HO ŠILCI USODE SVETU

BUSTOS DE PERON Y EVA PERON EN LA CUMBRE
DEL ACONCAGUA

El pasado miercoles fue alcanzada,
una vez mas, la cumbre del Aconcagua.
La nueva hazana la cumplio la expedi-
cion denominada Sargento Farina, la
que al dar termino al escalamiento colo-
loco en la cima bustos del general Peron
y de su esposa, senora Eva Peron. Lue- i
go emprendio el descenso. Integraban el
grupo el suboficial principal Felipe
Aparicio, que actuo como jefe y perso-
nal del destacamento escuela numero 1
de Montana; ademas formaron parte del
contingente el suboficial principal Carlos
Alberto Rodrfguez, del Liceo Militar Ge-

DOPRSNA KIPA PERONA IN EVE PERON
NA VRHU ACONCAGUA

Prejšnjo sredo je bil znova premagan
vrh Aconcague. Nanj se je povzpela sku¬
pina vojakov, imenovana Sargento Fa¬
rina. Vojaki so na vrhu Aconcague po¬
stavili doprsna kipa predsednika repu¬
blike generala Perona in njegove pokoj¬
ne soproge Eve Peron.

Skupino je vodil podčastnik Felipe
Aparicio iz vojaške planinske šole štev.
1., kot člani so pa bili v ekspediciji pod¬
častnik Carlos Alberto Rodriguez iz vo-

VAL MRAZA NAD EVROPO

neral Espejo; el sargento ayudante An-
dres Lopez, del regimiento motorizado
Buenos Aires y el sargento Mauricio
Rossi, de la 6^ compania de Vigilancia
del Interior, reforzada.

El anuncio del exito de la ascension
fue hecho mediante un comunicado, por
la Agrupacion de Montana Cuyo, en el
que se senala que los andinistas debieron
soportar recios temporales que, sin em¬
bargo, no pudieron quebrar su decision
de realizar los propositos que los guia-
ban.

jaške šole General Espejo, pomožni na¬
rednik Andres Lopez iz motoriziranega
regimenta Buenos Aires in Mauricio
Rossi narednik 6. kompanije Gorske var¬
nostne službe.

Novico o posrečenem vzponu na vrh
Aconcague je objavila vojaška planinska
posadka Cuyo, ki v sporočilu tudi nava¬
ja, da so med tem časom divjali na
Aconcagui močni snežni viharji.

Malokje nastopajo politiki toliko za to,
da bi jih zgodovina zapisala z velikimi
črkami v svoje anale, kakor je to ravno
v diplomaciji. Diplomacija, kakor jo da¬
nes poznamo, je sicer komaj kaj več sta¬
ra kot deset stoletij, pa si je vendar
znala ustvariti toliko norm in oblik za
svoje udejstvovanje, da so se njenih za¬
konov morali držati vsi, ki so poslej sto¬
pali v njeno areno. Do sredine prejšnje¬
ga stoletja je bila diplomacija lovišče za
aristokracijo, šele potem, ko je napočila
doba dviga mas, so morati ti kloniti in
se umakniti iz prvih vrst. Bolj kot v dobi
liberalizma se je pozneje v dobi, ko so
socialistične stranke prevzemale oblast,
govorilo o tem, da bo sedaj konec tajne
diplomacije, da bo zunanja politika po¬
stala področje, kjer se bodo mogli vsi
uveljavljati, ki bodo imeli zato primer¬
nih sposobnosti. Konec bo kabinetnih
skrivnosti, tajna diplomacija, ki je zakri¬
vila toliko vojska, bo odpravljena in ta¬
ko ne bo več vojska in prodanih državni¬
kov, ki bi vodili politiko trustov in mo¬
nopolov.

Toda kako hitro je prišlo razoča¬
ranje. Dokler so delali mednarodno po¬
litiko pripadniki takozvanih fevdalnih
ali pa aristokratskih režimov, se je ve¬
lika vojska izcimila k večjemu ena na
stoletje, v dobi dviga mas pa smo imeli
v zadjnh 80 letih kar tri velike vojske,
od teh sta bili dve, ki sta bili svetovni,
pojm, ki je bil neznan še pred sto leti.
Trenotno zaseda v Berlinu konferenca
štirih zunanjih ministrov, ki hoče rešiti
svet pred tretjo svetovno vojno. Toda ti
štirje se vsaj enkrat na teden sestajajo
ha tajne konference; te tajne konferen¬
ce pa zahteva vedno samo eden — Molo¬
tov, ki da je zastopnik najbolj “demo¬
kratske zveze republik na svetu”, zve¬
ze dežela, kjer že skoraj 40 let “vlada¬
jo” proletarske množice kot nositeljice
najbolj naprednega reda na svetu, ki da
So tajno diplomacijo zatrle.

Ko je 1. 1815 začel zasedati na Duna¬
ju takozvani “dunajski kongres”, da po¬
mete z razvalinami napoleonskih vojska,
so bili glavni zastopniki med njimi res
da sami aristokrati, princi, knezi, grofi
in baroni. Kdor ni bil vsaj baron, še
ponoči ni mogel na cesto. Pred začetkom
kongresa so se ti knezi sveta nekaj ted¬
nov kregali o tem, kdo ima med njimi
prednost za vstop v sejno dvorane. Princ
Metternich ni hotel priti za princem
Čartoriskim, princ Talleyrand ne za Ca-
stelreaghom; nastala je silna zmeda, do¬
kler nazadnje niso v palači Belvedera
odkrili dvorane, ki je imela toliko vrat,
kolikor je bilo glavnih delegatov. Tako
so prihajali vsak skozi svoja vrata...
Tokrat je v Berlinu tudi nastala mučna
zadrega, ker v sejno dvorano niso mogli
postaviti okrogle mize, okrog katere
nikdo ne bi imel zavesti, da sedi na
zadnjem mestu. Zato so postavili veli¬
ko mizo na štiri enako ogle, a bi nesre¬
ča bila najbrž neizogibna, ako bi uspel
Molotovljev predlog, da se naj konferen¬
ca štirih razširi na konferenco petih.
Konferenca bi se najbrž razbila že pred
začetkom, ako ne bi mogli dobiti mizarja,
ki bi izdelal mizo na pet enakih oglov.

Napredni demokrati in nosilci volje ši¬
rokih ljudskih množic se radi kažejo
ljudstvu v kar najbolj “proletarskih”
opremah. Tako je bil med takimi zlasti
Hitler, pa tudi Stalin. Hitler je ob iz¬
bruhu vojske celo napovedal, da ne bo
odložil vojaške bluze do konca vojske;
Uboga blUza — ih fes mu je ni bilo tre¬
ba odložiti njemu samemu. Toda kako
je ta mož sanjal o tem, kakšno bo nje¬
govo “cesarstvo” po zmagi. Svoje opro¬
de in magistre je hotel imeti vse malo
manj kot angele na tem svetu. Tako je
kar drhtel od zaviste, ko je vsako leto
na starega leta dan sprejemal diplomat¬
ski zbor, v čigar imenu mu je dekan
zbora takratni nuncij v Nemčiji nadškof
Pacelli (sedanji papež Pij XII) izrekal
čestitke,- Njegove dostojanstvene, a sve¬
čane obleke Hitler ni mogel prenesti. Po
tem sprejemu je sklical k sebi svoje ar¬
hitekte in umetnostne referente, ki so
mu morali krojiti uniforme za njegove
veličnike in sicer po kroju, ki ga je no¬
sil nuncij msgr. Pacelli; “Pomislite, ta
Pacelli v svoji obleki, saj je bil tako

velik, da je zavzemal prostor od nebes do
tal.

Hitler je slutil veličino, ki jo daje
osebnost službi, ne pa obleka osebi. Zgo¬
dovina rada naplavlja v take situacije
osebe, ki jih hoče posebej osvetliti. Ko
Napoleon ni bil več tako prevzeten, a še
vedno v zenitu svojih sil, je 1. 1812 mo¬
ral odgovoriti enemu svojih generalov,
kako naj postopa s papežem v Rimu. Na¬
poleon mu je odgovoril: “S papežem

ravnajte tako, kakor da ima vojsko, ki
šteje 100.000 mož.” Ta izjava je veljala
takrat toliko, kakor če bi kdo danes ho¬
tel reči, da ima Vatikan zalogo atomskih
bomb. Ko je bil Churchill zadnjič pri
Stalinu, ga je tudi opozarjal na papeža
Pija XII in na to, da bi bilo primemo,
da komunisti s katolicizmom primerneje
postopajo. Stalin pa se je nasmejal in
vprašal Churchilla, koliko divizij pa ima
papež. Ko se je Churchill vrnil v Lon¬
don, je sporočil to vprašanje Piju XII,
ki je odgovoril Churchillu, da naj spo¬
roči Stalinu sledeče: “Recite mojemu si¬
nu Jožefu, da bo moje divizije srečal v
nebesih...”

Dunajski kongres je 1. 1815 postavil
temelje tedanji Evropi, ki so bili taki, da
vsaj 50 let ni bilo večjih konfliktov, še
dolgo v naš čas je veljalo nekaj “sta¬
rih oblik, ki so ohranjale diplomaciji
njen sloves. Porušili so jih v glavnem
tisti, ki so v mednarodno areno prinesli
ljudi takih kvalitet, kakor je bil na pr.
Višinski, rabelj Stalinovih procesov, von
Ribbentrop, ki ga dr. Goebbels sam

Prejšnji teden so štirje zunanji mini¬
stri zasedali v sovjetskem delu Berlina.
Seje so bile v palači sovjetske ambasa¬
de in Molotov je bil gostitelj, ki mu ni
bilo primere, kakor poročajo nekateri
dopisniki, ki so Smeli bližje dvoranam,
kjer so bile seje ih vse prireditve. In
teh prireditev ni bilo malo: Molotov ni
prirejal samo zakusk med odmori sej,
ampak je bil vsak večer na sporedu še
sprejem ali večerja, po večerji pa kon¬
certni ali umetniški program. Umetnike
za ta del konference so Molotovu s po¬
sebnimi letali vozili iz Moskve; nasto¬
pali so pianisti, virtuozi, pevci in baleti.

Tako je na eno takih slovesnosti bila
povabljena tudi soproga ameriškega
državnega tajnika Dullesa. Molotov jo je
ves večer obdajal s posebnimi dokazi po¬
zornosti in ko je ga. Dulles izrazila že¬
ljo, da bi rada videla dvorano, kjer so
seje konference štirih, se je Molotov glo¬
boko priklonil in ji po tolmaču odgovoril,
da ji rad pokaže dvorano. Odvedel jo je
tja in ji pokazal mesto, kjer sedi njen
mož, ter ji rekel: “Vidite, madam, tam
pa sedi Vaš mož, ki mi povzroča toliko
težav.” “Oh, saj vem, da ste mu kos”,
mu je odgovorila ga. Dulles. Molotov se
je spet s priklonom zahvalil za poklon
in rekel: “že, že, vendar so oni trije pro¬
ti meni samemu.” — Res je Molotov
sam, toda verjetno mu ta osamljenost ne
more kaj preveč na živce. Na eni sej je
kar javno dokazal, kako varnega in trd¬
nega se čuti v tej osamljenosti. Ko je
govoril Dulles, se je spustil v tako zbi¬
janje šal z Gromikom, da sta se oba za¬
gnala v tak smeh, da ju je moral Bi-
dault, ki je predsedoval, pozvati k redu,
s tem da je potolkel s svinčnkom po mizi.

