbolj zavzetimi pa je bil tesarski mojster Ludvik Vogrinec. Njemu je bila zaupana tudi vloga vodja gradbenega odbora. Z ekipo obrtnikov je že drugi dan po podpisu dogovora o uresničevanju zastavljenih nalog pričel zidarsko-tesarska dela na podstrešju, kjer bodo uredili otroške sobe. Sicer pa je v akcijo vključenih enajst obrtnikov, tudi dva, ki nista člana ljutomerske zbornice, dela pa bodo izvajali najugodnejši ponudniki. Pohvalno je, da so se posamezni obrtniki že odzvali z donacijo v višini pet tisoč evrov, na OOZ pa upajo, da bo tovrstnih oblik pomoči še več.
Po zaprtju podstrešja in z zazidanimi vmesnimi stenami in stropi ter z vgradnjo stavbnega pohištva bodo z doslej zbranim denarjem uredili tudi
Obrtniška dela pri Dolamičevih so se pričela ...
strojne in električne instalacije, izdelali omete in položili tlake. V predračunsko vrednost, ki znaša okoli 20.000 evrov, pa niso zajeti radiatorji, podi, keramika in mizarska dela. Škofijska karitas, ki je za izvedbo
tega projekta zbrala šest tisoč evrov, si skupaj z OOZ Ljutomer prizadeva, da bi v akciji sodelovala širša javnost, saj bi le z njihovo pomočjo prostori v velikosti 80 kvadratnih metrov bili sredi meseca mar-
ca letos vseljivi. Sredstva za dokončanje podstrešnih sob v stanovanjski hiši družine Dolamič v Drakovcih se bodo zbirala na posebnem računu številka 24900-8010038322, ki je odprt pri Raiffeisen banki.
NŠ
V spomin Katarini Lešnik - Maistrovi Katrici
Na voličinskem pokopališču smo se za vedno poslovili od Katarine Lešnik - Maistrove Katrice z Zavrha v Slovenskih goricah. Umrla je v dvainde-vetdesetem letu življenja, ki je bilo razgibano in bogato in od otroških letpovezano z generalom Rudolfom Maistrom.
Na svet je privekala v vini-čarski družini v Zavrhu, kamorje general Maisterprihajal na počitnice k prijatelju Franu Štupici. Tam ga je kot mlado dekletce spoznala in se z njim spoprijateljila. Prinašala mu je časopise in bila velikokrat v njegovi družbi. Zelo rada je pripovedovala o teh srečanjih, ki so ostala v njenem srcu in spominu kot najlepši del otroštva in mladosti. Maister je mlado Katrico v Zavrhu sprejel z veliko toplino, za kar mu je bila neizmerno hvaležna. Ko se po letu 1929 Maister ni več vračal v sončne Slovenske gorice, ga je Katrica skupaj z mamo nekajkrat obiskala še na njegovem domu v Mariboru. Katrica je bila Maistru zelo ljuba in jo je trajno ovekovečil tudi v svoji pesmi Završki fantje. To je posebej cenila.
Maistrova Katrica, ki smo ji radi rekli tudi Katica, je o svojih srečanjih in spominih na Maistra rada pripovedovala obiskovalcem Zavrha, mladim, dijakom, študentom, pesnikom in pisateljem, zgodovinarjem in drugim razi-
(1919-2011)
skovalcem Maistrovega dela in življenja. Ni jih bilo malo, ki so se z njo srečevali in ji prisluhnili tudi zaradi prisrčne, domače govorice in preproste, a sporočilno bogate pripovedi. Od vsega začetka je povezana z Maistrovimi spominskimi prireditvami v Zavrhu, ki so se začele leta 1985 pod vodstvom Aleša Ariha. Postala sta neločljiva na mnogih poteh, ko je bilo treba spregovoriti o generalu in pesniku Rudolfu Maistru-Vojanovu. Aleš je bil ponosen na »našo Katro«, kot ji je rad šaljivo dejal, ko sta o Maistru skupaj pripovedovala tudi v eminentni družbi in odstirala tančice manj znanih strani Maistrove knjige življenja. Postala je stalnica dogajanja v Zavrhu, tako rekoč legenda, brez katere Maistrov Zavrh ne bi bil nikoli to, kar je postal.
Kraj spoštljivega spominjanja, negovanja tradicije duha in uporništva, dragocena učna ura slovenskega domoljubja. Katrica mu je dajala svojstven pečat in dušo preproste, a klene in pokončne žene, ki ji življenje ni prizanašalo. Znala je potrpeti in ob tem vedno povedati, da je Slovenka, doma iz Slovenskih goric, da je Maistrova Katrica iz Zavrha. Takšna bo ostala za vselej v naših srcih in spominu, v katerem bodo odzvanjale nekatere njene tople pripovedi:
»Prepričana sem, da pred desetletji v Zavrhu živeči ljudje, ki so bili predvsem viničarji, niso dojeli, kakšnega človeka gosti njihov gospod Štupica. Toda ker je bil gospod Štupi-ca tod največji posestnik in je imel največ viničarij, je imel v svoji bližini in na svojem posestvu tudi največ krajanov in delavcev. Tako je lahko prišel v stik z ljudmi v tem kraju tudi Rudolf Maister«.
Mala Katrica, ki še ni dopolnila deset let, je bila radovedna in se je z generalom rada pogovarjala. Postala sta prijatelja in sogovornika. Katrica mu je iz Lenarta v Zavrh prinašala knjige in časopise in mu jih tudi brala. A ker ji to ni šlo najbolje od rok, se je branja učila pod »generalovim« vodstvom. Katrico je učil tudi pravilnega govorjenja in se je pogosto zanimal za preproste kmečke
ljudi, za njihovo življenje, za domače izraze in predmete. Preko otroških pripovedi so domačini Maistra še bolje spoznali, ga vzljubili in vzeli za svojega. »Za vedno«, nam je večkratpovedala tudi Katrica, ki je vse življenje ostala zvesta Zavrhu in rodni grudi njej ljubih Slovenskih goricah. V njih je našla moža, si ustvarila družino, rodila tri otroke in pridno delala, da jih je spravila h kruhu. Na jesen življenja so ji bili zlasti po moževi smrti v veliko veselje vnuki. Sedem jih je dobila, poleg njih pa še šestnajst pravnukov in enega prapravnuka. Celo življenje je delala, a našla čas tudi za društveno udejstvovanje v Rdečem križu in Društvu upokojencev Voličina.
Kljub slabšemu zdravju je bila v začetku oktobra lani še z nami na jubilejnih, 25. Maistrovih slovesnostih v Zavrhu. Malo je potožila nad zdravjem, a v svoji značilni govorici dala vedeti, da se vidimo v Zavrhu tudi letos. Srčno smo upali, da se bo to zgodilo in da bo znala povedati še kaj zanimivega, ne samo o Maistru, pač pa o življenju in ljudeh v tem delu Slovenskih goric nasploh. Svoje je povedala in se za večno zapisala v zgodovino. Postala je legenda, Maistrova Katrica iz Zavrha. S hvaležnostjo se je bomo spominjali.
Marjan Toš
Foto: arhiv
Pa brez zamere
Simboli stanja
Pomembnost zmožnosti in pripravljenosti zaznave - 1. del
Zgodovina zadnjih dveh desetletij je zgodovina nenehnega povečevanja hitrosti dogodkov in sprememb - tako na vseh možnih posameznih področjih kot tudi sveta in svetovnega reda v celoti. Če na primer pogledamo znanost(i), pravijo, da je enciklopedično vedenje, se pravi vedenje, izurjenost enega človeka v vseh panogah znanosti, nazadnje bilo mogoče tam nekje v 18. stoletju; to je čas, ki se povsem sklada z ugotovitvijo v prvi povedi. Po tem obdobju so namreč znanstvene panoge tako napredovale in se razvejale, da je posamezniku, pa naj bo še tako velik genij, čisto biološko, fizično nemogoče doseči enciklopedično znanje, vedenje.
Ta neznanski pospešek hitrosti dogajanja in sprememb v svetu je seveda pomemben tudi z vsakodnevnega vidika in življenja za vse "navadne" smrtnike, ki so precej daleč od tega, da bi jih bilo mogoče označiti za genije. Skratka, neverjetna hitrost dogajanja, količina (vsakodnevnih) informacij ter sprememb je pomembna ter izjemno vpliva tudi na življenje vsakdanjika. Zmožnost zaznave, pravilne presoje in ocene dogajanja, situacije je bila izjemnega pomena že za naše skupne daljne prednike, ki bi brez te zmožnosti zagotovo bili v precej slabšem položaju in imeli precej manj možnosti za preživetje, ko so se takrat začeli spuščati z dreves na spreže-čimi plenilci posejana tla savane. Zaradi te zmožnosti prepoznavanja situacije in dogodkov okoli sebe so preživeli in se razvili v to, kar vidite danes, če se ozrete okoli (ali na) sebe.
Ta sposobnost je enaka pomembno tudi danes, v "napredni" civilizaciji - res je sicer, da v vsakodnevnem življenju na vas najverjetneje ne preži nevarnost, da bo na vas iz bližnjega grma ali gaja skočil lačen lev ali tiger; naravne džungle so zamenjale betonske in preproste trope pol-človečnjakov so zamenjale izredno razvejane družbene, gospodarske, politične in še kakšne strukture življenja, ki določajo položaj, situacijo in dogajanje okoli posameznika in od poznavanja katerih so odvisne posameznikove možnosti in njegove akcije ukrepanja. Skratka, če naj v polnosti zasledujemo svoj na-gonpo samoohranitvi in razvoju, imamo opraviti s potrebo, nujo po povsem enaki zmožnosti, kot so jo morali imeti naši daljni predniki v savanah Afrike.
Bistvena razlika in težava, ki jo imamo dandanes, pa je povsem enaka kot poprej opisani primer enciklopedičnega vedenja v znanosti - namreč, informacij, dogodkov in sprememb je toliko, da jih večina ljudi iz tega ali onega razloga ni več zmožna biološko in fizično procesirati (nekateri po naravi, drugi zaradi služb, družin in podobnega enostavno nimajo več časa, tretjim pa se zaradi nemajhnega angažma-ja in miselnega napora, potrebnega za to, enostavno ne da). Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so informacije glede dogajanja in stanj, ki pridejo do nas, nemalokrat namenoma zavajajoče in dostikrat tudi lažne, potem se razsežnosti problema še nekajkrat povečajo. K temu je treba dodati še nevarno človeško lastnost prilagajanja in jemanja nekaterih stvari za samoumevne, zaradi katere ljudje (v kombinaciji z miselno lenobo) dostikrat niti ne čutijo potrebe, da bi se angažirali pri resničnem zavedanju realnega stanja sedanjosti in svojega mesta v tem stanju, na podlagi tega pa sprejemali odločitve za nadaljnja ravnanja. To pa je v modernem svetu prav tako nevarno kot je bilo pred nekaj sto tisoč leti. Če ne boste zmožni vsaj za silo dojeti stanja in dogajanja v svetu, potem vas dandanes najverjetneje res ne bo pojedel tiger ali lev, bo pa to pomembno vplivalo na vaša (ne)ravnanja in izbiro v gospodarsko-politični sferi družbe, ki (žal) od takrat, ko so tisti, ki bi za to, da so skoraj ves svet prepričali v absurdno enačbo, da sta svoboda in demokracije enako nebrzdanemu prostemu trgu kapitalizma, morali dobiti Nobelovo nagrado za laž, predstavlja najpomembnejši faktor, ki vpliva na vašo (dobro)bit v življenju.
Prepoznati, za kaj pravzaprav res gre, ko vam politiki, gospodarstveniki in polito-gospodarstveniki govorijo in vas prepričujejo, da delajo zgolj in samo v vašo korist ter za obče dobro, se pravi, prepoznati dejanski položaj, situacijo in namene, ki delujejo v tej gospodarsko-politični žlobudri, ki ji rečemo sedanjost, je ključnega pomena ne zgolj za to, komu boste v prihodnosti dali svoj glas in kako boste sodili stvari, ampak tudi za to, kakšna ta prihodnost sploh bo (če bo).
Zavedati se resničnih mehanizmov in resničnega stanja stvari in dogajanja okoli sebe je torej dandanes prav tako pomembno kot pred sto tisočimi let - le da je zaradi zgoraj opisanega še toliko težje. A kljub temu obstajajo nekateri dobro vidni pokazatelji, ki se na prvi pogled sicer ne kažejo kot taki, a nam ob malce podrobnejšem pogledu vseeno predstavijo vsaj del tega, kakšne so stvari v resnici. Pokazatelji, ki so vsem na očeh, a hkrati jih malokdo opazi. Več o enem takem pa prihodnjič.
Gregor Alič
Markovci • Kakovostno zborovsko petje s tradicijo
Ustanovili društvo KulTura
V občini Markovci je bilo pred dnevi ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo KulTura. Ustanovni člani društva so v večini pevci komornega zbora Kor, ki je do nedavnega deloval znotraj Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon.
Daniel Tement, nekdanji dolgoletni zborovodja cerkvenega pevskega zbora KUD Markovski zvon in vodja komornega zbora Kor, ob ustanovitvi novega društva razmišlja takole:
»Komorni zbor Kor je nastal na osnovah cerkvenega zbora, ki sem ga v tistih časih vodil še sam, osnovna želja vseh pa je bila, da delamo stvari, ki jih v okviru tedanjega sestava zbora nismo mogli iz različnih razlogov. Po ustanovitvi je Kor sestavljalo šest ali več pevcev in že po kakem letu dela smo se povzpeli zelo visoko: na državni predstavitvi malih skupin smo prejeli zlati pečat. Na prvem nastopu na festivalu ritmične glasbe smo prejeli nagrado strokovne žirije za skladbo Bog je ljubezen.
Po mojem nekajletnem odhodu in ponovni vrnitvi na mesto vodje smo sestavo povečali z namenom, da skupina postane zbor, ki bo sposoben sodelovati tudi v večjih projektih skupaj z orkestrom. Pridobili smo nekaj izjemnih članov in kmalu uresničili cilje z več koncerti. Tako smo nasto-
Daniel Tement, umetniški vodja komornega zbora Kor
pili skupaj s pihalnim in nato še simfoničnim orkestrom, nakar smo izvedli celo jedro programa državne proslave, ki je bila v dvorani Šolskega centra na Ptuju ob dnevu generala Maistra. Prav tako smo pripravili samostojni koncert v bolj džezovskem slogu in s tem dokazali, da lahko kvalitetno izvajamo zelo raznovrstno glasbo. Menim, da smo z vsem tem zelo dvignili kvaliteto in prepoznavnost mar-kovskega zborovskega petja v precej širokem krogu.
Z novimi dosežki so se poja-
Komorni zbor Kor na enem izmed samostojnih koncertov v domači občini
vile tudi nove želje in ambicije, ki jih bomo uresničevali v novoustanovljenem društvu.«
Med načrti, ki so si jih na ustanovnem občnem zboru zadali pevci Kulturno-ume-tniškega društva KulTura, so sodelovanje na območni in tematski reviji pevskih zborov, izvedba balkanskega cikla s simfoničnim orkestrom, pri čemer načrtujejo nastopa v Markovcih in na Lentu, prav tako pa bodo nastopili na prireditvah po domači in sose-
dnjih občinah ter tudi širše.
Za predsednika društva so ustanovni člani društva KulTura izvolili Darka Plohla, za podpredsednico pa Boženo Galun. Hkrati so znotraj društva formirali pet interesnih skupin: komorni zbor Kor, simfonični orkester, instrumentalno zasedbo KulBand, dramsko skupino KulGrupa ter interesno skupino Vizualna umetnost.
MZ
V spomin Antonu Sedlašku
V petek, 21. januarja, smo na videmskem pokopališču pospremili na zadnjo pot Antona Sedlaška, Čas je bil za slovo, a obenem tudi čas, da smo se še enkrat spomnili na vse čudovite ure, dneve, leta, ki smo jih preživeli skupaj. Kot njegovi najbližji in nekoliko daljnejši sorodniki, kot sosedje, prijatelji in znanci, kot sodelavci na njegovem delovnem mestu v šoli Videm, kotsopevci, soigralci, soustvarjalci v njegovem Kulturnem društvu Franceta Prešerna, kot ljubitelji živali v ptujskem Društvu gojiteljev malih živali in še na mnogih drugih njegovih poteh, na katerih ni nikoli bil rad sam - vedno si je našel družbo somišljenikov, ker je bil družaben človek, z njim je biloprijetneje in bolj veselo.
Poslej se bomo srečevali tu, na videmskem pokopališču. In pogled nam bo morda zaplaval naokoli po pokrajini, ki jo je imel tako rad in ki ji je bil zvest vse življenje. Tu blizu naokrog so hiše njegovega Vidma, kjer je preživel večji del svojega življenja, takoj nad Vidmom pa se vzpenjajo Haloze - njegova večna ljubezen, kjer je v Majskem Vrhu zagledal luč sveta pred že kar davnimi osmimi in pol desetletji, 2. januarja 1928. Le redki se spominjajo tistih časov, ker so jih sami doživljali, a mnogi jih poznamo, ker smo o njih brali ali se pogovarjali s tistimi, ki
so jih doživeli. Haloze so bile v času Tončkovega otroštva zapostavljen, od vseh pozabljen svet. Razen od tistih, ki so sijih lastili in pričakovali, da bodo neizobraženi Haložani delali za njih za majhen denar in jim večali bogastvo, ki so si ga nakopičili v mestih. Kajti lastniki večine haloške zemlje so bili nemški bogataši iz daljnih krajev, tistih krajev, ki jih ljudje iz Haloz nikoli niso videli.
Najbrž bi lahko rekli sreča, da je Tonček svoja mladeniška leta začel živeti v času, ko so se razmere spremenile, ko ni bilo več pomembno, kaj vse imaš, pač pa koliko znaš. In ljudje, kakršen je bil tudi Tonček Sed-lašek, so lahko šli v šolo, čeprav niso imeli denarja; lahko so se izobrazili in potem počeli v življenju tudi kaj drugega kot njihovi predniki, ki so bili iz generacije v generacijo obsojeni na to, da so delali za druge.
Tonček se je izobrazil v kmetijski stroki v Mariboru, saj sta bila zemlja in delo na njej tisto, kar je poznal od svojega otroštva. Po nekaj letih službe delovodje v Vinarski zadrugi Videm pa je našel delo, ki ga je potem opravljal do upokojitve: poučeval je v šoli Videm. Generacije in generacije učencev so šle skozi njegovo učilnico. Ampak nikoli ni mogel zatajiti, kako zelo ga privlači narava: postal je pravi navdušenec za najrazličnejše cvetje in drugo rastlinje, ki ga je sadil okrog svojega doma, pa tudi marsikateremu sosedu je podaril kako svojo sadiko. Poleg tega pa so ga pritegnile tudi male živali. Več kot 30 let je bil član Društva gojiteljev malih živali v Ptuju, v zadnjem obdobju so ga v društvu proglasili celo za častnega člana.
Družina, dom, narava ... To so bile njegove velike ljubezni. A v Vidmu se ga bomo vedno z veseljem in ponosom spominjali tudi in predvsem po njegovem delu v kulturnem društvu. Društvo se je razvijalo in oblikovalo predvsem zaradi njegove vztrajnosti in organizacijskih sposobnosti. Vsako vajo posameznih skupin je spremljal, povsod je bil zraven: pri pevskem zboru, ljudskih pevcih Vinogradnikih, v gleda-liškiskupini... Že davnega leta 1950 ga srečamo v gledališki sekciji, potem pa tako rekoč ni bilo igre, da ne bi v njej igral.
Sestavni del njegovega življenja je bila tudi glasba, petje, ki je ljudem v Halozah že itak položeno v zibelko. Že kmalu po drugi svetovni vojni je postal član videmskegapevskega zbora in ta zbor se je ohranil vse do današnjih dni. Potem je pred več kot 30 leti postal član skupine ljudskih pevcev Vinogradnikov, ki še dandanes neguje ljudsko pesem, kakršna je bila značilna za Haloze. Desetletja dolgo je bil predsednik kulturnega društva Videm, pa njegov tajnik, kronist. Nikdar mu ni bilo težko zbrati članov katerekoli sekcije za vaje in kak nastop. Vsaki sekciji našega kulturnega društva je znal poiskati nove člane, jo vzpodbuditi za nove vaje in nastope. Njegovo delo so opazili tudi na Zvezi kulturnih društev v Ptuju in na državnih kulturnih ustanovah, zato je za svoje navdušeno ljubiteljsko delo v kulturi prejel številna priznanja, plakete in značke.
Tonček Sedlašek, od katerega smo se v petek poslovili, postaja del večnosti, kajti spono-som se bomo spominjali, da je bil naš prijatelj, znanec, sodelavec. Spominjali se ga bomo v Kulturnem društvu ob vsaki prireditvi, ki jo bomo izvedli. Spominjali se ga bodo pevci, ko bodo zapeli kako pesem, ob kateri bodo pomislili: to pa je naš Tonček najrajši zapel. In spominjali se ga bomo ob vsakdanjih dogodkih v našem kraju in občini, katerih sestavni in nepogrešljiv del je bil.
Tonček, pogrešavali vas bomo.
V imenu KD Videm: J. Šmigoc
Na knjižni polici
Christa Wolf Razdeljeno nebo
Ljubljana. Družba Piano, 2010
Christa Wolf velja za eno najpomembnejših nemških pisateljic. Rodila se je na Poljskem v trgovski družini kot Christa Ihlenfeld. Po vdoru sovjetskih vojakov se je družina preselila v Mecklenburg v Nemčijo. Študirala je germanistiko v Jeni in Leipzigu. Poročila se je 1951 s pisateljem Gerhardom Wolfom in rodila dve hčerki. Od leta 1962 je svobodna pisateljica in se je ustalila v Berlinu.
Christa in njeni pisateljski prijatelji dolgo časa niso verjeli v propad Vzhodne Nemčije in so gojili iluzije o reformi socializma. V začetku 90. let se je izvedelo, da je bila med letoma 1952 in 1962 neuradna sodelavka Stasija, za katerega je sicer napisala tri pomembna poročila, v katerih je ohranila pozitivno podobo oseb. Novica je povzročila literarni spor, zato je za nekaj časa odpotovala v ZDA. Po romanu Razdeljeno nebo (Der geteilte Himmel, 1963) so posneli film kot tudi po nekaterih njenih drugih delih. Za svoja literarna dela je prejela veliko pomembnih nagrad tako na Vzhodu kot na Zahodu, med njimi nagrado Tho-masa Manna (2010) za življenjsko delo.
