HO ŠILCI USODE SVETU BUSTOS DE PERON Y EVA PERON EN LA CUMBRE DEL ACONCAGUA El pasado miercoles fue alcanzada, una vez mas, la cumbre del Aconcagua. La nueva hazana la cumplio la expedi- cion denominada Sargento Farina, la que al dar termino al escalamiento colo- loco en la cima bustos del general Peron y de su esposa, senora Eva Peron. Lue- i go emprendio el descenso. Integraban el grupo el suboficial principal Felipe Aparicio, que actuo como jefe y perso- nal del destacamento escuela numero 1 de Montana; ademas formaron parte del contingente el suboficial principal Carlos Alberto Rodrfguez, del Liceo Militar Ge- DOPRSNA KIPA PERONA IN EVE PERON NA VRHU ACONCAGUA Prejšnjo sredo je bil znova premagan vrh Aconcague. Nanj se je povzpela sku¬ pina vojakov, imenovana Sargento Fa¬ rina. Vojaki so na vrhu Aconcague po¬ stavili doprsna kipa predsednika repu¬ blike generala Perona in njegove pokoj¬ ne soproge Eve Peron. Skupino je vodil podčastnik Felipe Aparicio iz vojaške planinske šole štev. 1., kot člani so pa bili v ekspediciji pod¬ častnik Carlos Alberto Rodriguez iz vo- VAL MRAZA NAD EVROPO neral Espejo; el sargento ayudante An- dres Lopez, del regimiento motorizado Buenos Aires y el sargento Mauricio Rossi, de la 6^ compania de Vigilancia del Interior, reforzada. El anuncio del exito de la ascension fue hecho mediante un comunicado, por la Agrupacion de Montana Cuyo, en el que se senala que los andinistas debieron soportar recios temporales que, sin em¬ bargo, no pudieron quebrar su decision de realizar los propositos que los guia- ban. jaške šole General Espejo, pomožni na¬ rednik Andres Lopez iz motoriziranega regimenta Buenos Aires in Mauricio Rossi narednik 6. kompanije Gorske var¬ nostne službe. Novico o posrečenem vzponu na vrh Aconcague je objavila vojaška planinska posadka Cuyo, ki v sporočilu tudi nava¬ ja, da so med tem časom divjali na Aconcagui močni snežni viharji. Malokje nastopajo politiki toliko za to, da bi jih zgodovina zapisala z velikimi črkami v svoje anale, kakor je to ravno v diplomaciji. Diplomacija, kakor jo da¬ nes poznamo, je sicer komaj kaj več sta¬ ra kot deset stoletij, pa si je vendar znala ustvariti toliko norm in oblik za svoje udejstvovanje, da so se njenih za¬ konov morali držati vsi, ki so poslej sto¬ pali v njeno areno. Do sredine prejšnje¬ ga stoletja je bila diplomacija lovišče za aristokracijo, šele potem, ko je napočila doba dviga mas, so morati ti kloniti in se umakniti iz prvih vrst. Bolj kot v dobi liberalizma se je pozneje v dobi, ko so socialistične stranke prevzemale oblast, govorilo o tem, da bo sedaj konec tajne diplomacije, da bo zunanja politika po¬ stala področje, kjer se bodo mogli vsi uveljavljati, ki bodo imeli zato primer¬ nih sposobnosti. Konec bo kabinetnih skrivnosti, tajna diplomacija, ki je zakri¬ vila toliko vojska, bo odpravljena in ta¬ ko ne bo več vojska in prodanih državni¬ kov, ki bi vodili politiko trustov in mo¬ nopolov. Toda kako hitro je prišlo razoča¬ ranje. Dokler so delali mednarodno po¬ litiko pripadniki takozvanih fevdalnih ali pa aristokratskih režimov, se je ve¬ lika vojska izcimila k večjemu ena na stoletje, v dobi dviga mas pa smo imeli v zadjnh 80 letih kar tri velike vojske, od teh sta bili dve, ki sta bili svetovni, pojm, ki je bil neznan še pred sto leti. Trenotno zaseda v Berlinu konferenca štirih zunanjih ministrov, ki hoče rešiti svet pred tretjo svetovno vojno. Toda ti štirje se vsaj enkrat na teden sestajajo ha tajne konference; te tajne konferen¬ ce pa zahteva vedno samo eden — Molo¬ tov, ki da je zastopnik najbolj “demo¬ kratske zveze republik na svetu”, zve¬ ze dežela, kjer že skoraj 40 let “vlada¬ jo” proletarske množice kot nositeljice najbolj naprednega reda na svetu, ki da So tajno diplomacijo zatrle. Ko je 1. 