NEMŠKO VPRAŠANJE V POPOLNI
ZAGATI

Prva dva tedna konference so štirje
zunanji ministri porabili za to, da so
skušali doseči sporazumni zaključek v
sporu o Nemčiji. Zahodni zavezniki so
povedali svoje in to V načrtu, ki ga je
predložil angleški zunanji minister Eden;
naslednji dan je odgovoril Molotov. Med
zavezniškim ih sovjetskiih stališčem je
sedaj prepad Večji, kot pa pred začet¬
kom konference. V zahodnih prestolni¬
cah prevladuje pesimizem, v Nemčiji sa¬
mi so zlasti v Bonnu že prišli do spo¬
znanja, da rešitve nemškega vprašanja
ne bo — verjetno bo Nemčija morala
ostati razdeljena tako dolgo, kakor bo
to sovjetom kazalo.

v svojih spominih navaja kot največjo
puhlost' vsega nacizma, v Moskvi sami
pa Stalina, ki se je v terminologiji sicer
srečal z mislimi Napoleona, bil pa večji
avtokrat, kot pa katerikoli fevdalist ali
absolutistični vladar v zgodovni člo¬
veštva.

Ko je bil Talleyrand na sejah dunaj¬
skega kongresa, se je čutil tako vzviše¬
nega, da je gledal vedno skozi okno, ko
je govoril, samo da ne bi priznaval svo¬
jega nasprotnika za sebi enakega. To¬
krat zasedajo v Berlinu trije zahodni za¬
vezniki in zdi se, da se ti kar prileplja-
jo na Molotova usta, kakor da bi priča¬
kovali od njega slednjič vendarle rešil¬
no bilko. Toda te ni in izgleda, da je še
dolgo ne bo.. . Predstavnik najbolj
ljudske, množične, proletarske, napred¬
ne” države na svetu Molotov bi bil pri¬
pravljen obesiti koga na svojo rešilno
bilko samo tedaj, ako bi sedel z njim za
mizo na tajen razgovor, na tako kupčijo,
kakor sta 'jo v srednjem veku in pa v
času absolutizma sklepala dva, ki sta se
naučila svojih modrosti pri Machiavelli¬
ju. Toda tako bilko je močnejši (v tem
primeru Molotov) vedno nastavil tako,
da je nato pri prvi priliki mogel zadrgni¬
ti vrat svojemu partnerju.

Krog se tako zaključuje, tragika zgo¬
dovine pa je v tem, da je na polju med¬
narodne politike najbolj nemoralen re¬
žim, ki je obljubljal, da bo ustvaril novo
dobo masam, ki so se dvignile. Komu¬
nizem je tudi na tem polju tista velika
prevara kot je to na drugih področjih. A
je od njega odvisen mir na vsem svetu.

V tej prvi rundi razgovorov bi bilo na
zavezniški strani podčrtati, da je bila
njih zmaga v glavnem v tem, da so osta¬
li vsi trije enotni in da so s svojimi
predlogi dokazali obema Nemčijama,
vzhodni in zahodni, da so le oni tisti, ki
žele tako enotno Nemčijo, ki bi bila res¬
nično svobodna in demokratična, Sovjeti
bi pa mogli ugotoviti to prednost, da bo¬
do le oni tisti* ki bodo nazadnje določa¬
li, kakšna bo oblika Nemčije in da na
zahodu že narašča preplah pred sovjet¬
sko trmo in nepopustljivostjo, ker si
nikdo ni na jasnem, na kaj vse se to
sovjetsko stališče opira. Vsa mednarod¬
na politika je v vrtincu, ki mu ritem do¬
ločajo oblastniki v Kremlju.

V Nemčiji sami, tako v zahodni, ka¬
kor tudi v vzhodni, odpor proti tej so¬
vjetski politiki narašča. Dočim so v za¬
hodni Nemčiji socialisti računali, da bo¬
do v Berlinu sovjeti zavzeli tako sta¬
lišče, da bi jim to njih borbo proti Ade¬
nauerju olajšalo, so po odgovoru Moloto¬
va na predlog o volitvah v vsej Nemčiji
morali sedaj ugotoviti, da bi pri takih
Volitvah najbrž bili oni največja žrtev,
ker bi jih komunisti v vzhodni in zahod¬
ni Nemčiji pohodili. Tako je med to kon¬
ferenco sedaj v Berlinu prišlo do zbliža-
nja med zastopnikom bonnske vlade von
Bfentanom in predsednikom Socialistič¬
ne stranke Ollenhaušenom — socialistič¬
na opozicija se odloča za sodelovanje z
bonnSko vlado v vseh Vprašanjih zuna¬
nje politike.

BORBA ZA EVROPSKO VARNOST

Nemški socialisti niso bili nikdar pro¬
ti Evropski obrambni skupnosti. Očitali
so le Adenauerju, da ne bi bil smel po-
preje pristopiti k pogodbi o EOS, dokler
ne bi bila vsa Nemčija združena. Trdi¬
li so, da bodo sovjeti kmalu dopustili ze¬
dinjenje Nemčije, nakar bi se vsa Nem¬
čija mogla pravilneje vkjučiti v snujočo
se evropsko Unijo. Ko so opazili, da Ade¬
nauer ne popušča, so ga celo napadali,
da bo s tako politiko celo preprečil, da
bi sovjeti vzhodno Nemčijo sploh kdaj
zapustili. Sedaj so v Berlinu sovjeti po¬
kazali, kakšha bi morala biti zedinjeha
Nemčija, ko so predlagali tak postopek,
ki bi Vso Nemčijo spremenil v komuni¬
stično republiko in tako v sovjetsko sa¬
telitsko državo.

Taka Nemčija bi prišla do R%na in brž
ko bi v Berlinu vladali kom. komisarji,
bi bile ure svobodi v Franciji tudi štete.
Zato računajo sedaj, da bo tudi franco-

Evropo je zajel nov mrzli val, ki je
pridrl iz Sibirije. Temperatura je pad¬
la globoko pod ničlo in so imeli: v An¬
gliji do — 21°C,  v Franciji — 18VC, v
Italiji — 20?C, v Nemčiji in Avstriji do

- 28?C, v Sloveniji — 28<?C itd. V

Moskvi je toplomer zdrknil na — 38?C,
v Irkutsku v Sibiriji pa celo na —
53?C. Obenem so zajeli Evropo veliki
snežni zameti. Zasnežena je Anglija,
Severna Francija, vsa Nemčija, Avstri¬
ja, Italija do Rima, vsa Jugoslavija in
vse satelitske države z ZSSR. Največje
evropske reke, kakor Donava, Ren, Pad,
sO zamrznjene. Z gotskih predelov v Ita¬
liji in Avstriji se je zverjad spustila v
doline v bližino človeških bivališč, kjer
si išče hrano.

Največje presenečenje je povzročila

ski parlament pohitel z ratifikacijo po¬
godbe o EOS. Na dnevnem redu zaseda¬
nja, ki te dni pričenja je tudi razprava
o ratifikaciji. Vlada meni, da bo sedanji
potek konference v Berlinu izglede na
ratifikacijo le povečal. Opozicija na des¬
nici (degaulovci) in komunisti seveda ta¬
ko prognozo zavračajo. Desničarski “Ma-
tin” Celo piše pohvalno o Molotovu in
pravi, da je to “danes najspretnejši zu¬
nanji minister, ki je vse svoje tri tova¬
riše v Berlinu hitro spravil na kolena.”

Ko so se na konferenci kazali taki iz-
gledi, so v ZDA listi objavili novico, da
odideta spet dva bataljona ameriške
ljona sta že v zahodni Nemčiji in sicer
imata oba s seboj šest topov. Ko bosta
tako čez tri mesece prišla v Evropo še
dva bataljona, bo v Evropi imel povelj¬
nik oboroženih sil NATO general
Gruenther na razpolago 12 topov atom¬
ske artilerije, številka je majhna, toda
kolikor so o učinkovitosti te artilerije
pisali, se njena moč lahko preračuna po
tem, ko so trdili, da lahko en izstrelek
takega topa uniči eno divizijo, ako bi
bila v okviru eksplozije atomske gra¬
nate.

Toda O tem bodo verjetno spet imeli
sovjeti tudi kaj povedati. Tako je Molo¬
tov v Berlinu že ponudil posebne razgo¬
vore o organizaciji skupne in enake var¬
nosti za vse v Evropi. In istočasno, ko je
Molotov to ponudil, so listi v Londonu
v senzacionalni obliki objavili novico, da
imajo sovjeti tudi že atomsko artilerijo
in da je ta artilerija že na določenih po¬
stojankah v Evropi. Sicer so tem vestem
brž dodali komentar, da resni poznaval¬
ci atomskih skrivnosti tega ne verjame¬
jo, pač pa da je verjetno, da imajo so¬
vjeti vse podatke o atomski energiji in
bi zato mogli graditi tudi že prve topo¬
ve za svojo atomsko artilerijo.

Kdor je upal, da bi v Berlinu prišlo do
odmora v mržii vojni, se moti: vrtinec
Še ni dosegel svojega viška in bo verjet¬
no le še naraščal...

letošnja huda zima v Španiji, kjer je n.
pr. snežna plast v Sevilli dosegla višino
30 cm. Tam niso videli snega že nad 50
let. Vsakdo, ki je le mogel je prihitel na
ulice s fotografskim aparatom in je fo¬
tografiral ta redki vremenski dogodek. V
Španiji niso imeli tako hude zime od
leta 1.800, v Parizu pa ne od leta 1876.

V Sloveniji je bil zadnji tak mraz le¬
ta 1929. Tedaj se je na Svečnico živo
srebro v Ljubljani spustilo kar na 34°
pod ničlo. So pa bili tedaj tudi kraji v
Sloveniji, ki so imeli — 37° mraza.

Letošnja zima z ogromnimi snežni¬
mi zameti je v Sloveniji* kakor tudi V
ostalih jugoslovanskih- republikah po¬
vzročila veliko škodo ih, je zahtevala tu¬
di več človeških žrtev. Vsled snežnih za¬
metov je močno trpel železniški in cest¬
ni promet. So bili dnevi, ko je bil sploh
onemogočen vsak promet.

Česopisna poročila navaiojO štfevilne
človeške žrtve zaradi mraza tudi v Osta¬
lih evropskih deželah in državah.

ATOMSKO OROŽJE

Severna Amerika ima že poleg atom¬
skih bomb tudi že atomsko artilerijo ih
podmornico.

V Moskvi so te dni sporočili, da ima¬
jo tudi že oni poleg atomske bombe
atomsko topništvo.

Angleška mesečna revija “Intelligence
Digest” pa ima poročilo, da so sovjeti
nedavno preizkušali nad področjem jeze¬
ra Balkah novo vrsto svojega orožja.
Lahki lovski bombniki na reakcijski po¬
gon  so nad področjem spuščali neko raz¬
pršeno snov, ki povzroča tako hud mraz,
da mora umreti vsako živo bitje.

Lausche znova kandidat
za guvernerja

Guverner ameriške države Ohio Frank
Lausche, prvi in edini guverner, ki je
bil štirikrat izvoljen na ta položaj, je
sedaj izjavil, da se je odločil, da bo tu¬
di petič postavil Svojo kandidaturo ža
guvernerja.

Dejal je: “Država Ohio je v sijajnem
finančnem stanju. Moje upanje je, da mi
bo ohijsko ljudstvo dovolilo nadaljevati
program, ki bo, po mojem mnenju, v
blagor vseh prebivalcev države Ohio”.

Naročnina Svobodne Slbvenijfe za
leto 1954 je pri enkratnem vplačilu
za vse leto $ 70.—

Pri plačevanju V obrokih je za
pol leta $ 38.— in zd ža četrt letd
$ 20 .—

Poravnajte naročnino za leto 1954
čimprej. Veliko boste š tem potna-
' gali upravi pri njenem delti.

PRED NEUSPEHOM V BERLINU?

V vrtincu sovjetskih manevrov

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 11. II. 1954

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Ameriški obrambni minister

iWilson je izjavil, da “USA ne bo opusti-
stila misli na atomsko bombardiranje
sovražnika” in bo uporabila atomsko
bombo v trenutku, čim bosta “predsed¬
nik in narod smatrala, da jo je treba
uporabiti za zaščito svoje svobode.” —
Ameriška letalska revija “The Air For-
ce Assoeiation Magazine”, ki predstav¬
lja uradno mnenje ameriškega vojnega
letalstva, je objavila članek, v katerem
poudarja, da je “USA tragično nepri¬
pravljena na protiatomsko obrambo.” Re¬
vija trdi, da ima ZSSR že izdelane rake¬
te z atomskim razstrelivom in da je v
tem orožju morda celo prehitela USA.
— James Roosevelt, sin bivšega ame¬
riškega predsednika, je zaradi svojih
družinskh škandalov, o katerih piše in
govori vsa USA, odpovedal kandidaturo
v kongres. Pripada demokratski stranki.