Če preskočimo začetniške zgodbe Moskauer Novelle, je že s svojim prvim romanom Razdeljeno nebo presenetila. Roman je bil v nekaj mesecih desetkrat ponatisnjen in prodan v 160.000 izvodih. V ospredju je ljubezenska zgodba zasanjane Rite Seidel in znanstvenika Manfreda Herrfurta, ki sta si že značajsko nasprotna. Rita je prišla v mesto iz vasice na podeželju, Manfred izvira iz meščanske družine. Njuna ljubezen naj bi se iztekla v skupnem bivanju, pa jo prelomi Manfredov beg na Zahod in poskus Ritinega samomora. Tako se tudi prične zgodba retrospektivno v sanatoriju in se po analitičnem sestopu v preteklost vrne k svojemu izhodišču in spoznanju, da vsaj neba ne bodo mogli razdeliti. Rita pa odgovori: »Nebo so prvo razdelili.«
Poletje leta 1961 je Rita v bolnišnični sobi. Njeno resnično življenje se v sanatoriju strne v četrt ure. Študentka Rita Seidel dela v tovarni v času počitnic. Vsi, ki jo obiščejo, jo imajo radi, najbolj obratovodja zmagovalne brigade. Pred dvema letoma je z materjo in teto živela v skupini hišic na vasi, kamor je prišel na počitek po napornem študiju doktor kemije Manfred Herrfurt. Rita se ni znala poljubljati kot ostala dekleta, v njej je ždela negotovost, strah. Vedela pa je, da mora biti pripravljena na nenadne spremembe. Bila je ljubezniva, priljudna in krhka. Čez dan je delala, ob večerih je brala romane. Tovarna je bila kot en sam škripajoč blodnjak hal in barak. Manfred je ponoči odložil dnevni izraz po-rogljivosti in hladnosti. Pred vsakim novim srečanjem se je že pripravil na neizogibno ločitev.
Erwin Schwarzenbach, docent na pedagoškem inštitutu, je novačil bodoče učitelje. Rita bi rada bila učiteljica. Začudena je bila, ko je videla, da lahko svoje življenje popiše na polovici ene strani. V letu dni je postala starejša, ne pa tudi ostrejša. Manfredova mama je prezirala svojega moža, on pa je bil mojster ignoriranja. Upravnik tovarne je prebegnil v zahodni Berlin in v tovarni se je pojavilo malodušje. Meternagla so degradirali, njega, ki je mlad korakal po bojiščih in vselej preživel.
Tretje zime za Rito in Manfreda ni bilo. Prijateljstvo z Marion ne more pregnati Ritine stiske. Kot se je spominjala večera pri profesorju, se je čudila Manfredu, šele mnogo kasneje je začudenje prešlo v jezo. Se vsi klanjajo pred znanostjo? Tam so bili tudi mlajši fantje, ki so komaj pričeli delati pri profesorju. Martinu in Manfre-du so zavrnili predilni stroj in izbrali drugega, nedodelanega. Manfred je veliko stavil na projekt. Dojel, je da mu je spodletelo. Ko zdrsneš iz bližine v opazovanje in oddaljeno merjenje, pomeni to nezadržen konec ljubezni. Mnogi so čez noč odšli, cele družine, izdali so svojo državo. Nekega dne se vsi ozrejo na življenje. Nekateri z zadoščenjem, nekateri obupano, nekateri z zadovoljstvom. Ker ni redno obiskovala predavanj, so jo partijsko izključili. Lahko bi bila dobra Martinova žena.
Socializem je ustvarjen za vzhodne narode. Rusi so imeli človeka v vesolju, ki je pristajal s kroglo, oni pa so v bleščečem vagonu merili predolgo zavorno pot. Tudi na zahodu Manfreda preteklo življenje ni izpustilo iz krempljev. Odšel je kot naključni znanec.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Na turnirju v Gorišnici zmaga Ribničanom
Stran 12
Rokomet
Bolj kot poraz boli odnos nekaterih igralk Strani 12
Košarka
Zmaga kljub smoli s poškodbami
Strani 13
Ljutomer
Razglasili športnika leta 2010
Stran 13
Marjan Berlič
»Po tekmi pol limone - to je bilo nekaj!«
Stran 15
Strelstvo
Strelcem Miklavža tudi posamična zmaga
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Dejan Zavec
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Dejanu Zavcu še naziv Slovenec leta
V Litiji je letos potekala že 23. zaključna prireditev akcije Nedeljskega dnevnika, Slovenec leta (prenašala jo je tudi TV Slovenija). Prestižni naslov si je prvič prislužil Dejan Za-vec, naziv častnega Slovenca leta je tokrat pripadel vsem slovenskim gasilcem, trofejo Jureta Robiča pa je dobil ekstremni kolesar Marko Baloh.
Uspešni slovenski boksar je tako zbral največ glasov bralk in bralcev priljubljenega slovenskega tednika ter tako premagal druge kandidate za letošnji naslov, ki so bili: Ivo Boscarol, Peter Bossman, Janez Hočevar - Rifle, Spo-menka Hribar, Matjaž Kek,
Rajko Kenda, Robert Kranjec, Petra Majdič, Petra Matos, Tina Maze, Mitja Pet-kovšek, Boris Pahor, Borut Pahor, Rado Pezdir, Andrej Rozman - Roza, Mojmir Sepe, Robert Štaba, Dubrav-ka Tomšič Srebotnjak in dr. Danilo Türk.
Naslov Slovenec leta si je kot prvi leta 1988 prislužil Janez Stanovnik, sledili pa so mu Milan Kučan (kar trinajstkrat), Janez Drnovšek, Davo Karničar, Srečko Katanec, msgn. Alojzij Uran, Borut Pahor, Danilo Türk (dvakrat) in lani Petra Majdič.
JM
Tekmec bo znan ta teden
Foto: Črtomir Goznik
Svetovni boksarski prvak velterske kategorije po verziji IBF Dejan Zavec (32 dvobojev, 30 zmag, 17 s K.O., 1 poraz, 1 borba brez odločitve) bo 18. februarja v dvorani Stožice v Ljubljani tretjič branil naslov prvaka (lani aprila je ugnal Argentinca Rodolfa Ezequiela Martineza, septembra pa še Poljaka Rafala Jackiewicza). Tekmec v ponedeljek še ni bil znan, ime pa bo razkrito še v tem tednu. Dejan je do sobote treniral na Ptuju, v nedeljo pa se je odpravil na zaključne priprave v Nemčijo, kjer bo ostal vsaj do 12. februarja.
Nogomet • Prijateljski tekmi
Za Dravo igrata tudi Ceh in Perkovic, v Kidričevem opravljajo selekcijo
Labod Drava - Simer šampion 4:4 (1:0)
STRELCI ZA LABOD DRAVO: Dakovic 30., Dugolin 50., Čeh 73., Za-goršek 77.
LABOD DRAVA: Bučar, Perger, Toplak, Gorinšek, Rakovec, Dugolin, Čeh, Kulčar, Spahič, Kurež, Dakovic. Igrali so še: Simonič, Štrukelj, Ro-škar, Wagner, Perkovič in Zagoršek. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave so v drugem pripravljalnem obračunu od pričetka priprav remi-zirali s tretjeligašem Simerjem šampionom iz Celja. Srečanje je bilo precej dinamično, Ptujčani so vodili do zadnjih trenutkov srečanja, v domači vrsti pa je šepalo predvsem v obrambi, kjer se je še kako poznala odsotnost Brazilca Marlona (v Slovenijo se vrača v teh dneh), poleg tega pa s Ptujčani nekaj časa ni treniral mladi Roškar, ki je bil na preizkušnji v Domžalah. V prvem polčasu so bilo domačini podjetnejši, ustvarili so si veliko število priložnosti, realizirali pa zgolj eno, potem ko je pravi »sprehod« na polovici gostov uprizoril Dakovic in s kakšnih 18 metrov neubranljivo zadel za 1:0. Gostje so v tem
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave in Simer šampiona so v soboto prikazali učinkovito igro.
V četrtek z Mariborom
Naslednje prijateljsko srečanje bodo nogometaši Laboda Drave odigrali v četrtek ob 15. uri, ko se bodo v Mariboru pomerili z domačim prvoligašem.
delu igre pretili predvsem iz protinapadov preko razpoloženega Kožarja. Drugi del igre je prinesel pravo golijado, saj so maloštevilni gledalci v mrzlem in vetrovnem vremenu videli kar 7 zadetkov. Za domače so zadeli Dugolin, Čeh in Zagor-šek, poleg tega pa je Dugolin zastreljal še enajstmetrovko, pri Celjanih pa so bili uspešni Kotnik (2 krat), Džaferovic in Čretnik.
V domači vrsti sta se predstavila dva nogometaša, ki ju ljubiteljem nogometa na našem koncu ni potrebno posebej predstavljati: Aleš Čeh in
Igor Perkovič. Oba odlična nogometaša se dogovarjata za prestop v ptujske vrste, možnosti, da ostaneta na Ptuju, pa so povsem realne. Čeh je sicer Ptujčan, Labod Drava je njegov matični klub, medtem ko je Perkovič v preteklosti igral za Aluminij iz Kidričevega, nazadnje pa v Avstriji.
tp
Aluminij - Paloma 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kmetec (32), 2:0 Umihanič (67).
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Baj-lec, Romih, Medved, Bingo, Petek, Purišič, Jovanovič, Kmetec, Lugonjič. Igrali so še: Zajc, Breg, Lončarič, Dra-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so slavili tudi v drugem prijateljskem srečanju.
škovič, Rešek, Potočnik, Muratovič, Majer, Pučko, Krajnc, Umihanič. Trener: Bojan Flis.
PALOMA: Vigec, Gorjup, Gavez, Burjan, lusufi, Vainhandel, Dugonjič, Muminovič, Sluga, Hutinski, Žabota. Igrali so še: Knuplež, Furek in Leva-nič. Trener: Marin Bloudek.
Nogometaši Aluminija so v soboto odigrali svoje drugo pripravljalno srečanje; tokrat so gostili tretjeligaša Palomo iz Sladkega Vrha, ki jo vodi stari nogometni lisjak Marin Blou-dek, za njih pa igrata bivša igralca Drave Žiga Gavez in Gregor Sluga. Kljub močnemu petkovemu treningu so Kidričani začeli napadalno in bili boljši tekmec. V prvem polčasu so povedli z zadetkom Marka Kmetca. Nogometaši Palome so bili kljub temu še naprej previdni in niso povsem odprli igre, ampak so se organizirano branili. Podobna je bila njihova igra tudi v nadaljevanju, ko so domačini z zadetkom Umihaniča samo potrdili zasluženo zmago.
Srečanje je bilo namenjeno selekcioniranju igralcev na preizkušnji, zato so dobili priložnost za dokazovanje vsi. Kidričani so se za sodelovanje dogovorili z igralcem sredine Alešem Majerjem (Jarenina), napadalcem Radetom Jova-novičem (Simer šampion) in levim bočnim igralcem Dani-elom Lugonjičem (Veržej). Stroke ni zadovoljil Muratovič (Čelik), o usodi Amirja Umi-hanoviča pa se bo odločalo v teh dneh.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Bolj kot poraz boli odnos nekaterih igralk
Casino Izola - ZRK Mercator Tenzor Ptuj 33:29 (15:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križančeva, Neubauerjeva, Mateša 11, Močnikova, Ciora 3, Sivka 3, Prapotnikova 2, Korotajeva 2, Strm-škova 5, Bolcarjeva 1, Erhatičeva, Tumpejeva, Kovačičeva, Majcnova 2. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercatorja
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 13.	KROGA:		Casino
Izola - Mercator Tenzor Ptuj 33:29			
(15:14), Zagorje GEN I		-	Olimpija
36:15 (15:8), Piran	- Žalec 31:33		
(15:20).			
1. KRIM MERCATOR 14	14	0	0 28
2. ZAGORJE GEN-I 12	9	2	1 20
3. OLIMPIJA 12	7	1	4 15
4. MER. TENZOR PTUJ 13	7	0	6 14
5. KRKA 11	6	1	4 13
6. CELJE C. MESNINE 11	5	0	6 10
7. VEPLAS VELENJE 12	5	0	7 10
8. CASINO IZOLA 13	5	0	9 10
9. PIRAN 12	3	0	9 6
10. MLIN. AJDOVŠČINA11	3	0	8 6
11. ŽALEC 12	1	0	11 2
Tenzorja so v Izoli v 13. krogu doživele še šesti letošnji poraz, drugi v nizu. Domačinke, ki so precej okrepljene glede na jesenski del sezone, so si očitno bolj želele zmage, pri gostjah iz Ptuja pa so ponovno odpovedale predvsem izkušenejše igralke, poleg tega pa skrbi predvsem odnos nekaterih posameznic do igre. O tem je za zaprtimi vrati sinoči razpravljal tudi upravni odbor kluba. Edina svetla točka sobotnega poraza na Obali je bila hrvaška rokometašica v ptujski vrsti Stela Mateša, ki je z 11 zadetki dokazala, da je poškodba dokončno preteklost.
Srečanje je bilo izenačeno do rezultata 3:3, nato pa so domačinke zaigrale agresivneje predvsem v obrambi, kar jim je na drugi strani omogočilo nekaj lahkih zadetkov v napadu. Razlika je kmalu zanašala 10:5 v prid Izolčank. Ptujčanke so nato vso energijo usmerile v lovljenje rezultata, kar jim je v končnici prvega dela igre uspelo, saj sta bili ekipi porav-
nani na 14:14.
Tudi drugi del igre se je pričel po želenem scenariju domačink, njihova prednost je kmalu znašala 20:16. Nato se je ponovila zgodba iz prvega polčasa, ko so gostje uprizorile uspešen lov za rezultatom, kar se jim je obrestovalo nekaj minut pred koncem srečanja (57. minuta), ko so Ptujčanke celo povedle za gol. Ob tem so imele celo prednost igralke in
napad, a tega niso izkoristile, kar je dalo dodatno energijo Izolčankam, ki so nato slavile s štirimi zadetki razlike. Največ zaslug za zmago Izole so imele Baričeva, ki je zadela 10 krat, Bajrektarevičeva je dosegla 8 zadetkov, povratnica Argenti-jeva pa je ptujski vratarki premagala 4 krat, poleg tega pa je bil neprecenljiv njen delež v obrambi.
tp
V sredo z Zagorjem
V sredo v ptujskem Ljudskem vrtu ptujske rokometašica čaka nov težak obračun. Pomerile se bodo namreč z ekipo Zagorja, ki je po finančnem kolapsu Olimpije trenutno naša druga najmočnejša ekipa in se resno spogleduje z enim od evropskih pokalov, poleg tega pa Zasav-čanke dobro vodi trener Bojan Voglar. Tudi v sredo bodo Zagorjanke absolutne favoritinje, srečanje pa za domačo ekipo prihaja v najbolj neprimernem trenutku - po dveh zaporednih porazih, poleg tega pa tabor ptujske ekipe še dodatno bremeni katastrofalen odnos nekaterih posameznic. Tako je pričakovati, da bodo na srečanju z Zagorjem priložnost dobile nekatere mlajše rokometašice, ki bodo v prihodnosti nosile glavno breme ekipe. Pravzaprav lahko zapišemo, da Ptujčanke na sredinem srečanju veliko ne morejo izgubiti, z morebitno borbeno predstavo lahko morda presenetijo in le pridobijo, še posebej, če jim bo na srečanju pomagalo tudi domače občinstvo.
Rokomet • 6. memorial Alena Kesarja
V Gorišnici naslov Ribničanom
■■ ■ v
V soboto je bil v Gorišnici odigran rokometni turnir v spomin na njihovega tragično preminulega mladega igralca Alena Kesarja. Tokrat so organizatorji poskrbeli za kvalitetno udeležbo, saj so ob domači ekipi nastopili še slovenska prvoligaša Ribnica Riko hiše in Slovenj Gradec ter lanski češki podprvak Zubri. Turnir je svečano odprl predsednik RK Mo-škanjci-Gorišnica Ivan Kelenc.
Gledalci so lahko videli zanimiv rokomet, ob tem pa v zadnjih dveh tekmah dodobra napolnili gorišniško športno dvorano. Domačim rokometa-šem sta obe tekmi z močnimi nasprotniki prišli še kako prav, saj že ta petek nadaljujejo prvenstvo v 2. vzhodni SRL, in
REZULTATI: Moškanjci Gori-šnica - Slovenj Gradec 21:24 (10:15), Ribnica Riko hiše -Zubri 33:30 (13:12).
TEKMA ZA 3. MESTO: Moškanjci Gorišnica - Zubri 19:25 (16:19).
TEKMA ZA 1. MESTO: Ribnica Riko hiše - Slovenj Gradec 30:25 (16:19).
RD MOŠKANJCI GORI-ŠNICA: Bratuša, Petek, Zorli, Ivanuša, Valenko, Arnuš, Balas, Lozinšek, Golob, Cvetko, Lukaček, Koražija, Prejac, Fir-bas, Dimec. Trener: Sebastjan Oblak.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Gorišnica (rumeni dresi) - Slovenj Gradec
sicer gostujejo pri ekipi Po-murja.
V prvem srečanju so se domači dobro upirali slovenskemu prvoligašu iz Slovenj Gradca in izgubili le za tri zadetke. Še zanimiveje je bilo na drugi tekmi, ko so rokometaši iz Ribnice tesno ugnali češke podpr-vake. V tekmi za tretje mesto
je Zubri premagal domače ro-kometaše in tako osvojil tretje mesto. V finalu turnirja sta se pomerila slovenska prvoliga-ša. Po prvem polčasu so vodili rokometaši Slovenj Gradca, v drugem pa je Ribničanom uspel preobrat in so postali zmagovalci 6. tradicionalnega turnirja Alena Kesarja. Omeni-
ti velja, da so rokometaši igrali polni igralni čas.
Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Dejana Mikulina iz Ribnice Riko hiš, pokal za ferplej pa je pripadel domači ekipi. Tekme so sodili David in Tadej Sok, Igor in Dejan Ivančič ter Peter Zorli.
Danilo Klajnšek
Rokomet •
Pripravljalni tekmi Zmagi Jeruzalema v Avstriji
Slovenski 1.-A ligaš iz Ormoža je v soboto, 22. januarja, gostoval v Bernba-chu, kraju, ki je oddaljen okrog 15 km od Gradca. Ekipa Bernbacha, ki jo vodi Ivan Hrupič, zaenkrat zaseda zadnje, 10. mesto v elitnem avstrijskem razredu. Poleg gostiteljev in Ormožanov je na turnirju nastopila tudi zasedba Linza,
trenutno šestouvrščena ekipa avstrijskega elitnega prvenstva.
Varovanci trenerja Aleša Filipčiča so na turnirju prikazali solidno igro in obe tekmi dobili. Proti Bernbachu so slavili z izidom 24:15 (13:8) in proti Linzu z rezultatom 29:26 (13:12). Tekme so trajale 2 krat 25 minut. Do pričetka prvenstva bodo Ormožani odigrali še dve tekmi v gosteh - v petek, 28. januarja, v Čakov-cu in dan pozneje v Celju. Prvenstvo se prične v sredo, 2. februarja, ko na Har-deku ob 19. uri gostuje ekipa Gorenja iz Velenja.
Jeruzalem - Bernbach Koflach 24:15 (13:8)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Ši-šmanovič, Korpar 2, Krabonja 3, Bogadi 3, Ra-dujkovic, B. Čudič 5, Ivanuša, Sok 4, Hebar 1, Kljajič 1, R. Žuran 5. Trener: Aleš Filipčič.
Jeruzalem - Linz AG 29:26 (13:12)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Ši-šmanovič, Korpar 4, Krabonja 3, Bogadi 2, Rad uj kovic 2, B. Čudič 6, Ivanuša, Sok 4, Hebar, Kljajič, R. Žuran 8. Trener: Aleš Filipčič.
uk
Rokomet • Prijateljska tekma
Velika Nedelja Carrera Optyl - Medimurje Čakovec 32:36 (16:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Majcen 5, Kaučič 2, Horvat 2, Bezjak, Veselko 3, Kneževič 4, Škripec 1, Preac, Ivančič 6, Kovačič, Kumer 3, Špindler 6, Zorec. Samo Trofenik.
Rokometaši iz Velike Nedelje se
intenzivno pripravljajo na drugi del prvenstva, ki se bo pričelo 5. februarja, v njem pa bodo lovili zlate točke obstanka. Zato jim je srečanje s hrvaškim prvoligašem prišlo še kako prav. Dolgo časa so se domačini dobro upirali gostom, vse do 46. minute. Sledilo je nekaj napak pri domačih, kar so gostje izkoristili in zmagali.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Vsi naslovi Kitajcem, Ptujcani obtičali v kvalifikacijah
Od torka do sobote je v Velenju v organizaciji NTZ Slovenije potekalo odprto prvenstvo Slovenije na najvišji stopnji tekmovanja - PRO TOUR. Na njem je nastopilo več kot 300 igralcev in igralk iz 40 držav sveta. Po pričakovanjih so prevladovali Kitajci in Kitajke, ki so pobrali vse naslove prvakov, ob tem pa tudi glavni del nagradnega sklada, ki je znašal 122 tisoč ameriških dolarjev. Zmagovalci so prejeli 16.000 dolarjev, poraženci v finalu pa polovico manj. Najboljši slovenski igralec Bojan Tokič se je izmed Slovencev prebil naj-dalje, izpadel je v osmini finala proti igralcu s Tajvana Chuang Chih-Yuanu (3:4).
V Velenju sta nastopili igralki NTK Ptuj Vesna Rojko in Ivana Zera (v članski konkurenci in U-21), v moški pa Gregor Zafoštnik (Finea Maribor). Pretiranega veselja med njimi ni bilo, saj so vsi trije obtičali v kvalifikacijskih skupinah, kar pa je bilo glede na konkurenco realno pričakovano. Vesna je v predtekmovalni skupini izgubila proti Čehinji Katerini Pen-kakovi (0:4) in Sani Ramirez iz
Kegljanje
Španije (0:4), do U-21 pa je najprej z 0:3 izgubila proti Kristine Ambrus iz Madžarske, nato pa še z 1:3 proti Elisi Trotteri iz Italije. Enaka usoda je doletela Ivano Zera, ki je bila v članski konkurenci najprej z 0:4 poražena od Francozinje Aurrore Dessainir, nato pa je od nje bila z 0:4 boljša Elena Timina iz Nizozemske. V U-21 je Ivana najprej izgubila proti Kitajki Kim Min Gyung (1:3), nato pa je bila od nje z 2:3 boljša Jevge-nija Vasiljeva iz Ukrajine ter na koncu še Anelia Lupulesku iz Srbije (2:3).