1815 začel zasedati na Duna¬ ju takozvani “dunajski kongres”, da po¬ mete z razvalinami napoleonskih vojska, so bili glavni zastopniki med njimi res da sami aristokrati, princi, knezi, grofi in baroni. Kdor ni bil vsaj baron, še ponoči ni mogel na cesto. Pred začetkom kongresa so se ti knezi sveta nekaj ted¬ nov kregali o tem, kdo ima med njimi prednost za vstop v sejno dvorane. Princ Metternich ni hotel priti za princem Čartoriskim, princ Talleyrand ne za Ca- stelreaghom; nastala je silna zmeda, do¬ kler nazadnje niso v palači Belvedera odkrili dvorane, ki je imela toliko vrat, kolikor je bilo glavnih delegatov. Tako so prihajali vsak skozi svoja vrata... Tokrat je v Berlinu tudi nastala mučna zadrega, ker v sejno dvorano niso mogli postaviti okrogle mize, okrog katere nikdo ne bi imel zavesti, da sedi na zadnjem mestu. Zato so postavili veli¬ ko mizo na štiri enako ogle, a bi nesre¬ ča bila najbrž neizogibna, ako bi uspel Molotovljev predlog, da se naj konferen¬ ca štirih razširi na konferenco petih. Konferenca bi se najbrž razbila že pred začetkom, ako ne bi mogli dobiti mizarja, ki bi izdelal mizo na pet enakih oglov. Napredni demokrati in nosilci volje ši¬ rokih ljudskih množic se radi kažejo ljudstvu v kar najbolj “proletarskih” opremah. Tako je bil med takimi zlasti Hitler, pa tudi Stalin. Hitler je ob iz¬ bruhu vojske celo napovedal, da ne bo odložil vojaške bluze do konca vojske; Uboga blUza — ih fes mu je ni bilo tre¬ ba odložiti njemu samemu. Toda kako je ta mož sanjal o tem, kakšno bo nje¬ govo “cesarstvo” po zmagi. Svoje opro¬ de in magistre je hotel imeti vse malo manj kot angele na tem svetu. Tako je kar drhtel od zaviste, ko je vsako leto na starega leta dan sprejemal diplomat¬ ski zbor, v čigar imenu mu je dekan zbora takratni nuncij v Nemčiji nadškof Pacelli (sedanji papež Pij XII) izrekal čestitke,- Njegove dostojanstvene, a sve¬ čane obleke Hitler ni mogel prenesti. Po tem sprejemu je sklical k sebi svoje ar¬ hitekte in umetnostne referente, ki so mu morali krojiti uniforme za njegove veličnike in sicer po kroju, ki ga je no¬ sil nuncij msgr. Pacelli; “Pomislite, ta Pacelli v svoji obleki, saj je bil tako velik, da je zavzemal prostor od nebes do tal. Hitler je slutil veličino, ki jo daje osebnost službi, ne pa obleka osebi. Zgo¬ dovina rada naplavlja v take situacije osebe, ki jih hoče posebej osvetliti. Ko Napoleon ni bil več tako prevzeten, a še vedno v zenitu svojih sil, je 1. 1812 mo¬ ral odgovoriti enemu svojih generalov, kako naj postopa s papežem v Rimu. Na¬ poleon mu je odgovoril: “S papežem ravnajte tako, kakor da ima vojsko, ki šteje 100.000 mož.” Ta izjava je veljala takrat toliko, kakor če bi kdo danes ho¬ tel reči, da ima Vatikan zalogo atomskih bomb. Ko je bil Churchill zadnjič pri Stalinu, ga je tudi opozarjal na papeža Pija XII in na to, da bi bilo primemo, da komunisti s katolicizmom primerneje postopajo. Stalin pa se je nasmejal in vprašal Churchilla, koliko divizij pa ima papež. Ko se je Churchill vrnil v Lon¬ don, je sporočil to vprašanje Piju XII, ki je odgovoril Churchillu, da naj spo¬ roči Stalinu sledeče: “Recite mojemu si¬ nu Jožefu, da bo moje divizije srečal v nebesih...” Dunajski kongres je 1. 