GUATEMALA: Vlada je s posebnim
odlokom objavila izgon vseh tujcev, ka¬
terim je poteklo dovoljenje za bivanje.
Zapustiti bodo morali guatemalsko po¬
dročje v 48 urah. Odlok je naperjen
predvsem proti ameriškim časnikarjem
in drugim ameriškim državljanom, ker
je bila USA prva ameriška država, ki je
javno opozorila na komunistično nastro¬
jeno vlado v Guatemali.

VENEZUELA: Na Medameriško kon¬
ferenco v Caracasu, ki se bo tam sesta¬
la v marcu t. L, je nameraval priti tudi
preds. Eisenhower sam. Zaradi razmer
v notranji politiki pa bo ostal doma in
ga bo zastopal njegov brat dr. Milton
Eisenhovver.

NORVEŠKA: Vlada je odkrila široko
razpredeno komunistično vohunsko mre¬
žo. Vodil jo je sam prvak norveške kom.
stranke Ahscern Sunde. Komunistčni vo¬
huni so bili posebno aktivni v prista¬
niščih, v katerih so iztovarjali ameriški
vojaški material.

ITALIJA: Republ. predsednik Einaudi

je poveril mandat za sestavo nove ita¬
lijanske vlade bivšemu notranjemu mi¬
nistru in članu krščanskih demokratov
Scelbi. — Na italjanskem otočku Strom-
boli je po daljšem presledku znova pri¬
čel bruhati istoimenski ognjenik. Reke
lave se zlivajo v morje. 800 prebivalcev
otoka je v stalni pripravljenosti na od¬
hod.

VATIKAN: Zdravstveno stanje pape¬
ža Pija XII. se je v zadnjih dneh neko¬
liko zboljšalo, tako da je, sicer še vedno
priklenjen na posteljo, že mogel spre¬
jeti najnujnejša poročila svojega tajnika
o položaju v Cerkvi in v svetu. Visoki
bolnik je dobil močne motnje v želodcu
in v prebavnih organih, tako da so ga
več dni morali hraniti samo z injekcija¬
mi. Vseh 1500 katoliških škofov po sve¬
tu je dobivalo sproti točna poročila o
zdravstvenem stanju papeža. Pozvali so
vse vernike k molitvi za Vrhovnega
Pastirja.

VZH. NEMČIJA: Vzhodni Nemčiji
grozi lakota, ker so zaradi hudega mra¬
za pomrznile vse zaloge krompirja in
drugih poljskih pridelkov. Komunistična
nemška vlada je zaprosila Moskvo za
pomoč, prav tako pa tudi Madžarsko in
Romunijo. Madžarska je odgovorila, da
bo mogla pomagati prav malo.

INDOKINA: Komunisti so v Indokini
izvedli spet večjo ofenzivo in nezadržno
prodirajo proti bivši prestolnici Laosa
Luang Prabangu.

PERZIJA: V Teheranu in po vsej
državi so bile pretekli teden volitve, ki
so trajale tri dni. Rezultatov še ni. Vo¬
lili so nov parlament. Ponekod so iz¬
bruhnili nemiri, ki so jih povzročili Mo-
sadekovi pristaši in komunisti.

JAPONSKA: V Tokio je nenadoma
izginil član sovjetske misije na Japon¬
skem Rastovorov in je ta misija sporo¬
čila slušaj japonski policiji. Ta ga se¬
veda ni mogla izslediti, ker je takoj po
uradni objavi izginotja ameriško povelj¬
stvo v Tokio sporočilo, da se je Rasto¬
vorov zatekel na ameriško poveljstvo in
prosil za zaščito. 25. januarja bi se mo¬
ral vrniti v Moskvo. Objavili so, da na¬
merava Amerikancem izdati sovjetske
načrte za Daljnji Vzhod. — Poseben
parlamentarni odbor je odkril velikanske
denarne poneverbe nekaterih veletvrdk,
ki so oškodovale državo za več sto mili¬
jonov funtov šterlingov. Vlada je uve¬
dla strogo preiskavo.

INDIJA: V reki Ganges je utonilo nad
500  Indijcev, več kot 1000  pa jih je bilo
ranjenih, ko so množice “vernikov” na¬
valile v reko, “da se očistijo grehov” ob
priliki indijskih praznikov.

KOREJA: 64 vojnih ujetnikov, ki so
se izjavili proti repatriaciji na Kitajsko
odn. v severno Korejo, pa tudi nočejo na
Formozo ali v južno Korejo, bo indijska
komisija odpeljala v Indijo,, kjer se bo¬
do mogli raziti v države, kamor bodo
hoteli. Poročajo, da se jih namerava ve¬
čina naseliti po južni Ameriki.

IZJAVA KRŠČANSKO-DEMOKRATSKE ZVEZE ZA SREDNJO
EVROPO 0 PREGANJANJU VERE IN CERKVE

Krščansko demokratska zveza za
srednjo Evropo, ki jo sestavljajo begun¬
ci iz dežel, katere trpijo pod udarom
brezbožnih sil — svobodna da dvigne
svoj glas med svobodnimi ljudmi — se
pridružuje nepretrganemu in nezmanj¬
šanemu veletoku protestov zoper neneh¬
no potvarjanje resnice in zoper nasilje
nad temeljnimi človečanskimi pravica¬
mi in svoboščinami, med katerimi je
verska svoboda med najbolj vzvišenimi.

Cerkve in vero so komunisti vedno
smatrali za tarčo svojih napadov. Pre¬
pričani so, da bi z uničenjem vere dobili
v roke novo orožje za namerno podjar¬
mljenje človeškega duha vsemogočni sili
komunistične države.

V letu 1953 se je komunistično brez¬
božno divjanje osredotočilo na Cerkev na
Poljskem. Najprej so komunisti sproži¬
li val ovadb in obtožb zoper škofe in
so na ta način 9 škofov spravili v zapor.
Njih divjanje je dobilo posebno vidno

obliko v smešni obsodbi Msgr. C. Kacz-
mareka, škofa v Kielcach. Preganjanje
Cerkve na Poljskem in njenih 26 milijo-
hov vernikov je doseglo višek dne 28.
septembra 1953, ko so zaprli primasa
Poljske, Štefana kardinala Wyszynskega.
Končno je komunistična državna oblast
zahtevala od polskih škofov prisego zve¬
stobe v decembra 1953. Vsi ti dogodki
dokazujejo, da je ob koncu leta 1953 boj
države zoper Cerkev dosegel nov vrhu¬
nec, čeprav je časovno Poljska zadnja
dežela, ki ji je divji frontalni napad pri¬
zadejal škodo.

Prve žrtve so bili škofje v Litvi: Te-
ofil Natulionis, Mecislovas Reinys, Fran-
ciskus Ramanauskas in Vincentas Borise-
vicius; sledili so v Latviji Kazimirs Dul-
binskis, v Jugoslaviji Alojzij kardinal
Stepinac, škofa Janko šimrak in Peter
Cule, na Madžarskem kardinal Mindszen-
ty, nadškof Joseph Groesz in škof Aron
Maerton in na Češko-Slovaškem nadško-

BRITANIJA IN TRST

(Po Pregledu)

Pod tem naslovom je napisal v “The
Tablet” dne 7. novembra 1953 angleški
; poslanec Christopher Hollis razpravo, ki
J dokazuje, da je zapadna in posebno an¬
gleška politika v tržaškem vprašanju bi¬
la vedno politika trenotnih, resničnih ali
navideznih koristi in ni temeljila na ni-
kakih načelih. Zato se je vedno izpre-
minjala po trenotnih razmerah. V član¬
ku pravi med drugim tudi tole:

“Italijanska zgodovina glede jadran¬
skega vprašanja ni kaj prida. Italijan¬
ske vlade med vojno 1914 so bile vlade
mrzlih računarjev. Namenoma so zavze¬
male stališče osamljenosti in oddvajanja,
da bi iztisnile čim boljšo kupčijo s ka¬
terokoli stranjo. D’Annunzio ni bil samo
nevaren avanturist, bil je tudi neumen.
Vnesel je v celo vprašanje nek zopern,
varljiv romanticizem. Potem je bil Mus¬
solini, ki je odgovoren za nešteto stvari,
tudi za ravnanje s slovensko narodno
manjšino.

Toda rad bi ostal pri britanski in za¬
vezniški politiki v jadranskem vprašanju,
pri pregledu kakšna je bila ta zadnjih
40 let, se mi zdi, da je treba imeti zgo¬
ščeno podobo kako hudo črna je.

Naj mi bo dovoljeno, da brez vljud-
:  nostnih obzirov in ne da bi vpošteval vse
dodatne italijanske in jugoslovanske
grehe, ugotovim kar naravnost kakšno
sodbo morajo imeti Italijani in Jugoslo¬
vani q politiki zapadnih sil v jadran¬
skem vprašanju. Ti si ne morejo misliti
nič drugega kot le to, da je zapadnim
silam malo mar kaj kdo lastuje in po¬
seduje na Jadranu. Veselo smo obljub¬
ljali vse, karkoli se nam je zdelo, da naj
obljubimo, da bi zadovoljili našo nepo¬
sredno korist in smo se kaj malo briga¬
li za to ali moremo izpolniti svoje oblju¬
be ali pa ne. Bili smo pripravljeni opu¬
stiti vsak poskus izpolnitve, čim se je
pojavila le sled kake težave.

| Cela stvar sega nazaj v čas Sir Ed¬
vard Grey-a in njegove tajne pogodbe,
ki je bila sklenjena v namenu, da bi
spravili Italijo v vojno iz leta 1914. Mor¬
da res Sir Edward Grey ni imel moral¬
ne pravice napraviti tiste pogodbe, a na¬
pravil jo je. Zaradi tiste pogodbe je Ita¬
lija šla v vojno.

Po vojni je president 'Wilson čisto
opravičeno rekel, da nikoli ni nič slišal
o tej pogodbi in se ne more čutiti veza¬
nega nanjo. In zavezniki so popolnoma
utemeljeno dokazovali, da Italijani ne
morejo dobiti ozemlja, ki jim ga je po¬
godba obljubila. Zlasti Italija ni mogla
dobiti Reke. Potem je pa D’Annunzio za¬
sedel Reko in odkrilo se je, da koncem
koncev Italija more dobiti Reko. Zgodilo
se je, da je Italija dobila v mirovni po¬
godbi verjetno več ozemlja, kot bi bilo
! primerno, da ga dobi, ali dobila ga je
j manj, kot ji je bilo obljubljeno. Nikakor
■ ni mogla biti slepa in morala je vedeti
j da bi bila dobila še mnogo manj, če bi
i ne bila ravnala kot sitna, neprijetna
| nadloga. Izvedle so se samo take oblju¬
be in samo tiste, glede katerih so nas
slučajno Italijani mogli spraviti v zadre¬
go, tako da bi bil za nas položaj še bolj
neprijeten, če jih ne bi bili izpolnili

Tudi v novi zgodovini se ni mogoče
otresti vtisa, da so se zapadne sile zače¬
le zanimati za italijansko politiko še¬
le, ko so se ruski komunisti izkazali kot
sovražniki in ko je za zapadne zaveznike
postalo bistveno važno, da bi Italija ne
postala komunistična. Tedaj se je zgo¬
dilo, da so zapadni zavezniki storili vse,
kar so le mogli, da je gospod De Gaspe-
ri dobil volitve leta 1948. Zato so štiri
dni pred volitvami dali izjavo, ki je za¬
vrgla internacionalizacijo Trsta in izre¬

kla, da naj bo vse tržaško ozemlje vrnje¬
no Italiji.

