Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja -•BDNimo n oprava rroj. presermoti i — rnEPon ste* im ČEKOVNI racum PRI NARODNI BANKI. PODRUŽNICA PTTJJ stev M3-T206 O te jo je UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL J02B ROKOPISOV KB VRAČAMO - HSKA MARIBORSKA nSKARNA lETNA NAROCMINA 900 DO. POLLETOA 290 OIK ČETRTLETNA 129 ODI Štev. 42 — Leto Vil. PTUJ, 22. oktobra 1954 PoStnIna pl»*»na * KotovlnJ Cena din 10.— Za fnje dni po svetu Pretekli dmevi v šime.n svetu niso bili bogati po kakšnih iz- nenadnih mednarodnih dogod- kih. Saj 'So jih v svetu že dalj časa pričakovali, nekatere celo že nekaj let. Med te gotovo spada predvsem sporazum In- dije in Francije o prepustitvi francoskih kolonij na indijskem polotoku Indiji (Pondichery, Karikal, Maha in Janaon), ki so bile v posesti Francije vse od 17. stoletja, kakor tudi spo- razum o prehodu sueškega ka- nala v egiptovsko upravo, k- je bil sklenjen 19. oktobra. Oba ta dogodka sicer sama po sebi za svetovno politični položaj ne pomenita kakšnih dalekosežnih odločitev, pač pa tembolj konec kolonijalne politike in začetek novega časa v dotičnih prede- lih. Novo politiko pa skušajo sko- vati tudi v stari Evropi, kjer sp, kot je videti, končno posegli v bistvo stvari, ko so se Francozi in Nemci začel- neposredno po- govarjati o ureditvi medseboj- nih odnosov, ki prihajajo z vso silo na dan predvsem v vpra- šanju Posarja, na splošno pa v dinamiki Zahodne Nemčije in za nasprotje v zastoju Francije. Ta vprašanja vsekakor niso lah- ka in naloge, ki sta Jo prevzela francoski premier Mendes- France in zahodnonemški kanc- ler Adenauer v tem pogledu nikakor ni podcenjevati. Od njunih sedanjih razgovorov to- rej ni odvisna samo bodočnost zahodnoevropske zveze, ki bi naj nadomestila propadlo EOS. temveč še mnogo več, ir sicer to, kar b- na i za vso bodočnost preprečilo povratek let 1871 ali 1914 in 1940, ko sta si soseda ob Reni z orožjem v roki do- povedovala svoie argumente Ne smemo pozabiti, da vsi ti napori ob zahodnoevropskem sporazumevanju služijo konč- nemu namenu v ustvaritvi res učinkovite obrambne organiza- cije pred vzhodnjaško napadal- nostjo in v tem treniitku nam je takoj tudi razumljiveje pri- zadevanje sovjetskih zastopni- kov v odborih Generalne skup- ščine OZN. kjer so prav oni sprožili diskusijo o potrebi splošne razorožitve do neke mere v svetu. Torej sporazum tu, (Indija — Francija) Suez, tam pogovor na »visokem nivoju« o razorožitvi — vse to So znaki, da človeštvo, čeprav s silno počasnimi in majhnimi, pa vendar zaznavni- mi koraki napredijje proti konč- nemu cilju, ko ne l>o nikomur več prihajalo na niisei izvajati kakršno kol; nasilje v kakršni koli obliki nad kom in ko bo sedanji ali po'pretekli čas zgo- dovine človeštva zapisan kot skoraj prav tako črno obdobje, kakor smatra sedarria genera- cija dobo suženjstva ali inkvi- zicijo za najbolj črne madež« v človeški zgodovini. Ni dvoma, da je ta smoter precej odmaknjen, brez dvoma pa zasluži, da se človeštvo zanj bori. V Jugoslaviji smo že za- vestno stopili na pot te borbe. V njej pripada odločilna vloga malim narodom k\ državam, prav tako kakor je velikega pomena njihovo prizadevanje v sedanji borb: za razorožitev, kakor je nedavno pravilno ugo- tovil naš zastopnik v Generalni skupščini Koča Papovič. VeČina haloških vinogradnikov ie %e obrata s^rftsd^e in prodala mi^St Lepo vreme zadnjih dni je omogočilo našim vinogradni- kom, da so lahko nemoteno opravili doslej dve tretjini trgatve in Vinarski zadrugi in Slovenskim goricam v Ptuju ter Vinarski zadrugi v Ormožu, da lahko nemoteno prevzemajo in odkupujejo mošt ter ga odva- žajo v svoje kleti. V torek sem sd nekoMko ogledal prevzem mošta v Cir- kulanah. kjer je menda največ- ji odkupni center Vinarske za- druge v okraju. Zanimalo me je, kako to, da traja prevzem in prevažanje mošta ves dan in celo ponoči do 2. ure, kakor so mi o tem pravili haloški ljudje, ki prihajajo v vedno večjem številu v Ptuj in tukaj kupu- jejo obutev, gotove oblekice za otroke in oblačila za odrasle, moko. sladkor in skratka vse, kar je pač nujno potrebno. Po vsem prometu v trgovinah se vidi, da so haloški ljudje do- bili denar, da plačujejo dol- gove in da nakupujejo ... Dopoldne je bOo pri zbiral- cih le nekaj konjskih in volov- skih vpreg in tovorni avtomo- bil Vinarske zadruge, ki je pri- peljal prazne sode in ki odva- ža po 15 do 20 polnih sodov sladkega mošta. Okrog tovariša Stanka Rajherja je bilo veliko mlajših in tudi odraslih moža- karjev, ki sp skrbno spremljali merjenje sladkobe pripeljanega mošta. Na sodih so bile poleg imena vinogradnika še številke 75, 80. 85, 90, 95, 100 in tudi 105. Možakar srednje postave mi je na vprašanje, kako je kaj zadovoljen s svojim pridelkom vina. priznal, da ne bo mnogo dobil za mošt, ker je dosegel komaj 65 stopinj sladikobe. Na prevzemnem centru Vinarske zadruge v Cirkulanah Hitro je obral, bilo je mrzlo in slabo vreme in ni mislil, da bo še tako lepo vi-eme v oktobru. Pojasnil mi je, da se mošt plačuje po sladkobi in da do- bivajo ljudje zanj od 70 do 120 din za liter. Glede na visoko razliko med 75 in 105 sva raz- pletla nadaljnji razgovor. Pri- stopilo je še več možakarjev, ki so povedali o svojih izkuš- njah s trgatvijo, stiskanjem in prodajo mošta. Večkrat jih je že vreme zmedlo, da so prezgo- daj brali in imeli slabši mošt kot drugi, ki so počakali na le- po vreme. Zadnje dni je imela večina mošta 95 stopinj. To V Gruškovcu pri Cirkulanah so vinogradi večinoma že obrani povprečje bo dosegel mošt kme- tijsikih gospodarstev, ki še pu- stijo zoreti grozdje in bodo brali do konca oktobra in po- nekod celo v začetku novem- bra, če bo le vreme dopušča- lo. Priznali so mi, da se je treba zelo brigati za sode, ki jih posoja Vinarska zadruga za pre- voz mošta. Vsi bi radi mošt ta- koj prodali, pa Vinarska za- druga ne zmore toliko sodov, kolikor je interesentov zanje, čeprav je stalno na delu več delavcev v kleti Vinarske za- druge, ki pretakajo dan in noč mošt v kletne sode, da jih lahko jemljejo avtomobili s se- boj na teren in se potem vra- čajo s polnimi. Težave so tudi v tem, da Vinarska zadruga nima večjih kleti v Cirkulanah in v Leskovcu, kjer sta največ- ja prevzemna centra. S pre^"a- žanjem večine pridelka v Ptuj nastajajo veliki stroški, zamu- da časa in težave s praznimi sodi. Delo na prevzemnem centru gre hitro od rok. Vinogradniki Si medsebojno pomagajo pri razkladanju sodov, pa tudi de- lavcem radi pomagajo pri nato- varjanju avtomobilov s polni- mi sodi. Na terenu pa so tudi avto- mobili, sodi in ljudje Sloven- skih