Prav tako ni šlo Gregorju Zafoštniku, ki je izgubil dve partiji v kvalifikacijski skupini: najprej 0:4 z Bornom Kovačem iz Madžarske, nato pa je moral priznati še premoč (1:4) Srbu Aleksandru Karakaševiču. Gregor se bo kot edini Slovenec udeležil tudi naslednjega Pro tour turnirja v angleškem Shef-fieldu.
Velika čast pa je na velenjskem turnirju doletela ptujskega mednarodnega sodnika Boštjana Novaka, ki je sodil moško finale.
Danilo Klajnšek
Moški suvereno, ženske brez tekme
Minuli konec tedna je bil uspešen za ptujske kegljače in kegljavke, saj so oboji zmagali. Žal dekleta niso kegljala, ampak so dobila točki za »zeleno mizo«, saj igralke Lanteksa niso prispele na Ptuj. Sicer so v petek javile, da imajo težave z boleznijo, vendar je bilo to žal prepozno. S to zmago so Ptujčanke na tretjem mestu z enakim številom točk kot vodeča Rudar in Ceršak. Prava borba za prvo mesto se bo šele pričela.
Pri moških pa so Ptujčani slavili pomembno zmago proti zadnjeuvrščeni ekipi. Tako so prišli na nekoliko varnejšo razliko štirih točk, ki jih loči od zadnjih dveh ekip. Tokrat je najboljši rezultat pri domačih dosegel Daniel Kozoderc, ki je svojega tekmeca ugnal za 40 kegljev. Najtesnejšo zmago, za samo dva keglja, je dosegel Janez Čuš. Zmage v tem dvoboju so dosegli še Janez Podgoršek, Boris Premzl in Milan Čeh.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 11. KROGA: Drava Deta Center - Rile servis 7:1, Radenska - Prepolje 2:6, Lokomotiva - Piramida 6:2, Nafta - Litija 8:0, Gašper Korotan - Žalec Petrol 2:6.
1.	NAFTA 11	7	1 3
2.	GAŠPER KOROTAN 11	7	0 4
3.	PREPOLJE 11	7	0 4
4.	LITIJA 11	6	1 4
5.	LOKOMOTIVA 11	6	0 5
6.	RADENSKA 11	5	0 6
7.	ŽALEC PETROL 11	5	0 6
8.	DRAVA DETA CENTER11	5	0 6
9.	PIRAMIDA 11	3	0 8 6
10.	RILE SERVIS 11	3	0 8 6
DRAVA DETA CENTER -RILE SERVIS 7:1 (3146 - 3051)
DRAVA DETA CENTER: Podgoršek 539, Arnuš 514, Premzl 514, Čuš 500, Kozoderc 563, Čeh 516.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 11.KROGA: Drava Deta Center - Lanteks III 8:0 b. b., Šoštanj II - Ceršak 1:7, Nafta -Komcel 4:4, Gašper Korotan - Rudar 5:3.
1.	RUDAR	10 7 0 3 14
2.	CERŠAK	10 7 0 3 14
3.	DRAVA DETA CENTER10 7 0 3 14
4.	LITIJA	9 5 1 3 11
5.	LANTEKS III. 10 5 1 4 11
6.	GAŠPER KOROTAN 10 5 0 5 10
7.	NAFTA	10 4 1 5 9
8.	KOMCEL 10 2 1 7 5
9.	ŠOŠTANJ II. 9 0 0 9 0
Danilo Klajnšek
Košarka • 3. SKL vzhod (m)
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
PARI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I (v sredo, 26. januarja, ob 19.00), Celje Celjske mesnine - Casino Izola, Olimpi-ja - Piran, Žalec - Krim Mercator, Veplas Velenje - Krka.
Športno plezanje
Mladi plezali na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Bombek, Miha Kostanjevec in Rok Stubičar (PK 6b Ptuj)
Vzhodna liga
Športno plezanje je očitno zelo 'in' šport, saj se je na prvi tekmi Vzhodne lige na Ptuju (na edini malo večji steni za plezanje na Ptuju - v športni dvorani Gimnazije Ptuj) zbralo kar 145 otrok iz 17 slovenskih klubov. Plezalni klub 6b iz Ptuja se je že po tradiciji izjemno potrudil z organizacijo tekmovanja, ki je namenjeno mlajšim generacijam, tako da so se v steno podali cicibani / cicibanke, mlajši dečki / deklice in starejši dečki /deklice. Cilj prvenstva je približati tekmovalno vzdušje najmlajšim tekmovalcem, torej tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami, za kasnejši lažji prehod na tekme državnega prvenstva.
Skozi sproščeno tekmo so mladi lahko pokazali svoje znanje in sposobnosti, saj so bili razdeljeni še na šibkejšo in močnejšo skupino. Smeri je že kot ponavadi postavljal izkušeni Erih Obrez; ta se je odločil za progresivno postavitev, ki realno selekcionira plezalce glede na njihovo znanje in sposobnosti. V glavnem so najboljši mladi plezalci in plezalke dosegli vrhove smeri, kar je dober znak za postavljavca, hkrati pa predstavlja tudi kvaliteto tekmovalcev. Pri starejših dečkih je zlezel najdlje Darko Kozjak (ŠPO APD Kozjak Maribor), medtem ko je pri starejših deklicah po pričakovanjih zmagala Julija Kruder (ŠPO PD Celje). Med letniki 1996/1997 ima tudi Plezalni klub 6b Ptuj tri nadarjene mlade plezalce, ki jih trenira Andrej Žitnik. Prvo ime je Miha Kostanje-
vec, kateri je osvojil četrto mesto. Na težji, rdeči smeri je plezal solidno, medtem ko je zablestel na lažji, modri smeri, saj je dosegel vrh. Po tekmi je Kostanjevec dejal: »Plezal sem dobro, mogoče bi malo boljše lahko nastopil na prvi smeri. Zelo pa sem se potrudil in sem tudi zelo vesel, da sem prišel do vrha druge smeri.«
Ob Kostanjevcu je svoj talent v močnejši skupini pokazal tudi Rok Stubičar, ki je osvojil 9. mesto. V šibkejši skupini je med starejšimi dečki zmagal Viktor Bombek.
Med mlajšimi dečki in deklicami Ptujčani niso imeli svojih predstavnikov, zato pa so bili številčnejši med cicibani, ki jih trenira Sandi Kelnerič. Najvišje, na četrtem mestu, je bila med cicibankami Eva Žni-darič, medtem ko je bila Lara Drev trinajsta. Pri cicibanih je bil Tomaž Kelnerič osmi, Gal Zmazek deseti in Nejc Meke triindvajseti.
Pri izpeljavi tekmovanja se je trudila večina članov Plezalnega kluba 6b, ki so otrokom ponudili tudi zanimiv spremljevalni program in spretno-stni poligon. Večina tekmovalcev in tekmovalk je tako lahko uživala na prvi izmed šestih tekem Vzhodne lige.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Eva Znidarič
Foto: Črtomir Goznik
Tina Cvetko, predsednica ptujskega kluba: »Tekmovalci so bili navdušeni nad izvedbo tekme in nad postavitvijo smeri. Število nastopajočih na Ptuju se iz leta v leto veča in to se pozna tudi na kvaliteti plezanja, saj so otroci zmeraj boljši in bolje plezajo. Tudi naši tekmovalci kažejo napredek, saj pridno trenirajo in to se kaže skozi vedno boljše rezultate.«
Zmaga kljub smoli s poškodbami
Terme Ptuj - Primafoto Slovenj Gradec 82:76
25:17, 24:17, 15:18, 18:24 KK TERME PTUJ: Gojznik 3 (2:1), Vodušek 4 (0:1), Horvat 21 (6:6) /3x3/, Ajhmajer 7 (1:3), Holc 22 (9:9) /3x3/, Krajnc. Koprivc 6 /2x3/, Hameršak, Dobrin 8 (6:6), Radič 8, Pleskonjič 3 (3:6), Nadižar. Trener: Ratko Radovic.
KK PRIMAFOTO SG: Razdevšek, Markota 2 (2:2), Čivčič 5 (2:1), Topič 15 (9:7), Čevnik, Penšek 14 (2:1) /1x3/, Glažar, Verčkovnik 10 (5:3), Kresnik, Rigelnik 20 (6:3) /1x3/, Penšek, Bartelj 10 (2:2).
Ptujski košarkarji so v 11. krogu pred okrog 300 gledalci gostili ekipo iz Slovenj Gradca, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala 87:80. Gostje so na Ptuj dopotovali brez trenerja (službena odsotnost), kar pa glede na dejstvo, da gre za zelo izkušeno ekipo, ni bil prevelik hendikep. Ptujčani so dobro začeli tek-
3. SKL vzhod (m)
Rezultati 11. kroga: Terme Ptuj -Primafoto SG 82:76, NONA Lenart
-	Posavje Podbočje 85:66 (20:8, 21:18, 25:21, 19:19), Ivančna Gorica - Koroška 20:0 (b. b.), ŠRK Koši
-	Ruše 84:56 (23:11, 20:10, 23:22, 18:13). Prosta je bila ekipa Komenda Hram Gorjan.
1.	ŠRK KOŠI	10 9 1 19
2.	NONA LENART	9 9 0 18
3.	IVANČNA GORICA 10 7 3 17
4.	KOMENDA HRAM GORJAN 9 7 2 16
5.	TERME PTUJ	10 4 6 14
6.	PRIMAFOTO SG 10 4 6 14
7.	RUŠE	10 2 8 12
8.	POSAVJE PODBOČJE 10 2 8 12
9.	KOROŠKA	10 0 10 10
Foto: Črtomir Goznik
Marko Pleskonjič (KK Terme Ptuj, beli dres) je dobro opravil delo pod obema košema.
mo, blestel je predvsem Holc, ki je pridno polnil koš tekmecev. Po prvi četrtini je prednost domače ekipe znašala 8 točk, do polčasa pa je narasla že na 15 točk. V tem delu si je Holc nesrečno poškodoval koleno (vezi) in bo po vsej verjetnosti s košarkarskih igrišč odsoten dalj časa (do tega trenutka je v 14 minutah dosegel 22 točk). Njegovo vlogo sta v napadu prevzela predvsem Horvat in Radič, sicer precej napadalno usmerjeni Koprivc pa je tokrat odlično opravil obrambne naloge. Pod košem so imeli gostje zaradi višine in izkušenj prevlado, a sta predvsem Pleskonjič in Ajhmajer nekajkrat dobro posredovala.
Gostje so imeli sicer do zadnje četrtine izjemno slab met, čeprav so krivdo za zaostanek valili predvsem na sodnika Tri-fkoviča (Maribor) in Semeniča (Ljutomer). Slednja protestov gostov nista sankcionirala, čeprav so včasih že krepko prešli mejo dovoljenega. Slovenjgraj-čani so se sicer v zadnji četrtini strelsko prebudili in se približali le na 5 točk zaostanka, vendar so domačini z dobrim izvajanjem prostih metov (Dobrin, Pleskonjič, Horvat) tekmo mirno pripeljali do konca. Domači trener Radovic je skozi celotno tekmo rotiral vse igralce, zato je lahko dokaj visok ritem ohranil do konca. Tekmo sta s poškodbami gležnja končala še
Alen Horvat, KK Terme Ptuj: »Odigrali smo borbeno tekmo, precej se je poznalo to, da je naš trener na zunanjih položajih rotiral več igralcev. Glede na prvo tekmo v Slovenj Gradcu smo pridobili nekaj kvalitetnih igralcev. S to zmago smo lahko zadovoljni, verjamem pa, da bomo v tem delu prvenstva dosegli še kakšno več kot v prvem, ko smo začeli praktično z ničle. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti gledalcem za podporo, ki nam veliko pomeni.«
dva igralca iz Ptuja Pleskonjič in Ajhmajer.
Jože Mohorič
Ljutomer • Razglasitev športnika leta 2010
Najboljša Urška Potočnik in Andrej Gorjak
Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je objavila že 41. razglasitev najboljšega športnika, športnice, perspektivnega mladega športnika in športnice, športnega društva in šolskega športnega društva. Na slovesnosti v ljutomerskem hotelu Jeruzalem so zbranim najuspešnejšim športnikom iz občin Veržej in Ljutomer priznanja za njihove dosežke podeljevali župana občin Ljutomer Olga Karba in Veržej Slavko Petovar ter predstavniki ŠZ Alojz Vogri-
nec (predsednik), Branko Žni-darič (sekretar) in Marko Jere-bič (predsednik sveta Javnega zavoda za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer).
Po pričakovanju in povsem zasluženo je bila za najuspešnejšo športnico izbrana Urška Potočnik, članica judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer. Osvojila je bronasto medaljo na prvih mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju, 3. mesto na evropskem mladinskem pokalu na Madžarskem
in naslov državne pasovne prvakinje. Vrsto let najboljša Mihaela Čirič, članica roko-borskega kluba KD Finančna točka Ljutomer, se je tokrat morala zadovoljiti z 2. mestom, tretja pa je bila Maja Prejac, članica strelske ekipe SD Mesto Ljutomer.
V izboru športnika je največ glasov pripadlo Andreju Gor-jaku, igralcu pikada Top-Gun ŠD Strelec iz Grlave. Že tretjič zapovrstjo je z ekipo osvojil naslov državnega prvaka, med
Prejemniki priznanj ŠZ Ljutomer za leto 2010
posamezniki pa je bil tretji. S slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu v Švici prejel srebrno medaljo. Drugo mesto med športniki je pripadlo Janku Sagaju za odlične nastope na kasaških dirkah doma in v tujini, tretje pa strelcu Rajko Robniku, članu ekipe SD Mesto Ljutomer.
Pri šolskih športnih društvih je prvo mesto odšlo v ŠŠD Ver-žej, drugo v ŠŠD OŠ Mala Nedelja, tretje pa v ŠŠD OŠ Stročja vas, med športnimi društvi pa je prepričljivo slavila Judo sekcija TVD Partizan Ljutomer. Drugo in tretje mesto sta si razdelila ŠD NK Tehnostroj Veržej in Kasaški klub Ljutomer.
Perspektivna športnica za leto 2010 je Tanja Vrbnjak, mlada članica karate sekcije pri TVD Partizan Ljutomer, perspektivni športnik pa Uroš Hlebec, član rokoborskega kluba KD Finančna točka Ljutomer. Posebna priznanja za športne dosežke so prejeli:
Aleš Vrbančič (judo), Jan Žibrat (namizni tenis), Andi Vuk (športni ples), OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (judo), Uroš Vrbančič (lokostrelstvo) in Niko Šošta-rič (športno novinarstvo).
Zahvalo ob upokojitvi je dobil Milan Kosi, dolgoletni vzdrževalec športne infrastrukture.
NŠ
Foto: NS
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ONL Videm, Liga Ljutomer
Lige MNZ Ptuj:
naslednji konec tedna zadnje dejanje lige
Minuli konec tedna so nogometaši v 1. razredu Zimske lige malega nogometa odigrali zadnji, 9. krog. Dve ekipi, ki se bosta pomerili za naslov prvaka prihodnji vikend, sta bili znani že prej (Bar Saš, Poetovio Linde plin), medtem ko je zadnji krog dal odgovor, kdo se jima bo priključil. Možnost za zaključni turnir sta imeli le še ekipi Rima in letošnjega presenečenja lige Mogga. Ekipa Rima je zaradi neprihoda moštva Majolka slavila s 3:0, kar pa ni bilo dovolj za končno 3. mesto, saj so se igralci Mogga »znesli« nad Mitmauom in ga »povozil« s kar 9:1 ter zaradi boljše razlike v golih osvojili končno 3. mesto. S tem so si priigrali vozovnico za zaključni turnir. Bar Saš bo v končnico za prvaka startal s 3 točkami, Poetovio Linde plin z 1, ekipa Mogga pa brez točke.
Prav tako je bilo že pred tem krogom jasno, da se v 1. razred prihodnjo sezono selita ekipi Apolona 11 in Kluba ptujskih študentov. Obe ekipi sta namreč slavili v svojih ligah 2. razreda (Apolon 11 v 2. razredu A in KPŠ v 2. razredu B). Prihodnji konec tedna se bosta obe ekipi med seboj pomerili za naslov prvaka 2. razreda, medtem ko bo potekala tudi tekma za 3. mesto 2. razreda. Ostale ekipe 2. razreda so v tem vikendu odigrale dodaten krog razigravanja (A3:B3, A4:B4 ...) in tako že končale letošnjo sezono.
Vsekakor pa je potrebno omeniti izjemno nedisciplino nekaterih ekip. Bolj se je namreč tekmovanje bližalo h koncu, več dela so imeli pristojni organi MNZ Ptuja, ki ligo vodijo. Ponovno so se namreč pričeli pojavljati
stari problemi (neprihod ekip na tekme), poleg tega pa so nastopali tudi igralci, ki za neki klub sploh niso bili prijavljeni. Da o nedisciplini, povezani z domnevnim slabim sojenjem, niti ne govorimo .
tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Rim -
KMN Majolka 3:0 b.b., Mogg - Mit-mau 9:1, Mark 69 Agencija AS - Bar Saš 0:3 b.b., Poetovio Linde plin -ŠD Vitomarci 4:2, Hobit pub Apače - ŠD Juršinci 0:3 b.b.
7	0	1	55:21 21
6	0	2	38:28 18
5	2	1	29:18 17
5	1	2	32:22 16
5	0	3	33:34 15
4	1	3	29:22 13
4	0	4	21:22 11
3	1	4	28:27 10
3	0	5	18:25 8 (-1)
2	1	5	28:30 7
0	1	7	15:42 1
0	1	7	8:43 0 (-1)
1. BAR SAŠ 9	8	1	0	37:13	25
2. POETOVIO L. P. 9	7	2	0	26:11	23
3. MOGG 9	5	2	2	40:19	17
4. ŠD RIM 9	5	2	2	34:16	17
5. MARK 69 AS 9	3	2	4	17:20	10
6. KMN MAJOLKA 8	3	0	5	13:22	9
7. MITMAU 9	3	0	6	17:34	9
8. ŠD VITOMARCI 9	2	1	6	12:32	7
9. ŠD JURŠINCI 9	1	2	6	19:31	5
10. HOBIT APAČE 8	1	0	7	6:23	3
2. liga
REZULTATI RAZIGRAVANJA ZA MESTA OD 3 DO 14: ŠD Polenšak - ŠD Kenguru 2:3, O Sole mio - NK Bistrica 4:2, Sport club M - KMN Draženci 0:3 b.b., ŠD Pobrežje - ŠD Ptujska Gora 6:4, Club 13 - Seper Team 6:0, Bar Gloria - SGD in Sliko-pleskarstvo Goričan 2:1.
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Lanco-va vas - NK Tržec Bar Osmica 3:2, NK Videm - ŠD AS Evroavto 2:6, ŠD Po-brežje - ŠD Majski Vrh 5:3, KMN Ma-jolka - Bar Leska 10:2, Strmec - Joe Fernandes 5:4, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - ŠD Zg. Pristava 3:2.
1.	AS EVROAVTO 8
2.	ŠD POBREŽJE 8
3.	ŠD SELAN 8
4.	ŠD MAJSKI VRH 8
5.	STRMEC 8
6.	LANCOVA VAS 8
7.	ZG. PRIST. (-1) 8
8.	TRŽEC OSMICA 8
9.	NK VIDEM 8
10.	KMN MAJOLKA 8
11.	J. FERNANDES 8
12.	BAR LESKA 8
VETERANI
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Pobrež-je - ŠD Lancova vas 5:2, NK Tržec - KMN Majolka 3:10, NK Leskovec -NK Videm 5:8. Prosta je bila ekipa ŠD Zg. Pristava.
1.	NK VIDEM 6 4 1 1 29:22 13
2.	LANCOVA VAS 5 4 0 1 27:11 12
3.	KMN MAJOLKA 5 3 1 1 33:18 10
4.	ŠD POBREŽJE 5 3 0 2 25:24 9
5.	NK TRŽEC 5 1 0 4 11:22 3
6.	NK LESKOVEC 5 1 0 4 14:27 3
7.	ZG. PRISTAVA 5 1 0 4 16:31 3
Zimska liga Ljutomer: naslov odšel v Radence
Športna zveza Ljutomer je v tekmovalni sezoni 2010/2011 pripravila zimsko ligo v malem nogometu z nastopom 12 ekip. Po tri najuspešnejše iz dveh skupin so se uvrstile v zaključni del, največ uspeha pa so imeli igralci iz Radencev.
REZULTATI - POLFINALE: ŠD Pr-lek Ljutomer - Prleški študentski klub (PŠK) 4:3, ŠD Nočni ftiči (Radenci) -KMN Stročja vas 4:2;
TEKMA ZA 3. MESTO: PŠK -KMN Stročja vas 4:2,
TEKMA ZA 1. MESTO: ŠD Nočni ftiči - ŠD Prlek 5:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. ŠD Nočni ftiči, 2. ŠD Prlek, 3. PŠK, 4. KMN Stročja vas, 5. KMN Meteorplast in Mala Nedelja itd. Najboljši strelec lige Darko Zorko (ŠD Nočni ftiči) je dosegel 12 zadetkov.
TP, DK, DL, NŠ
¥+1 Of'¥
«'¡¡avti wW ¡H!
Prvaki zimske lige Ljutomer: ŠD Nočni ftiči
Strelstvo • 3. turnir Pokala SZS - Ormož
Strelcem Miklavža tokrat tudi posamična zmaga
V	soboto se je v Ormožu pričel drugi del letošnje ligaške sezone v streljanju z zračnim orožjem, ko so domačini Kovinarja iz Ormoža organizirali najprej 3. turnir članske DL, v nedeljo pa še tekmovanje 3. kroga državnih mladinskih lig.