Vsa zloglasnost izjave iz leta 1948
še ni prišla na dan. Ali bi bilo mogoče
doseči sporazum glede guvernerja ali ne,
ali bi bilo mogoče uvesti mednarodni re¬
žim ali ne, vse to je bilo že tedaj in
je še sedaj čisto izven področja praktič¬
ne politike, ker bi v mednarodnem reži¬
mu morale sodelovati Rusija in zapadne
sile kot udeleženci. Zato, naj je bilo še
tako nezadovoljujoče, edino kar bi se bi¬
lo moglo storiti, je bilo dodeliti ozemlje
neki suvereni državi. S tem, da so za¬
padne sile dale celo ozemlje, obe coni
Italiji, so ji dodelile več kot je bilo pa¬
metno in primerno, bilo je verjetno več
kot je gospod De Gasperi pričakoval in
želel. Toda Jugoslavija je bila takrat sa¬
telit Rusije in v gonji proti komunizmu
vsaj neumno ni bilo pokazati izrecno
naklonjenost proti-komunistični državi
in nenaklonjenost komunistični.

Pri najnovejši priložnosti v zadnjem
času izgleda, da igramo sedaj precej
isto igro, kot smo jo igrali pred
petimi leti z gospodom De Gasperijem.
Naj mislimo in sodimo o izjavi z dne 8.
oktobra 1953 kar hočemo, gotovo je res,
da sedaj ni druge rešitve kot delitev.
Internacionalizacija ni več praktična po¬
litika, ne morda radi osebnosti guver¬
nerja, ampak zato, ker je Jugoslavija
čisto jasno povedala, da ne bo več opu¬
stila cone B in je ne bo izročila niti
mednarodni niti kaki drugi oblasti. Za¬
to pač ni druge rešitve kot nekaka deli¬
tev in dodelitev cone A Italiji in cone
B Jugoslaviji. Seveda bo pa tudi ta po¬
litika uspela le, če bo Italija upravlja¬
la Trst v liberalnem mednarodnem du
hu.”

GORIŠKA IN

Tržaške šole in tržaški šolniki. “Svo¬
bodna Slovenija” je pred časom poroča¬
la, da je bila v Trstu ustanovljena nova
organizacija slovenskih šolnikov pod
menom Sindikat slovenskih šolnikov, na
3TOJu z združitvijo Združenja sloven¬
skih šolnikov in društva Sloge.

Do nedavna sta v Trstu obstojali dve
organizaciji šolnikov: Zveza uslužben¬
cev slovenskih šol pod predsedstvom
prof. šaha ter Zveza prosvetnih delav¬
cev pod vodstvom prof. Umeka. Ta zve¬
za je bila titovska organizacija. Izven
teh organizacij je ostal dobršen del po¬
sebno mlajših učiteljev. Spomladi 1953
so šolniki na skupnih sestankih izbrali
zastopnike, ki naj bi skušali rešiti nekaj
najnujnejših šolskih problemov. Tako je
nastal Poverjeni odbor, v katerem so bi¬
li predstavniki že ustanovljenih organi¬
zacij in tudi zastopniki neorganizira¬
nih. Pridružilo se je tudi društvo mlaj¬
ših učiteljev “Sloga”. Med tem, ko je
večina zastopnikov v omenjenem odboru
delala in reševala takrat pereče proble¬
me, so zastopniki neorganiziranih hiteli
ustanavljati lastno organizacijo. Tako
je nastala nova šolska organizacija Zdru¬
ženje slovenskih šolnikov s prof. Deš-
kom na čelu, ki pa je zavzela opozicio-
nalno stališče do že omenjenega po¬
verjenega odbora.

Pred poletjem 1953 so šolniki izrazili
željo, da bi prišlo do skupne organiza¬
cije, ker bi se taka organizacija lažje
borila za skupne koristi. Počitnice so
prekinile to intenzivno delo. Ta čas pa
so izkoristili predstavniki Združenja
slovenskih šolnikov s prof. Deškom na
čelu ter so v opoziciji do že obstoječih
organizacij utrjevali svojo. Dosegli so,
da se jim je pridružilo učiteljsko društvo
“Sloga”. In tako je nastala 1. oktobra

fa Beran in Matocha ter škofje Pavel
Gojdič, Josef Trochta, Josef Hloueh,
Stanislav Žela in Jan Vojtasek.

V vseh deželah Evrope in Azije pod
komunističnim gospodstvom, ki pred¬
stavljajo 800 milijonov ljudi, je prebival¬
stvu s silo preprečeno, da bi svobodno in
neovirano moglo izražati svoje versko
prepričanje po svoji vesti. To je stvar¬
nost, čije resnični obseg si komaj more
predstavljati človek, ki živi v svobodni
družbi.

Našteta dejstva so v skladu z nešteti¬
mi podobnimi dogodki, ki so se odigra¬
vali in se še odigravajo v vseh zatira-
hih deželah, odkar so komunistični reži¬
mi bili našim narodom vsiljeni. Dosegli
so pa iste učinke — ojačili so enotnost
Vernikov z duhovščino in hierarhijo. Na¬
ši narodi so danes tesneje kakor kdaj ko¬
li poprej zbrani okrog resničnih vred¬
not vere. Nobeno subverzivno prizade¬
vanje, da bi s prevaro različnih oblik,
ki jo uganjajo mnoge komunistično
podpirane skupine duhovnikov in lai¬
kov, ne bo nikoli moglo odvrniti naših
narodov od teh resničnih vrednot, čeprav
je res, da so omenjene skupine nevarne
edinosti vernega ljudstva.

Krščansko demokratska zveza za Sred¬
njo Evropo tudi želi izraziti hvaležnost,
ki jo čutijo — tako dobro vemo ■—- ljud¬
stva v vseh zasužnjenih deželah do svo¬
bodnega sveta, ki je v neprekosljivih
demonstracijah dal duška svojim simpa¬
tijam do njih. Prepričani smo, da bodo
ti spontani izrazi sočutja, ko bodo pro¬
drli železni zastor, povzročili močan val
vzpodbude med vsemi narodi, ki dan na
dan srečavajo zamotane probleme komu¬
nističnega nasilja.

Za Izvršni odbor Krščanske demokrat¬
ske zveze za Srednjo Evropo so to izja¬
vo podpisali, kakor tudi zadnji memo¬
randum trem zunanjim ministrom za¬
hodnih velesil v Berlin:

Dr. Adolf Prochazka, Msgr. Edward
Msgr. Edward Stukels, Dr. Zdravko Ka-
Stukels, Dr. Zdravko Kalan, Dr. Laszlo
Varga, Pranas Vainauskas in Konrad
gieniewicz.

ZAHVALA BENEŠKIH SLOVENCEV

V zadnjem času smo dobili več pisem
od Slovencev, raztresenih po različnih
kontinentih sveta. Potrjujejo nam pre¬
jem letošnjega Zbornika-Koledarja Svo¬
bodne Slovenije.

Zahvale in priznanja ter bodrilne in
vzpodbudne besede. Med kupom teh pi¬
sem je bilo tudi drobno pisanje od Be¬
neških Slovencev. Kar odkrito povemo,
da smo bili resnično veseli njihovih po¬
zdravnih in zahvalnih besed. *

Beneški Slovenci, ki še danes trpe za¬
tiranje in se morajo boriti še za naj¬
osnovnejše narodne pravice, se nam za¬
hvaljujejo za objavo članka Starogor-
skega o njih preteklosti in sedanji bor¬
bi.

Svojo zahvalo zaključujejo s prošnjo
naj v svojem delu vztrajamo!

PRIMORSKA

1953 nova organizacija “Sindikat slo¬
venskih šolnikov”. Predstavniki te orga¬
nizacije so začeli takoj očitati Poverje¬
nemu odboru in prej obstoječim organi¬
zacijam, da so reševali le trenutne pro¬
bleme, da pa niso začeli reševati celotne¬
ga problema slovenskega šolstva na Tr¬
žaškem. V novembru 1953 je ta Sindikat
povabil na pogovor o sklenitvi skupnega
odbora oz. skupne organizacije šolnikov
Zvezo prosvetnih delavcev in Zvezo
uslužbencev slovenskih šol. Ti razgovo¬
ri so doslej dali le ta rezultat, da so ob¬
stoječe organizacije načelno pristale na
sodelovanje v skupnem odboru, izrazile
pa tudi dvom, da bi po dosedanjem nači¬
nu moglo priti do enotne skupne organi¬
zacije.

Sindikat slovenskih šolnikov je kon¬
cem novembra 1953 izdal prvo številko
svojega glasila “Sloga”, v katerem pa
obsoja posebno vse tiste, ki so doslej za
slovensko šolstvo v Trstu že kaj napra¬
vili ali vsaj skušali napraviti. V “Ka¬
toliškem Glasu” zato “Bralec Sloge”
vprašuje, kje so bili vseh osem let, da so
se šele sedaj zbudili. Ugotavlja tudi, da
je bilo dosedaj brez njih mnogo storje¬
nega. Pribija tudi, da se sloga med usluž¬
benci slovenskih šol ne ustvarja z novi¬
mi sindikati.

Podobno je označila delo novega sindi¬
kata tudi Zveza prosvetnih delavcev na
svojem občnem zboru. Sredi januarja se
je pa v začudenje javnosti pojavila kot
zagovornica Sindikata “Demokracija”.
Zagovarja ustanovitev sindikata in tu¬
di njegovo delo, se brani očitkov in se¬
veda zvrača vso krivdo na tiste na viš¬
jih mestih, ki so preprečavali vsako nji¬
hovo delo. “Bili smo sužnji, sedaj smo
šele leto dni svobodni”. Zanimivo pri tem
je to, da je odgovorni urednik “Demo-

ARGENTINA

Predsednik general Juan D. Peron
je sprejel večjo skupino profesorjev
in slušateljev katoliškega vseučilišča
v Sao Paolo v Braziliji. Govoril jim
je o političnem, gospodarskem in so¬
cialnem položaju republike.

V Buenos Aires je prišlo na obisk
veliko odposlanstvo kolumbijske vla¬
de. Vodi ga hčerka predsednika
kolumbijske republike Maria Eugenia
Rojas Pinilla. Kolumbijske goste je
sprejel predsednik republike general
Peron. Hčerka kolumbijskega pred¬
sednika je med drugim obiskala že tu¬
di Mar del Plato. V Argentini se že¬
li predvsem seznaniti z delovanjem
socialnih ustanov Fundacion Eva Pe¬
ron.

V južnem delu buenosaireškega
pristanišča so mornarji opazili v vo¬
di veliko morsko želvo. Z velikimi
napori se jim je posrečilo morskega
velikana ujeti in spraviti na . suho.
Morska želva je široka približno en
meter in predstavlja za živalski vrt
dragoceno pridobitev.

V znano argentinsko morsko kopa¬
lišče Mar del Plata je prispelo v me¬
secu januarju 25.201 avtomobilov s
103.272 turisti. Z 1.490 omnibusi je
dopotovalo 55.650 turistov, z 266 vla¬
ki 97.658 in z 18 letali pa 620 potni¬
kov. Skupno je bilo januarja meseca
v Mar del Plati 257.710 turistov.

Skupina francoskih alpinistov, ki
se misli povzpeti na vrh Aconcagua
z južne strani je prišla že na višino
3.800 metrov ter je tam postavila ma¬
tično taborišče. Drugo taborišče misli
postaviti na višini 4.600 metrov.

Po sporazumu med argentinsko in
britansko vlado je trgovinski spora¬
zum, katerega veljavnost je potekla 31.
dec. 1953 podaljšan do 30. VI. t.l. Vred¬
nost blaga, ki ga bo bosta v tem ča¬
su izmenjali obe državi dosega vred¬
nost 101 milijon funtov šterlingov.
Argentina bo v glavnem dobila iz
Anglije petrolej, premog in jeklo, v
Anglijo bo pa v glavnem izvažala me¬
so in razne mesne izdelke. (Mesa
128.000 ton).