goric, ki imajo enako delo in tudi težave s sodi. Na ce- stah jc največ tovornega pro- meta teh podjetij, za katera je sedaj največja sezona. Kakor je vedel povedati tov. Stanko Rajher je bilo prevze- tih v Cirkulanah nad 600 po- lovnJakov po 300 litrov mošta, manj pa ni prevzel prevzemni center Leskovec. Ker sem imel čas, sem si še ogledal vinograde v Paradižu in se pomenkoval s tamkajšnjimi ljudmi, ki jih zelo zanima, ka- ko se bomo pri nas lotili ob- nove vinogradništva, kako bo s krediti in kako z rajonizacijo trsnih sort. Od napovedanih novih kreditov za obnovo vi- nogradništva si mnogo obetajo. Te lepe, sončne gorice bodo rodile, le da jim je treba dati nov rod trte, treba bo na no- vo zrigolati. uporabiti najbolj- še izkušnje vinogradništva na- šega časa s terasami iai dru- gačnim načinom priprave zem- lje in ni dvoma, da bo tod bo- gat pridelek mošta in primeren dohodek vinogradnikov. Hitro je minil čas, ki mi je bil na razpolago, da sem si ogledal ta vrvež haloških ljudi okrog sodov na zbiralnici Vi- nanske zadruge, da sem se ma- lo pomenil z ljudmi in se pre- pričal, da je sedaj v Halozah najlepše ob pogledu na pre- krasno jesensko naravo, da so ljudje dobre volje ob spravlje- nem in prodanem pridelku, in da je v kleti sladka pijača, ki so je nekaj prihranili zetse... Ko sem prišel zvečer še k rampi Vinarske zadruge v Ptu- ju, So bili ob njej trije avtomo- bili polni sodov, ki so se še vrnili na teren, saj je stalno brnel v pisarni telefon in so jih klicali, da še morajo priti v Dol en o, Za vrč in Leskovec ? praznimi sodi. na katere čakajo kmetje, ki so v torek brali pri izredno ugodnem vremenu ... Dekleta Rozika, Marija in Pavla So spretno spravljale sode nad dolgo rešeto, nad katero je re^ pridno tekel mošt in Se je pri tem samo slišalo: »klok, klok, klok...« Moški so spravljali polne sode z avtomobilov in prazne nazaj nanje in delo Je teklo nemoteno dalje ... V. J. Pnpra\7a na 20 obletnico gas^^skega društva v Muretincih Prostovoljno gasilsko društvo Muretinci se resno pripravlja na proslavo 20. oble",nice ob- stoja društva, kj je nastalo še v času, ko je bilo v Mur-otincih samo 65 hiš in večdnv-vma s sla- mo kritih gospodarskih poslai>ij, ki jim je stalno pretil požar in z njim uničenje cele strnjene vasi. Možje in fantje te vasi so se leta 1934. zbrali F'od košato lipo sredi vasi in se domenili o usta- novitvi društva. To se je tudi uresničilo po zaslugi 28 članov ? predsednikom tov. Francem Ranflom na čelu, ki je na tem mestu tudi ostal do leta 1953. Tov. Janez Krajger je blagajnik že polnih 20 let. Z dobro voljo in požrtvovalnostjo vseh članov je uspelo v 10 mesetih po usta- novitvi postaviti gasilski dom. V njem s"> spravili nabavljeno birizgalno. Sledile so še paradne obleke, čelado ter razno gasil- sko orodje. Ob vdoru okupator- ja je razpolagalo društvo s 7000 din gotovine, ki je čakala na nabavo motorke in avtomobila. Z zamenjavo dinarjev v marke in obratno je društvu ostalo Ic 70 din. Z dobro voljo vaščanov in njihovo fiomočjo si je dru- štvo pomagalo do zaželjene mo- torke. Končno so je društvo lotilo še vprašanja mrliških prevozov in je nabavilo v Celju pri Pogrebnem zavodu mrtvaški voz in s tem končalo staro prakso, da so prevažali mrliče z istim; vozmj kot gnoj in polj- ske pridelke. Tudi k nabavi tega voza so vaščanj precej pri- spevali. Na dan proslave 20. obletnice obstoja društva bodo dobili ak- tivni dolgoletni člani priznanja Za dolgoletno delo v društvu v spodbudo mlajšim članom, ki bodo \'ideli, kako visoko cenijo vaščani iz Muretinc dolgoletno aktivno delo v gasilskem dru- štvu in koliko uspehov je mo- goče doseči v kraju, kjer je ljudstvo složno in pripravljeno Za svoje skupne interese storiti vse po svojih močr-h. Kostanj evec Franc Ksaoer IVleŠ^O osemdese letnik Pred osemdesetimi leti — 18. | oktobra 1874 — je v Ključa- revcih pri Ormožu stekla zibel- ka našemu pisatelju Francu Ksaverju Mešku, ki je deset- letja v pisani in govorjeni be- sedi kazal resnico svojemu slo- venskemu narodu. Visoka je ta življenjska oblet- nica! Vendar pa je pisatelj po srcu še vedno mlad in poln na- črtov. Vstaja ob štirih zjutraj in leže k i>očitku pozno zveCer. V njegovi delovni sobi le težko najdeš piX)stor, kamor lahko se- deš. Vse je obloženo s knjigami in rokopisi. Ustvarja, popravlja in oblikuje. Za njegovo osem- desetletnico bodo izšla njegova Izbrana dela. Popravil je mla- dinske povesti »Mladim srcem«, ki bodo izšle že prihodnje leto. Mariborska založba »Obzorja« bo v doglednem času izdala iz- bor iz njegove knjige »Volk spokornik«, v Koledarju Mohor- jeve družbe pa bodo slovenski bralci našli njegovo najnovejšo novelo »Strup«. Jubilant in Prežihov Voranc sta Si bila velika prijatelja. Skupaj sta snovala načrte za večje delo, v katerem naj bi bili opisani spomini na boje za neosvobojeno Koroško. Na Vo- rančevo pobudo je Meško na- pisal dramo »Koroška bol«. V njej so zgodovinski podatki iz let pred prvo svetovno vojno. vendar drame še doslej niso objavili. Baje je obležala med rokopisi v Prežihovi zapuščini. Pisatelj Meško se kljub svoji starosti ne oddahne. Napisal bo še spomine iz bojev za Koro- ško, spomine na srečanja z raz- nimi pisatelji in pesniki, pred- vsem pa ima mnogo zbranih spommov na težka leta okupa- cije. V pregnanstvu je videl ne- človeško klanje četnikov in le malo je manjkalo, da tudi nje- govo dragoceno življenje ni upihnil škorenj do zob oboro- ženega četnika. Ob vsem svojem bogatem ustvarjalnem delu je Meško ostal sknomen in z vsemi svo- jimi iskrenimi čustvi odločno na Strani nacionalno in socialno zatiranih ljudi. Prebiva in snuje pod Uršljo goro, med našimi brati, za ka- tere je napravil že toliko ko- rJstnega in plemenitega. Kot iskrenega narodnega borca, ki zasluži vse spoštovanje, mu k njegovemu visokemu jubileju prav iskreno čestitamo, s po- sebno hvaležnostjo pa se ga spominjajo njegovi rojaki iz ze- lene Prlekije, rodne pokrajine, katere milino in mehkobo je občutiti tudi v njegjovih stva- ritvah. Upravičeno so ponosni na svojega sina, ki jih tako dostojno zastopa na slovenskem književnLškem Pamasu. Zidano ali »Dutano« hišico? se vprašuje marsikateri »malih« graditeljev v okolici Ptuja in v ptujskem okraju sploh. Zdi se, da si bo priborilo tudi »butanje« stanovanjskih hišic sploš- no priznano domovinsko pravico, saj tak predlog je dal LOMO Ptuj za bližnjo konferenco mest, ki bo v Skopi ju in kjer se bo razpravljalo o odobravanju kreditov tudi za »butane« stano- vanjske hišice. Llukezen do dela in pridobivinie tehničnih spretnosti — so vrline članov Ljudske