V	1. A DL s pištolo si je najboljše izhodišče po predtek-movanju priboril miklavški strelec Simon Simonič s 385 krogi, drugo mesto je zasedel Olimpijin Robi Kranjc, lastnik še vedno veljavnega slovenskega državnega rekorda (583 krogov), s 381 krogi, tretje mesto pa si je s 380 krogi pristreljal v zadnjem času najbolj »vroč« slovenski strelec Srečko Vidmar iz Brežic. Tretjič v sezoni se je v izločilne boje posameznikov prebil tudi drugi miklavški strelec Boštjan Simonič s 377 krogi na 6. mestu, to pa je uspelo tudi vodilnemu v skupnem seštevku 1. A DL Petru Tkalcu iz Rečice s 379 krogi na 4. mestu, Štefanu Balašku s 377 krogi na 5. mestu ter Škofjeločano-ma Petru Jenku in Simonu Bučanu, oba s 376 krogi na 7. in 8. mestu. Z enakim rezultatom 376 krogov je zaradi slabše zadnje serije izven finala ostal juršinski strelec Simon Si-monič ml., s krogom slabšim dosežkom 375 krogov pa se je to nepričakovano pripetilo tudi aktualni prvakinji 1. A L, Ptujčanki Majdi Raušl na 11. in Aleksandru Ciglariču na 12. mestu.
V	prvih dvobojih četrtfinala
Foto: Simeon Gönc
Boštjan Simonič - zmagovalec 3. turnirja 1. A DL s pištolo
smo znova spremljali nepopolne boje, saj sta v finalu manjkala oba škofjeloška strelca, brez boja pa sta zmago s 3:0 oziroma s 5:0 slavila prvi nosilec Simon Simonič in Robi Krajnc. Največja drama četrtfinala pa se je odvijala med strelcema Srečkom Vidmarjem in Boštjanom Simoničem, ki sta po štirih strelih bila povsem poravnana z 2:2, prav neverjetno pa sta v naslednjem, petem strelu oba strelca zadela popolno desetico z 10,9, zato je odločitev padla šele v dodatnem, šestem strelu, po katerem je slavil Si-monič z rezultatom 9,6:9,0 in se prebil v polfinale, kjer ga je čakal drugi nosilec Krajnc, v drugem polfinalu pa sta se pomerila Peter Tkalec in prvi nosilec Simon Simonič. V pol-finalu je prvi nosilec klonil že po treh strelih, končni rezultat
pa je bil 5:0 v prid Tkalca. V drugem, bolj izenačenem pol-finalu je zmagal Boštjan Simo-nič s 4:2. Poraženca polfinala sta se pomerila v boju za tretje mesto, kjer je slavil Simon Si-monič s 4:1, v velikem finalu pa smo zmagovalca dobili že po štirih strelih, na koncu dvoboja pa je slavil Boštjan Simonič s končnim rezultatom 4:2 in se v skupnem seštevku posameznikov povzpel s četrtega na drugo mesto, za vodilnim Tkalcem pa zdaj zaostaja le še za 8 točk, z upoštevanim odbitkom najslabšega dosežka pa sta celo povsem poravnana.
V ekipnem seštevku je še tretjič zapored slavila miklav-ška ekipa Jožeta Kerenčiča z letošnjim najboljšim dosežkom 1137 krogov in se s popolnim izkupičkom z velikimi koraki že približuje naslovu ekipnih prvakov 1. A DL. Po najboljši ekipni predstavi letos se je ekipa SK Petlja Ptuj uvrstila na četrto mesto s 1116 krogi, razlog za izboljšanje rezultatov ptujskih strelcev pa velja iskati v vrnitvi poškodovanega Matije Potočnika, s 372 krogi je osvojil 14. mesto. V najmočnejši postavi ptujskih strelcev se je odlično znašel tudi novinec v prvi ekipi Uroš Pešakovic in s 368 krogi osvojil 24. mesto. Ptujskih strelcev pa se v letošnji sezoni drži izredna smola: po vrnitvi Potočnika si je strelno roko poškodoval še Zlatko Kostanjevec in tako še dodatno zapletel letošnjo sila nepredvidljivo situacijo v
najmočnejši ptujski ekipi.
Nekoliko lažje so zadihali v ekipi aktualnih ligaških podpr-vakov iz Juršincev, ki so po dolgotrajni odsotnosti Simoniča mlajšega s 1109 krogi dosegli 8. rezultat dneva, v skupnem seštevku pa zasedajo 9. mesto ter se nahajajo v nevarnem položaju za izpad iz družbe najboljših.
V 1. B DL s puško se je ekipa Kovinarja dobro znašla tudi pred domačimi navijači in s 1143 krogi osvojila 4. mesto, njihovi mestni tekmeci iz Tovarne sladkorja pa so s 1135 krogi osvojili 9. mesto. Zmagali so trboveljski strelci s 1159 krogi in se že spogledujejo s ponovno vrnitvijo v najmočnejšo 1. A DL s puško. Med posamezniki je najvišjo domačo uvrstitev vknjižil Tadej Horvat s 384 krogi na 11. mestu,
Futsal • 2. SFL
Metulj zaustavil peteline
REZULTATI 12. KROGA: Maribor Branik - Weber 3:6 (2:1), KMN Benedikt - KMN Velike Lašče 5:3 (2:2), KMN Tomaž - KMN Nazarje Glin 3:4 (1:1), Zavrh Selce Masind - Kebelj Mibus Prevozi 3:3 (0:0), Viktorbit eBlagajna - Kix Ajdovščina 2:7 (0:3).
1.	KEBELJ MIBUS	11	7	2	2	53:40	23
2.	NAZARJE GLIN	11	6 3	2	44:27	21
3.	VIKTORBIT	11	7	0	4	51:47	21
4.	SLOV. GORICE	10	6 0	4	52:44	18
5.	BENEDIKT (-1)	10	6 1	3	35:34	18
6.	AJDOVŠČINA	11	5	1	5	37:36	16
7.	VELIKE LAŠČE	11	4	2	5	40:44	14
8.	WEBER	10	3	2	5	39:42	11
9.	ZAVRH SELCE	11	3	1	7	37:48	10
10.	MARIBOR BR. 11 2 3 6 36:44 9
11.	KMN TOMAŽ 11 1 3 7 36:54 6
Tomaž - Nazarje 3:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Belšak (8), 1:1 Metulj (19), 2:1 Rob (24), 2:2 Metulj (28), 2:3 Oblak (35), 3:3 Golob (36), 3:4 Metulj (37).
TOMAŽ: Marin, Vrbanič; S. Majcen, Plohl, Miklašič, Golob, R. Majcen, Piberčnik, Rob, Mar, Belšak, Janžekovič. Trener: Marjan Magdič.
IGRALEC TEKME: Blaž Metulj (Nazarje).
Po prvi prvenstveni zmagi nad Kixi v prejšnjem krogu so v taboru Tomaža pričakovali, da bodo uspešno serijo nadaljevali tudi proti Nazarjam, ki so že vrsto let stari znanec petelinov. Ekipi sta prikazali solidno predstavo, ki je zadovoljila okrog 100 gledalcev v športni dvorani v Veliki Nedelji. Gostje so v Veliki Nedelji še enkrat dokazali, zakaj se že vrsto let borijo za vrh drugoligaške karavane, in so po zaslugi odličnega strelca Metulja domov odnesli vse tri točke. Gostujoči ostrostrelec je mrežo Vrbaniča zatresel kar trikrat. Gostitelji so bili v zaključkih akcij prevečkrat nezbrani in jim včasih ni uspelo zadeti niti praznih vrat. Po prikazanem so si petelini zaslužili vsaj točko. V 13. krogu Tomaž gostuje pri vodilnem Keblju, ki je v tem krogu remiziral (3:3) v gosteh pri Zavrhu.
UK
Tenis • 1. zimska liga
Ekipa Hiše Kager povečala vodstvo
Rezultati 6. kroga: TK GORIŠNICA - HIŠA KAGER 0:3 (Širovnik - Ur-bič 4:9, Žnidarič - Šabeder 2:9, Žnidarič/Širovnik - Kreševič/Škrinjar 2:9); HORTIKULTURA - TK ŠUMARI 1:2 (Brlek - Premužič 9:2, Cvetko - Sternad 0:9, Brlek/Cvetko - Pemužič/Horvat 0:9), TC GOJA - TRGOVINE JAGER 2:1 (Plajnšek - Pisar 9:1, Gojčič - Jagarinec 9:1, Plajnšek/ Gregorec - Pisar/Jagarinec 6:9).
Vodilna ekipa Hiša Kager je visoko premagala ekipo TK Gorišnica in tako povečala prednost na lestvici. V derbiju kroga je ekipa TC Goja ugnala ekipo Trgovine Jager in se jim približala v boju za drugo mesto. Kompletni Šumari so bili premočni za ekipo Hortikultura.
1.	HISA KAGER
2.	TRGOVINE JAGER
3.	TC GOJA
4.	HORTIKULTURA
5.	TK SUMARI
6.	TK GORIŠNICA
igre	gemi
12	118
10	103
9	106
7	93
5	87
2	60
2. liga
Pari 6. kroga: 29. 1. ob 8.30: PSS Ptuj - TK Skorba, TK Straf - TK Skorba gad; ob 11.45: Civis Ptuj - Veterani.
JM
med gostitelji turnirja pa se je najbolje odrezal Jan Šumak s 382 krogi na 13. mestu, dobro sta nastopila tudi druga dva Kovinarjeva strelca Marko Peras in Petra Vernik s 381 oz. 380 krogi na 16. in 18. mestu.
V 1. B DL s pištolo je najboljšo posamično uvrstitev s 367 krogi dosegel Kidričan Matevž Mohorko, celotna ki-dričevska ekipa je s 1080 krogi
osvojila 5. mesto, v skupnem seštevku pa se nahaja na 6. mestu. Za dornavsko ekipo, ki je s 1055 krogi osvojila 8. mesto, je Staša Simonič dosegla 356 krogov in osvojila 17. mesto.
Več o rezultatih mladinske lige in dosežkih strelcev Spodnjega Podravja pa bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
1. A liga pištola			1.B liga pištola			1.B liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke	Ekipni rezultati:	krogi	točke	Ekipni rezultati:	krogi	točke
SD Jože Kerenčič	1137	45	SD Kamnik	1100	42	1. SD 1956 Trbovlje	1159	42
SD D. Poženel Rečica	1121	33	SD Slovenske Konjice	1095	37	2. SD Triglav Javornik	1155	30
SD Štefan Kovač	1119	24	DSBV Izola	1088	21	3. ŠD Črenšovci	1144	30
SK Petlja Ptuj	1116	20	SD Železniki	1082	22	4. SD Kovinar Ormož	1143	25
SD Kopačevina	1115	22	SD Kidričevo	1080	20	5. SD Trzin	1142	19
SK Brežice	1115	27	SD Škofja Loka	1076	25	6. SD Tabor Ježica	1141	22
SD Grosuplje	1112	22	SD Trzin	1075	18	7. SD Mrož Velenje	1138	15
SD Juršinci	1109	14	SD Dornava	1055	10	8. SD Mesto Ljutomer	1137	24
SD Olimpija	1106	9	SD Domžale	1051	16	9. SD TS Ormož	1135	14
SD Mrož Velenje	1082	8	SD IX. korpusa Piran	1051	6	10. SD Postojna	1127	10
SD Vremščica	1073	4	SD Gorenja vas	1049	15	11. SD Juteks Žalec	1120	12
SD Marok Sevnica	1055	18	SD Moris Kočevje	1044	9			
Posamični rezultati strelcev:			Posamični rezultati strelcev:			12. SD Leskovec	1090	3
1. Boštjan Simonič, Jože Kerenčič,		377 (2.)	1. Cvetko Ljubič, Sl. Konjice,		380 krogov (1.)	Posamični rezultati strelcev:		
2. Peter Tkalec, DP Rečica,		379 (1.)	2. Emerik Hodžič, Izola,		378 (4.)	1. Gašper Bernot, Triglav Javornik,		394 (3.)
3. Simon Simonič, Jože Kerenčič,		385 (4.)	3. Horst Krasser, Izola,		372 (8.)	2. Andraž Dovč, Tabor Ježica,		389 (1.)
9. Simon Simonič ml., Juršinci,		376 (24.)	4. Rožle Repič, Kamnik,		371 (2.)	3. Sašo Korbar, Trbovlje,		388 (4.)
11. Majda Raušl, Petlja Ptuj,		375 (5.)	9. Matevž Mohorko, Kidričevo, 367 (18.)			11. Tadej Horvat, TS Ormož,		384 (7.)
12. Aleks. Ciglarič, Jože Kerenčič,		375 (6.)	16. Uroš Mohorko, Kidričevo,		357 (11.)	13. Jan Šumak, Kovinar Ormož,		382 (11.)
14. Matija Potočnik, Petlja Ptuj,		373 (27.)	17. Staša Simonič, Dornava,		356 (24.)	16. Marko Peras, Kovinar Ormož,		381 (21.)
19. Ludvik Pšajd, Juršinci,		370 (15.)	18. Jurček Lamot, Kidričevo,		356 (22.)	18. Petra Vernik, Kovinar Ormož,		380 (29.)
24. Uroš Pešakovic, Petlja Ptuj,		368 (32.)	27. Bruno Šincek, Dornava,		351 (29.)	24. Boris Hergula, TS Ormož,		378 (30.)
30. Mirko Moleh, Juršinci,		363 (25.)	30. Jernej Peteršič, Dornava,		348 (/)	30. Barbara Muhič, TS Ormož,		373 (/)
Foto: NS
Marjan Berlič
Nemci so vpili hip-hura, hip-hura, mi pa zdravo, zdravo
Pred dnevi smo na njegovem lepo urejenem domu v Reše-vem naselju obiskali Marjana Berliča, ki bo kmalu dopolnil 90 let. »Deset let že živim sam, s psičko Piko, ki je sedaj tudi stara že 12 let. Osem let pa je od takrat, ko je umrla žena,« pove in poboža Piko, ki je prava hišna ljubljenka. Gospod Berlič se še redno odpravlja v mesto. »Vsak drugi ali tretji dan se peljem igrat šah v kavarno. Zadnje čase sem malo nehal voziti avto, ker sem imel nekaj vneto nogo, pa si pokličem taksi.«
Dolga tradicija Drave
Njegova življenjska pot je močno prežeta z nogometom. Bil je med prvimi, ki so se priključili slovenskemu nogometnemu klubu Drava. »Leta 1933, takoj na začetku, sem se kot 12-letnik priključil Dravi, predsednik je bil dr. Lešnik. Drava je bila ustanovljena tistega leta kot protiutež nemškemu klubu na Ptuju - ta se je imenoval SKP (SK Petau). Ko smo imeli z njimi tekme, je bil naš začetni pozdrav zdravo, zdravo, zdravo, oni pa tega niso hoteli reči in so zaklicali hip-hura, hip-hura,« se spominja v smehu.
»Verjetno sem še med redkimi, ki se spominja, kje je bilo prvo igrišče na Ptuju. Bilo je na mestu, kjer je danes uprava VGP Drava. Garderobe so bile sestavljene iz barak, ki so jih demontirali na avstrijskem vojaškem sanatoriju v Kidričevem, nato pa sestavili na Ptuju.«
Kdaj ste začeli igrati v članskem moštvu?
»S 17 leti sem že igral v prvem moštvu, igrali smo v slo-vensko-hrvaški ligi. Po potrebi sem igral ali pa bil tudi golman, za vse so me porabili. To so bili težki časi, a smo vse zmogli. Ob tem smo tudi telovadili na telovadnem igrišču v Ljudskem vrtu, čeprav je meni osebno bolj 'dišal' nogomet. Enkrat smo šli na sokolski zlet v Sarajevo, na poti domov pa smo se za dve uri ustavili v Zagrebu. Ker sem imel naslov svoje tete Katice, sem jo šel obiskat. Rekla je, da ima nekaj za mene. Mislil sem, da ima kakšen cuker, ona pa je izpod kavča potegnila novo nogometno žogo, saj je vedela, da imam rad nogomet! Ko sem z njo prišel na Ptuj, smo jo takoj 'napumpali'; imela je nekakšen cucelj, ki se je potem zavezal. S to žogo sem bil pravi gospod. Je pa bilo to mesto, kjer je bila žoga zavezana,
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Berlič: »Nekoč smo igrali na Teznem, na stadionu Kovinarja. Že v prvem polčasu je počila žoga in tekme je bilo konec. Ni bilo druge žoge - in smo šli domov.«
zelo nevarno: če si žogo udaril z glavo ravno na tem mestu, je koža hitro počila ...«
Po tekmi pol limone - to je bilo nekaj!
Zanimivih, a za današnje čase nepojmljivih dogodivščin se gospod Berlič spominja še kar nekaj: »Nekoč smo igrali na Teznem, na stadionu Kovinarja. Že v prvem polčasu je počila žoga - in tekme je bilo konec. Ni bilo druge žoge in smo šli domov.
Spomnim se, da smo imeli tukaj na Ptuju na začetku tako majhne garderobe, da se je lahko najprej sleklo pol moštva, potem smo se zamenjali in se je lahko preoblekla še druga polovica. Gostje so se preoble-kli kar pri avtih, s katerimi so se pripeljali.
Nekoč smo nameravali igrati v Lendavi: blagajnik društva je bil takrat Drago Mar. Ko smo se zbirali pri železniškem mostu na Ptuju, je pripeljal kamion za prevoz, Drago pa je rekel, da verjetno ne bo nič s tekmo, ker ni denarja za bencin: 'Če bo vsak dal nekaj .' Vsak smo dali nekaj malega, kolikor je pač kdo imel, dinar ali dva (dinar je bil vreden dve žemlji), in smo zbrali za bencin. V Lendavi pa potem nismo imeli za sendvič in smo bili lačni . Včasih smo dobili po tekmi vsak pol limone: to je bilo nekaj zlatega, nekaj dragocenega! Kako smo bili veseli tega! Danes mi ne gre v glavo, da gre pri celotnem športu samo za finance.
Po osvoboditvi smo na stadi-
onu odkrili spomenik padlim nogometašem, jaz sem imel to čast, da sem ga odkril. Spomnim se vseh: Velkavrha, Cvetka, Drvenika, Arnejčiča ...«
Začetnik nogometa tudi v Kidričevem
»Kasneje sem dobil službo v Kidričevem; seveda nisem imel mira in sem delal na tem, da bi tudi tam sestavil nogometno moštvo. Takrat sem v Kidričevo povabil nekaj igralcev Drave, saj jih je bilo na Ptuju dovolj, in tako smo začeli igrati t. i. sindikalne tekme. Tako sem bil zraven pri ustanavljanju prve ekipe Aluminija, igrali smo v starem taborišču.
Kasneje sem bil pobudnik akcije, da bi v Kidričevem naredili stadion, to je bilo v letih 1947-48. Vse smo delali udarniško, preko sindikata, ki je bil takrat glavni za takšne stvari. Iz fabrike so šele kasneje določili nekoga, ki je bil uradni predsednik, da je bilo bolj formalno. Eno leto smo delali, potem pa smo mislili nadaljevati drugo pomlad. Seveda je bilo znova vse zaraščeno, spet bi trajalo mesece, da bi vse očistili. Rekel sem: 'Dečki, kaj če bi mi to malo zakurili, da ne bi bilo treba vsega znova kopati.' Res smo to naredili, a je vmes začel pihati veter in zgorelo je skoraj pol šume. Ludvik Mesarič, ki je takrat vozil avto v fabriki, mi je rekel: 'Če bi bilo kaj res hudega, bi te jaz v avtu peljal do meje, tam pa bi zabremzal, da bi te vrglo preko meje (avto je
bil kabriolet), da te ne bi dobili.' Na mojo srečo ni bilo treba delati česa takega .
Igrišče je bilo najprej pokrito z lešem, namenoma, ker je bila zemlja spodaj zelo mehka. Po tekmah smo bili vsi prašni, da smo se komaj poznali, vode pa ni bilo ... Šele kasneje smo na igrišče udarniško navažali zemljo. Igrali smo že prijateljske tekme Drava in Aluminij, a to so bile takrat res prijateljske tekme.«
Poleg nogometa so v Kidričevem igrali tudi odbojko, tenis. »Bil sem zraven pri prvem teniškem igrišču na stadionu v Kidričevem. Tisti stebri, ki še danes držijo mrežo - te sem jaz naredil v fabriki, na črno,« se smeje. Očitno je dobro naredil, da stojijo še danes .
Pozneje je prenehal igrati nogomet v Kidričevem in se je
Po dolgi poti do noseče žene
Posebno pretresljivo zgodbo pove izpred konca 2. svetovne vojne. »1943 sem delal na Kidričevem, v gradbeni firmi, nemški delovni urad (ta je razporejal delavce na delovišča glede na znanja in potrebe) pa me je takrat poslal v bivši TAM. Potem sem spet prišel nazaj in enkrat so me poklicali v pisarno. Govorilo se je nemško, ponudili pa so mi konjak in mi povedali, da bom odslej nadzorni za stroje. Delal sem manj težko, plača pa je bila večja.
1944 sem dobil poziv v nemško mornarico, žena pa noseča! Seveda sem moral iti, kam bi sploh lahko šel, saj bi me sicer verjetno ustrelili. En mesec smo na Jadranu samo razstavljali puške, potem pa sem ugotovil, da so nas poklicali samo zato, da bi prevajali Hrvatom, ki so potem prišli v krožek za inženirje. Nemci so predavali, mi pa smo prevajali Hrvatom. Čez čas je nek oficir ugotovil, da vse skupaj nima več smisla, saj nimajo več ladij. In tako se je začela moja pot domov. Po dolgi poti sem prišel preko civilnih taborišč v Pesnico. Od tam sem se s kolesom odpeljal proti domu, pa me po 10 km ustavi ameriški vojak. Nič ga nisem razumel, bicikel pa mi je le vzel. Pa sem nadaljeval pot z nekim Hrvatom, Drago mu je bilo ime, preko močno zastraženega ozemlja. Plazili smo se po trebuhu, pa je le nekako šlo naprej. Moja noseča žena je bila medtem z družino evakuirana v Duplek, na nekakšen vikend. In jaz grem kar na slepo iz Pesnice čez Slovenske gorice, ko me zajame tema. Počasi si začenjam skupaj nositi listje, da bi prespal, pa grem še pogledat na rob gozda, da bi videl, kje sem. V bližini sem zagledal hišo in sem šel pogledat k njej. Notri vsi prestrašeni vprašajo: Kdo je?' Jaz sem,' odgovorim - in vrata pride odpret moja žena! Si lahko mislite: čez cele Slovenske gorice k njej na dvorišče!?! Verjetno sem imel kompas v nosu,« se pošali, ob tem pa mu solze pritečejo iz oči, ko podoživlja čase pred 67 leti ...
znova priključil Dravi. »Saj so komaj čakali, da spet pridem. Še igral sem, potem pa seveda dolga leta delal na vseh področjih v klubu, ki si jih lahko zamislite, le predsednik nisem bil nikoli. Še danes grem rad pogledat kakšno tekmo; so mi že pred leti dali VIP karto.«
Gospod Berlič je poleg nogometa močno zaznamoval vsaj še gasilstvo na Ptujskem: med drugim je bil 22 let predsednik GD Ptuj. »Prav letos bom dopolnil
' - > SSBH^EHSBS
i*v«¿v,. •/»■I SsíSfr, ^ § ibk

Foto: Črtomir Goznik
Marjan Berlič: »Ko sem prišel z novo žogo na Ptuj, smo jo takoj 'napumpali'; imela je nekakšen cucelj, ki se je potem zavezal. S to žogo sem bil pravi gospod.«
65 let delovanja v gasilstvu. Med drugim sem vozil gasilski rešilni čoln. Spomnim se, da je nek nizozemski avto na borlskem mostu prebil ograjo in zapeljal v Dravo. Gasilci smo bili poklicani na reševalno akcijo. Našli smo očeta, mater in otroka, a je bilo za njih žal prepozno, bili so mrtvi,« pove in pokaže na slike, ki so nastale takrat.