V Buenos Aires je prispel iz U.S.A.
predsednik direktorija The Oliver
Corporation, velikega industrijskega
obrata za izdelovanje traktorjev in
ostalih poljedeljskih strojev. Namen
njegovega potovanja je ta, da uredi
vse potrebno za izdelovanje teh stro¬
jev v Argentini skupno z argentin¬
skim podtjem La Cantabrica.

Poročnik Francisco Ibanez, vodja
argentinske ekspedicije na Himalajo,
je v soboto odpotoval z letalom Aero-
lineas Argentinas v Rim, kamor mu
bodo 17. t. m. sledili prav tako z le¬
talom ostali člani delegacije, med
katerimi je tudi, kot smo že poročali,
naš rojak Dinko Bertoncelj.

V Argentini je nastopila huda vro¬
čina. V Buenos Airesu se skoro vsak
dan temperatura suče od 29 do 34
stopinj C. Vročina je huda posebno ra¬
di visokega odstotka vlage. V notran¬
josti republike je pa še hujša vroči¬
na. Tako so imeli n. pr. prejšnjo so¬
boto v Cordobi 38°5, V Mendozi 35°7,
v Bahia Blanca, 39°5, v La Rioja pa
kar 40°. Z juga pa se že čuti hlad¬
nejši val — Nad Bs. As. se je razlil
v noči od ponedeljka na torek.

Prosvetni minister zvezne vlade je
odredil, da se ho novo šolsko leto
začelo na vseh argentinskih ljudskih,
srednjih in visokih šolah dne 1. apri¬
la t. 1.

V Mendozi se bo od 22. do 31. mar¬
ca vršil kongres za javno administra¬
cijo.

Moštvo buenosaireškega nogomet¬
nega kluba Racing je v nedeljo gosto¬
valo v Zagrebu. Nastopilo je proti
nogometnemu moštvu tam. kluba Di¬
namo. Igra je bila na igrišču, ki je
bilo pokrito s snegom. Snežilo je tudi
med samo igro. Argentinski športniki
na tako hud mraz, kakršen je sedaj v
Jugoslaviji in Evropi, niso bili nara-
jeni ter so v drugem polčasu čisto
odpovedali in so doživeli poraz z re-
zultaton 3:0. Radi izgredov je bila
igra tudi prekinjena.

kracije, prof. Jež, ki je sledil prof. Ba¬
ragi na mestu referenta za slovenske
šole pri Prosvetnem oddelku ZVU.

Na občnem zboru akademskega kluba
Jadran 24. januarja je bil izvoljen novi
odbor s predsednikom Aljošo Veselom.
Jadran je danes akademsko društvo vseh
slovenskih akademikov v Trstu brez raz¬
like prepričanja.

V Trstu so se poročili: Prof. Žarko
Harej z gdč. Tiral Kornelijo iz žabnic,
dr. Branko Agneletto z gdč. Marjučo
Tomšič ter Edvard žetko in gdč. Nada
Gašperšič.

Buenos Aires, 11. II. 1954

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran S.

'ilovice vz Sčovenije^

Izvršni svet Ljudske skupščine LRS
je imenoval za državnega sekretarja za
notranje zadeve Mitjo Ribičiča, dose¬
danjega podsekretarja za notranje zade¬
ve, za podsekretarja za notranje zadeve
pa Bogomirja Peršiča, dosedanjega na¬
čelnika Državnega sekretariata za no¬
tranje zadeve. Za sekretarja Sveta za
zdravstvo in socialno politiko je bil ime¬
novan Lojze Piškur, dosedanji predsed¬
nik Sveta za zdravstvo in socialno poli¬
tiko. Za direktorja Radia Ljubljana je
bil imenovan Milan Apih, prosvetni de¬
lavec in dosedanji direktor Zveznega za¬
voda za napredek turizma. Za sekretarja
Sekretariata za zakonodajne zadeve je
imenovan dr. Jože Globevnik, svetnik
tega sekretariata, dr. Vladimir Rupnik,
višji svetnik v Sekretariatu za zakono¬
dajne zadeve je bil določen za pravnega
svetovalca Izvršnega sveta. V Komisijo
za verska vprašanja je bil namesto Ma¬
tije Malešiča postavljen Lojze Piškur.

Državni sekretariat za proračun in
državno administracijo je Izvršni svet v
Ljubljani preimenoval v državni sekreta¬
riat za občo upravo in proračun LRS.
Posle tega sekretariata je z novim letom
prevzel dr. Danilo Dovgan.

Na novo leto je Tito je v dvorcu kne¬
za Pavla na Brdu priredil velik sprejem,
na katerega so bili povabljeni vsi vodil¬
ni slovenski komunisti z ženami..

Umrli so. V Ljubljani :Marija Bernik,
roj. Hafner, Alojzij Vavpotič, cenilec
Mestne zastavljalnice v pokoju, Karoli¬
na Bernard, roj. Žirovnik, upok. Tobač¬
ne tovarne, Jožica Karba, Marija Fatur,
roj. Anzelc, dr. Dolfe Schauer, svetnik
Trgovinske zbornice LRS, Maks Ižanc,
upokojenec, Ciril M. Poklukar, banski
nadsvetnik v p., in Janez Končan v Drav¬
ljah, Lojzka Primc, soproga profesorja
v Celju, Elza Sluga, roj. Stary, slašči¬
čarka v Krškem, Valentina Orešnik, roj.
Okorn v Duplici pri Kamniku, Franc
Šeligo, upokojenec v Celju, Marija Bon¬
ča v Dravljah, Karel Cimperšek, bivši
trgovec v Sevnici, Marija Urbas, roj.
Slabe v Logatcu, Jože Kos, krojaški moj¬
ster in uslužbenec Prešernovega gleda¬
lišča v Kranju, Ivan Kristan, bivši trgo¬
vec in posestnik na Vačah, Srečko Mer¬
har, žel. strojevodja v p. v Novem me¬
stu, Juditka Hafner v Celju, Baltažar

Slovenci v Argentini

Muenos Aires

SLOVENSKI ODDAJI
bosta v Radio EXCELSIOR v ne¬
deljo 21. in 28. februarja ob 9.30 do¬
poldne.

Obakrat bo pel Slovenski pev¬
ski Zbor "Gallus" pod vodstvom
g. dr. Savellija.

ŽALNA SEJA SPD V BUENOS
AIRESU ZA TONČKOM PANGERCEM

Slovensko planinsko društvo v Buenos
Airesu je imelo dne 8. februarja 1954
žalno sejo za rajnim Tončkom Panger¬
cem, znanim slovenskim planincem in
gorskim vodnikom, ki se je 17. januarja
1954 skupaj z vodjo gorske odprave v
pogorje Payne v južni patagonski Kor-
diljeri, Herbertom Schmollom, smrtno
ponesrečil.

Mundschuetz v Kandiji, Jože Grebenc,
žel. uslužbenec v Vižmarjih, Jože Zotel,
kovaški mojster v Žalcu, Jože Ropret v
Bohinjski Bistrici, Janez Eržen v Spod¬
njih Bitnjah in Franc Presetnik v Šmar¬
tnem ob Savi.

Na obali najmlajšega slovenskega je¬
zera, ki je nastalo zaradi elektrarne v
Medvodah v Zbiljah, nemeravajo zgra¬
diti hotel, restavracijo, nekaj weekend
hišic, pristanišče za jadrnice in kopa¬
liške naprave.

Ptujski okraj je v konjereji še ved¬
no prvi okraj v Sloveniji.

V Ljubljani je izšel Gospodarski kole¬
dar 1954.

Dne 21. decembra 1953 je minilo 50
let, odkar se je začel na progi Grobel¬
no - Rogatec osebni železniški promet.
Leta 1930 je bila ta proga še podaljšana
do Krapine.

V Ljubljani je bila v decembru raz¬
stava umetniških fotografij Marjana
Pfeiferja.

Samo Hubad, znani slovenski dirigent,
je nastopil s koncertnim programom
v Helsinki na Finskem. Dosegel je lep
uspeh.

Profesor dr. Fran Mišič, ki je nedav-
slavil 70 letnico, je napisal novo knji¬
go pod naslovom “Lik in mik zelenega
Pohorja” ter je z njo obogatil slov. tu¬
ristično literaturo.

Slovenska slikarica Majda Kurnik je
nedavno priredila uspelo razstavo svo¬
jih slikarskih del v Beogradu. Kurniko¬
va je doma iz Velenja ter je po konča¬
nem učiteljišču študirala slikarsko umet-'
nost na beograjski umetniški akademi¬
ji-

V Ljubljani je francoski urad za kul¬
turne zveze priredil Zolajevo razstavo.

Srbsko narodno gledališče iz Beogra¬
da je v sredini decembra gostovalo v
Ljubljani s Krležovo dramo Gospoda
Glembayevi. Nastopilo je tudi v Celju.

V Zagorju rudarji dnevno nakopljejo
1400 do 1800 ton rjavega premoga.
Povprečna mesečna proizvodnja znaša
40.000 ton. Glavni odjemalci zagorske¬
ga premoga so drž. železnice, železar¬
ne in nekaterea industrijska podjetja v
drugih republikah. Nekaj premoga pa
izvažajo tudi v Avstrijo.

Žalno sejo je vodil predsednik društva
g. Robert Petriček, ki je počastil spo-
spomin rajnega Tončka Pangerca z iz¬
redno lepim in globoko občutenim govo¬
rom, v katerem je med drugim povdar-
jal: “Na sejah smo doslej zbirali zami¬
sli, kovali načrte za bodočnost, skušali
najti načinov za novo rast našega dru¬
štva, za porast planinskega duha med na¬
šimi člani in Slovenci sploh. In smo se
vselej, včasih z večjim, včasih z manj¬
šim ponosom ozrli v preteklost in včasih
manj optimistično zrli v našo pla¬
ninsko bodočnost.

Danes pa moramo košček naše najlep¬
še planinske preteklosti in košček nade¬
budne slovenske planinske bodočnosti po¬
kopati.

To je tem bolj bridko, ker je stavba
našega planinstva še nizka in nedogra-

V ladjedelnici “3 maj” na Reki so
•splavili prekooceansko ladjo Velebit s
tonažo 4.100 ton.

Direktor UNICEF za Evropo, Afriko
in Bližnji Vzhod Charles Egger se je ne¬
davno mudil v Jugoslaviji. Pred odho-
hodom je izjavil, da bo podprl jugoslo¬
vanske predloge, da bi ta mednarodna
•organizacija preskrbela naprave za več
zdravstvenih ustanov in postaj. Zanimal
se je tudi za razširitev in modernizaci¬
jo mlekarske industrije v Jugoslaviji.

V Sloveniji se je mud^ v drugi polo¬
vici decembra indijski kmetijski mini¬
ster Pandžaba Deshmukha. Na Brdu, v
dvoru kneza Pavla, v katerem sedaj ze¬
lo rad prebiva rdeči maršal, ga je spre¬
jel Tito in pridržal tudi na kosilu. V
Ljubljani sta pa indijskega ministra
pozdravila generalni sekretar predsed¬
nika republike dr. Joža Vilfan in tajnik
Izvršnega sveta Slovenije dr. Boris
Kocjančič.

V Ljubljani je bilo 12. zasedanje ple¬
numa republiškega sveta Zveze sindika¬
tov Slovenije. Na zasedanju so pred¬
vsem razpravljali o vzgoji mladine.
Predsednik republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije Janko Rudolf je v
svojem govoru zlasti naglašal,” da mo¬
ra biti vzgoja mladega človeka pred¬
vsem vzgoja v socialističnega človeka.”
V zvezi s tem je Janko Rudolf tudi o-
menjal “negativne vplive gnile zahodne
družbe, ki navajajo našo mladino k la¬
godnemu in brezskrbnemu življenju.”