tehnike Kongresa Ljudiske tehniike Slo- venije, ki je bil v Celju v so- boto, 16. in v nedeljo, 17. okto- bra t. 1., se je udeležilo iz Ptu- ja šest delegatov v imenu or- ganizacije Ljudske tehnike v ptujskem okraju. Poročilo predsednika glavnega odbora Ljudske tehnike Slo- venije tov. Milka Goršiča je prikazalo sliko dosedanjih uspe- hov na vseh področjih Ljudske tehnike, obenem pa vrsto pobud in predlogov komisijam, da so lahko o njih didcutirale in sprejele primerne zaključke. Tovariš Milko Goršič je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je Ljudska tehnika s preorientacijo v pravo mno- žično organizacijo dosegla lep napredek, ki se kaže v pove- čanju števila okrajev, ki z ini- ciativnimi odbori Ljudske teh- nike uspešno in samostojno opravljajo svoje naloge. To po- trjuje med drugim tudi ugo- toviitev, da imamo v Ljudski tehniki Slovenije organiziranih ^4.118 članov, od tega 8109 čla- nov v 116 društvih Ljudske tehnike, 12.737 članov v dru- štvih Zvez in 3272 članov v Društvih mladih tehnikov. Razprave v komisijah so dale vrsto konkretnih predlogov, ki jih je drugi dan kongres še do- polnil in sprejel kot sklepe. Kmetijskotehnična komisija se je bavila predvsem z vpraša- njem, kako doseči pri kmeč- kem prebivalstvu čim več teh- nične spretnosti. Več diskutan- tov se -"e zavrelo Zr>. predlog da bi bHo koristno ustanoviti kmetijskoftehnične organizacije na vaseh, kmetijsko tehnične krožke in kmetijskogospodinj- ske krožke, ki se bodo lahko sčasoma razvijali v društva. Njegova glavna naloga bi bila seznaniti mlade ljudti na vasi z napredkom tehnike in jim dati priložnost doseči primemo spretnost v uporabi tehnike. Redne kmetijske in gospodinj-^ ske šole naj bi imele kmetij- skotehnične krožke, ki bi naj usposobili tečajnike za organi- zatorje in vodje takih krožkov na vaseh, kjer bodo službovali ali živeli. Glede tehnične spret- nosti učiteljstva samega pa so delegati predlagali, da bi jo ti morali pridobiti že na učitelji- šču s poukom o osnovah kme- tijstva, ki bi naj bil kot ob- vezen predmet, sicer si ni mo- goče zamišljati njihovega sode- lovanja in pomoči v kmetij- skotehničnih in kmetijskogo- spodinjskih krožkih. Glode de- narnih sredstev, ki so za vse to potrebna, je bilo prav tako veliko diskusije, ki je pokaza- la, da bodo morale v bodoče KZ, Okrajna zadružna zveza in Okrajni ljudski odbor več misliti na te potrebe in do- ločiti v svojih proračunih pri- merne vsote. Elektrostrojna komisija je pri- poročila kongresu, naj b^ v okrajih Slovenije ustanovili okrajne elektrotehnnčne komi- sije Za posredovanje tozadevne spretnosti in vzgoje na tečajih, predavanjih itd. Prav živahna je bila disku- sija v komisiji za tehnično vzgojo mladine na šolah, kjer so delegati iz raznih okrajev utemeljevali potrebo po uvedbi obveznega pouka tehničnogo- spodarskega znanja v vseh šo- lah, poudarjajoč, da gre največ za pridobivanje ljubezni do dela in za pjosredovanje spret- nosti mladini, kar ji koristi vse življenje. Pri tem praktič- nem pouku pa naj bi ne bili učenci odvisni od spretnosti ali nespretnosti učiteljskega kadra, temveč od iznajdljivosti organizacij Ljudske tehnike, ki bi morale imeti za vsebino ta- kega pouka in za ljudi, ki bi PK>sredovali otrokom njim pri- merne in najnujnejše življen- ske delovne izkušnje iz raznih tehndičnih področij. Mladini je treba pjosredovati z delovno spretnostjo ljubezen do dela in iznajdljivost, česar pa ni mogo- če doseči samo s teoretičnim jx)ukom. Po predlogu te komi- sije bi moral novo ustanovljeni Servis oskrbovati šole s takim orodjem, ki bo pouku in delu res koristno. Tovarne orodia naj bi izdelale garnituro mi- niaturnega orodja za otroke (ne samo za rezljanje), ki bi jih bilo mogoče otrokom tudi po- klanjati v obliki daril ob raznih praznikih, in ni dvoma, da bo- do taka darila prinesla otro- kom več veselja kot nekatere igrače. Seveda tudi ta komisija ni mogla mimo vprašanja ma- terialnih sredstev. Nekai disku- tantov je nakazalo na razni odpadni material G^ovinski in drugačen), ki bi ga bilo mo- goče uporabiti v prid pri teh- ničnogospodarskem po'C':u Po- trebno je le najti pot cd- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2_ Ptuj, 22. oktobra 1954 l^ariizansKi t sk iz P:y|a Ptujski okraj ima precejšnji delež pri širjenju napredne misli narodnoosvobodilnega gibanja potom tiska kar dokazuje ob- sežno gradivo, zbrano v dveh sobah muzeja NOB na ptujskem gradu. Vednp ostrejši profašističn; kurz pred drugo svetovno vojno je prisilil mladino v Ptuju, da je protestirala proti takšni jugoslo- vanski politiki tudi s tiskano be- sedo. V skladišču Mestnega gle- dališča v Ptuju si je uredila ciklostilno tiskarno, v kateri so se tiskali predvsem letaki, ki so opozarjali Slovence v Ptuju pred hitlerjansko nevarnostjo ter po- zivali na bojkot nemških lokalov. Nemški osvajalec se je dobro zavedal važnosti tiskane sloven- ske besede prj svojih potujčcval- nih načrtih. Zato se je znesel nad slovensko knjigo in nad slo- venskim tiskom sploh. Toda vedno močnejše narodnoosvobo- dilno gibanje v Ptujskem okraju je narekovalo potrebo tudi po partizanskem tisku. Tako je v februarju 1944 začela v Muretin- cih pri Ptuju obratovati ciklostil- na tiskarna, ki so jo ustanovili Simon Be^šak, Milko Golob in Tone Belšak in sicer v hiši Juli- jane Cuš. V jeseni 1944 pa se je preselila v Stogovce pod Ptujsko goro in je splošno znana pod imenom tehnika »Lacko«. Tiskala in razmnoževala je razne časo- pise, letake, pozive za vstop v NOB, za pomoč osvobodilnemu pokretu in drugo. Iz te cik^ostil- ne tiskarne so izšli tudi spodaj navedeni tiski. Pot novim idejam je utiral predvsem list s simboličnim na- slovom »NOV/ CAS«, vestnik OF in NOV za Štajersko in sicer v 1. 1944-45. Muzej NOB na ptuj- skem gradu hrani več številk tega časopisa. Iz leta 1944 je ohranjen poziv: »Slovenskim viničaTJem«. na petih straneh, ki ga je izdal Pokrajin- ski odbor OF za Štajersko vini- čarjem, da bi Se pridružili OF. Prikazan je med drugim tudi te- žak položaj viničarjev v stari Jugoslaviji in njihova usoda, če bi zmagal okupator. •»Borbena Slovenka'^ iz 1. 1945 pa je prinašala novice, predvsem z bojišč, dalje članke o vlogi žena pri nas in v svetu med dru- go svetovno vojno ter njihov de- lež v borbi s fažizmom. V težkem pričakovanju svobo- de je bil dasti priljubljen »Radio vestnik* (1945). Važen informativni časopis je bilo »Glasilo OF maiihoiskega okrožja«^. Ohranjena je prva šte- vilka od 15. I. 1945, ki prinaša aktualne članke o jugoslovanski vojski, o obnovi porušene domo- vine, o mladini v današnji borbi in drugo. Med drugim poroča tudi to, da je mladina mesta Ptuja v noči od silvestrovega na Novo leto 1954 raztrosila preko 2000 parol. Na štirih straneh je tehnika »Lacko« razmnožila tudi »Govor maršala Titadnbno. da to prinesejo, ker bi društvo že- lelo ob priložnosti proslave or- ganizirati tudi raz^^t^vo 1---■- I NOVA AVTOBUSNA PilOGA j Z 19. oktobrom 19.