»Od pešmosta navzgor smo imeli en steber, pri Agisu, kjer smo imeli priveze za čolne, šele kasneje se je začelo dogajati na kraju, kjer je Ranca sedaj. Bil sem prvi, ki je pričel oživljati idejo o tej selitvi.«
V bogatem osebnem arhivu so številne slike ter priznanja, ki jih je gospod Berlič dobil za udejstvovanje na vseh področjih: v gasilstvu, nogometu, gimnastiki, atletiki ... Je tudi dobitnik vseh Bloudkovih značk: bronaste, srebrne in zlate, ki so jih nekoč podeljevali za dosežke in prispevke v razvoju športa. »Tudi moja žena je dobila Bloudkovo priznanje,« s ponosom pove na koncu, ko nas pospremi do vrat.
Srečno, gospod Berlič .
Jože Mohorič
Ekipa Drave v začetnih letih delovanja; med igralci je bil tudi Marjan Berlič.
Foto: arhiv Marjana Berliča
Ekipa Aluminija iz leta 1945; Marjan Berlič je spredaj levo
Foto: arhiv Marjana Berliča
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (10. del)
Pojdimo po nakupih
Slej kot prej moraš zaviti tudi v trgovino. Tudi jaz sem se odpravil tja ter se prepričal, kako ameriški trgovci privabljajo svoje kupce.
Naša lokalna trgovina
Foto: Aljaž Jelen
	
	
	—
	f
	1
Na bencinski črpalki
Foto: Aljaž Jelen
Opazil sem, da so tudi tukaj trgovine različnih kakovostnih razredov ponujenega blaga, s tem pa je seveda povezana tudi cena artiklov. V velikih supermarketih ponujajo ogromno stvari.
V današnjem modernem času so popularne spletne trgovine. V teh trgovinah lahko naročiš in kupiš skoraj vse. Sam sem ob prihodu v ZDA kupil v spletni trgovini prenosni računalnik in fotoaparat. Nekaj spletnih nakupov sem opravil že od doma. Naročanje in način plačila mi je zato že poznan. S takšnim načinom nakupa sem zadovoljen, vendar so ti nakupi običajno plačljivi v enkratnem obroku, prodajalci v klasičnih prodajalnah pa nas želijo vezati nase z odloženim plačilom.
Pred zimo sem se odpravil v trgovine z oblačili, da bi si kupil nekaj zimske garderobe. Ogledal sem si več artiklov, primerjal njihovo kakovost in tudi ceno.
Ko sem že izbral zimsko jakno, ki je na srečo bila že znižana, in se odločil za njen nakup, so me moji starši gostitelji opozorili na način plačila jakne. Tukajšnji starši imajo kartico ugodnosti v tej trgovini, zato jim trgovec nudi nekajodstotni popust ob vsakem nakupu. Med razgovorom s prodajalcem sem ugotovil, da mi nudijo še dodatni popust, če v trgovino prinesem star, ponošen kos oblačila. Tega so potem podarili dobrodelni organizaciji, v zameno pa sem dobil popust na svojo novo jakno. Cena moje zimske jakne je tako padla kar za 60 odstotkov. Z nakupom sem bil zelo zadovoljen.
Tudi drugače trgovci prirejajo razne akcije in pocenitve. Pa ne samo pri nakupu oblačil, tudi pri vsakodnevnih nakupih. V lokalnem časopisu trgovine in lokali objavljajo razne kupone, s katerimi si kupci lahko pridobijo
nekaj odstotkov popusta ali neko ugodnost.
Življenjski stroški in hrana so malo večji zaradi višjega življenjskega standarda. Ljudje tukaj za svoje delo prejmejo večjo plačo kot v Sloveniji. Veliko je ljudi, ki delajo več kot le osem ur, za kar prejmejo tudi večjo plačo. Mnogo ljudi prejema svojo plačo vsak teden ali vsak drugi teden. Večina ljudi uspe z mesečno plačo privarčevati nekaj sredstev za starost oz. za čas, ko se upokojijo.
Za zanimivost naj vam ponudim nekaj cen artiklov: kruh stane $2.50 (1,8 €), 1 liter mleka je $0.87 (0,65 €), 1kg dobrega mletega mesa okrog $8 (5,9 €), prešana šunka $7 (5,2 €), rastlinsko olje $3.35 (2,5 €), 1 kg moke $1.45 (1,07 €), $1.85 (1,4 €) za
12 velikih kokošjih jajc, vsaka pomaranča stane 59 centov (0,4 €), jabolka so po $3.75 (2,78 €), banane po $1.30 (0,96 €), limone
99 centov (0,73 €) vsaka , zelena solata $3.75 (2,78 €), 1 kg kave je okrog $11 (8,15 €), cornflakes so $3.79 (2,81 €), 0,5 litra naravne mineralne vode stane okrog $1.10 (0,81 €). Vedeti je treba, da v cene ni vštet 5-odstotni davek. Ta se razlikuje med zveznimi državami. To mi pri nakupih še vedno dela težave, saj pozabim h končni ceni prišteti davek. Zato je končna cena pri blagajni presenetljivo višja od pričakovane.
Tankat bomo hodili v Ameriko!
Bencin se je v zadnjem času kar podražil, a je še vedno cenejši kot v Sloveniji. Cena se razlikuje tudi med zveznimi državami. Naj povem, da v ZDA poznajo 87-, 89- in 91-oktanski bencin. Najpogosteje uporabljan je 87-ok-tanski. Cena za 1 liter je $0.810 (0,60 €), cena 91-oktanskega pa $0.823 (0,61 €).
Posebna ameriška zanimivost je »črni petek«. Poteka tretji petek v novembru (dan po dnevu zahvalnosti), ko trgovci ponudijo izdelke po smešno nizkih cenah. Ime je dobil, ker se takrat trgovine izkopljejo iz »rdečih številk« (če so v njih) in pridejo v »črne številke«. Takrat je dejanska razprodaja, kupcev ne manjka. Ponavadi se začnejo zbirati pred trgovinami že zvečer pred odprtjem trgovin. Kupci ponavadi pokupijo vse ponujeno blago.
Dejstvo je, da so nekateri artikli v ZDA cenovno dostopnejši, še posebej bela tehnika in računalniška oprema. Naj za primerjavo povem, da sem samo pri nakupu računalnika privarčeval toliko, da sem si za razliko v ceni, ki bi jo plačal v Sloveniji, lahko kupil še dober fotoaparat.
Sicer pa je tukaj že tradicija plačevanje s plačilnimi karticami, a je tudi gotovinskih plačil še vedno veliko. Vsak posameznik ima več plačilnih in kreditnih kartic, s katerimi je možno opraviti nakup ali plačati storitev na vsakem koraku. Kljub velikim možnostim zlorabe kartic jih tukajšnji prebivalci pogosto uporabljajo. Zelo pogost način plačevanja položnic pa so tudi čeki.
O plačah v letnem znesku
Plače se v ZDA merijo v letnem zaslužku, ne v mesečnem. Na začetku kariere je plača majhna, nato pa se z leti povečuje. Letni zaslužek je odvisen predvsem od poklica in regije, v kateri delaš. Če primerjam povprečno plačo tukaj zaposlenega delavca ali uslužbenca s plačo pri nas, ugotovim, da je razlika velika. A tukajšnjim ljudem tudi po plačilu stroškov za ogrevanje, stanovanje, elektriko, vodo, kanalščino, časopis, TV in druge izdatke ostane nekaj sredstev, ki jih varčujejo pri banki ali pa si lahko privoščijo kakšen hobi. Poklici, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo (zdravniki, učitelji, poslovneži, ... ) so ponavadi zelo dobro plačani (od $100,000 naprej). Za slovenske razmere so tudi delavci v tovarni lepo plačani. Le-ti so po okrog 20
letih delovne dobe plačani okrog 19 dolarjev na uro (približno 15 €) - okrog $50,000 letno (37.000 €), to je približno $4,200 mesečno (3.100 €).
Kupna moč tukajšnjih prebivalcev je kljub krizi še vedno velika. Življenjski standard je na visokem nivoju. Temu primerno se ljudje tudi obnašajo. Nakupe življenjskih potrebščin moji starši gostitelji opravljajo ponavadi ob nedeljah. Takrat nakupijo hrano za ves teden. V primeru, ko pa kaj zmanjka v kuhinji ali drugod, pa gredo v trgovino po kakšno malenkost tudi sproti. Tudi druge potrebščine za gospodinjstvo ponavadi nakupujejo v času, ki je predviden za nedeljske nakupe.
Ob primerjavi cen sem ugotovil, da so ameriške cene res povečini malo višje, vendar so sorazmerne z življenjskim standardom, ki je tudi višji.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Aljaž Jelen
Izbira gaziranih pijač je velika. No, saj v Sloveniji poznamo večino ameriških blagovnih znamk pijače.
Ptuj • Z vinskega večera Pullus in Primus
Ptujska vinska tradicija je zelo stara
Že kar tradicija postaja, da se na prvem vinskem večeru v novem letu Primusovih vinskih zgodb predstavi Ptujska klet. Letošnjega so poimenovali Pullus, kot se imenuje nova blagovna znamka Ptujske kleti, in Primus, ki je bil pomemben rimski vojskovodja, povezan s Poetoviono.
S povezavo imen so želeli spomniti na izjemno tradicijo vinogradništva na tem območju, ki sega že v antiko. Koordinatorju večera Janezu Vrečerju sta se 14. januarja ob omizju pridružila zgodovinarka Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je pripravila sprehod v antično obdobje Ptuja in v tej povezavi v vinsko zgodovino, in Bojan Kobal, enolog Ptujske kleti z izborom vin.
V obdobju rimskega imperija so poznali kar 185 sort vinske trte. Rimljani so pili vino, ki je bilo razredčeno z vodo, saj je pitje čistega vina veljalo za pijančevanje.
V času naselitve slovanskih prednikov je vinska kultura zamrla; Slovani so namreč
pili medico in ne vina. Vinarstvo se v naše kraje ponovno vrne z zgodnjim krščanstom,
saj je vino osrednja pijača krščanskega obredja. Vinoljubi so na prvem vin-
skem večeru v novem letu, ki je bil dobro obiskan, lahko pokusili enajst vzorcev
—_—_-L : tee
—' j_
mm_¡¿snu_ .;____ís šsmmt
Foto: Črtomir Goznlk
Za prvim vinskim omizjem v letu 2011 so sedeli Bojan Kobal, Janez Vrečer in Marija Hernja Masten.
Foto: Črtomir Goznlk
Za kulturne užitke sta tokrat skrbela Geno Tinev za klavirjem (na fotografiji) in Edi Klasinc s harmoniko.
vina, vinski okusi pa so se lepo mešali s ponujeno hrano. Najprej je na mizo prišla krompirjeva solata z jajčko na haloškem ašikolu in kozjim sirom v slanini, zatem pa piščančji file z jurčki s polnjenimi tortelini s skuto in špinačnim štrukljem, obogatenim z rdečo paprično omako.
Za kulturne užitka sta tokrat skrbela Geno Tinev za klavirjem in Edi Klasinc s harmoniko.
V drugi januarski Primu-sovi vinski zgodbi se bodo predstavila vina iz sončne Istre.
MG
Okoli sveta - Iran (64) • Piše: Filip Kovačič
Promet v Teheranu
Foto: Filip Kovačič
V Teheranu
Na to je odgovoril s protivpra-šanjem, ali vemo, kakšna država je Iran. Začudeno smo se pogledali in odgovorili, da vemo, saj smo veliko slišali in prebrali o tej državi v medijih. Nato nas je še enkrat ostreje pogledal in dodal, da ker smo trije moški, bomo verjetno kar precej nadzorovani tako v hotelih kot na poti. Prav tako moramo paziti, kako se bomo obnašali na cesti, predvsem do njihovih žensk. Iranke so namreč znane kot izredno lepe ženske in se tega tudi zavedajo. Čeprav se morajo uklanjati islamskim pravilom in nositi obvezno ruto, so zmeraj urjene do potankosti. Prav tako pa rade vzpostavljajo stike z zahodnimi moškimi, že zaradi tega, ker jih je tako malo tukaj ...
»In tukaj tiči problem,« je nadaljeval naš novi prijatelj. »Namreč ko se vam bo kakšna ženska približala, vas pozdravila ali se želela pogovarjati, je bolje, da je niti ne pogledate, kaj šele da spregovorite z njo. Kajti če vas pri tem početju zaloti islamska policija, vam lahko sledi kazen. V najhujšem primeru celo bičanje. Bognedaj, da je ženska poročena, ker potem bo ona strogo kaznovana, vi pa boste ob svoje premoženje.« Pokazal je z roko na stvar pod popkom in kretnje podkrepil z besedami: »Tisto tam spodaj ...« Pogledal sem prijatelja in obema se je kar povesila čeljust. Vsi smo kar tako obnemelo stali in gledali nekam v prazno. Verjetno so bile naše misli podobne: »Kaj hudiča sploh počnemo tukaj???«
Molče smo se spravili iskat taksi proti centru Teherana. Kmalu nam je bilo jasno, da bo največja težava komunikacija ali kako dopovedati šoferju taksija, kam hočemo. Naš taksist se je veselo smejal, pa četudi ni razumel skoraj ničesar od tega, kar smo mu skušali povedati. Zmenili smo se, da naj nas pelje, mi pa bomo že mimogrede opazili kak soliden hotel; vsaj za prvo noč smo želeli imeti kaj solidnega, da se naspimo. Ko se počasi pripeljemo na avtocesto, ki vodi proti centru glavnega mesta, šok! Avto pred nami nenadoma zapelje s popolnoma desne strani čez vse tri vozne pasove in preko dveh črt na drugo stran
avtoceste in se normalno vključi v nasprotni promet. Ampak cesta sploh ni bila prazna, lahko bi rekli, da je bila prava mestna gneča. Naš stric taksist se je na to, ko je videl naše začudenje in nato smeh, začel smejati še sam, pa čeprav verjetno ni vedel zakaj. Zanj je to bila vsakdanja stvar. Šele nekaj dni kasneje smo se takemu prometu začeli navajati tudi mi.
Med potjo do svojega prvega hotela smo prehiteli še nekaj konjskih vpreg in človeka s sa-mokolnico, na rahlem ovinku avtoceste pa nas je malce prestrašil voznik predpotopnega mercede-sa, ki je vozil - vzvratno! In to kar na voznem, ne odstavnem pasu. Da bo mera polna, je nekaj minut zatem avtomobilist kakšnih sto metrov pred nami vozilo ustavil sredi ceste in meni nič, tebi nič nonšalantno stopil ven in se odpravil čez avtocesto. Peš! Počasi nas je začelo vse skupaj prav za-
bavati, četudi bi nas kaj takega po zahodnih merilih moralo predvsem prestrašiti.
Po nekaj neuspešnih poskusih smo končno le našli primeren hotel. Le čez široko cesto smo še morali do njega. Ampak kako, saj je promet vse bolj naraščal, bližje Teheranu kot smo prihajali. Opazovali smo domačine, kako gredo čez cesto. Najprej stopijo čisto počasi, brez naglice, preko prvega prometnega pasu. Nato se ustavijo na sredinski črti in počakajo, da avtomobili švigajo mimo. Nato izkoristijo prvi trenutek, ko ni tekočega prometa, in se zopet premaknejo nekaj metrov na drugo črto. Videl sem, kako šoferji vozil opazujejo pešce in oni njih. Vse deluje na medsebojnem zaupanju. In avtomobili zopet švigajo mimo nog. Vse deluje precej enostavno, ko opazuješ od daleč. Vendar ko smo poskušali mi, seveda ni bilo tako. Kolega je najprej po-
skusil prečkati po naše. Pogledal je na obe strani in se sunkovito zagnal preko ceste. Takoj zatem se zaslišijo cvileče zavore dveh vozil, saj tega nista pričakovala. Presenečen je bil tudi prijatelj, ki ni vedel, kaj naj naredi, ko je bil sredi ceste. V zadnjem trenutku se odloči in ponovno sunkovito skoči nazaj proti nam. Na takšen način ne bomo prišli preko ceste do hotela, to nam je postalo jasno. Počakali smo raje na šoferja taksija in se skupaj z njim prebijali čez valove pločevine, ki so se valili po asfaltu.
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpravili s taksijem preko centra mesta, v severni del Teherana. To je šele bila gneča. Iz štiripasovne avtoceste so Iranci naredili osempasovnico. Seveda v eno smer. Na enem voznem pasu sta se namreč pomikali dve vozili vštric, z ogledalom ob ogledalu. Vse je bilo na centimetre.
Mesto je resnično gromozansko, prebivalcev v centru mesta naj bi bilo med devet in petnajst milijoni v širšem mestnem območju. Zrak je obupno slab. K temu pripomorejo stara vozila, seveda brez katalizatorjev, in kotlina, v kateri se megapolis nahaja. Bili smo najavljeni za obisk na slovenski ambasadi. Kar nekako običaj je bil, da so vsi Slovenci, popotniki, najavili svoj prihod v to deželo kar preko ambasade. Glede na to, da Slovencev le ni bilo veliko, so nas povabili tudi na obisk na veleposlaništvo.
Vsekakor je bil ta obisk več kot dobrodošel. Najprej so nas počastili z odličnim kosilom in rdečim vinom, kar je v Iranu skoraj bogokletno. Vsaj uradno, za domačine. Nato smo imeli zanimiv razgovor z odpravnikom poslov, ki nam je dal nekaj nasvetov glede naše nadaljnje poti po državi. Predvsem nam je predlagal, naj gremo najprej na jug, v mesto Bandar Abas, in šele na koncu na smučanje, ker je bila takrat zaradi praznika v Iranu velika gneča na cestah in verjetno tudi na smučišču. Vse, česar ne potrebujemo za pot na vroči jug, lahko pustimo v ambasadi, nam je še prijazno dejal uslužbenec slovenskega veleposlaništva. Pred tem pa nam je tajnica na hitro rezervirala letalske karte za let na jug in nazaj. Ni kaj, ko bi le bilo več popotnikom prijaznih veleposlaništev po svetu ...
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Ekološki krediti
Živimo v času, ko se na vsakem koraku opozarja na varovanje okolja, skrb za naravo, obnovljive vire energije ter druge akcije, s katerimi bi znižali (ali pa vsaj ustavili) onesnaževanje okolja. V tem vsesplošnem pozivu sodelujejo tudi banke s svojimi produkti. Predvsem se izkazujejo v obliki nižjih obrestnih mer pri t. i. ekoloških kreditih, kar pomeni, da vas banka nagradi za ekološko usmerjenost. Kakšne so osnovne lastnosti navedenih kreditov, katere investicije so upravičene do sofinanciranja in katere organizacije sodelujejo v tem procesu, pa v današnjem bančnem kotičku.
Ekološki krediti se uporabljajo za gradnjo ali prenavljanje okolju prijaznih nepremičnin ali nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih apa-
ratov ter okolju prijaznih motornih vozil. V osnovi lahko izbirate med ekološkimi potrošniškimi in ekološkimi stanovanjskimi krediti. Prve lahko najamete za nakup energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A ali višje, za nakup okolju prijaznih motornih vozil (na električni ali hibridni pogon) ter zamenjavo avtomobila, starejšega od 10 let, z novim. Ti krediti imajo ugodnejšo obrestno mero od redne ponudbe navedenih kreditov, odplačilna doba pa je od vključno 3 do 180 mesecev.
Bolj znani pa so stanovanjski ekološki krediti, katerih odplačilna doba znaša tudi do 30 let, sama višina kredita pa je odvisna od predračunske vrednosti investicije in/ ali od kreditne sposobnosti kredi-
tojemalca ter seveda zavarovanja. Nameni, za katere lahko najamete omenjen kredit, pa so sledeči: nakup in namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca (t. i. fotofatalka), vode ali vetra, nakup ali gradnja ekoloških varčnih hiš (t. i. pasivnih ali nizko-energijskih hiš), nakup ali vgradnja naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode (t. i. kondenzacijski kotli, toplotne črpalke, solarni sistemi, kurilne naprave na lesno biomaso ter naprave za rekuperacijo toplote), nakup in vgradnja toplotnih postaj za priklop na omrežje daljinskega ogrevanja, nakup in vgradnja oken in vrat s toplotno prehodnostjo, izvedba toplotnih izolacij stanovanjskih objektov, vključno s fasado, priključitev stanovanjskega objekta na javno kanalizacijsko omrežje, nakup in vgradnja čistilnih naprav na komunalne odpadke, zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna, nakup in namestitev naprav za zbiranje in distribucijo deževnice ter nakup in namestitev naprav za
mehansko, kemično in biološko čiščenje pitne vode.
Splača se tudi povprašati po razpisih, ki jih objavlja Slovenski okoljski javni sklad (t. i. Ekosklad), kjer redno objavljajo razpise za sofinanciranje okoljskih projektov. Njihov osnovni namen je spodbujanje razvoja na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije, kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja, finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja.
Če boste izvajali investicije v okviru naštetega, se vsekakor splača pozanimati na vaši banki in Ekoskladu o možnosti sofinanciranja. Stroški investicije bodo nižji, pa še nekaj dobrega boste storili za okolje.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 25. januar
Danes goduje Darko.