Na sestanku študentov-komunistov na
ljubljanski univerzi so se posamezni go¬
vorniki pritoževali, “da mladi komunisti
malo izstopajo v političnem življenju in
ne branijo stališč Zveze komunistov,
radi popuščajo malomeščanskim gleda¬
njem in se celo spuščajo v kritikarstvo.”

V Ljubljani je 19. decembra 1953 za¬
sedal plenum CK Zveze komunistov Slo¬
venije. Poročilo v ljubljanskem tisku o
tem sestanku pravi, da je bilo “ob ana¬
lizi volilnih rezultatov kritično ocenjeno
delo komunistov in organizacij Zveze
komunistov”. Za novembrske volitve
pravi, “da pomenijo veliko zmago socia¬
lističnih sil”. Pri volitvah pa da se je
tudi pokazalo, da imajo mnoge komuni¬
stične organizacije “resne slabosti, ki jih
moramo premagati, če nočemo, da nam v
bodoče zastane naša socialistična gradi¬
tev prav zaradi ovir v nas samih.” Na
sestanku so komunisti seveda govorili tu¬
di o “reakciji”. Pisec poročila o poteku
■sestanka komunistične stranke, edine
privilegirane politične kaste sedanjih na¬
silnikov, je v ljb. tisku brez sramu za¬
pisal tudi tole: “Zavest množic, da jim
socialistična ureditev in taka pot, kot jo
'hodimo v Jugoslaviji, resnično zagotav¬
lja boljšo bodočnost, je onemogočila
kakršenkoli enotnejši nastop reakcije.”
Breznarodni internacionalec in prekupče¬
valec s slovensko zemljo je pa za slo¬
vensko rodoljubno javnost, ki s komu¬
nizmom ne mara imeti nič skupnega de¬
jal tole: “Zaostritev ob tržaškem vpra¬
šanju je reakcijo pokazala ne samo kot

Ko se človek vsega naje, ko se nave¬
liča teh poti po razsvetljenih cestah, ko
mu je dosti vsega bleska, tedaj si zaželi
otroške duše. Ti, ki nimaš otrok, ki ni¬
koli nisi poskušal, kako otroška prepre-
stost dobro vpliva na naše razvegano živ¬
ljenje, morda ne boš razumel tega pogo¬
vora. Toda vedi, za vsakega pride hip,
ko bi se rad razdal žuborenju otrokove
besede, v kateri ni krivice in zlobe, v ka¬
teri je sama svetloba in toplota.

Ko grem v fabriko in povoščim otro¬
kom, vsi hkrati vpijejo za menoj. Marje¬
ta žlobudra v posebnem jeziku, Klemen,
ki je štiri leta že odbrenkal, pa mi vse¬
lej naroči: Pa zbogom, očka. In priden
bodi.

In mislim v fabriki na fantovo naro¬
čilo. Mislim na tega svojega galjota, ki
je živ, pa v srcu neznansko dober. Mu je
žena kupila za god srajco, čakal je, da
bo morda dobil avto. No ko je srajco po¬
meril, mu je bila všeč. Koj potlej je pri¬
šel k meni in dejal: Očka, sem se mami
zahvalil, ker tako skrbi zame. Tudi za
tiste hlače, ki mi jih je kupila lani in za
suknjo in za naramnice. Pa za kapo tudi.

No, potlej sva začela govoriti. Sedel
je na zofi in zvonil z nogami.

“Veš, očka, ko bi jaz imel deset do¬
larjev in kvoder, bi kupil avto. In tebi
tudi.

razrednega sovražnika, ampak ji je da¬
la tudi obeležje narodnega izdajstval Za¬
to te volitve pomenijo njen velik polom.”

Komunisti v Sloveniji bodo imeli letos
aprila meseca 3. kongres v Ljubljani.

Sedanjim rdečim nasilnikom doma je
silno neprijetno, če jim kdo očita proti¬
zakonitosti, ki so jih zagrešili v zadnjih
letih naprarn svojim političnim nasprot¬
nikom, ko so jih pobijali, odvažali na pri¬
silna dela v koncentracijska taborišča
in jim odvzemali premoženje. Zato sedaj
povsod s tako vnemo opozarjajo na za¬
konitost, ki da mora zavladati povsod.
Komunistični trobentač v Ljubljani Rudi
Janhuba je v “Slov. Poročevalcu” v u-
vodniku “Ob 9 plenumu CK ZKS” dne 19.
dec. 1953 zapisal tudi tole: “Tudi bor¬
ba proti vsem odtenkom reakcije se da¬
nes razvija v okviru naše zakonitosti,
čeprav se delajo napake, da vlogo “reak¬
cije” zelo često preuveličujemo.”

Tito je 20. decembra popoldne prišel
v Ljubljano. Z Marinkom sta hodila po
ljubljanskih ulicah, nato sta jo pa zavi¬
la k Slonu in sta si privoščila Bizeljča-
na. Kmalu se jima je pridružil še Kar¬
delj. Zvečer je Tito z Marinkom in dr.
Ferdom Kozakom prisostvoval operni
predstavi “Seviljskega brivca”.

Slovenski novinarji so imeli 20. de¬
cembra izredni občni zbor, na katerem
So razpravljali o problemih slovenskega
tiska, o udejstvovanju novinarjev, o
njihovi vlogi v javnosti in o delu stanov¬
skega društva. Poročili sta podala pred¬
sednik novinarskega društva dr. Egon
Tomc in član odbora Ljubo Bavcon. V
debato je posegel tudi “častni član” no¬
vinarskega društva Ivan Regent, ki je
novinarjem govoril o “veliki in odgovor¬
ni vlogi novinarjev v naši socialistični
domovini.” Podpredsjednik novinarskega
društva Stane Skrabar je poročal na
občnem zboru o gospodarskem stanju
slovenskih časopisov in tiska na sploh,
ki se je kazalo z uveljavljanjem raznih
novih gospodarskih uredb kot izredno
kritično. Zato je tudi odbor Zveze novi¬
narjev FLRJ poslal zveznemu izvršne¬
mu svetu vlogo, v kateri je naglasil to
kritično stanje. Izvršni svet je večino
predlogov zveze novinarjev sprejel in za¬
to ni prišlo do podražitve časopisov.

Kot vsa prejšnja leta je bil božični
dan pod komunisti doma tudi lani čisto
navaden delovni dan. Delale so tovarne,
javni in privatni uradi. Na božični dan
je zasedala tudi zvezna skupščina ter so
tega dne izvolili tudi njeno predsed¬
stvo. Za predsednika zveznega zbora je
bil izvoljen Vlado Zečevič, za predsed¬
nika zbora proizvajalcev pa Ivan Boži-
čevič. Popoldne na božični dan je bila
skupna seja obeh domov ter je bil iz¬
voljen za predsednika zvezne skupščine
Milovan Djilas, ki pa je kot znano mo¬
ral nato po sporu s Centralnim komite¬
jem Zveze komunistov odstopiti ter je bil
na njegovo mesto določen zanesljivejši
komunist Moša Pijade. Za podpredsedni¬
ka zvezne skupščine sta bila določena
Vladimir Simič in Lidija Šentjurc, za-
tajnika pa Velimir Stojnič.

Deset dolarjev je zanj neznansko veli¬
ko. Odkar mi je žena kupila vžigalnik,
ga moram večkrat nalivati z bencinom.
Pri tem potrebujem vedno peni, ker si¬
cer ne morem odviti vijaka spodaj. V
začetku sem zato rabil dajm. Klemen je
to koj videl in ko sem bencin nalil, je
vselej dejal: Zdaj pa tisti fičnik meni
daj. Zato sem z dajma prišel na peni.
In je fant že zavoljo mojega vžigalnika
pomnožil svoje premoženje.

Tele dni, sneg je naletaval, sva sede¬
la v sobi. Klemen je urejal božične karte.
Začuda veliko se mi jih je nabralo. Ne¬
nadoma se fant zagleda v snežinke:

“Kajne, očka, sneg je Bog ustvaril.
Pa ljudi tudi, kajne?”

“Tudi,” sem mu potrdil.

“Hiše pa ne”, je hitro dodal. “Našo
šendo smo morali sami kupiti.”

Beštja je pobral besedo od mene.
Šenda pravim naši hiši. In vidim: fant
se je vrgel po meni. Le to me skrbi, da
bi kdaj ne prijel za pero in še v tem šel
po moji poti. Celo življenje bo revež.

Kakor je korajžen se močno boji psov.
Malo pred Miklavžem je bilo, ko sva k
frizerju grede srečala kužeta, ki ga po
dolgem ni bilo več kakor za kakšnih
dvajset inč. Jaz sem jih fantu ravno ne¬
kaj nabrenkal, ker se mi je spodtaknil
ob vsak kamen. Nenadoma pa jo je buč¬

man curnil in tekel proti tisti naši baj¬
ti, kakor da gori za njim. Šele potlej
sem videl, da se je ustrašil tistega one.
Do doma ga nisem do šel. Ko sem stopil
skoz vrata, mi je Marjeta že povedala.

“Meni hov-hov.”

Po naše se to pravi: Klemen hov-hov.

To je otroška stenografija.

Klemen se je koj uprl: Nič nisem re¬
kel.

“Tekel pa si”, sem ga nadrl. “Vsake
podgane se bojiš.”

“Saj je bil pes,” je rekel nedolžno.

Naredil sem mu celo pridigo. Zaman.
Glavina se boji psov naprej in amen.
Morda se s starostjo unese.

Za Miklavža mu je Helenca napisala
cele litanije: avto, aeroplan, druge igra¬
če, balon (sem jih kupil in zastonj do¬
bil, da je groza), piškote, bonbone in ne
vem kaj še

Pa sem mu rekel: Kje naj pa Miklavž
jemlje ?

Pa se je potrkal po čelu: To si ti neu¬
men, očka. Miklavž reče Bogcu za tisoč
dolarjev pa je.

Sem bil kar tiho.

Miklavž mu je pa traktor prinesel.
Gre nazaj in naprej. Naj pa kmetuje,
betin, v kleti. Morda se zgodi kdaj, da
bo oral in sejal doma.

Ni dolgo tega, kar je dež opral Cle¬
veland. Lilo je in še naš Klemen je ne¬
kam čudno gledal skoz okno. Nazadnje
se je utrgalo iz njega:

“Očka, kaj misliš, če bi voda bila ta¬
ko globoka, da bi morali plavati?”

Nikoli nisem mislil na to in sem bil
kar tiho.

“Jaz bi zlezel na stopnice in počakal,
da bi odtekla,” se je spomnil betin.

Potlej je pričel vrtati v nos. Na stra¬
šno grda navada je to, pa sem jo jaz tu¬
di imel v zgodnji mladosti. Še zdaj mi
kdaj roka zaide vanj. Saj poznate tisti
pregovor: Kar se Janezek nauči.

Klemen pa, kakor da je prerok, je ne¬
nadoma rekel:

“Ampak vojske ne bo več.”

Kar rinil sem kvišku. Fant kaže di¬
plomatske zmožnosti. Bolje rečeno: da¬
našnji politiki tudi dosti več ne vedo za¬
voljo vojske.

Pa sem vprašal glavana, zakaj ne bo
več vojske.

Zamahnil je z roko.

“Je že ena bila.”

Seveda, ko se je bučman prepozno ro¬
dil. Za prvo sploh ne ve, da je bila. Mu
ne zamerim. Sem se tudi jaz rodil takrat,
ko so se cesarju Korelnu stekali dnevi.
Na tisto prvo vojsko mi je ostalo samo
ime. če bi se rodil prej, bi bil nemara
Jože. • -im

Takole modrujeva s Klemenom. Ko
se domeniva, je navadno sedem. Tedaj
fant ve, da se je zanj dan stekel. Na¬
takne copate in počasi oddrsa v spalni¬
co.

Jaz pa včasih še dolgo mislim, kako
lepo bi bilo, ko bi ljudje vzeli življenje
tako preprosto kakor otroci. Saj življenje
je preprosto, le mi smo premodri.

Bog se nas usmili.