^4 je bila odprta redna avtobusna proga CIRKULANI^PTUJ z odhodom iz Cirkulan ob 5,45 in prihodom v Ptuj cb B,Zry in povratkom iz Ptuja ob 13 45. Avtobus vozi vsak dan razen ob nedel.f?»h. vmžnja v eno smer Pa stane 90 din. Tik pred izbruhom vojne so z uspehom igmli »Vrnitev« Ptuj, 22. oktobra 1954 Stran 3 Štefan PoŽlep: (Nadaljevtuje in konec) El AlFf^AlIll^inr Izmed no mla sih i@Kll OuIKlIf pcnog sodobne .ehnike Vzemimo na prim-r neko va- ljamo pločevine, moderno se- veda. Ce.otni delovni proces je tako mehaniziran, da deiavca takorekoč sploh ni. Ce^otoo delo kontrolirajo različni avtomati. Na enem koncu prihajajo v to- varno surovine — jeklene klade ali ingoti, na drugem pa Jo za- puščajo gotovi izdelki — raz- lične vrste pločevine ali drugi valjan^ izdelki. Dolžnost delav- cev je, da sedijo ob takoimeno- vanih komandnih mizah in pre- ko različnih sistemov signaliza- cije kontrolirajo delo avtoma- tov. Nesluten razvoj pa so v zad- njih letih doživel- elektronski računski stroji. Imenovati smemo elektronski možgani — saj znajo kaj več kakor zgolj mehanično izv^rševati različne računske operacije. Ne le da »mislijo«, znajo tudi logično sklepati, izvajati zaključke, kombinirati itd. Zapletene ma- tematične probleme rešujejo v najkrajšem času. Področje nji- hove uporabe sega v vsa pod- ročja človeške dejavnost; od različnih proračunov za nove vrste letal in orožij do zaplete- nih gospodarskih kalkulacij. Na podlagi proračuna elektronskega račimskega stroja, ki je izraču- nal, da bi razširitev korejske vojne neugodno vplivala na eko- nomsko stabilnost ZDA, se je bivši predsednik Truman odlo- čil za lokalizacijo te vojne Tudi izdelavo atomske in v najnovej- šem času vodikove bombe je omogočil tak robot-matematik. Seveda je tudi cena takega stro- ja sorazmerna njegovim zmož- nostim, da ni majhna, je goto- vo, če vemo, da vsebuje stroj po 20.000 elektronk. Za boljšo pred- stavo o njem povejmo še to, da porabi toliko električne ener- gije kot kako manjše mesto z vsemi svojimi žarnicami, kuhal- niki in motorji' Spričo čedalje večje hitrosti v avtomobilskem prometu bo morala priskočiti na pomoč tudi šoferjem. Človeški refleksi po- stajajo za večje hitrosti prepo- časni, — od tod tudi toliko šte- vilo nesreč Z uporabo elektron- skih naprav se lahko število teh nesreč zmanjša za 75 odst. Taka naprava avtomatično krman vo- zilo in prepreči večino trčenj. Nadaljnje področje uporabe elektrcMiike le elcktrcnski mi- kroskop. Z ogromno povečavo (tudi preko 100.000-kratno) je omogočil odkritje nekaterih zelo majhnih povzročiteljev bolezni — virusov omogočil pa je tudi različna odkritja v biologiji, ke- miji, fiziki itd V medicin^ se uporabljata med mnogimi dru- gimi elektr aparati tudi cnce- falograf in kardiograf — k- re- gistrirata možganske oziroma srčne tokove. Uporaba teh apa- ratov je olajšala postavljanje različnih diagnoz za bolezni teh organov. Navedli smo samo nekaj pod- ročij uporabe elektronike; se- znam je zares zelo skromen, upamo pa. da bo lahko da' vsaj približno sliko stanja in mož- nostj uporabe elektronske teh- nike. Današnje stanje te tehnike nam daje slutiti da ni več da- leč čas, ko bo človeka skoraj povsod v proizvodnji zamenjal avtomat Seveda pa tega ne smemo smatrati kot nekc-kega etičnega razvrednotenja dela, pač pa kot sredstvo, ki bo omo- gočilo človeku da se popolnoma preda umskemu delu in ustvar- janju novih kulturnih vredcot.^ Cena na ptujskem živilskem trgu v sredo, 20. oktobra 1954 za liter, kilogram ali komad Čebula 25—30, česen 80, lušče- ni fižol 40 stročji fižol 40, hren 70, krompir 10, paprika 30—45 karfijola 50 peteršilj 40, rdeča I>esa 20, redkev 25, solata en- divija 40, solata v glavah 40 špinača 60, zelje (rdeče) 25, ze- lje (v glavah) 20, zelena 30, ko- renček 3C—40, ohrovt 20—25, paradižnik 30—40. Koruza 25—28, pšenica 25 oves 20, proso 25—30, ajdova moka 30. enotna moka 42, ko- ruzni zdrob 30. Surovo maslo 400. zaseka 250 mleko 20 smetana 100—120, sir 40—70. Kokoši 250—400, piščanci 20r —500 purani 700—1000. Breskve 40—50, grozdje 70 hruške 30—50, jabolka 30—35 slive 50 orehi 100. kostanji 40 Gobe 100—1^0. sivke 60—70 jajca 17, med 280. v Se to je treba povedati o jesenski setvi Ing. Zoreč Egon Letošnje prezimovanje žit je pokazalo, da povzroča največjo škodo na žitnih posevkih rja. Na kaj nas to navaja? Na to, da je treba sejati takšna žita, ki so odporna proti rji. Skoda, ki jo povzroči rja, je v tem, da črpa hrano, ki jo potrebuje zrno za svoj razvoj in s tem povzroči, da je zgrbančeno in drobno. Temu se v veliki meri izognemo, kot že rečeno, s setvijo proti rji odpornih vrst. Najodpomejše vrste pšenice so udomačene tudi v ptujskem okraju. Te so: U 1 (golica). Ta- ka (golica), Bankut (resnica), dočim ao manj odporne sledeče vrste: Kadolsta pšenica (re- snica), Beltinka 831 (resnica) in delno Bavarska kraljica. Letos smo imeli v ptujskem okraju na razpolago predvsem seme Bavarske kraljice. Taka in nekaj U1 ter Prolifik. ! --I*ri vsej stvari pa je treba upoštevati še to, da rja moč- neje napada, čim močneje je pognojena zemlja z dušikom in v krajih, kjer nastopa pogosta megla (ob Dravi, Dravinji ali potokih), kakor tudi v vlažnih letih. Megla omogoča hitro kalitev trosov, kar je posebne važnosti pri poznih posevkih. Pozno posejana pšenica je zelo do^vzetna z a rjo in škoda je za- radi tega tem večja. Glede gnojenja ozimin pa še to: vsekakor tudi tukaj zavze- ma gnojenje zelo važno mesto, ker le pravilno gnojenje omo- goča visoke pridelke Osnovno gnojenje tudi pri ozimnih po- sevkih predstavlja hilevsld gnoj. Ta se v različnih zem- ljah različno dolgo razkraja v humxis, ki spravlja zemljo v dobro fizikalno stanje. Zemlja postane po njem rahlejša in sposobnejša za zadrževanje večjih količin vlage Posledica tega je večja dejavnost korist- nih bakterij, ki so važen čini- telj pri pridobivanju hrane rastlin. Gnoj se v težkih zem- ljah počasneje razkraja kakor v lažjih. Zato pa je treba v lahki zemlji gnojiti večkrat, če- prav 2 manjšimi količinami gnoja kakor v težkih Seveda je vprašanje gnojenja s hlev- skim gnojem nailaze rešiti z uvedbo kolobarja, poleg tega Pa pribiti, da se največja ško- da dogaja z gnojem če so ga pusti ležati v