1721 je ruski car Peter I. v Sankt Peterburgu ustanovil sveto sinodo in tako utemeljil pravoslavno državno cerkev.
1736	se je rodil italijansko-francoski astronom in matematik Joseph-Luis de Lagrange, ki je vodil komisijo za izdelavo novega sistema uteži in mer.
1858	se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v školjki.
1924 so se začele v francoskem Chamonixu prve zimske olimpijske igre.
1977 so v Odeillu na francoskih Pirenejih priključili na električno omrežje prvo komercialno sončno elektrarno. Sreda, 26. januar Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1788 so z ladjami pripeljali v angleško kolonijo Avstralijo prve
bele kaznjence.
1797 se je rodil v Ljubljani jezikoslovec kritik in literarni zgodovinar Matija Čop.
1827 so potomci starodavnih Inkov dobili svojo državo Peru. 1907 so v New Yorku prepovedali kot obsceno Straussovo opero Saloma.
1945 je izvidnica sovjetske udarne enote Prve ukrajinske fronte odprla železna vrata zloglasnega taborišča Auschwitz. Sreda, 27. januar Danes goduje Janez.
1822 so grški uporniki proti Turkom v Epidavru razglasili neodvisnost Grčije.
1859	se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II., ki je moral 30. septembra 1918 po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti.
1926 je Anglež Logie Baird prvič prikazal svojo iznajdbo: televizijo.
1944	se je končalo dveletno obleganje Leningrada, ki se je začelo 22. avgusta 1941.
Petek, 28. januar Danes goduje Peter.
1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoine Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1943 so sovjetski vojaki dokončno prebili nemški obroč okrog Leningrada in tako prekinili obleganje, ki je povzročilo smrt 600.000 Leningrajčanov.
1986 je 73 sekund po izstrelitvi iz ameriškega oporišča Cape Canaveral eksplodiral vesoljski raketoplan Challenger. Pri tem je umrlo vseh sedem članov posadke. Sobota, 29. januar Danes goduje Franc.
1635 je Ludvik IV. ustanovil francosko akademijo znanosti in umetnosti.
1737	se je rodil ameriški pisatelj in politik Thomas Paine, eden od pobudnikov ameriške neodvisnosti. Nekdanjim kolonijam je nadel ime Združene države Amerike.
1860	se je rodil ruski novelist in dramatik Anton Pavlovič Čehov. 1886 je bil izdan prvi uradni »rojstni list«, to je listina za neki avtomobil. Od takrat velja za konstruktorja prvega avtomobila Carl Benz.
1901 se je rodil v Petrovčah pri Žalcu slovenski pesnik France Onič.
Nedelja, 30. januar
Danes goduje Martina.
Danes je dan pomorskega rodu Slovenske vojske. 1720 se je rodil italijanski slikar Bernardo Bellotto. 1785 je Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, izdal ukaz, s katerim je dovolil, da lahko v vsakem kraju ostane ena cerkev. 1889 je avstro-ogrski prestolonaslednik Rudolf Habsburški naredil samomor. Pred tem je spravil na oni svet tudi svojo ljubico baronico Marijo Vetsero.
1933 je postal Adolf Hitler nemški kancler. Na isti dan je leta
1945	zadnjič spregovoril Nemcem po radiu.
1946	se je v Londonu prvič sestala Generalna skupščina OZN.
1861	je Janez Bleiweisa sporočil bralcem Novic, da so po deželi razposlali v podpisovanje peticijo, ki je zahtevala vpeljavo izključno slovenskih ljudskih šol in zagotovitev enakopravnosti slovenskega jezika na srednjih in šolah, v uradih in zakonodaji, uvedbo uradnega slovenskega časnika ter prevode državnega zakonika. Ponedeljek, 31. januar
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju.
1797 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Schubert, ki je svojimi
skladbami utemeljil romantični izraz. Napisal je 9 simfonij in čez
600 solo pesmi.
1808 je Dubrovnik uradno prenehal obstajati kot samostojna država.
1921 se je rodil ameriški pevec italijanskega rodu Mario Lanza. Slaven je postal leta 1951, ko je posnel film Veliki Caruso. 1938 se je rodila nizozemska kraljica Beatrix, od 1980 naslednica kraljice Julijane. Naredila je doktorat pravnih znanosti. 1943 so se ostanki nemških armad vdali pri Stalingradu. 1958 so izstrelili prvi umetni ameriški satelit Explorer.
AvtoD^OM
Tehnično naprednejši in oblikovno zadržan
C4 je postal tehnično naprednejši, oblikovno zadržan in hkrati elegantnejši, saj je Citroenova filozofija jasna. Za ekstravagan-co skrbi dražja različica DS, C pa ostaja bolj klasična, kar dokazuje tudi povsem nov C4, ki je zrasel v vse smeri in ima za 30 odstotkov večji prtljažni prostor. Nedvomno bo prispeval k utrjevanju položaja Citroenovih vozil na trgu.
Francozi so uspešno zaključili lansko poslovno leto, ko so globalno prodajo dvignili za osem odstotkov, v Sloveniji odrezali ravno toliko odstotkov tržne pogače in s tem zasegli četrto mesto med znamkami. Letošnji cilji so celo višje leteči, saj je Citroenova logika očitno takšna, da je takrat, ko pritisne kriza, treba razvijati in prodajati še intenzivneje.
Francozi pravijo, da novemu modelu vcepljajo več elegance, s katero nameravajo ugajati širšemu krogu kupcev. Pokrov motorja z dvema gubama je zdaj zaobljen v neposredni bližini bokov, opazna je tudi večja količina kroma na drugačni motorni maski, v odbijaču ter pri meglenkah. Na zadku spet najdemo nov logotip, čiste linije prtljažnih vrat in nekaj izvirneje oblikovane zadnje luči.
Razkošje notranjosti je pogojeno z izbranim paketom opreme in debelino kupčeve denarnice, a armaturna plošča, ki je iz enega samega
dela in brez vidnih spojev, deluje že v osnovi dovolj kakovostno. Trije merilniki omogočajo digitalen prikaz informacij in istočasno dajejo občutek analognega prikaza, po zaslugi globinskih in kontrastnih efektov pa je zagotovljena tudi izvirnost ter čitljivost. Na volanu je cela kopica stikal (avdio sistem, telefon, regulator oziroma omejevalnik hitrosti, stikala za uravnavanje udobja), zato se zdi, da lahko preko njih upravljamo celotno vozilo. Tudi odlagalnih
mest je veliko; naj omenim predal za drobnarije na sprednjih vratih, pod sprednjima sedežema, odlagalno mesto na osrednji čelni plošči ter visoko in široko osrednjo konzolo, ki se ponaša s štirimi različnimi odlagalnimi mesti.
Prtljažni prostor s 408 litri sodi med večje v svojem razredu in ga je moč na račun pravokotne oblike ter nizkega in ozkega nakladalnega praga tudi dodobra zapolniti.
C4 je za doplačilo lahko opremljen tudi z navigacijo zadnje generacije z velikim barvnim zaslonom, vgrajenim pomnilnikom, priključkom USB, ki je združljiv z različnimi predvajal-niki, prikazom omejitve hitrosti in avdio vsebinami.
Na začetku prodaje so na voljo trije bencinski in dizelski motorji največje moči od 94 do 160 KM. Pri dizlih navdušuje tehnologija e-HDi z zadnjo generacijo sistema stop&start, ki združuje alternator z zaganjalnikom. Ta tehnologija sicer ne pomeni neke novosti v svetu avtomobilizma, zato so jo pri Citroenu nadgradili tako, da ob izklopu in ponoven zagonu motorja po zaustavitvi vozila omogoča izklop agregata tudi v fazah zmanjševanja hitrosti pod 8 kilometrov na uro pri vgradnji šeststo-penjskega robotiziranega menjalnika. Seveda klimatska naprava, radio, krmilni mehanizem, sistem za dinamični nadzor stabilnosti ob zaustavitvi motorja nemoteno delujejo. Omenjena tehnologija naj bi do 15 % zmanjšala porabo in emisije ogljikovega dioksida.
K ugodni legi na cesti prispevajo tehnologije za pomoč pri vožnji, kot so elektronski razdelilnik zavorne sile, sistem za pomoč pri zaviranju v sili, za dinamični nadzor stabilnosti ter sistem za nadzor mrtvega kota z ultrazvočnimi tipali, ki voznika obvešča o prisotnosti vozila v mrtvem kotu, tako da se v kotu zunanjega ogledala prižge oranžna dioda. Sistem, ki ga sestavljajo tipala v sprednjem in zadnjem odbijaču, so prvič predstavili in razvili pri švedskem Volvu, deluje pa v hitrostnem območju od 12 do 140 kilometrov na uro.
Naj še dodam, da so Francozi v novi C4 dodatno vgradili 15 odstotkov okolju prijaznih materialov, iz katerih so izdelane obloge strehe, čep odzračevalne posode, filtri, del prestavne ročice, okrasni pokrovi koles, nosilec zračne rešetke pod vetrobranskim steklom in zvočna izolacija zaslona pod pogonskim sklopom.
Pri Citroenu so na račun zagotavljanja zanesljivosti vozila s C4 prevozili več kot 2 milijona kilometrov, da bi se izognili neprijetnim presenečenjem. Proizvodnja poteka v Franciji, v kraju Mulhouse, letos pa želijo pri domačem uvozniku prodati 700 avtomobilov.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Medsebojno delovanje zdravil (2.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Pripravki šentjanževke, ki jih uporabljamo za blaženje blage do zmerne depresije, vstopajo v interakcije s številnimi zdravili. Najpomembnejše interakcije so med šentjanžev-ko in zdravili za kontracepcijo, drugimi antidepresivi in var-farinom. Tudi kapsule česna lahko vstopajo v interakcijo z zdravili proti strjevanju krvi. Antacidi, ki se uporabljajo za blaženje težav s čezmernim izločanjem želodčne kisline, lahko zmanjšajo absorpcijo (prehod učinkovine iz prebavnega trakta v kri) učinkovin v prebavilih, zato je treba vzeti druga zdravila vsaj eno do dve uri pred ali po zaužitju antaci-da. Podobno velja za izdelke, ki vsebujejo železo.
Medsebojno delovanje je možno tudi med zdravili in hrano. Hrana, bogata z vitaminom K (brokoli, cvetača, špina-ča), vpliva na učinkovitost var-farina (Marevan). Sok grenivke vpliva na presnovo in učinko-
vitost številnih zdravil (na primer pripravkov za zmanjšanje serumskih lipidov). Vitamin E v velikem odmerku podaljša čas strjevanja krvi.
Alkohola sočasno z zdravili ne smemo uživati. Alkohol vpliva na procese razgradnje v jetrih in na hitrost izločanja zdravila iz telesa, zato lahko spremeni delovanje številnih zdravil. Lahko se pojavijo neželeni učinki z resnimi posledicami. Alkohol poveča pomirjajoče učinke zdravil, ki delujejo na centralni živčni sistem (pomirjevala, uspavala, antidepresivi, močnejša zdravila za lajšanje bolečin ...). Zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem, med katerimi so tudi nekatera zdravila proti bolečinam, lahko ob sočasni uporabi še dodatno vplivajo na zmanjšanje sposobnosti upravljanja vozil in strojev.
Na ustreznost kombinacij zdravil so pozorni tako zdravniki pri predpisovanju zdravil kot tudi farmacevti pri izdaji zdravil v lekarni. Zato je po-
Foto: Črtomir Goznik
Jelena Vuletič, mag. farm.
membno, da poznate svoja zdravila oziroma imate vedno pri sebi celoten seznam zdravil.
Farmacevti v lekarni uporabljamo različne vire podatkov pri iskanju informacij o medsebojnem delovanju med zdravili, prehranskimi dopolnili, hrano, zeliščnimi pripravki. V naših lekarnah lahko kadarkoli dobite informacije o medsebojnem delovanju zdravil z režimom izdajanja na recept ali brez recepta. Pomagali vam bomo tudi pri izdelavi osebne kartice zdravil. Pri izdelavi te kartice si farmacevti pomagamo s posebnim računalniškim programom. Mednarodna podatkovna baza, ki se redno do-
polnjuje z novimi zdravili, je pripeta našemu programu za izdajanje zdravil na recept in brez recepta. Omogoča nam hiter in zanesljiv pregled interakcij med zdravili. To računalniško orodje je pri sodobnem zdravljenju potrebno zaradi velikega števila učinkovin, ki so na tržišču, hkrati pa farmacevtu precej olajša delo in poveča zanesljivost ugotovitev.
V naših lekarnah lahko kadarkoli dobite informacijo o medsebojnem delovanju zdravil na osnovi pregleda vaše terapije. Pregled uporabljanih zdravil bo zlasti koristen, ko gre za novo kombinacijo zdravil ali za uporabo nekega novega zdravila (na recept ali brez recepta) ob sočasni uporabi zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni. Preverili bomo morebitne neželene interakcije med zdravili, ki jih uporabljate. Vedno se lahko s strokovnim vprašanjem obrnete na katerokoli od osmih lekarn ali preko elektronske pošte na naslov: info@lekar-ne-ptuj.si. Na ta način se lahko izognete nepotrebnim neželenim učinkom in zapletom pri zdravljenju.
Jelena Vuletič, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zunaj je mrzlo, a sejemo že lahko
Tako je, trenutno nam meteorologi napovedujejo daljše obdobje dokaj stabilnega mrzlega vremena. Le majhna je možnost, da bi zapadlo še kaj snega. V takem vremenu je zemlja ves čas zamrznjena. Spomnite se, letos sem vas že enkrat opozorila, da je v takem vremenu enkrat na teden potrebno zaliti nekatere gr-movnice na vrtu. Zalijemo vse, ki imajo tudi pozimi listje, če je možno, pa tudi iglavce. Posebej občutljive so tiste rastline , ki ste jih posadili šele v jeseni.
Okrasni vrt
Na prostem dela torej še nimamo. Prve setve na toplem pa lahko že pričnemo. Da bomo vzgojili sadike s koreninsko grudo, izberemo ustrezne setvene plošče za tiste rastline, ki jih boste pikirali, multiplošče - to je plošče z lončki in luknjami - pa za rastline, ki pikiranja ne marajo. Izberemo take, ki imajo ustrezno velike odprtinice.
Pikiranje vedno koristi rastlinam, zato se tisti, ki imate dovolj časa, odločite za tak način setve. Pri vzgoji sadik cvetlic in zelišč pa se ni potrebno obremenjevati z dodatnim delom. Ker je sadika lepša, močnejša, gostejša, ima več cvetov, če je to pravzaprav več rastlin, v vsako celico multiplošče pose-jemo več semenk - dve do tri. To velja med vrtninami tudi za peteršilj. Pri ostalih vrtninah, kot so solate in kapusnice, pa tudi por, lahko v vsako celico sicer tudi posejemo po dve semenki (to naredimo, če ne vemo, kako dobro nam seme kali), vendar moramo takoj, ko rastlinice naredijo prve liste, šibkejšo rastlino odščipniti.
Bodite pozorni predvsem, ko sejete zelišča in nekatere rožice. Mnoge so namreč svetlokalilke. To pomeni, da seme uspešno kali samo na svetlobi. Mednje sodijo bazilika, kamilica, ki jo sicer sejemo direktno na prosto, tudi večina ko-bulnic, kot so koprc, kumina in janež, ne sme biti posejana globoko, enaka velja tudi za enoletni majaron. Na svetlem kali tudi seme trajnega majarona oziroma origana in šetra-ja. Tudi med cvetlicami najdemo svetlokalilke. Med njimi so predvsem vodenke, lobelija, pa tudi »trseki« in begonije za okrasne gredice. Zanimivo je tudi, da kaljenje na svetlem bolj ustreza tudi vsem zelo dobro poznanemu ognjiču, tudi celosia oz. petelinov greben je med svetlokalilkami.
Foto: Miša Pušenjak
Kaljenje na svetlem pomeni, da semena ne smemo pokriti z zemljo. Ob setvi ga le s prstom pritisnemo na zemljo. Da se setev ne izsušuje preveč, multiplošče ovijemo v prozorno folijo. Takoj po vzniku folijo odstranimo. Setev nato postavimo na svetlo, a ne tja, kjer bodo po njej pekli sončni žarki. V tem času poleg prej omenjenih cvetlic sejemo še petunije, okrasno papriko in statice. Med vrtninami pa je skrajni čas za setev zelene, peteršilja (posejemo samo listnate sorte, ne tistih s korenom), pora, sejemo pa lahko tudi blitvo. Če imate rastlinjak , posejte vanj bob, grah, špinačo, in če vam je že zmanjkalo motovilca, tudi motovilec. V tem primeru posejte tudi solato, vendar ne direktno na tla, ampak v multiplošče za vzgojo sadik. Če imate v rastlinjaku stisko s prostorom, lahko motovilec, rukolo in špinačo posejete v multiplošče, v vsako luknjo nekaj semenk. Posejane multiplošče date na police, ki jih dvignete čim višje pod strop rastlinjaka, da bo na zemlji dovolj prostora. Tako lahko potem v zemljo posadite še solato, blitvo ali pa tam že rastejo v jeseni posajene zelenjadnice.
Še na nekaj bi vas rada opozorila, posebej tiste, ki ste dovolj srečni, da imate rastlinjake. Za enakomerno in uspešno kaljenje je zelo važna enakomerna temperatura, v rastlinjaku pa tega ne moremo zagotoviti. Podnevi se namreč zelo ogreje, ponoči pa prav gotovo ne ogrevate tako. Zato postavimo setve raje v kakšen drug prostor v hiši, kjer je dovolj toplo. Opozarjam pa, da je potrebno solato in kapusnice prestaviti v rastlinjak takoj, ko na plan prikljuva prva rastlinica. Že dan zamude pomeni veliko slabšo kakovost sadik.
Spet je pred nami obdobje bolj ali manj sončnega vremena, zato rastlinjake, zimske vrtove in prostore, v katerih prezimu-jejo rastline, vsak dan redno zračimo. Tako bomo preprečili razvoj marsikatere bolezni.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm stene
To je to
Protesti
Prebral sem oni dan, kako so tam nekje novembra v Londonu na veliko protestirali študenti. Razlog je bil predlog zakona za povišanje šolnin za univerze na do devet tisoč funtov. Skratka zelo velika številka. Študentje so se, jasno, razjarili in razbili celotno pritličje steklenega štaba ene izmed političnih strank. Potem pred kratkim prižgem TV in na poročilih zasledim prispevek o protestih v Tuniziji in na Haitiju, pa še kje.
Po celem svetu pričenja počasi vreti. Ljudje imajo dovolj. Slej ko prej vsakomur prekipi. Na žalost smo se znašli v svetu, kjer so dialogi večinoma le slepe ulice in kjer volja ljudstva ni več pomembna. Toliko je stvari, ki bi se lahko in ki bi se morale izboljšati, pa nič. Kar stagniramo ali pa se premikamo sila počasi. Ne samo Slovenija, celoten svet. Zdajšnji sistem koristi izključno peščici ljudi v vrhu piramide. Niti v sanjah si ne zamišljam, da bi vsi morali živeti razkošno in luksuzno, ker to tako ali tako nima smisla, vsekakor pa si vsak zemljan, vsak človek, pa tudi žival zasluži dostojno življenje. V pravem in polnem pomenu te besedne zveze.
Ljudi, ki jim to ni omogočeno, pa je žal na svetu večina. In kolikor opažam, jim počasi prekipeva, da je njihov smisel življenja za mizerno plačilo do smrti podpirati žametne blazine, na katerih udobno sedijo bogatuni. Veliki kapitalistični sistem preprosto ne ustreza človeštvu. Že res, da nekaj tehničnega napredka je, vendar za kakšno ceno? Finančno korist ima izključno elita. Že davno bi lahko na primer imeli šesturni delavnik, kar bi pomenilo tudi več delovnih mest, pa ga nimamo. Zadnjič pri sociologiji smo v knjigi zasledili podatek, da ima 225 najbogatejših zemljanov toliko denarja, kot znaša letni dohodek 47% svetovnega prebivalstva. Mi je prav žal, vendar to ni normalno. Na srečo ljudem počasi postaja jasno, da navadni ljudje v segnitem kapitalističnem stroju nimajo prihodnosti.
In že se po celem svetu rojevajo nenehni protesti, morda zametki revolucije. Dvomim, da nam ne bi koristila, vendar pri revoluciji pač ne gre brez nasilja in razbijanja. A to je na žalost velikokrat edini način, da te gluhi in dobro rejeni slepci sploh opazijo. Sicer pa ne bi nikomur škodilo, če bi prebral vsaj nekaj vrstic Marxa.
Matic Hriberšek
15. februarja bodo na veliki svečanosti v londonski O2 Areni podelili že 30. jubilejne britanske glasbene nagrade (Brit Awards). Največ nominacij so letos zbrali: Tinie Tempah, Plan B in Take That. 22-letni raper Tinie Tempah se bo za nagrado potegoval kar v štirih različnih kategorijah, med drugim tudi v konkurenci za najboljši album leta. Takoj za njim so po številu nominacij Plan B, The XX in Mumford & Sons, ki so zbrali po tri nominacije, Ellie Goulding, Cheryl Cole, Take That, Rumer, Cee Lo Green, Arcade Fire, Katy Perry in Eminem pa so nominirani dvakrat. V mednarodnih kategorijah so po dve nominaciji
prejeli Eminem, Cee Lo Green, Kings of Leon, Arcade Fire in Katy Perry. Med nominiranci so tudi Kylie Minogue, Robyn, Alicia Keys, Bruce Springsteen, David Guetta, Bruno Mars in številni drugi. Tudi seznam nastopajočih na letošnji svečanosti je vse daljši; svoj nastop so že potrdili Take That, Plan B, Tinie Tempah, Cee Lo Green, Arcade Fire, Mumford & Sons,
Adele in Rihanna.