,r PAX ROMANA"
o Slov. Kat. Akad. Starešinstvu

Katoliška mednarodna zveza “Pas
Romana” ima dve veji, dijaško in stare¬
šinsko. Prva je MIEC (Mouvement In¬
ternational des Etudiants Catholigues —
Mednarodna zveza katoliških dijakov),
druga pa MIIC (Mouvement internatio-
nal des Intellectuels Catholiques — Med¬
narodna zveza katoliških intelektual¬
cev). Sedež organizacije je v Fribourgu
v Švici, kjer je tudi generalno tajništvo
obeh vej. Zveza že sedem let izdaja skup¬
no glasilo, “PAX ROMANA,” ki izha¬
ja kot periodičen list desetkrat na leto
in sicer tiskano na vsaj osmih straneh
velikega formata. V svoji decemberski
številki je “Pax Romana” posvetila sko¬
raj vse svoje strani emigrantskim
skupinam evropskih katoliških intelek¬
tualcev. Na tretji strani je čez tri kolo¬
ne skoraj polovica strani posvečene
SKAS-u, članek sam pa nosi glavni na¬
slov: “SKAS: Slovenski katoliški inte¬
lektualci so y begunstvu slavili petde¬
setletnico svoje organizacije.”

Na prvem mestu je objavljena slika
ravn. Bogomila Remca in sliki dodan
tekst pravi, da je “g. B. Remec duša
SKAS-a,” nato pa nadaljuje članek:
“Na žalost so slovenski kat. starešine
morali v begunstvu proslaviti petdeset¬
letnico obstoja svoje organizacije. Zo to
priliko so dne 15. avgusta 1950 prire¬
dili študijski dan, na katerem so poda¬
li pregled svojega dela, prav tako pa so
postavili temelje za svoje nadaljnje delo.
Seveda so na žalost načrti omejeni na
stvarne možnosti, ki jih ima vsaka or¬
ganizacija v begunstvu.” Nato navaja
zgodovinski pregled razvoja SKAS-a,
navaja, da je bil prof. Remec prvi
predsednik SKAS-a 1. 1900 in ko se je
veliko število slov. kat. starešin znašlo 1
v emigraciji in to zlasti v Argentini, je
bil prof. Remec prvi predsednik obnov¬
ljenega SKAS-a v Argentini. Ko popi¬
suje delo SKAS-a v emigraciji, nava¬
ja članek podrobneje vsebino študijske¬
ga dne, ki je bil sredi avgusta 1953 v
Buenos Airesu, ko so zbrani člani ves
dan obravnavali temo: “Intelektualec in
vera.” Ti vsakoletni študijski dnevi so
postali sedaj v Argentini že tradicija.

“Po petih letih delovanja v begun
stvu je SKAS lahko zadovoljen s svo¬
jim vztrajnim delom, toda življenje je
za njegove člane trdo. Nobeden med
njimi — razen nekaj zdravnikov — ne
more opravljati svojega poklicnega dela.
Nekateri med njimi morajo opravljati
celo razna dela v tovarnah. Njih delav¬
nost v SKAS-u je nakaterim med nji¬
mi še edina vez, ki jih ohranja njihove
mu kulturnemu miljeju” zaključuje
avtor svoj članek.

Objavljeni prispevek preveva velika
ljubezen in spoštovanje do SKAS-a, ki
je ena najstarejših katoliških organiza¬
cij v Evropi.

jena, pa jo vsak oddrobljen delček nuj¬
no slabi. Saj nas je tu tako malo Sloven¬
cev - planincev, še manj pa je takih pla¬
ninskih prvakov, kot je bil naš Tonček,
ki mu bo, vsaj v doglednem času, tež¬
ko najti nadomestila.

Vendar, če sem dejal, da moramo izro¬
čiti preteklosti košček našega trdnega
temelja, ga zato ne smemo izročiti po¬
zabi. Obratno: še bolj prisotno naj živi
v nas svetel in močan Tončkov planin¬
ski duh in zagon. Naj nam bo vzgled in
pobuda k večji dejavnosti, k večjim žr¬
tvam, k močnejšemu zagonu v naših
prizadevanjih, da ne bo s Tončkom vred
pokopana njegova silna volja za razvoj
slovenskega planinstva v tujini.

To bo najlepša oddolžitev Tončku za
žrtev, ki jo je moral doprinesti ne samo
svojim planinskim hotenjem, temveč
nam vsem: našima planinskima društvo¬
ma, vsakemu posameznemu članu, vsa¬
kemu posameznemu Slovencu, vsemu
slovenskemu narodu.”

Svoj spominski govor je zaključil z be¬
sedami: “Težko se poslavljamo od Tebe,
dragi Tonček. V tej naši žalosti pa nas
tolaži zavest, da si v življenju, v svojih
pičlih 28 letih živel kot mož in da zapu¬
ščaš za seboj le svetel in čist spomin.
Slava Tončku in njegovemu spominu!”

Po končani seji je imel 'društveni
odbor svojo redno sejo, na kateri je so¬
glasno sklenil, da bo SPD Buenos Aires
na predlog SPD Bariloče sodelovalo pri
izvedbi zamisli, da bi Tončku Pangercu
odkrili spominsko ploščo v Bariločah ob
vznožju Slovenskega stolpa, istočasno in
na istem mestu, kot jo bodo odkrili Kle¬
mentu Jugu.

Poleg tega je odbor še sklenil, da bo
SPD Buenos Aires dalo darovati mašo
zadušnico za rajnega Tončka Pangerca.
Kraj in čas bo pravočasno javljen.

KAREL MAUSER

POGOVOR S KLEMENOM

(“Am. Domovina”, Jan. 4.)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 11. II. 1954

SLOVENCI

Anglija

*

Slovenski dušni pastir v Angliji č. g.
Kunstelj je v božični številki lista “Pis¬
mo” svojim vernikom v Angliji ob za-“
zatonu starega leta napisal naslednje be¬
sede: “L. 1953 je bilo zdravo. V mrliški
knjigi je zapisan le pok. Zupan, ki je
pokopan v Bristolu. Bilo je nekaj ne¬
sreč v rudnikih, tovarnah in na cesti, pa
hvala Bogu, vsi so se pozdravili. Tudi
število bolnikov v bolnišnicah se je
znatno zmanjšalo.

Krstov je bilo 15 in cerkvenih porok
13. Vendar moram spet reči, da število
ni popolno, ker se krsti in poroke vpisu¬
jejo v knjige onih župnij, kjer ljudje
prebivajo.

Kako je z nami? Morda bi najboljše
povedala tuja beseda, ki smo je že va¬
jeni, da smo povečini “settled”. Vsak
ima svojo zaposlitev, tedenski ali me¬
sečni zaslužek je zelo različen, a ven¬
dar daje skromno in primerno življenje.
Ko si mlad človek ustvari družino, po¬
tem je prav naravna želja po mirnem
kotičku, kjer je mogoče skrbeti za svoj¬
ce in se z njimi veseliti ali žalostiti,
kakor čas prinese. Število domov se je
v tem letu skoraj podvojilo. Ni kraja,
kjer so bili Slovenci že v začetku po
prihodu na otok, da danes ne bi kdo
imel svojega doma. Tudi na Škotskem.

Velika družabna prireditev
"Duhovnega življenja"

V nedeljo dne 7. februarja je bil na
slovenski Pristavi v Moronu lep sloven¬
ski dan. Konzorcij verske mesečne revi¬
je “Duhovno življenje” je povabil slo¬
vensko javnost na veliko družabno pri¬
reditev s srečolovom in raznimi drugimi
zabavnimi igrami.

Vabilu prirediteljev se je odzvalo iz¬
redno lepo število rojakov. Sodijo, da
jih je bilo okoli 900, ki so se vsi dobro
imeli in so bili s potekom prireditve za¬
dovoljni.

Srečolov je bil zelo bogat. Nad 500
lepih dobitkov je bilo. Radio kombinado
je zadel Janez Slapničar, napravo za sti¬
skanje sadnega soka (licuadora) je pa
dobil Vencelj Dolenc iz San Justa.

Poleg srečolova je bilo nagradno žre¬
banje za tiste, ki so imeli do tega dne
plačano, naročnino, za to revijo za leto
1954. Za srečne izžrebance je bilo dolo¬
čenih 25 lepih dobitkov. Med drugimi
radijski aparat, vseh 6 Zbornikov -Ko¬
ledarjev Svobodne Slovenije, blago za
moško obleko, električni lonec itd.

Veliko veselja so vzbujale razne igre
kot ruleta, zabijanje žebljev metanje
obročev, streljanje s puško in lokom;
otroci so imeli veliko zabavo z morskim
prašičkom. Na sporedu je bila tudi šalji¬
va pošta.

Postrežba je bila odlična, kljub izred¬
nemu obisku Pristave, za kar so poskrbe¬
li fantje in dekleta iz obeh mladinskih
organizacij. Udeleženci družabne prire¬
ditve so bili zadovoljni, da so lahko s
svojimi prijatelji in znanci v prijetni
senci ob dobri kapljici ter prigrizku pre¬
živeli lep nedeljski popoldan.

PO SVETU

Kolikor vem, sta bili prodani dve hiši
in tretja je sedaj naprodaj zaradi izse¬
litve. Največ jih odide v Kanado, nekaj
pa tudi v domovino.

Danes ni več vprašanje kupiti dom.
Način je lahek in štednja se začne prav
zaprav šele, ko je človek pod svojo stre¬
ho kot je nekdo dejal. Lepo je tudi, da
marsikdaj prijatelj priskoči na pomoč
z malim posojilom. Res pa traja nekaj
časa, da se gospodar znebi glavnih
dolgov ter mu ostane samo renta, a
mnogo domačij je že popolnoma izpla¬
čanih.

V teh domovih rasto družine, še malo
let, pa bodo že tu rojeni otroci nasto¬
pili svojo pot v šolo. Mislimo že sedaj
na nedeljske šole, kjer bi prejeli vsaj
nekaj pouka v slovenščini, narodopisu
in verouku. Veliko bodo pa storili star¬
ši”.

Za otroke, ki obiskujejo angleške šo¬
le, pravi, da so pokazali lepe uspehe in
zasedajo prva mesta.

Končno pohvalno omenja gostoljub¬
nost slovenskih domov ter svoje pismo
zaključuje: “Isti namen imajo naši me¬
sečni sestanki v Londonu. Zato ni toliko
važen “program” kot to, da v cerkvi
počastimo Boga v svojem jeziku in v
dvorani se pogovorimo o vsem, kar nas
teži. Bilo je nekaj prav lepih sestankov
in tudi “programa” ni manjkalo. Mi¬
slim, da je prav, da se sedaj iz srca za¬
hvalim vsem onim, ki so se trudili ali
na odru ali v dvorani. Posebej pa še
onim, ki so vsakikrat poskrbeli za “niče
cup of tea”. Ne vem ali smo se res že
tako navadili ali kaj je vzrok, da je sko¬
delica čaja kar prav prišla ter nismo
pogrešili druge pijače. Veliko zanimanja
so vedno vzbudile družabne igre kot tom¬
bole in srečolov.

Vsem svojim slovenskim vernikom v
Angliji iskreno želi, da bi bilo prihod¬
nje leto še bolj koristno kot je bilo le¬
to 1953 ter da bi bilo milosti in božje¬
ga blagoslova polno.

Lanus

Družino Franca Martinčiča in njego¬
ve ge Marije, roj. Jurijevič je zadel hud
udarec. V sredo 3. februarja t. 1. jima
je umrla en mesec stara hčerka. Naše
sožalje.

Miramar

V družini g. Janeza Jelenc in njegove
ge Kristine, roj. Marolt so 8. januarja
t. 1. dobili hčerko. Pri krstu je dobila
ime Marija Magdalena, čestitamo!