kupčkih na njivi in če se ga takoj ne za- orje. O uporab! umetnih gnojil smt nekaj povedali zadnjič, pa tudi že večkrat prej. Važno je, da na isti površini ne gnojimo vedno z istim umetnim gnoji- lom, posebno ne na zemljah, ki jim primanjkuje humusa, ker lahko pride do izčrpano- sti zemlje in padejo pridelki na izredno nizko stopnjo. Pri jesenski setvi ozimnih žit se gnoji le s tretjino koli- čine superfosfata in kalijeve soli, t. j. s 100 -150 kg super- fosfata ali 125 kg kahjeve soli na hektar Te količine zado- stujejo, da se kulture ukore- ninijo in postanejo odporne proti mrazu. Ostali del umet- nih gnojil rabi pri nadaljnjem razvoju — pri cvetenju — tvorbi in zorenju ter ga bomo dali rastlinam spomladi. Katere možnosti nudi trsn čarstvo obnovi goric (Nadaljevanje z 2. strani) Največ cepljenk je pripravila Vinarska zadruga Ptuj, KZ Jur- šinci, KG Zavrč, Vinarska za- druga Ormož in KG Podlehnik. Privatniki so malo cepili, zato glede sort in cepljenk tako re- koč izpadajo iz vrste upošteva- nja vrednih proizvajalcev trsne- ga materiala. Trsnice večjega obsega imajo letos kvalitetno visokovredni trsni material, ki bo upoi-abljen predvsem za matične vinograde na gospodarstvih, ki so brez trsnic. Večje količine cepičev so trsnice uvozile iz inozemskih obratov in pričakujemo od njih uspeh. Iz teh nasadov bodo vzeti cepiči za nadaljnjo razmnoževa- nje v trsnici Tako bomo prišli do elitnih trsov, ki so bili že ponovno odbrani in določen; za razmnoževanje. Poleg tega bodo trsničarski obrati obnovili svoje vinograde izlcljučno z odbranim trsnim materialom zato, da bodo imeli v nekai letih osnovo za kvali- tetno trsničarsko proizvodnjo. Tedaj bo obnova vinogradov iz- ključno s kvalitetnim trsnim materialom Ti novi nasadi bodo imeli elitno osnovo in bo vsak vinogradnik lahko dosegel vsr večje uspehe z bogato trgatvijo kvalitetnega grozdja, seveda če bo vestno in pridno obdelova' ter gnojil na';ad Taki trsi nar^ bodo prihranili razočaranja. Tn načrt ^e skorai že v celoti izve- den pri trsn i carskih obratih Potrebno je delo nadaljevat* brez odlašanja da bo naš vino- rodni okoliš prednjačil Po vsem rečeno ^e osnova do- bregT vinogradništva v dobrer- trsničars^tvu, ki se snuje in b-" odstranil vse šušmarje ter škod Ijivce ker bo prvovrstno trsn:- čarstvo razpolagalo s svojir^ prvovrstnim trsnim materialom za katerega bo lahko tudi ga- rantiralo Vinogradniki. svoje nasad:- boste morali obnavljati po " vodilu strokovnih komisij _^ trsnim materialom iz priznanih trsnic. da bo konec samo^-cdm^ in škode, ki Jo troijo sedaj 25- rad^ slabega vinskega pridelka vinograd*^'51^0 družine in vs3 naša skupnost. obvešča cenjene odjemalce, da je odprla o(ic{e'ek za emaMirano posodo v ostalih oddelkih nudimo še naprej na obročno odplače- vanje blago vseh vrst: tekstilno, galanterijsko volnene In bombažne ter prešite odeje, žensko, moško in otroško kon- fekcijo, pohištvo, žimnice, posteljne vložke preproge, ko- lesa, radioaparate in drugo. Stalno imamo na zalogi električni in tehnični material, na- domestne dele za kolesa, ure vseh vrst kozmetične po trebščine. klobuke, dežnike ženske, moške hi otroSke noga vice, krojaški pribor itd ZMERNE CENE! PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Izpred sodišča Pri Gasilskem d^ se ie irka- zalo. da ie Prelog proda iai drv? brez vednosti svoie matere ter brez sečnega dovoljenja na dru- ^h parcelah. Sodišče ie obhodilo Prelog? Petra n-? 4 mcecr? zanora za- radi la7,ne!'a r>rikazovaniq d^ ianskih oko''i5'^in z namenom da b-- si pridobil s tem proti- pravno premožon''<5Vn, korist t''-^ ^e s tem snravi'' Ko^tanipvr'^ "'''iPPZn v 7mnto. r\-^ ie nr«-^ri <^rr> "e<;a nn drugem T^mli^S^^ij in d'-' ie kiT-r.Tiino 7" drva pl?>čai Pro- 'oETu Petru. PriVc "/^norne ka^n-' bo mora'' p"''>?^r't' Pr<^''o^ v 7^^^- 71 s trrdinfHn cof^np JB-f-fO*'"'' 'n od?Vr>r1-n?r(o T>'vqriia gozdov nr JVrit^-., pp^Jiih Marije ip !?a If" •sodišče obhodilo na Rono dir- '^'^narno kazni, na p^.^^^^ilo sod- nih sfrni^vov ter odškodnin^ OVd« obtožbe, da bi b'' Kf^ vačič febnnria t. 1. v Zmppčv v«?? v gozdu PrpdikPkn Jo^of- »^odrl 7 broTOTrJv dreves v vred »losti nad ^000 din ip bi' or,ro~ *'en zaradi pomr.pikanja doka- rov. ♦ Zop>er Cafuta Marijo iz Sikol št. 38 bo 28. oktobra t. 1. ob 13. uri razprava ker je obtože- na, da Se je v podjetju Sloven- ske gorice v Ptuju predstavila kot natakarica zadružne gostil- ne Cirkovci ter je odpeljala na dom 194 litrov jabolčnika, ki ga ni plačala. Dobavnico jc pod- pisala z lažnim imenom Puh Marija. Medved Urban -z Dobrine se ^e spustil v tožbeni proces .== ta- stom Zerak Vincencem iz Zetal zaradi preužitka. ki bi ga moral dajati slednjemu od 41 ha veli- kega posestva z 10 ha obdelo- I -alne zemlje. I Medved Urban si prizadevs ~^a svojstven način do^^-azat- so- "liSču in preužitkarju Vincercu ''leraku da ni v stanju izpolrje- : vati obveznosti v 2vez: s prevze- mom posestva M^d drugim b: 'poral Medved dn+i Z'^raku vsako leto Jo 2 gviiojl, če domača svi- nja po vrže 4 Da o> se izognil tej klavzuli noče Medved re- diti domačin svinj, temveč jih raje jemlje v rejo od drugih Vzel je v rejo svinjo z 10 prasci ker mu po njegovem zatrjeva- nju vse domače svinje pobere kuga. Sodišče seveda tako jalo- vim izgovorom zeta Medveda ne more nasedati. Po Medvedovem obnašanju pred sodiščem pa se je tudi po- kazal žalosten odnos do tasta v tem. da se je izrazil, da se bo stari itak kmalu stegnil in da rarndi njega ni vredno hodit; na sodišče. Upajmo, da ni med kmečkimi liudmi več takih primerov s po- dobnim odnosom do starih lju- di, katerih pravice mora braniti ljudska oblast. Izšla ie napeta detektivska 7"odba B E Steven = npa: Skrivnostna gospodična Knjiga na zanimiv način opisuje dogodke :n l.^udi na dveh kon- tinentih. — Dobite jo v upravi "Ptujskega tednika Cena knjigi samo 160 dinarjev. Kako povečamo zimsko nemost kokoši? Skupna želja perutnlnarjev in potrošnikov je, da bi imeli čim- več jajc tudi v zimskem času. Tiste gospodinje, ki so bolj praktične in spretne ter znajo vzrediti zgodnje piščance — iz- valjene že v marcu ali prej — bodo to z lahkoto dosegle, saj Jim jarčke že sedaj v jeseni nesejo in bodo nesle tudi takrat, ko bo najmanj jajc na trgu. Prvi ukrep za povečanje je- senske in zimske nesnosti je to- rej pravočasna vzreja piščancev. Te piščance pa je treba umetno vzrediti, ker v zgodnji pomladi ni kokelj Kdor je torej zamudil ta čas, ne bo imel pozimi večje, ga dobička od kokoši. Zgodnji piščanci nam torej že v prvi zimi povrnejo tiste stroške, ka- tere smo imeli z njihovo vzrejo. Zato bi se morali lotiti umetne vzreje piščancev vsaj tisti, ki se mislijo kokošereji posvetiti v večji meri, če hočejo od tega imeti dobiček. Vendar pa zgod- nji piščanci še niso vse. Jajce je zelo hranljiva, krep- ka in zgoščena hrana. Vsebuje beljak, po katerem je dobila skupina hranilnih snovi ime »beljakovine«. Znano je, da so beljakovine dragocena snov, ki je tudi v človeški prehrani ce- sto primanjkuje. Obenem pa so nujno potrebne, ker sestavljajo najvažnejše dele telesa, kot meso (mišičje), kri, kožo, dlake, lase, nohte itd. Največ beljako- vin lahko dobimo iz mleka, me- sa, jajc. sira, a tudi iz rastlin, zlasti metuljčnic, ka jih vsebu- jejo največ. Se posebno mnogo beljakovin zahteva v sviOJi krmi kc^oš, če hočemo, da bo znesla jajce, ki ima tolikšno količino beljaka, poleg tega pa potrebuje še be- ljakovine za obnavljanje perja in za svojo rast. Našim koko- šim so glavni vir beljakovin gliste, deževniki, kobilice in druge žuželke, katere dobe na paši ali na gnoju. Manj belja- kovin jim nudimo sami z raz- ličnimi odpadki, kot so kri in mesni odpadki ali z mlekom. Iz navedenega lahko razumemo, zakaj so kokoši tako požrešne na vse te dobrote, ki pa jih je v zimskem času v prosti naravi težko dobiti ali pa jih sploh nL Zato moramo ukreniti drugače, da povečamo zimsko nesnost: kokošim moramo krmiti pozimi predvsem beljakovinasto krmo. Najbolj običajna, najlaže do- segljiva in cesto tudi najcenej- ša beljakovinasta krma je po sneto mleko. Ce krmimo koko- šim kuhan krompir, otrobe in žitni zdrob, zamešam,© med to krmo na vsakih 6 kokoši po en liter mleka. Kadar krmimo ku- hinjske odpadke, kri, mesne odpadke ali oljnate tropine, za- došča liter mleka na 10 kokoši. Kri je odlična beljakovinasta krma, ki jo moramo izkoristiti, zlasti pri klavnicah, kjer sedaj odteka v kanale in se izgubi brez koristi. Kdor nima stal- nega vira beljakovinaste krme, bo moral kupiti ribjo moko, suh kvas, oljne tropine, sojo ali beljakovinasto mešanico iz kakšne tovarne močnih krmil. To hrano krmimo kokošim v zimskem času. Brez dobre be- ljakovinaste krme od kokoši ne bomo imeli nobene koristi. Kmetijska posestva in kmetovalci 1 Trgovsko podjetje „ZADRU2NIK" — poslovalnica reprodukcijski matcriel v Ptuju, Srbski Irj p^^ajSh cenah vse vrste poljedelskih strojev in orodja, rezervnih delov, gum za traktorje, umetna gnojila in razna razkuže- valna in zaščitna sredstva! Za kmetijske proizvajalce re- gres od 40 do 60<'/o! — Izkoristite ugodne priložnost« in oskrbite vaše posestva z dobrimi stroji in orodjem! — V poslovalnici na Bezjabvi ul. il 4 ^^^l^ vse vaše kmetijske pridelke, sadje, zelenjavo in med po najvišjih dnevnih cenah! Obiščite nas in zadovoljni boste! dove knf za kmitovaice ZITO IN MOKA — Inž. Ivan Kranjc nas v tej knjižici sezna- nja z žitom oziroma z žitnim zr- njem kot surovino za predelova- nje v moko. Priznati moramo, da je poznavanje tega precej slabo, ne samo med proizvajalci, tem- več zlasti med mlinarji, peki in slaščičarji. Brez temeljitega po- znavanja lastnosti zrnja, ki vpli- vajo na končni izdelek moke in brez poznavanja kakovosti in lastnosti moke se ne bomo mogli izogniti velikim gospodar- skim izgubam ki jih še vedno imamo zaradi nepravilnega pre- delovanja žita in pri uporabi slabe moke. Ta knjižica bo med drugim koristen priročnik za mlinarske, pekovske in slašči- čarske učence. Opremljena je s slikami ter stane 63 din. CVETLICE LONČNICE — Ko- liko lepši bi bili naši kmečki domovi, če bi nas iz vseh oken pozdravljale cvetlice lončnice. Poskrbimo, da bodo naši domovi zopet lepi in prijazni polni cvetja in tihega veselja. Vse, kar vam je potrebno za pravilno nego in gojenje cvetlic, dobite v lepi s slikami opremljeni knjigi, ki jo je napisal vrtnarski tehnik Jože Strgar Knjiga stane 125 dinarjev. ELEKTRIKA V KMETIJSTVU — Inž. Hofler nas v tej knjigi poučuje o bistvu in praktični uporabi elektrike v gospodinj- stvu in gospodarstvu. Kdor po- zna elektriko in njene lastnosti, kdor ve na kakšen način in v kakšne svrhe jo lahko koristno uporabljamo, temu je sicer ne- varna elektrika pokoren sluga, ki mu verno služi ter olcpšujc in olajšuje življenje in naporno delo. Mnogo slik v tej knjigi nam poleg besed pojasnjuje vse od najpreprostejše električne na- peljave do kompliciranega stro- ja, ki nam pomaga v kmetijski proizvodnji. Knjiga ima 320 stra- ni ter stane 310 din. VARUJMO SE NEZGOD V KMETIJSTVU — Prav pogoste so razne nezgode v kmetijstvu, ki nam povzročajo mnogo škode in stroškov. Sicer se zdaj res pripravlja tudi socialno zavaro- vanje kmetijskih proizvajalcev, toda vseeno sta zdravje in de- lovna sposobnost vir našega zadovoljstva in ju moramo va- rovati vsepovsod. Kmetijski stro- kovnjak Tone Bantan nas v tej knjigi s sliko in besedo prav na- zorno poučuje, kaj moramo ukreniti, da zavarujemo stroje, razno orodje, električne napelja- ve in podobno ter s tem prepre- čimo razne nesreče in nezgode, ki so ravno na deželi zelo po- goste Vse to se da urediti z do- kaj preprostimi sredstvi ter sko- raj brez tuje pomoči in stroškov, zavaruje pa ti zdravje in celo življenje. Prav bo. da zaradi tega preberemo tud; to knjigo ter ukrenemo tudi na našem gospo- darstvu vse potrebno za zavaro- vanje ljudi in živali pred nezgo- dami Knjiga stane 70 din. Se bi lahko naštevali razne druge knjige ki jih ima založba »Kmečka knjiga« v zalogi za kmečko ljudstvo Vse te knjige so v vsaki knjigarni in v vsaki zadružni trgovini na razpolago vsem, ki se zanje zanimajo. S. J. Stran 4 Ptuj, 22. oktobra 1954 Predsednik Tito obišče Indijo IZJAVA NOVEGA JUGOSL. VELEPOSLANIKA V INDIJI BOGDANA CRNOBBNJE Beograd 20 okt. Novi Jugo- slovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Cmobrnja je sprejel diplomatskega urednika Tanjuga in mu odgovoril na vrsto vpra- šanj v zvezi z obiskom predsed- nika republike v Indiji in Bur- mi. Veleposlanik je izjavil: »Prepričan sem, da bodo vsi miroljubni ljudje na svetu spre- jeli obisk predsednika republike maršala Tita v Indiji kot pri- spevek k utrditvi miru. Jugoslo- vanski narodi z velikim odobra- vanjem in simpatijami pričaku- jejo ta dogodek,« je dejal vele- poslanik Crnobmja in pripomnil, da So »pogoji za utrditev miru in težnje, da bi v svetu vzpo- stavili takšne odnose, v katerih bo agresivnim siJam čedalje te- že delovati, zdaj boljši kot prej.« Za jugoslovansko-indijske od- nose je značilno medsebojno ra- zumevanje in prijateljsko sode- lovanje. »Pogosto zelo podobna ali istovetna gledišča o mnogih mednarodnih vprašanjih, zlasti v OZN, dalje podobnost pro- blemov, izvirajočih iz gospodar- skega razvoja in boj za utrditev nacionalne neodvisnosti,« je de- jal, »vse to je značilno za pri- jateljske odnose med obema dr- žavama. Nedavni obiski uglednih indijskih predstavnikov v Ju- goslaviji in jugoslovanskih pred- stavnikov v Indiji so prispevali k še boljšemu medsebojnemu razumevanju. Izraz takšnega razvoja bo tudi bližnji obisk predsednika naše republike v Indiji.« Predavanje o esperantu član esperantske akademije prof. R. Rakuša iz Maribora — avtor brošure »Esperanto važen kulturni faktor« — nam Je v ponedeljek 18 t. m., v poljud- nih besedah obrazložil pomen in vrednost mednarodnega jezika esperanto, ki kljub oviram za- vzema vedno večji razmah. Go- voreč o raznih projektih, ki so ostali le na papirju, je nagla- šal, da je delavstvo vsega sveta tista gonilna sila, ki bo spra- vila esperanto v tek. Podčrtal je, da je za kulturni kontakt potrebno znanje tujih jezikov, toda kjer ti odpovedo, pomaga ideja mednarodnega jezika. Pri- kazal je stališče naše države, Icakor še 10 drugih držav, ki bodo na generalni konferenci Unesca v novembru v Monte- videu podprle esperanto in pri- poročal učenje tega jezika kot učinkovitega sredstva za spo- razumevanje med narodi. Zahvaljujoč se predavatelju Za izvajanja, je predsednik esp. sekcije dodal, da nad 20 učencev osnovne šole že obiskuje tečaj prav tako 10 odraslih v vajen- ski Soli in da se pripravlja uvedba esperanta kot neob- veznega predmeta' v I. in II. razred gimnazije in izrazil že- ljo, da se bi posebno delavstvo bolj poprijelo učenja esperanta. Balon v Halozah v nedeljo 17. okt. zjutraj je iz smeri Trakoščana priletel ba- lon in Po tavajočem letu pristal v Skorišnjaku, 2 km od Leskov- ca v Halozah Balon je bil oglate oblike; kot velika blazina se je zvijal nad griči. Na spodnjem delu je imel priveza-no škatlo iz lepenke v izmer; 25X17X13 cm — bila je prazna. Balon ni imel nikake označbe in je najbrž re- klamno sredstvo. Napravljen je iz slične mase kot so izdelki to- varne Jugovinil v Dalmaciji. Ljudje ugibajo o poreklu balona in o vzrokih poleta. bič Nasveti %a vsakog[aT Igrače naj otroka navajajo na delo, mu razvijajo domiš- ljijo, zlasti pa naj ga vzgaja- jo. Različne kocke omogočajo sestavljanje figur in slikanic, kar vzbuja domišljijo, vzgaja pa tudi k natančnemu delu, n. pr. gradnja visokega stolpa. Tudi lutke, konjički, lončki, ku- hinje in podobno pospešujejo v .otroku duševni razvoj. MLADE KOKOŠI, ki so na vi- sokih nogah, z dolgim in ozkim trupom ter takšne, ki do jeseni ne dosežejo primerne teže ali imajo kakšne telesne pomanjklji- vosti ali pasemske nepravilnosti, še pred zimo izločimo. Od- branim, lepo raslim, pa natak- nemo na nogo pobarvane obroč- ke, da jim lahko pozneje dolo- čimo starost, ker nad tri leta stara kokoš z jajci, ki jih znese, ne vrača več krme, ki jo poje. v marcu in aprilu izvaljene jarčice začnejo nesti navadno že v oktobru ali novembru ter ob primerni hrani v ne prehladnih kurnikih nesejo preko cele zime. GUBE NA OBRAZU odpravljaš s tem, da polagaš dvakrat teden- sko na obraz mrzle obkladkc. Pomoči večkrat zganjeno platne- no krpo v prekuhano, toda hlad- no vodo in si pokrij z njo obraz. Krpo pusti na obrazu, dokler se ne ogreje, nakar stori še nekaj- krat tako. v hladnem letnem času delaj to na toplem, da si ne prehladiš glave. Naposled se obriši in si namazi obraz z dobro kremo. GRAMOFONSKE PLOSCE te- čejo kakor nove, če jih narahlo nadrgnemo z oljem. ČAJNE, KAVNE, čokoladne in kakavne madeže odpraviš z bla- ga tako, da najprej kaneš nanje kapljo glicerina. Ko blago glice- rin vsrka, zdrgni madež z alko- holom. Sobno peč najlaže očistiš s toplo milnico, ki ji prideneš malo sode in salmi Jakovega cve- ta. Na visoko peč položi nekaj pol časopisnega papirja, da ne dvigaš prahu, kj se je nabral na papirju, ko ga izmenjuješ. Plašijivost, 2ardevanje in tre- ma so posledica premajhnega zaupanja vase. 2e od malih nog je treba otroke navajati k temu, da jih ne premaga nepotrebna plahost in neupravičena bojazen. Prav tako pa je treba seveda krotiti preveliko korajžo. baha- vost in osornost. Zavese pred pranjem dobro iz- prašimo po pranju pa jih ptc- plaknemo Nikakor jih ne smemo izžcmati. Sušimo jih, potem ko smo jih poškrobili obešene s stranu V BREŽICAH SE PRIPRAVLJAJO NA „Posavski teden" v Brežicah bodo od 23. do 28. oktobra slavili svoj prvi ob- činski praznik Svečanosti in prireditve bodo združene z ve- likimi razstavami, vse pa pod naslovom: »Posavski teden v Brežicah« Občinski praznik bo posvečen spominu na ustanovi- tev (28. okt. 1941) I. brežiške čete. Četo so ustanovil: zavedni mladinci proti okupatorju, ki je tiste dni pričel s preseljevanjem Slovencev iz spodnjega Po- savja »Posavski teden« bo imel ob- širen kulturni in gospodarski program. V soboto bodo odprli veliko in lepo urejeno razstavo industrijske, trgovske obrtne in komunalne dejavnosti. »Posavski teden« bodo prire- jali vsako leto in bq sčasoma dobil značaj komercialnih sej- mov. Letos bo združen z občin- skim praznikom. Naslednja leta bo prireditev že meseca julija ali avgusta, verjetno združena s tradidonaliiin:) filoveiii^ljU^- hrvatskim festivalom v Breži- cah. V soboto popoldne bo pred poslopjem občine promenadni koncert zvečer bo otvorjena nova velika dvorana v Pro- svetnem domu. Otvoritev bo združena s slavnostnim koncer- tom orkestra in pevskega zbo- ra SKUD Brežice. Nedelja bo posvečena fizkul- turi. V ponedeljek bo telovadna akademija TVD Partizan iz Brežic ob sodelovanju vrhun- skih telovadcev TVD Partizan iz Ljubljane. V torek bo Breži- čane in gost. zabaval TOTI TEATER iz Maribora. Naslednji dan bodo gostovali prvaki za- grebške Opere. Na sam dan občinskega praznika bodo položili vence na grobove in spomenike pad'ih borcev Nato bo slavnostna seja Ljudskega odbora mestne ob- čine Brežice Popoldne bodo ve- like meddruštvene motodirke in košarkarska tekma med čla- nom I. zv. lige MONTAŽNO iz Zagreba in BREŽICAMI. Brežice se lepo in marljivo pripravljajo na svoj prvi ob- činski praznik in POSAVSKI TEDEN. V duhu priprav ureju- jejo ceste, pločnike, hišne fasade in slavnostne objekte. Skoraj vsi hišni lastniki si tjodo pri- skrbeli nove zastave, tako da bo mesto res lepo proslavilo svoj prvi praznik in gostoljubno sprejelo goste in obiskovalce POSAVSKEGA TEDNA. -ek Okrajno giedalisCe Ptuj v soboto, 23. oktobra t. 1., bo v Okrainem gledališču Ptuj druga premiera v sezoni 1954/55. Uprizorili bodo znano italijan- sko komedijo v treh dejanjih Niccodemijev »Scampolo« (»Po- stržek«). Ta igra je doživela povsod velik uspeh in topel sprejem pri občinstvu. Polna je prisrčnosti in lahkih, komičnih prizorov, k: obravnavajo eno izmed vsakodnevnih »zadev« predvojnega Rima, kar pa se lahko dogaja tudi dandanes in marsikje — Režijsko je delo pripravil kot gost režiser Emil Frelih, ki ie napravil tudi scen- ske osnutke. V igri nastopajo: Boris Koče- var kot inženir Nino S3cchi, Franjo Gunžer kot inženir Giulio Bernini: njegovo ženo Emilio igra Ančka Bajgotova, učitelja Gigliolija — Danijel Sugman, natakarja Egista — Lojze Matjašič Franco ~ Berta Ukmarjeva, Scamix>.la pa Dani- ca Senkinčeva. Sobota, 23. oktobra 1954, ob 20. (8.) uri: Dario Niccodemi: »Scampo-o« (»Postržek«), kome- dija v treh dejanjih. Premiera. Režija in scena Emil Frelih k. g. Nedelja, 24. oktobra 1954, ob 15. (3.) uri: Buck-Rabadan: »Kvej-Lan« kitajska igra v štirih dejanjih z glasbo. Sedmič! Četrtek 28. oktobra 1954, ob 20. (8.) uri: Dario Niccodemi: »Scampolo« (»Postržek'<) ko- medija v treh dejanjih. Prva repriza. S P3¥liho smo govorili Kaiko daleč je Ljubljana in kje je Polenšak! O Pavlihi še sanjati niismo mogli, ker nismo vedeli, kdo je in kakšen je. On pa je mislil na nas in se pri- pravljal na dolgo pot v naš kraj. Preteklo nedeljo se je s Peter- šiljčkovo mamo pripeljal k nam. Za nas pionirje in za naše manjše bratce in sestrice je prišel. Prav zares! In če nas otrok ne bi bilo, bi ga miličnik odgnal v črno ječo, ker ga je skopuh Dolžan hudobno zatožil. Pomislite! Pred samim sodni- kom smo stali kot prave priče in po pravici reševali poštenega Pavliho. Tako dobro smo pri- čali, da je bil oproščen vsake krivde, njegov krivični tožnik pa obsojen. Pavliha! PavUha! Vrni se na Polenšak! Stokrat in tisočkrat bomo še pričali za tvoja poštena dela in Peteršiljčkovi mami bo- mo pomagali, da si bo opomogla in postala zdrava in močna žena. rO NI LAŽ Za zakonske može Na neki razstavi v Liverpoolu (Anglija) je bila razstavljena modema priprava za pranje kuhinjske posode, nad njo pa napis: »Ta stroj nadomešča de- lo dveh zakonskih mož.« Luknje v siru Švicar Albert Bitzius pripo- veduje v nekem svojem spisu, da so Švicarji v pretelclosti smatrali sir, v katerem so pri izdelavi nastale luknje, za iz- meček. Sele veliko povpraševa- nje iz inozemstva je napotilo izdelovalce k izdelavi luknja- stega sira. Potrošniki so namreč misliili, da je sir tem boljši, čim večje luknje so v njem. V resnici pa luknje nimajo nobe- ne zveze s kvaliteto sira. Te na- stanejo pri tvorbi plina iz ogljenčeve kisline in so tem večje, čim bolj je sir zaprt pred zrakom. Hiša iz časopisnega papirja Med najznamenitejše stano- vanjske hiše v Ameriki spada brez dvoma hiša v mestecu I*i- geon Cove v državi Massa- chusetts, kjer si je neki mi- ster Stenmen domislil zgraditi hišo iz časopisnega papirja. Zidovi hiše so zlepljeni iz 215 papirnih slojev, deli notranje opreme pa so izdelani prav ta- ko iz časopisnega papirja. Pi- salna miza je sestavljena iz po- ročil o Lindberghovem poletu čez Atlantski ocean, knjižna omara pa iz časopisov v tujih jezikih. Klavir je prevlečen s poročili o Byrdovi ekspediciji na južni tečaj. Vdova originalnega graditelja je organizirala vodstvo ogledo- valcem skozi originalno hišo, sa- ma Pa v njej ne stanuje več, ker je gasilska policija ugoto- vila, da hiša ni vama pred ognjem. Svetujte mu! Londonski »Times« je objavil pred kratkim sledeči inserat: »Oče treh sinov si želi hčerke. Ali bi mu lahko kdo v tem po- gledu kaj svetoval? Naslov v upravi.« BRZOTURNIR ŠAHOVSKEGA DRUSTVA PTUJ za mesec oktober se je končal s sledečim vrstnim redom: 1. Rudolf 9 točk, 2. Podkrajšek 7. 3.-4. mesto si delita Pernat in Ivric itd. Za dobro voljo Kandidat In profesor Profesor: »Vaši odgovori mi doslej niso napravUi posebnega veselja.« Kandidat: »Meni pa vaša vprašanja, tovariš profesor.« Pozabljivec — Dragi, včasih je treba tu- di kaj pozabiti! — Vem, in to eem že davno sklenil, le da na to cesto po- zabim. Sožalje — Iskreno sožalje, dragi ko- lega! — Zakaj vendar, saj se ni nič zgodilo. — Že, že, toda moja žena je dobila nov plašč tn bo danes obiskala tvojo ženo ... Iz šole Učitelj: »Kdo lahko pove, kaj je odkril Kolumb?« Učenec: »Jajca, tovariš uči- telj!« Možje med seboj — Vsak dobi takšno ženo, ka- kršno si zasluži. — Jaz nisem oženj en. — No, to si moral biti pri- den! Brez zdravnika — Kaj vendar počno ljudje v krajih, kjer ni zdravnika? — Umirajo kar brez njega... Kaj je paradoks? Paradoks je, če planinec na višini ni na višini, ... če kdo nosi dO'lge hlače kratek čas, nato pa jih odreže in nosi krat- ke dolgo časa ... OGLEDALO ALI PREPROGA — Vedno se ogleduješ v oglc- — Seveda. V preprogi se ven- dar ne morem. SENZACIJA — Pomislite, čitala sem, da so ljudje, ki potrebujejo samo štiri ure nočnega spanja. — Takšnega človeka imam jaz doma. Včeraj je bil star štiri me- sece. BILO BI PREDRAGO — Res ne vem, kaj bi kupil svoji ženi za rojstni dan. j — Povprašaj vendar ujo samo. 4 — 2e, žc, toda to bi prišlo predrago. RAZOČARANJE Tovariš Komik je prišel prvič v Koln. V hotelski sobi je bilo prvo, kar je napravil, da je vzel brisačo, jo pod vodovodno pipo namočil, nato pa povohal rekoč: »Sem si takoj mislil, da je tudi s to kolonjsko vodo velika pre- vara.« Brez besed MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh do 22. do 25. oktobra ameriški film »PRVA DAMA AMERIKE« in v dneh od 26. do 28. oktobra italijanski film »NEHVALEŽNO SRCE«. DE2URNA TRGOVINA v soboto, dne 23. oktobra 1954: »KOLONIALE«, Bezjakova ul.9. DE2URNA TRAFIKA v soboto, 23 okt. 1954 popoldne: Trafika v Lackovi ulici (Kokol). Opremljeno sobo oddam in pro- dam razno pohištvo. Naslov v upravi lista. Podpisana Kranje Neža iz Orešja preklicu jem neuteme- ljene trditve o Kukovec Albini iz Orešja štev, 14. 3LOK MOTORJA znamke »Fiat -Balilla 508« kupi takoj Kme- tijsko gospodarstvo Za vrč pri Ptuju. KOMPLETEN INSTALACIJSKI MATERIAL za hišni vodovod — tipa »Garvens« — s 100- litrskim kotlom in avt. elek- tromotorjem prodam. Naslov v upravi podružnice »Sloven- skega poročevalca« v Ptuju. PISALNI STROJ znamke »Lit- toria«, dobro ohranjen, pro- dam Za 35.000 dinarjev. Na- slov v upravi lista. MOTOR, 1—2 ali 3—4 KS, ku- pim. Naslov v upravi lista. ŽEPNO URO z verižico sem iz- gubil od Popovec do Bclečke vasi. Najditelja prosim, da sporoči svoj naslov upravi li- sta. POSTREZNICO za 8 ur dnevno iščem. Vprašati v upravi lista. PRODAM košnjo zelenega ovsa. Mariborska c. 10. Ptuj. PRODAM HISO in nekai zem- lje. Naslov v upravi lista. Iščemo večje število zidarjev in nekvalificiranih delavcev za sezonska dela. Ponudbe poslati ali se osebno zglasite pri Okrajnem remontnem podjetju Ptuj, Ormoška cesta