®®®
Nagrade BRIT 2011:
Najboljši izvajalec: Mark Ronson Paul Weller Plan B Robert Plant Tinie Tempah
Cheryl Cole
®®®
Najboljša izvajalka: Cheryl Cole Ellie Goulding Laura Marling Paloma Faith Rumer
®®®
Najboljši debitant: Ellie Goulding Mumford & Sons Rumer Tinie Tempah The XX
®@®
Najboljša britanska zasedba:
Biffy Clyro
Gorillaz
Mumford & Sons Take That XX
®®® Naj singl leta:
Alexandra Burke ft Pitbull - All Night Long
Cheryl Cole - Parachute Florence & The Machine - You've Got The Love
Matt Cardle - When We Collide Olly Murs - Please Don't Let Me Go
Plan B - She Said
Scouting For Girls - This Ain't A
Love Song
Taio Cruz - Dynamite
Tinie Tempah - Pass Out
The Wanted - All Time Low ®®®
Album leta:
Mumford & Sons - Sigh No More Plan B - The Defamation of Strickland Banks Take That - Progress Tinie Tempah Disc - Overy The XX - XX
®®®
Mednarodni izvajalec leta: Bruce Springsteen Cee Lo Green David Guetta Eminem Kanye West
Foto: wordpress.com
®®®
Mednarodna izvajalka leta:
Alicia Keys
Katy Perry
Kylie Minogue
Rihanna
Robyn
®®®
Mednarodni debitant: Bruno Mars Glee Cast Justin Bieber National
Temper Trap
®®®
Mednarodna zasedba: Arcade Fire Black Eyed Peas Kings of Leon Script
Vampire Weekend
®®®
Mednarodni album:
Arcade Fire - The Suburbs
Cee Lo Green - The Lady Killer
Eminem - Recovery
Katy Perry - Teenage Dream
Kings Of Leon - Come Around
Sundown
Critics' Choice
Jessie J
®®®
Britanski producent: Ethan Johns John Leckie Markus Dravs Mike Pela
Stuart Price
®®®
Karizmatično ameriško pop pevko Cher so pred dnevi nagradili z zlatim globusom. Nagrado je osvojila s skladbo You Haven't Seen the Last of Me, ki jo je napisala Diane Warren in jo je Cher zapela v filmu Burlesque. Skladba počasi osvaja svetovne glasbene lestvice, saj je med drugim že uvrščena na prvo mesto Billboardove Dance/Club top lestvice. S tem uspehom je Cher postala edina ženska izvajalka, ki ji je uspelo, da
je v kar šestih desetletjih osvojila prvo mesto na Billboardovih lestvicah. Začela je v letu 1965 s skladbo I Got You Babe, zatem pa je vsako desetletje lestvice osvajala z skladbami, kot so: If I Could Turn Back Time, Believe, Strong Enough in druge. Cher je prav tako izdala, da
namerava izdati novi album. ®®®
Pevka svetovno znane zasedbe Fleetwood Mac Stevie Nicks bo 3. maja izdala svoj novi studijski album, ki bo nosil ime In Your Dreams in bo naslednik njenega zadnjega albuma Trouble in Shangri-La iz leta 2001. Producent albuma je znani Dave Stewart iz zasedbe Eurythmics. Pri snemanju sta ji pomagala tudi Stewart in Mick Fleetwood. Znan je že tudi prvi singl novega albuma:
to bo skladba z naslovom Secret Love, ki v demo verziji čaka na objavo že polnih 30 let. Stevie Nicks bo nove skladbe predstavila v živo že marca na skupni turneji Heart and Soul
z Rodom Stewartom.
®®®
Škotska pevka Amy Macdonald, ki je v letu 2010 izdala svoj drugi studijski album A Curious Thing namerava 31. januarja izdati novo trojno live izdajo pod imenom 'The Love Love UK And European Tour 2010. Tako bomo lahko znova slišali nekatere največje uspešnice z njenega debitantskega albuma This is the Life. Ob njenih uspešnicah bo na albumu tudi nekaj priredb, vključno s skladbo Bruca Springsteena Born to Run.
Janko Bezjak
Foto: wordpress.com
Mark Ronson
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	DO IT LIKE A DUDE - JESSIE J
3.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
NEMČIJA
1.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
2.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
2. FIRl
estvi
NAJ
)UR SONG - ELLIE GOULDING REWORK - KATY PERRY
3.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON
4.	BORN FREE - KID ROCK
5.	GRENADE - BRUNO MARS
6.	WHEN WE COLIDE - MATT CARDLE
7.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
8.	THE BEST THING ABOUT ME - R. MARTIN & J. STONE
9.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
10.	GOOD LIFE - ONE REPUBLIC
11.	THE FLOOD - TAKE THAT
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 25. januarja 2011
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla juha, kuhana prekajena rebra, krompirjeva solata SREDA
slivovi cmoki na drobtinah, kompot ČETRTEK
piščančji paprikaš, testenine PETEK
gratiniran krompir*, solata SOBOTA
polpete v omaki, pire krompir, rdeča pesa v solati NEDELJA
korenčkova kremna juha, ocvrt piščanec, riž, solata PONEDELJEK
ocvrte sirove kroglice**, jogurtova omaka
*Gratiniran krompir s sirom
Sestavine: 80 dag v lupinah kuhanega krompirja, muškatni orešček, 3 dl smetane, mleko, 15 dag naribanega sira, maslo, sol, poper.
Krompir, ki ste ga skuhali neolupljenega, olupite in narežite na slabega pol centimetra debele lističe. Pekač namažite z maslom. Rezine krompirja kot strešnike zložite v pekač.
Pečico ogrejte na 200 stopinj Celzija. Smetani primešajte nekaj žlic mleka, začinite s soljo, sveže mletim poprom in muškatnim oreščkom ter prelijte krompir. Potresite z naribanim sirom in koščki masla ter po želji z rožmarinom in posušenimi mediteranskimi zelišči. Pecite približno pol ure. Postrezite s solato.
**Ocvrte sirove kroglice
Sestavine: 250 sira edamec (lahko pa uporabite več vrst sira), 1 jajce, 30 g ostre moke, žlica mešanice začimb, poper, olje za cvrtje; za paniranje: 50 g moke, 1 jajce, 50 g krušnih drobtin; za jogurtovo omako: 1 lonček navadnega jogurta, 2 žlici majoneze, 1 žlica gorčice, 1 kisla kumara, vejica peteršilja, strok česna, sol, poper.
Sir grobo naribajte (kot jabolka). Jajce zmešajte z začimbami in poprom ter dodajte naribanemu siru. Dodajte moko in dobro premešajte. Iz mase oblikujte kroglice. Povaljajte jih v moki, jajcu in krušnih drobtinah ter ocvrite v olju. (Pazite, da olje ni prehladno ali pretoplo. Pomembno je, da ne cvrete več kot 4 do 5 kroglic hkrati, da se olje ne ohladi.) Postrezite toplo z jogurtovo omako, ki jo pripravite tako, da vse sestavine premešate (kumaro naribajte, peteršilj in česen sesekljajte) ter solite in poprajte po okusu.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
•k-k-k
Najhujša sramota je,če izgubiš iskrenega prijatelja.
•k-k-k
Piti, čeprav nismo žejni, in ljubiti se vse leto je edino, kar nas loči od živali.
•k-k-k
Ljubezen je v resnici potovanje v smer, kije nismo izbrali in ki se največkrat imenuje - pekel.
-k-k-k
Tega, kar ste zamudili v življenju, ne morete nadomestiti s hitro, noro vožnjo.
-k-k-k
Stari ljudje potrebujejo ljubezen tako kot sonce.
-k-k-k
Za uho se da marsikaj dvakrat povedati, za srce pa nikoli.
-k-k-k
Najprej se oborožite z dejstvi, potem pa jih izkoriščajte, kakor vas je volja.
-k-k-k
Upanje je kot življenje. To je bojišče in ne postelja iz rož.
-k-k-k
Ni umetnost postarati se, umetnost je, kako to prenašati.
-k-k-k
Smeh ni greh
NEPRIDIPRAV
NESVOBODA, SUŽNOST
TURŠKI KOŠARKAR (OMER)
KMEČKO NASELJE
BINE NORCIC
ODDIH, POČITEK, PAVZA
STVARNI PREDMETI, DEJSTVA
OKAMNINA DRVENEC
KOMPAS
MADŽARSKE DRŽAVNE ŽELEZNICE
PRIPRAVA ZA KRMILJENJE
KOLESAR GREGA
SLIKAR DRAGO
ORG. DUŠIK SPOJINA
IZSUŠENA VODNA STRUGA
NAOČNIKI
MADŽARSKI LJUDSKI PARNI PLES
SKAKALEC
GLAS, ZVOK
VAS PRI TRN. VASI
IGRALKA PREGARC
POLSVILENA TKANINA
ZAČETEK TEKMOVANJA
RIMSKA 4
MORSKA
RAJKO RANFL
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
SERVIRNI PLADENJ
LOŠČILO ZA ČEVLJE
MISS SLOVENIJE 1995 BOŠKIN
NAŠ NOVINAR (MILOŠ)
SPOJ
ALPINIST MAHKOTA
MANJŠI VRT, VRTIČEK
»Tanja, tako sem vesela! Moj sin se jutri vrne domov!«
»Že? Saj je vendar dobil pet let zaradi ropa banke!«
»Ja, toda zaradi lepega vedenja ga bodo prej izpustili.«
»No, vidiš,« reče Tanja, »vedno sem govorila, da nas bodo otroci nekoč tudi osrečili!«
Jasnovidca se pogovarjata. »Letos bomo imeli strašno mrzlo zimo!«
»Ja, spominja me na zimo leta 2043.«
Starejši par je ležal v postelji. Mož je že skoraj zaspal, žena pa si je zaželela malo romantike in je rekla: »Ko si mi še dvoril, si me zvečer držal za roko.«
Počasi se je obrnil, jo za sekundo prijel za roko, potem pa spet poskušal zaspati.
Čez nekaj sekund: »Potem si me poljubil.«
Spet se je obrnil, jo poljubil na lička in se zavalil nazaj.
Čez pol minute: »Potem si me grizljal po vratu.«
Tip jezno odgrne odejo in vstane.
»Kam greš?«
»Po zobe.«
Janez se zagovarja pred sodnikom za prekrške: »Med vožnjo nisem bil pijan, ampak sem bil pod vplivom alkohola!«
»No, če je tako, vas pa ne bom kaznoval s tremi dnevi zaporne kazni, ampak boste šli v zapor za 72 ur!«
Prijatelja se pogovarjata.
»Če bi imel dve hiši, bi mi dal eno?«
»Bi.«
»Kaj pa če bi imel dva avta, bi mi dal enega?«
»Ja, bi.«
»Kaj pa če bi imel dve srajci, bi mi dal eno?«
»Ne, to pa ne.«
»Zakaj pa ne?«
»Ker imam dve srajci.«
Trije policaji, ki so pred kratkim kupili stanovanja, se pogovarjajo.
Prvi: »Ne bosta verjela! Po vseh stenah so mi nalepili papir. Tri dni sem ga trgal dol in belil stene.«
Drugi: »To ni še nič! Morala bi videti, kako so pri meni položili parket! Cikcak! Štiri dni sem ga metal ven in zlagal lepo ravno, kot je treba!«
Tretji: »Moje stanovanje pa je v sedmem nadstropju, dvigalo pa za štiri osebe. Zdaj moram vsako jutro zbuditi še tri sosede, če hočem v službo.«
Jože si zaželi papige. Odpravi se v trgovino, kjer zagleda najnovejši model papige, ki zna govoriti. Papiga ga tako navduši, da jo kupi. Prinese jo domov, a papiga je tiho. Jože jo jezno pogleda, a papiga še vedno nič. Jože obrne hrbet in papiga čudežno spregovori: »Joža, ti si peder!«
Jože se obrne, papiga pa spet nič. To se ponavlja in ponavlja ... Nato ubogemu Jožetu popustijo živci in odnese papigo nazaj v prodajalno ter tam vse lepo razloži. Prodajalec mu obljubi, da bodo napako odpravili.
Jože se po treh dneh vrne po papigo, jo odpelje domov, postavi v kletko in spet čaka, kaj se bo zgodilo. Mrko pogleda papigo, ki molči. Nato se obrne in papiga se oglasi: »Joža!«
»Kaj je?«
»Ti že veš, kaj!«
Ugankarski slovarček: BETEC = orodje za klepanje, bitec, JOTACIJA = združitev glasa j, KOTON = bombažno platno, LAMANTIN = morska krava, MARKIZET = polsvilena tkanina, MENANDER = grški kome-diograf, ONAN = turški košarkar (Omer, 1978-), PURIN = organska dušikova spojina.
■je>)3 'sep
-JBO '09U9AJP 'Bi91 'BS9jpB '9fi|B9J 'U!JUBWB| '!PBA 'JOlUpO 'pjBlUOHA
'B|osnq 'Na 'Jba '9H 'HluiBjjd 'sba '69 'JJBJS 'O^cj 'UBUO '}9Z^JBLU '}S0}S0jd9U 'SUBH '1HBS '^BIPOOIS 'BipBjoi '|9jo 'uojc»i '9>j9do '}oqod :0NAVa0Q0A -3>1UBZ!J)i aj Aa}|say
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
HELIJ
Govori se ...
... da so nekateri že vsi napeti pred sredinim vladnim obiskom v Ptuju. Zanima jih, kaj bodo morali narediti za fotografiranje s predsednikom vlade. Sprejeti tistega zapornika iz Guantanama? Ali pa celo kakega bivšega ministra iz njegove vlade?
... da smo pri zaslišanju pred imenovanjem nove lokalne ministrice pogrešali najusodnejše in odločilno vprašanje, zaradi katerega je odletel njen predhodnik: »Gospa, a ga radi cuknete?« Da ne bi bili potem presenečeni ...
. da po obilici novodobnih, že od prvega trenutka »tradicionalnih« predpustnih prireditev, kakršne so kurentov skok, prvi bičev pok, prva brazda pričakujemo v kratkem še prvi picekov čivk. Le za ruso še ne vemo, kaj bo simboličnega naredila. Mogoče dvignila nogo pri kakšnem
plotu? Prvi rusin curek?
... da bi morala biti pokroviteljica tekmovanja mladih športnih plezalcev kakšna politična stranka ali pa kar vlada, kajti tudi mladi tekmovalci so želeli prilesti čim više. Za razliko od politikov na vrhu niso ostali dolgo, ker bi sicer tekmovanje trajalo najmanj do sredinega obiska vlade v Ptuju.
... da ni naključje, da so ob novoletni okrasitvi Mestno
hišo osvetlili z rdečo lučjo. Rdeče hiše so bile od nekdaj zelo privlačen del vsakega mesta.
Vidi se ...
. da so se na Zlati lisici nekateri od srca smejali, ko so slišali, da smučarke vzpodbujajo koranti iz Hotinje vasi. Prihodnje leto najbrž pridejo eskimi iz Afrike ali legendarna ekipa v bobu z Jamajke.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Janko Keček ml.
Za ostre oči
* S
Najeli razlike
o A. M
Foto: Tajno društvo PGC
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo spet izbrali eno izmed mnogih prejetih fotografij Janka Kečka mlajšega - sliko cveta, ki nas razveseljuje tudi pozimi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	4	8	3					
	1							3
			6		9	5		
		6						
	7						1	
4	3		2		5			
		4		5			9	
3				6	8	2		
	5							8
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€	OO
Bit	V	©©©	€€€	0
Dvojčka	vv	©©©	€	OOO
Rak.	V	©©	€€€	0
Lev	VV	©©©	€	OO
Devica	VVV	©	€	OOO
Tehtnica	V	©©	€€€	O
Škorpijon	VVV	©	€€	OO
Strelec	V	©©	€€€	O
Kozorog	VV	©©©	€€	O
Vodnar	V	©©	€	OOO
Ribi	VV	©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 25. januarja do 31. januarja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 31. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Irena Vindiš, Zagrebška 108, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Ko je francoski dramatik Eugene Labiche zbolel, mu je zdravnik nastavil tri pijavke. Naslednje jutro je zdravnik ugotovil, da ena ni pila krvi. To je razložil s tem, da ji verjetno kri ni bila všeč.
"Zakaj je pa potem šla za pijavko?" je stvar komentiral Labiche.
***
Ko je umiralfrancoski dramatik Eugene Labiche, ga je prijatelj prosil, naj na onem svetu pove njegovi ženi, da jo še vedno ljubi.
»Ali ne bi bilo bolje, če bi ji šel to sam povedat?« je s težavo iztisnil iz sebe tudi na smrtni postelji za humor razpoloženi Labiche.
***
Med nekim pregledom vojske je pruski kralj Friderik II. Veliki opazil vojaka z veliko brazgotino na obrazu.
»V kateri gostilni pa so te tako zdelali,« je vprašal kralj.
»Veličanstvo, to je bilo v Kolnu. V gostilni, kjer ste vi plačali račun!«
(Friderika so namreč v bitki pri Kolnu premagali Avstrijci.)
***
Ko je angleški raziskovalec Antarktike Robert Falcom Scott zbiral denar za svoje potovanje na Antarktiko, se je obrnil tudi na politika Davida Lloyda Georgea. Ta ga je posla k bogatemu konservativnemu tovarnarju. Ko se je Scott vrnil, se je politik muzal, saj ga je poslal k tovarnarju samo, da bi se ga znebil. Narejeno ljubeznivo je vprašal: »No, kako je bilo?«
Scott mu je odgovoril: »Tisoč mi je že dal, petdeset ti-sočpa jih še dobim, če vas pregovorim, da greste z menoj na južni tečaj. Če pa uredim tako, da se ne boste vrnili, mi bo z veseljem izplačal milijon funtov.«
Podlehnik • V turističnem društvu raziskujejo navade ob kolinah
Čas kolin kot turistična zanimivost
Koline so bile včasih vesel dogodek in obenem domači praznik. Tako kot se je delalo nekoč, pripravijo koline le še redki domačini in nekatera društva, ki skrbijo za ohranjanje starih običajev. Turistično društvo Podlehnik, katerega predsednik je Milan Vidovič, je v letošnjem decembru že drugič zapored izvedlo tradicionalno prireditev kolin. Udeležili so se jih člani društva, župan Marko Maučič, podžupan Sebastjan Toplak in župan sosednje občine Friderik Bračič.
Projekt je vodil Ivan Golub. Vsi navzoči so poprijeli za delo in za malico so jim članice pripravile okusna jetra. Naredili so krvavice, pripravili meso za razsol in zvečer naredili še klobase. Dan so zaključili z obilno večerjo na tradicionalni način. Vse navzoče so pozdravili predsednik, župan in podžupan. Ker pa je bil prednovoletni čas, jih je obiskal še Božiček in jim razdelil darila.
Člani društva so po ustnem izročilu zbrali podatke, kako je bilo včasih na kolinah. Zgodbo so napisali, pred leti pa so jo tudi uprizorili na odru. Gledalci so bili navdušeni in ni manjkalo smeha in hudomušnih šal. In kaj so ugotovili v svoji raziskavi?
Koline v Halozah nekoč
Ko je nastopil hladni zimski čas in se je končalo delo na polju, so se pričele koline. Zanje so se velikokrat odločili, ker je pričelo primanjkovati krme za svinje (kostanjev in repe). Koline so morale biti pred božičnimi prazniki, drugače ne bi bilo mesa za praznike.
Gospodinja je celo leto pridno redila prašiča, da se je potem lahko pohvalila, koliko prstov slanine je imel njen pujs. Gospodar si je že mesec dni prej naprosil mesarja in poma-gače. V gozdu si je nabral smole in natrgal špale, jih obelil in posušil. Gospodinja pa je imela nekaj dni posebno opravilo: svinjo je vsak dan vodila od svinjaka do hiše s pomočjo koruze. V starih časih je namreč bila navada, da so svinjo zaklali in razkosali v hiši.
Nekoč so bile koline najlepši praznik v letu. Najtežje so nanje čakali otroci, saj so se tisti dan lahko najedli mesa. V tistih časih niso jedli mesa vsak dan, temveč le za večje praznike in težja kmečka dela.
Dan pred kolinami je gospodinja spekla kruh, potico in skuhala ajdovo in ovseno kašo za klobase - kašnice.
Rano zjutraj so se zbrali vaški
pomagači in mesar. Gospodar jim je postregel z žganjem, gospodinja pa s čajem. Že zjutraj so kakšno zapeli in kaj spili, da jih je gospodinja težko spravila iz hiše. Potem so le šli v hlev in zaklali svinjo. Ves dan so imeli vsi dovolj dela. Velikokrat se je tudi zgodilo, da jim je svinja po neprevidnosti ušla in so jo morali loviti. Gospodinja je v skledo polovila kri, ki se je potem rabila za krvavice, nekaj krvi je spekla za malico. Nato so svinjo potegnili iz hleva in jo dali na štant, ki je bil izdelan prav posebej za odiranje svinjske kože. Imel ga je večji gospodar v vasi, sosedje pa so si ga sposodili pri njem. Če je bila zima zelo hladna, so prašiča odnesli v hišo in nadaljevali delo v edini sobici. Pri odiranju kože so morali paziti, saj je bila v tistih časih veliko vredna. Gospodinja si je zanjo lahko kupila sol, sladkor, začimbe in kakšen nov lonec. Otroci, ki jih ponavadi v Halozah ni bilo malo, so ta dogodek gledali z velikimi očmi.
In že je mesar poklical otroke, naj si pridejo po prvo klobaso. Seveda ni manjkalo dobre volje, saj je gospodar ves dan stregel s pijačo. Ko je mesar odrl kožo, so poklicali enega izmed otrok in mesar mu je rekel, da naj prinese palico, da bodo obesili zajca. Seveda je otrok prinesel palico, a so se mu vsi odrasli smejali, saj so mislili na svinjski kos mesa.
Nato je gospodar naredil križ čez slanino, šele potem je pričel mesar razkosavati meso.
Za kosilo jim je gospodinja spražila jetra, skuhala krompir in kislo zelje ali kislo repo. Nato so nadaljevali delo. Eni so šli prat čreva k mlaki; v mlako je gospodar prejšnji dan vrgel malo apna. Prav pošteno jih je zeblo v roke! Drugi so harali (s smolo so premazali kosmate dele in jih polili z vročo vodo) glavo, tace in rep. Gospodinja je nato spekla še možgane; dobil jih je tisti, ki jih je najbolj potreboval. Otroke so seveda pošiljali k sosedovim po mu-štro (mero) za klobase, od koder so se vračali z vinom, da so
ga možje spili. Otroci so koline nesli sosedom. Sosed je koline sprejel in nazaj poslal kruh in sol, kar so domači dali prašičem.
Nato je mesar nasolil meso, temu so rekli razsola. Zaključni izdelek pa so bile mesne klobase. Prvo izdelano je gospodinja skuhala za pokušino. Gospodinja je obarila kašnate klobase in jih dala hladit, zraven pa seveda pripravljala večerjo. Pri delu ji je pomagala domača hči, soseda ali sorodnica.