Obveščam slovenske rojake, da so
ukinjeni obiski na otoku HIAWAT-
HA (Tigre). Kdor pa bi kljub temu
želel priti na oddih na otok, mora to
doseči, če se za obisk domeni z last¬
nikom. Pišite na naslov: Dr. HER-
WEN GREAWAN, calle Villanueva
1348, Barrancas Belgrano, Capital
Federal. T. E. 73-0615.

Pavle Grad

oskrbnik

EUROPAK

CANGALLO 433, oficina 119,1. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires

Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča

v Trstu vse vrste živil.

Paketi prispejo v roka približno 25  dni

Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete,
ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam
navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV:

Pošiljamo tudi moko v vrečah po $ 300.- in svinjsko mast v kantah po $ 320.-
Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto.

Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom
in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od-
škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬
mi z odpošiljatvijo takega paketa.

Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob
sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop.

Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬
na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires.

Avstralija

Slovenski božični večer. Slovenci v
Avstraliji so imeli dne 27. decembra v
Sidneyu slovenski božični večer z vese¬
lim in pestrim sporedom.

Slovenci v Sidneyu so imeli slovensko
polnočnico v cerkvi sv. Benedikta.

Poročili so se: J. Jerenko in Ilona Hor¬
vat v Roma, Qld., Anton Kracina in gdč.
Kretič v Adelaide ter Anton Puk in Do¬
roteja Bell.

Kanada

Slovenski dramatski krožek v Toron¬
tu je v nedeljo dne 27. decembra lanske¬
ga leta uprizoril Dickensovo božično ve¬
seloigro “Cvrček za pečjo”. Igro je reži¬
ral S. Brunšek. Čisti dobiček je bil del¬
no namenjen za zidanje slovenske cer¬
kve, delno pa za Karitas.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Katoliški misijoni. Februar 1954. Vse¬
bina: Mislim in molimo!; Molitveni na¬
men za februar: Da bi se Afrika razvi¬
jala po smernicah krščanske pravičnosti
in ljubezni (Prof. Lojze Gerzinič); Pa-
pinijeva misijonska pisma (France Gla¬
vač); Marija in misijoni (dr. Ignacij
Lenček); Indijo žeja (o. Jože Cukale);
Kitajski pregovori o besedah (Janez Ko¬
pač CM); Avstralija (Aladin); Po misi¬
jonskem svetu; Kako misijonarimo na
Sianskem (m. Ksaverija Pirc in m. Ma¬
rija Frančiška Novak); Drobne novice o
slovenskih misijonarjih; Eno samo je po¬
trebno (Nikolaj Jeločnik); Kšaverij ne¬
ustrašeni (Paul Piron - Miklavž Trpotec
in mladinska priloga: Mladi misijonar.

ZA BEGUNCE V TRSTU

Na vprašanje, kaj je doslej napravi¬
la angleška vlada, da bi mogli begunci,
živeči v Trstu, najti nov dom preko
morja, je Anthony Eden dejal v parla¬
mentu, da emigracija beguncev iz Trsta
“dobro napreduje”. Poleg katoliške or¬
ganizacije NCWC, Svetovnega sveta
cerkva, Tolstojeve ustanove in Medna¬
rodnega rdečega križa se za naselitev
teh beguncev zanima tudi zavezniška
vojaška uprava v Trstu, ki je v stal¬
nih stikih z Visokim komisarjem za be¬
gunce pri UNO in z Mednarodnim od¬
borom za emigracijo iz Evrope (ICEM)

SLOVENSKA BESEDA
Vas vabi na predpustno prireditev z
zabavnimi igrami, srečolovom in ple¬
som v soboto 20. februarja 1954 ob
8. uri zvečer v Lurdesu, ulica Patri-
cios 457, eno kvadro od Avde La Pla¬
ta 2300 v prostorni dvorani Cluba So¬
cial y Deportivo Villa Excelsior.

Dohodi: Omnibus 123 in 169 do
cerkve v Lurdesu potem do višine
2300 Avde La Plata in eno kvadro na
levo; kolektiva 19 in 143 do Avde La
Plata 2300 ter nato eno kvadro na
levo, železnica (tramvija) Lacroze do
postaje Lurdes — 4 kvadre do dvo¬
rane; od trgovine živec 2 kvadri po
Avdi La Plata do višine 2300 in eno
kvadro na desno.

Lastna režija, orkester Harmony
Jazz. Prostora dovolj za vse in ob
vsakem vremenu pod streho.

ALI ZNATE KASTELJANSKO? j
Preberite samo nekaj strani
R. Riglerjevega učbenika:

"SAM TEMELJITO
KASTELJANSKO"

in prepričali se boste, da je Vaše
znanje kasteljanskega jezika zelo
pomanjkljivo!

Učbenik vsebuje bogat besedni za¬
klad, poljudno in temeljito razlago
kasteljanske slovnice, obilje praktič¬
nega izrazoslovja za vsakdanje živ¬
ljenje!

Ker je naklada majhna, ne odlašajte
z nakupom, saj stane samo 40 pesov,
dobite odn. naročite pa ga v pisarni
Društva Slovencev /

Victor Martinez 50 — Buenos Aires.

Dr. Jose Ermenc

Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital

Ordinira vsak torek, četrtek in
soboto od 5. do 7. ure popoldne
za ženske bolezni in kirurgijo.

Prosim, prijavite se prej na
T. E. 62-7213

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico,
da je Bog poklical k sebi po plačilo dne 13. januarja 1954 v 74. letu staro¬
sti našo dobro mamo

gospo Marijo Kožnih 9  roj. Žgur

K zadnjemu počitku so jo položili 15. januarja t. 1. na pokopališču v
Notranjih Goricah.

Priporočamo jo v molitev in blag spomin.

Franc, sin in hčere: Marija, por. Pečkaj, Frančiška, por. Alič,
Albina, por. Kopač z družinami in Angela s. Genezija
Buenos Aires — Brezovica, 11. februarja 1954.

OSEBNE NOVICE

V Hospital Pirovano v Buenos Airesu
se je dne 1. februarja t. 1. podvrgel ope¬
raciji na želodcu g. dr. Leopold Eiletz.
Operacija je uspela. G. dr. Eiletzu želimo
čim skorajšnjo popolno ozdravitev.

f Frančiška Pleško. V Lanusu je dne
9. februarja 1954 umrla ga Frančiška
Pleško. K zadnjemu počitku so jo spre¬
mili v sredo popoldne na pokopališče na
Avellanedo. Naj počiva v miru, preosta¬
lim naše sožalje.

OBVFSTILA

Zveza Salezijanskega sotrudništva ima
svoj letni shod y nedeljo 21. februarja
ob 5 pop. v svetišču Marije Pomočnice
v Ramos Mejia. Vsi, ki so v Zvezo že
vpisani, dobe Diplomo salezijanskega
sotrudništva podpisano od vrhovnega
predstojnika salezijanske družbe. Tisti,
ki se želijo vpisati v Zvezo naj pridejo v
nedeljo 21. feb. na shod.

Vsa dekleta obveščamo, da se zbere¬
mo v nedeljo 14. februarja ob osmi uri
na trgu v San Fernando. Dohodi do tja
so: Costera do San Isidro in nato vlak
do San Fernando; omnibus 114 do po¬
staje Rivadavia in potem vlak; iz Bue¬
nos Airesa in Lanusa z vlakom iz Retira
do San Fernando. Tiste, ki pridejo v Li-
niers se zberejo ob pol sedmi uri pod
mostom. Vsa dekleta prav prisrčno vab¬
ljena.

Odbor

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo

Instituta de Idiomas

GUALEGUAYCHU 2404

Slovenski, castellano, angleški, la¬
tinski, francoski, nemški in italijan¬
ski jezik se poučujejo

KOMBINIRANI PAKETI
NOVEGA IN ŽE RABLJENEGA
BLAGA

od 5 — 20 kg.

PO ŠILJ ANJE ZDRAVIL
Z LETALSKO POŠTO!

Pakiranje, dezinfekcijo rabljene¬
ga blaga, dviganje dovoljenj za
novo blago, prepustite nam.

Dajemo navodila: za sestavljanje

brezcarinskih paketov.

Obrnite se na PAKEXPORT
Buenos Aires — Maipu 735/1.

Ur. ure od 8.—19. preprekinjeno

Štev. telefona: 31-5142

Marsihdo še ne ve...

.. .da je bilo do sedaj v Buenos
Airesu 7.000 taksijev in da je ob¬
čina pred dnevi dovolila zvišati šte¬
vilo na 8.000. Buenos Aires je ta¬
ko tretje velemesto na svetu po
številu taksijev. Pred njim sta
New York in London.

.. .da je egipčanska vlada obja¬
vila dražbo Farukov e imovine,
predvsem raznih zbirk znamk, de¬
narja in drugih dragocenih pred¬
metov, ki se bo pričela te dni v
Kairu in bo trajala 'še ves marec.
Zbirko Farukovih znamk cenijo na
100.000 funtov šterlingov (U mili¬
jone pesov), zbirko starinskih nov¬
cev na 250.000 funtov šterlingov
(10 milijonov pesov), dočim je
zbirka dragocenih slik in kipov ta-
korekoč neprecenljiva.

.. .da so v New Yorku iznašli
novo antibiotično sredstvo proti
hitri rasti raka, ki so mu dali ime
“azaserina”. Doslej so ga poskusi¬
li samo na živalih.

.. .da je v Indiji v rabi in velja¬
vi 30 različnih koledarjev. Zaradi
tega vlada velika zmešnjava, ker
se ponekod v enem mestu na raz¬
nih koncih ravnajo po treh ali šti¬
rih različnih datumih. Uporablja¬
jo koledarje eni po luninem štetju,
drugi po sončnem in spet tretji po
kombinaciji obeh. Vlada sedaj na¬
merava postaviti en sam koledar
za vso Indijo in ga bo poimenovala
po Gandhiju.

.. .da je ameriški letalski major
Weequin postavil nov hitrostni re¬
kord, ko je preletel razdaljo iz Los
Angelesa do New Yorka v U urah,
8 minutah. Zanimivo je pri tem,
da je na poletu imel naslednje “sit¬
nosti”: sredi poleta se je pokva¬
rila ogrevalna naprava in je stra¬
hovito zmrzoval v letalu; pred kon¬
cem poleta mu je zmanjkalo tudi
goriva in je moral pristati brez
motorja. In kar je nazanimivej-
še, pa je to, da so ga pri njegovem
prvem vojaškem pregledu odslovili
kot “nesposobnega”.

Vse rojake vabimo v soboto 20. fe¬
bruarja na veseli večer ob otvoritvi

BAR-A DOBREPOLJE

v San Justo (Bario San Nicolas)
Prihod: iz Liniersa kolektiv 196 in 224
Prijetna družba, izvrstna godba, o-
tvoritev kegljišča, domača hrana, iz¬
vrstna kapljica. Za svatbe, slavlja,
društvene in druge zaključene družbe
so posebni prostori vedno na razpo¬
lago. Ob nedeljah vedno na razpola¬
go kosilo. Za družine z otroki prije¬
ten nedeljski oddih.

Postregli Vam bodo

Dobrepoljci

Pravo toplino in domačnost domu da še le lepa slika
Na razpolago imamo lepo izbiro

SLOVENSKIH SLIK

Ob pogledu na Ljubljano, Bled in vrhove slovenskih planin

Vam bo ostal vedno živ spomin na domovino.

Vedno Vam bomo po želji postregli tudi z lepimi albumi, po¬
trebščinami za šolo, dom ter pisarno in darili za razne prilike.

SANTERIA y PAPELERIA SANTA JULIA

VICTOR MARTINEZ 39

BUENOS AIRES

Posredujemo vedno tudi pošiljanje darilnih paketov v domovino.

KS8JWI8S3««0eS«$««8S«8SJ$«SeSt3S*S8S8S««8SJS««S8S«S8S83«««3««8SJS8S««SM««SJ83««M08S8$«dl

"ČASA B O VIJ”  — urama in zlatarna

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

pol kvadre od Cabilda 2300

ZLATNINA

URE

BUDILKE

NAKIT

(Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer
v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)

Imprenta "Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644