1815 postavil temelje tedanji Evropi, ki so bili taki, da vsaj 50 let ni bilo večjih konfliktov, še dolgo v naš čas je veljalo nekaj “sta¬ rih oblik, ki so ohranjale diplomaciji njen sloves. Porušili so jih v glavnem tisti, ki so v mednarodno areno prinesli ljudi takih kvalitet, kakor je bil na pr. Višinski, rabelj Stalinovih procesov, von Ribbentrop, ki ga dr. Goebbels sam Prejšnji teden so štirje zunanji mini¬ stri zasedali v sovjetskem delu Berlina. Seje so bile v palači sovjetske ambasa¬ de in Molotov je bil gostitelj, ki mu ni bilo primere, kakor poročajo nekateri dopisniki, ki so Smeli bližje dvoranam, kjer so bile seje ih vse prireditve. In teh prireditev ni bilo malo: Molotov ni prirejal samo zakusk med odmori sej, ampak je bil vsak večer na sporedu še sprejem ali večerja, po večerji pa kon¬ certni ali umetniški program. Umetnike za ta del konference so Molotovu s po¬ sebnimi letali vozili iz Moskve; nasto¬ pali so pianisti, virtuozi, pevci in baleti. Tako je na eno takih slovesnosti bila povabljena tudi soproga ameriškega državnega tajnika Dullesa. Molotov jo je ves večer obdajal s posebnimi dokazi po¬ zornosti in ko je ga. Dulles izrazila že¬ ljo, da bi rada videla dvorano, kjer so seje konference štirih, se je Molotov glo¬ boko priklonil in ji po tolmaču odgovoril, da ji rad pokaže dvorano. Odvedel jo je tja in ji pokazal mesto, kjer sedi njen mož, ter ji rekel: “Vidite, madam, tam pa sedi Vaš mož, ki mi povzroča toliko težav.” “Oh, saj vem, da ste mu kos”, mu je odgovorila ga. Dulles. Molotov se je spet s priklonom zahvalil za poklon in rekel: “že, že, vendar so oni trije pro¬ ti meni samemu.” — Res je Molotov sam, toda verjetno mu ta osamljenost ne more kaj preveč na živce. Na eni sej je kar javno dokazal, kako varnega in trd¬ nega se čuti v tej osamljenosti. Ko je govoril Dulles, se je spustil v tako zbi¬ janje šal z Gromikom, da sta se oba za¬ gnala v tak smeh, da ju je moral Bi- dault, ki je predsedoval, pozvati k redu, s tem da je potolkel s svinčnkom po mizi. NEMŠKO VPRAŠANJE V POPOLNI ZAGATI Prva dva tedna konference so štirje zunanji ministri porabili za to, da so skušali doseči sporazumni zaključek v sporu o Nemčiji. Zahodni zavezniki so povedali svoje in to V načrtu, ki ga je predložil angleški zunanji minister Eden; naslednji dan je odgovoril Molotov. Med zavezniškim ih sovjetskiih stališčem je sedaj prepad Večji, kot pa pred začet¬ kom konference. V zahodnih prestolni¬ cah prevladuje pesimizem, v Nemčiji sa¬ mi so zlasti v Bonnu že prišli do spo¬ znanja, da rešitve nemškega vprašanja ne bo — verjetno bo Nemčija morala ostati razdeljena tako dolgo, kakor bo to sovjetom kazalo. v svojih spominih navaja kot največjo puhlost' vsega nacizma, v Moskvi sami pa Stalina, ki se je v terminologiji sicer srečal z mislimi Napoleona, bil pa večji avtokrat, kot pa katerikoli fevdalist ali absolutistični vladar v zgodovni člo¬ veštva. Ko je bil Talleyrand na sejah dunaj¬ skega kongresa, se je čutil tako vzviše¬ nega, da je gledal vedno skozi okno, ko je govoril, samo da ne bi priznaval svo¬ jega nasprotnika za sebi enakega. To¬ krat zasedajo v Berlinu trije zahodni za¬ vezniki in zdi se, da se ti kar prileplja- jo na Molotova usta, kakor da bi priča¬ kovali od njega slednjič vendarle rešil¬ no bilko. Toda te ni in izgleda, da je še dolgo ne bo.. . Predstavnik najbolj ljudske, množične, proletarske, napred¬ ne” države na svetu Molotov bi bil pri¬ pravljen obesiti koga na svojo rešilno bilko samo tedaj, ako bi sedel z njim za mizo na tajen razgovor, na tako kupčijo, kakor sta 'jo v srednjem veku in pa v času absolutizma sklepala dva, ki sta se naučila svojih modrosti pri Machiavelli¬ ju. Toda tako bilko je močnejši (v tem primeru Molotov) vedno nastavil tako, da je nato pri prvi priliki mogel zadrgni¬ ti vrat svojemu partnerju. Krog se tako zaključuje, tragika zgo¬ dovine pa je v tem, da je na polju med¬ narodne politike najbolj nemoralen re¬ žim, ki je obljubljal, da bo ustvaril novo dobo masam, ki so se dvignile. Komu¬ nizem je tudi na tem polju tista velika prevara kot je to na drugih področjih. A je od njega odvisen mir na vsem svetu. V tej prvi rundi razgovorov bi bilo na zavezniški strani podčrtati, da je bila njih zmaga v glavnem v tem, da so osta¬ li vsi trije enotni in da so s svojimi predlogi dokazali obema Nemčijama, vzhodni in zahodni, da so le oni tisti, ki žele tako enotno Nemčijo, ki bi bila res¬ nično svobodna in demokratična, Sovjeti bi pa mogli ugotoviti to prednost, da bo¬ do le oni tisti* ki bodo nazadnje določa¬ li, kakšna bo oblika Nemčije in da na zahodu že narašča preplah pred sovjet¬ sko trmo in nepopustljivostjo, ker si nikdo ni na jasnem, na kaj vse se to sovjetsko stališče opira. Vsa mednarod¬ na politika je v vrtincu, ki mu ritem do¬ ločajo oblastniki v Kremlju. V Nemčiji sami, tako v zahodni, ka¬ kor tudi v vzhodni, odpor proti tej so¬ vjetski politiki narašča. Dočim so v za¬ hodni Nemčiji socialisti računali, da bo¬ do v Berlinu sovjeti zavzeli tako sta¬ lišče, da bi jim to njih borbo proti Ade¬ nauerju olajšalo, so po odgovoru Moloto¬ va na predlog o volitvah v vsej Nemčiji morali sedaj ugotoviti, da bi pri takih Volitvah najbrž bili oni največja žrtev, ker bi jih komunisti v vzhodni in zahod¬ ni Nemčiji pohodili. Tako je med to kon¬ ferenco sedaj v Berlinu prišlo do zbliža- nja med zastopnikom bonnske vlade von Bfentanom in predsednikom Socialistič¬ ne stranke Ollenhaušenom — socialistič¬ na opozicija se odloča za sodelovanje z bonnSko vlado v vseh Vprašanjih zuna¬ nje politike. BORBA ZA EVROPSKO VARNOST Nemški socialisti niso bili nikdar pro¬ ti Evropski obrambni skupnosti. Očitali so le Adenauerju, da ne bi bil smel po- preje pristopiti k pogodbi o EOS, dokler ne bi bila vsa Nemčija združena. Trdi¬ li so, da bodo sovjeti kmalu dopustili ze¬ dinjenje Nemčije, nakar bi se vsa Nem¬ čija mogla pravilneje vkjučiti v snujočo se evropsko Unijo. Ko so opazili, da Ade¬ nauer ne popušča, so ga celo napadali, da bo s tako politiko celo preprečil, da bi sovjeti vzhodno Nemčijo sploh kdaj zapustili. Sedaj so v Berlinu sovjeti po¬ kazali, kakšha bi morala biti zedinjeha Nemčija, ko so predlagali tak postopek, ki bi Vso Nemčijo spremenil v komuni¬ stično republiko in tako v sovjetsko sa¬ telitsko državo. Taka Nemčija bi prišla do R%na in brž ko bi v Berlinu vladali kom. komisarji, bi bile ure svobodi v Franciji tudi štete. Zato računajo sedaj, da bo tudi franco- Evropo je zajel nov mrzli val, ki je pridrl iz Sibirije. Temperatura je pad¬ la globoko pod ničlo in so imeli: v An¬ gliji do — 21°C, v Franciji — 18VC, v Italiji — 20?C, v Nemčiji in Avstriji do - 28?C, v Sloveniji — 28