Večerja na kolinji dan
Pričela se je večerja, na kateri so bili povabljeni vsi sorodniki in sosedje. Najprej so pojedli kislo juho, podmet so naredili iz koruzne moke. Obvezna je bila »sladka« juha z domačimi rezanci. Ponekod so imeli navado, da so spekli še debelo kokoš. Spekli so še rebra in pečenko v mreži - rekli so ji mrežna pečenka. Še prej je postavila gospodinja na mizo »hrtišove« kosti, obličnat krompir, kislo zelje. Da se je ta dobra jed v želodcih malo posedla, so plesali, peli in zganjali različne šale. Druga »rihta« je bila pečeno meso, razne solate, obvezno tudi hren. Tretja dobrota so bile dobro pečene krvavice in kislo zelje.
Za mizo pa so si lahko posedli tudi otroci. Bilo je zelo veselo: pilo, jedlo in plesalo se je do jutra, saj je bil povabljen tudi vaški muzikant. Tisti, ki niso bili povabljeni in so bili lačni, so prišli v maškare. Najprej so vprašali, ali je tudi za njih kakšna kost, naredili so kakšno šalo, zaplesali, nato pa posedli za mizo in se najedli.
Proti jutru so gostje odšli domov. Gospodinja je za vsakega pripravila nekaj malega, mesar pa je dobil velik kos mesa in klobase. Pri marsikateri hiši so v tistem času pojedli celo svinjo, ostalo je le salo, klobase v dimniku in svinjska glava, ki so jo nato skuhali ob pustu. Klobase so dobili prevoznik, kosci in orač.
Drugi dan je imela gospodi-
čefrfelr ob 20.00 uri
Orfejcek
t
Z letošnjih kolin v organizaciji turističnega društva Podlehnik
nja še veliko dela. Vse je bilo krvavo in mastno. Meso iz razsole so po desetih dneh spekli ali skuhali, ga lepo zložili v tunko ter zalili z mastjo ali zaseko.
Na podstrešju so imeli slani-jak ali mesejak (shramba za pre-kajeno meso), to je lesena omara, v katero so obešali meso in klobase, da so se v njej sušile. Mesjak je bil narejen tako, da vanj niso prišle miši, mrčes ali drugi škodljivci.
Koline - čas norčij
Ob kolinah se je zgodilo čez dan več norčij. Mesar je napeljal v svinjski rep kos žice in ga dal gospodinji, da ga je skuhala za večerjo. Ko so ga ob večerji razrezali, ni zmanjkalo hudomušnih zbadanj na račun vzre-je prašiča. Včasih je mesar odrezal kakšen zasmehljiv kos mesa prašiču, ga zavil v papir in čez nekaj dni ga je našel v svojem žepu nekdo, ki je dobil od mesarja zasluženo plačilo za svoje vedenje.
Ob kolinah pa je klub obilici
dela bilo veliko priložnosti za šale in veseljačenje.
Haložani so že po naravi veseli ljudje. V nekaterih krajih je bila navada »nositi kolomere« - to pomeni, da je nekdo (ponavadi sosed) v obliki pesmi napisal in opisal vsakega člana, sodelujočega na kolinah, kako se je držal in mu namenil nekaj verzov. Če pa je bil vešč risanja, je vse skupaj tudi lepo narisal.
Napisano je privezal na veliko klobaso (stara nogavica, natlačena s plevami ali slamo ter zašpilana s kolijavko - špilo). Vse to je nastavil na vrata ali vrgel v hišo, ko so sedli k večerji. Niso ga smeli ujeti pri delu, kajti to bi bila velika sramota. Med večerjo so prebirali, kaj je za koga pisalo, in se do solz nasmejali, najbolj še, če so bile zraven še risbe.
Zdenka Golub
r
Pl LUSKA TELEVIZIJA
ODKUPUJEMO različne sortimente hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreko ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo tudi celulozni les, tehnični les, drva, goli. Kontakt: 041 751 208 in 041 665 373, C-LES, d. o. o., Cesta v Železnike 8, Loče.
ipenD
Torek 25.1.
09:40 Kuhajmo skupaj 10:15 Hrana in vino
10:40 To bo moj poklic- Podjetnik pon. 11:30 Modro-ponovitev 12:00 Ptujska kronika 14:00 Ptujska kronika- pon. 16:35 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino- pon. 18:00 Ptujska kronika- pon. 18:10 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:10 Poljudno-znanstvena oddaja 21:30 Modro
22:00 Ptujska kronika- pon. 22:10 Videostrani
Sreda 26.1. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika-pon. 11:30 Modni-pon. 16:35 Polka in majolka 17:35 Hrana in vino-pon. 18:00 Povabilo na kavo 20:00 Regi IV
21:40 To bo moj poklic- Zdravstveni tehnik 22:30 Povabilo na kavo-pon. 23:00 Videostrani
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Četrtek 27.1. 10:15 Hrana in vinn
10:40 To bo moj poklic- Zdravstveni tehnik pon.
11:30 Modro- pon.
12:00 Ptujska kronika
13:00 Res IV-pon.
14:40 Ptujska kronika- pon.
14:50 Povabilo na kavo-pon.
16:35 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino- pon.
18:00 Ptujska kronika
18:10 Povabilo na kavo- pon.
19:35 Zgodbe Balkana
20:00 Ptujska kronika- pon.
21:30 Modro
22:00 Ptujska kronika- pon. 22:10 Videostrani
Petek 28.1. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika- pon. 11:30 Modro- pon. 16:30 Polka in majolka 17:30 Hrana in vino-pon. 19:20 Poljndno-znanstvena oddaja 20:00 Ptujska kronika- pon. 21:30 To bo moj poklic- Polagalec talnih oblog 22:20 Videostrani
www.petv.tv
Odslaj n» bilko spnmljits Mi na 12
Foto: ZG
Prireditvenik
Torek, 25. januar
20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
-	Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
-	Ptuj, Termalni park, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 26. januar
20.00 Maribor, SNG, drama, Kar hočete, StaDvo, za abonma Drama in izven
Četrtek, 27. januar
19.00 Maribor, SNG, drama, pogovor o predstavi »Kar hočete«, v Kulturno-
glasbenem brlogu KGB Maribor 19.00 Maribor, SNG, drama, Slišim z očmi, KomOd, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, 3. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor »Die Ideale«, VelDvo, za abonma Simfonični cikel in izven
Petek, 28. januar
Ptuj, Mestno gledališče, Picasso, za abonma Tespis in Orfej ter izven
Kino Ptuj
Petek, 28. januar, ob 17.00 Tron: Zapuščina - akcijski z-f triler. Ob 19.10 Življenje, kot ga poznaš - komična drama. Ob 21.10 Art program: Grozljivo srečen - drama.
Mali oglasi
STORITVE
CONFIN, d. o. o., Koseskega ul. 34, Maribor - davčno svetovanje in kvalitetne računovodske storitve po konkurenčnih cenah. Tel. 051 316 113.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM rjavo lisasto telico, brejo devet mesecev, ali vzamem v račun 150 do 250 kg teličko. Tel. 031 840 282.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva, možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM piščance domače reje, Bolečka vas 3. Tel. 041 986 390.
PRODAM bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena v paleti. Tel. 041 893 305.
PRODAMO krmno peso za svinje. Telefon 031 438 587.
PRODAM gumivoz in druge manjše kmetijske stroje. Tel. 02/790-12-31.
MOTORNA VOZILA
DO 50 % ZNIŽANJE zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalnik, pralni stroj in sušilec. Tel. 031 575 627.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
NEPREMIČNINE
V NAJEM ODDAM stanovanje v Ptuju v bližini šolskega centra (od 4 do 8 oseb). Telefon 040 23 99 24.
NA LEPI, MIRNI lokaciji, z dobrim dostopom prodam brunarico z vinogradom. Tel. 041 779 755.
Ni še dolgo tega, ko skupaj smo živeli, delali, skrbeli ter se lepo imeli. A usoda kruta je med nas posegla ter drugega za drugim vaju izmed nas je vzela. Zdaj leti dve že v grobu spita, a v naših srcih vedno bolj živita.
Za vso dobroto in ljubezen, draga starša, vama - večno hvala!
Franc Mlakar SPOMIN Helena Mlakar
* 11. 9. 1933 + 25. 1. 2009	* 29. 3. 1930 + 25. 7. 2008
ZAKL 17 - PODLEHNIK
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima poklonite cvet, prižgete svečko ter se ju spomnite v molitvah.
Njuni najdražji
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
ODDAM obnovljeno trisobno sončno stanovanje na Ptuju. Telefon 031 838 069.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
RAZNO
PRODAM zvonce za kurentijo za odraslega ter otroško kurentijo od 5 let naprej ter od 13 let naprej. Telefon 041 749 744.
PRODAM peč za centralno kurjavo znamke Feroterm, na drva. Tel. 02 629 23 15.
Odšla si tja,
kjer ni trpljenja ne gorja, kjer le rože ti novi dom krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
23. januarja 2011 mineva pet let, ko je v hladnem zimskem jutru za vedno zaprla trudne oči naša draga
Ivana Horvat
Z ZGORNJE HAJDINE 65
Hvala vsem, ki se je spomnite, pristopite k njenemu zadnjemu domu, ji poklonite cvet ali prižgete svečko.
Njeni najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice
Justine Satler
IZ PODLEHNIKA 104
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se družini Zajšek za pomoč ob hudi bolezni. Iskrena hvala dr. Petru Frasu z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Posebna zahvala govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V SPOMIN
Težko je verjeti, da nas je pred petimi leti zapustila draga žena, mama, babica in prijateljica
Jožica Topolovec
26. 1. 2006
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji podarite cvet, prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Spomin.
Edini, ki ostane močan nad vsem. Edini cvet, ki ne usahne. Edini val, ki se ne razbije. Edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN Srečko Tominc
24. 1. 1999 - 24. 1. 2011 IZ SEL
Iskreno smo hvaležni vsem, ki obiskujete njegov grob, prižgete sveče in podarite cvet.
Najdražji
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke pet let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN Alojzu Pihlerju
IZ PACINJA 14, 2252 DORNAVA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v spominu.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
15. januarja sta minili dve leti in 26. januarja bo minilo dvajset let, odkar vaju ni več med nami, draga	27- 9- 1966 -
26. 1. 1991
Zdenko in Roman Emeršič
IZ DOLAN 24, CIRKULANE
Vedno bosta ostala v naših srcih in trajnem spominu. Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njunem grobu.
S praznino in žalostjo v srcu.
Vajini najdražji
Zdenko
3. 5. 1964 -15. 1. 2009
Ptuj • Slovesna zaprisega sodnikov porotnikov
Imenovanje - velika čast in odgovornost
V dvorani Narodnega doma na Ptuju je 20. januarja slovesno zapriseglo okrog 100 sodnikov porotnikov za območje sodnega okrožja Ptuj. Sodniki porotniki so izrekli oziroma podpisali zaprisego pred višjim sodnikom Miroslavom Pliberškom, predsednikom Višjega sodišča Maribor; ta namreč imenuje in razrešuje sodnike porotnike.
Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc, višji sodnik, je ob tej priložnosti spomnil na dolgo tradicijo sodne oblasti na Ptuju. V zvezi s tem je posebej omenil statuta mesta Ptuja iz leta 1376 in 1513, ki veljata za enega biserov srednjeevropskih, zlasti celinskih pravnih zgodovinskih spomenikov. Okrožno sodišče na Ptuju obsega sodna okraja Ptuj in Ormož, skupaj pokriva 19 občin tega območja.
Za novo petletno mandatno obdobje je 20. januarja zapriseglo okrog 100 sodnikov porotnikov. »Delo sodnika porotnika, ki neposredno sodeluje pri izvajanju sodne oblasti v najtežjih kazenskih zadevali, je zahtevno in odgovorno. Tisti, ki so to funkcijo že opravljali, bodo temu zagotovo pritrdili.
Izkoriščam to priložnost, da vas na kratko seznanim z rezultati dela Okrožnega sodišča na Ptuju v letu 2010. V tem letu se je pripad vseh zadev povečal za 15,1-odstotka in je znašal 5074 zadev. Pripad vseh pomembnejših zadev pa je ostal na isti ravni kot v letu 2009, 1420. Okrožno sodišče na Ptuju je rešilo za 19,6 odstotka več zadev oziroma za 12,8 odstotka več pomembnejših zadev kot v letu 2009. Konec decembra lani smo imeli 1184 nerešenih zadev in 1043 nerešenih pomembnejših zadev, od tega je 489 zadev sodnega zaostanka. Pri tem je potrebno poudariti, da so vsi moji kolegi sodniki na Okrožnem sodišču na Ptuju, osem sodnikov, v letu 2010 reševali tudi zadeve na Okrajnem sodišču na Ptuju in Ormožu. Povprečni čas reševanja vseh zadev je znašal 2,8 meseca, za pomembnejše zadeve pa 8,7 meseca.
Zanimiva je primerjava z letom 2005, ko so sodniki porotniki podajali zaprisego za prejšnji mandat. Povprečni čas reševanja vseh zadev je v
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Pliberšek, predsednik Višjega sodišča Maribor, pred katerim so sodniki porotniki izrekli oziroma podpisali zaprisego
letu 2005 znašal 3,8 meseca, pomembnejših zadev pa 11,7 meseca. Primerjava torej kaže občutno izboljšanje. V letu 2005 je bil sicer letni pripad 4400 vseh zadev, ob koncu leta pa je bilo vseh nerešenih zadev 1415, od tega 409 zadev sodnega zaostanka. V eltu 2010 je bil pripad zadev večji za dobrih 15 odstotkov, stanje nerešenih azdev pa je v letu 2010 za dobrih 19 odstotkov manjše.
Na Okrožnem sodišču na Ptuju se je za vsa tri sodišča, tudi za omenjeni okrajni sodišči, s 1. 3. 2010 začel izvajati program alternativnega reševanja sodnih sporov s pomočjo mediacije v okviru sodišču pridruženega programa. Do 31. decembra 2010 je bilo od vseh treh sodišč službi za alternativno reševanje sodnih sporov odstopljenih 255 zadev, od tega je bilo uspešno rešenih 107 zadev ali 42 odstotkov vseh.
Omenjene podatke sem predstavil tudi zato, da boste razumeli, zakaj sodnike in vse zaposlene na sodišču zelo prizadenejo kritike, ki so v javnosti, tudi med politiki, veliko-
krat izrečene preveč pavšalno in ustvarjajo vtis, da sodišče tako rekoč nič ne delajo. Res pa je, da so kritike tudi kdaj utemeljene, a si prizadevamo pomanjkljivosti odpraviti,« je pred slovesno zaprisego sodnikov porotnikov povedal Andrej Žmauc in jim čestital v prepričanju, da bodo veliko zaupanje in čast, ki jim je bila z imenovanjem izkazana, v celoti upravičili.
Odločitve naj bodo razumne in poštene
Na zaključnem dejanju nove generacije sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča na Ptuju, ki bodo v naslednjih petih letih skupaj s poklicnimi sodniki v senatih odločali v kazenskopravnih in civilnopravnih zadevah na Okrožnem sodišču na Ptuju, je tudi predsednik Višjega sodišča Maribor Miroslav Pliberšek novim sodnikom porotnikom čestital k imenovanju z željo, da bodo sodno poslanstvo opravili dobro in v celoti izpolnili pričakovanja tistih, ki so jih predlagali, tistih, ki so jih izbrali in imenovali, predvsem pa tistih,
ki jim bodo krojili pravico in izrekali sodbe.
V svetu sta uveljavljeni dve obliki sodelovanja laične javnosti v sojenju: porotni in predsedniški sistem. V porotnem sistemu, ki v Sloveniji ni v veljavi, se sodna funkcija deli med poklicnega sodnika in laično poroto. Poklicni sodnik vodi postopek in odloča o pravnih vprašanjih, porota pa odloča o dejanskem vprašanju. V predsedniškem sistemu, ki je v veljavi v Sloveniji, o dejanskih in pravnih vprašanjih odloča enoten senat, sestavljen iz poklicnih sodnikov in sodnikov laikov - sodnikov porotnikov. Na tleh Slovenije se je porotno sojenje pojavilo leta 1848, v Avstro-Ogrski so bila porotna sodišča uvedena leta 1868, predstavljala pa so vrhunec t.i. omikanega pravosodja.
Sodniki porotniki so v svojih pravicah in obveznostih v okvirih, ki jih določa zakon o sodiščih, izenačeni s poklicnimi sodniki. Enakopravno z njimi odločajo o vseh vprašanjih, o katerih po postopkovnih zakonih (zakonu o kazenskem postopku, zakonu o pravdnem postopku) odločajo v razprav-nih senatih, zlasti še o tistih, o katerih se mora izdati sodna odločba. Zato je je še kako pomembno, kako sodniki porotniki opravljajo svojo funkci-
jo. Od njih se pričakuje, da se bodo odzvali vsakemu povabilu za sodelovanje v senatih in da bodo s svojimi življenjskimi izkušnjami, poštenostjo, nepristranskostjo ter uporabo zdravega razuma, lahko pa tudi s svojimi specialnimi znanji in vedenji prispevali k hitremu in tekočemu postopku ter k njegovemu pravilnemu zaključku, kar je najpomembnejše. Sodba naj bi vselej bila tudi rezultat aktivnega sodelovanja oziroma prispevkov sodnikov porotnikov v postopku ugotavljanja dejstev, vrednotenju pomena, verodostojnosti posameznih dokazov ter sprejema dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov, je dejal višji sodnik Pliberšek.
Funkcija sodnika porotnika je častna in brezplačna, povrnejo se mu samo potni stroški in izgubljeni zaslužek, prejme zgolj simbolično nagrado. Odločitve, ki jih bodo sprejemali, naj bodo razumne, poštene in take, da bo z njimi zadoščeno pravici in pravu. Če bodo tako ravnali, bodo v celoti izpolnili dano zaupanje, je še povedal Miroslav Pliberšek.
Slovesno zaprisego, ki se nanaša na spoštovanje pravnega reda in odločanje po svoji vesti, je prebral najstarejši sodnik porotnik Okrožnega sodišča na Ptuju Anton Žagar.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Veronika Furman, Dobrina 56, Žetale - deklica Marija; Sandra Cigula, Borovci 29, Markovci - deklica Adela; Petra Antolin, Cvetkovci 29, Podgorci -deček Anže; Vesna Fakin, Dol pri Stopercah 8, Stoperce - deček Jan; Andreja Kovše, Ulica Erne Starovasnik 25, Poljčane - deček Simon; Suzana Gorjup, Dragonja vas 10, Cirkovce - deklica Lina; Valerija Kovačec, Dolič 31, Destrnik - deklica Daša; Darja Svenšek, Žabja k 14 b, Ptuj - deček Nik; Natalija Draškovič, Sp. Jablane 2, Cirkovce - deklica Neli; Branka Galun, Sestrže 48, Majšperk - deček Kevin; Mateja Klukej, Gregorčičev drevored 13, Ptuj - deklica Nika; Dominika Makovec, Sotina 21, Rogašovci
-	deklica Eva; Martina Krajnc, Lancova vas 40, Videm pri Ptuju
-	deček Jan; Alina Puhar, Sarajevska ul. 8, Maribor - deklica; Mateja Bombek, Gradišča 121, Cirkulane - deklica Maša; Lidija Lukačič, Grabšinci 4, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Svit; Saša Krajnc Bek, Lovrenc na Dravskem polju 112 a - deklica Julija; Tamara Inkret, Kraigherjeva ul. 21, Ptuj - deklica Zoja; Ivanka Krajnc, Veliki Okič 5 a, Zgornji Leskovec - deklica Samanta; Maja Šori, Pobrežje 1 a, Videm pri Ptuju - deklica Lara; Stanka Šalamun, Podvinci 118 d, Ptuj -deček Jernej.
Umrli so: Marijan Jus, Ob železnici 2, Njiverce , Kidričevo, rojen 1957 - umrl 7. januarja 2011; Katarina Holc, rojena Podgoršek, Rodni Vrh 1, rojena 1940 - umrla 29. decembra 2010; Helena Jelen rojena Bogdan, Jurčičeva ul. 7, Ptuj, rojena 1930 - umrla 9. januarja 2011; Slavko Ivano-vic, Kvedrova ul.1, Ptuj, rojen 1938 - umrl 12. januarja 2011; Marija Plohl, rojena Plohl, Volk-merjeva c.10, Ptuj, rojena 1926
-	umrla 12. januarja 2011; Štefan Lampret, Grdina 35, rojen
1927	- umrl 12. januarja 2011; Angela Brumen, Moškanjci 32, rojena 1924 - umrla 13. januarja 2011; Matilda Poplatnik, rojena Trop, Velika Nedelja 33, rojena 1931 - umrla 14. januarja 2011; Justina Satler, rojena Trafela, Podlehnik 104, rojena 1923 - umrla 15. januarja 2011; Elizabeta Cvetko, rojena Emer-šič, Preclava 6, rojena 1920 -umrla 15. januarja 2011; Marija Skok, rojena Majhen, Reševa ul. 2, Ptuj, rojena 1923 - umrla 15. januarja 2011; Anton Sedla-šek, Videm pri Ptuju 10 b, rojen
1928	- umrl 18. januarja 2011; Marija Prejac, Lasigovci 16, rojena 1943 - umrla 16. januarja 2011; Angela Habjanič, rojena Šprah, Jurovci 2, rojena 1952 -umrla 15. januarja 2011; Zalika Krajnc, rojena Strelec, Markovci 8, rojena 1951 - umrla 18. januarja 2011; Marija Prijol, rojena Rajh, Stanovno 10, rojena 1933
-	umrla 20. januarja 2011; Ivana Kupčič, rojena Sajko, Ptujska Gora 93, rojena 1943 - umrla 18. januarja 2011.
Napoved vremena za Slovenijo
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, 1 sušeč to nadomesti.
Foto: Črtomir Goznik
V Narodnem domu na Ptuju je 20. januarja zapriseglo okrog 100 sodnikov porotnikov za območje sodnega okrožja Ptuj.
Danes bo delno jasno, v jugozahodni Sloveniji pa pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -3, v alpskih dolinah s snežno odejo do -11, najvišje dnevne od -3 do 3, na Primorskem do 7 stopinj C.
V sredo bo v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno. Občasno bo rahlo snežilo, ob oba-
li pa rahlo deževalo. Drugod po Sloveniji bo še delno jasno. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo.