PO 5 T NINA PIPANA V GOTOVINI
v/s/s/s^ss/sm^
I IZHAJA OB f | ČETPTKIH $
z	•	*
g UBEONitTVO in ul>t i g LJUBLJANA,BREO10 t % ROiT predal ŠT 3Š.5 Z i RAČ.POST.HDAN V 0 I LJUBLJANI ST 15393 ^
KZS5'M?/s//M>yss/'.''-'ss'/s/s6
POSAMEZNA ŠTEV. 2 DIN
J NAROČNINA 1 LETO ^ |	80, '5 LLTA -(O, '»LE
% Ta 20 DIN V ITALIJI ^ ^ NA lETOAOl.ERAN ^ | CUI 60f,AMERIKI 2 $	|
I N „1Z A B A V O
V Ljubljani, 21. aprila 1932
Katastrofe zadnjih 200 let. — Kako se merijo potresi. — Nevarnosti ugaslih ognjenikov
leži. Potresi dvanajste stopnje pa	na poseben valj. Slika na valju	vadi taki potresi niso hudi. Ne srae-
so tako silni, da porušijo vsako	nam pokaže ne samo trajanje sun-	1110 pa jih zamenjati s tistimi straš-
dielo človeških rok. Hitrost, ki se z	kov, nego tudi njih jakost. Vsa na-	nimi potresi, ki se dostikrat poja-
njo sunek razširi, omogoči, da uče-	prava je v zvezi z občutljivim fo-	vijo v bližini tako imenovanih
lijak že nekaj sekund potem, ko se	tografskim aparatom, ki avtomat-	ugaslih vulkanov ali pa takrat, ka-
je katastrofa zgodila, lahko izmeri	ski posname grafično sliko potresa.	dar bruhajoč ognjenik nenadoma
prestane bljuvati. Takrat je to do-kaz. da se velike izpremembe, na--lale \ nul r\i 11 jiM 1 /cm I 11 ■. ne lini-
'Cju l.l/\ill 11L1 \ X \ <11. III -c I ,1 \ i I ( I /
-	*S	notranjimi sunki, to je - pol
WL	lllll	\/.ruk i 'ul re-oni pa utegne Inti tudi
vv 4*"	*	met,ilili po \ečim /uradi delmania
J| ■	s##"	J	%	žfPIBMB*: ^	\ uda. I uda taki potrosi so precej
'	*'•	*	redki. \a j pogoste jši so tako illie-
.g a.	no\ani tektonski potresi, ki nasta-
J|	l"'|n 'sil1	i	nastalih razpok
A ' afci,., JH i A	Jm	uli premaknitev zemeljske skorje.
Kadar bljuvanje nenadno prestane, grozi nevarnost potresov
Mi vsi živimo na vulkanu,
zakaj moderna znanost je ugotovila, da v zadnjih stoletjih potresi počasi, a stalno naraščajo. Mnogi učenjaki trdijo, da je prišla naša zemlja v stanje naglega preoblikovanja. Zaradi neprestanih nemirov v notranjosti zemlje se zunanja slika zemeljske površine počasi, a nevzdržno izpreminja. Koliko stoletij bo trajalo, da napoči nova razvojna doba v zgodovini našega planeta, pa danes še nihče ne ve. I). H.
..Strašni ognjen iški izbruhi v kordiljerih — Pepelnat dež je zatemnil solnce v Južni Ameriki —
80.000	ljudi beži pred katastrofo..."
VIi, ki beremo v varnem zavetju štirih sten te grozne vesti, si skoraj ne znamo predstavljati, na kakšen način se sredi panike dože-nejo vse te podrobnosti: „Potres, ki je zamajal tla, ko so izbruhi ponehali. je segal >000 km daleč. — Maksimum tresenja je nastopil med prvo in drugo uro zjutraj..." Te račune dela seizmolog (seismds pomeni v grščini potres; seizmolog je torej v dobesednem prevodu človek. ki študira potrese).
8000 metrov v sekundi...
Vsak seizinografski (potreso-merski) zavod vrši taka opazovanja. Pri tem ga nič ne moti, če je kraj katastrofe daleč od njega, narobe: na podlagi te oddaljenosti ravno dožene svoje številke. Zakaj podobno kakor svetloba in zvok se tudi potresni sunki valovito razširijo po vsej zemlji. Merilni aparati s čudovito občutljivostjo zaznamuje jo vsak še tako slaboten sunek. Hitrost, s katero se ti sunki razširijo, je različna; odvisna je od njih jakosti in od globine, v kateri se pripete. \ notranjosti zemlje se potresni sunek razširi s hitrostjo 8000 metrov v sekundi, c im bližji je sunek površju zemlje, tem počasnejše je to gibanje; a tudi na površini doseže še zmerom hitrost >000 metrov v sekundi.
Največje katastrofe zadnjih 200 let
Lizbona, 1. novembra 1755
/c vse prejšnje leto je bilo nemirno: potresi i Italiji, Perziji, Grenlandiji, bljuvanje ognjenikov na Islandiji. krvav dež (rdeči prah lave) v Franciji in Švici. Lizbona je bila takrat na višku svoje moči — dokler niso 1. no-
Oblaki izmečkov in strupenih plinov zatemnil jejo sobice: Ognjenik Kraka tuu v Indijskem otočju pred izbruhom
Pri močnejših sunkih se nihalo znatneje odkloni in sklene električni tok, ki sproži električni zvonec. Fako se torej dostikrat zgodi, da ..zbudi" učenjaka potres, ki se je zgodil Bog zna kje na drugem koncu sveta.
kadar ognjeniki povzroče potrese,
govorimo o vulkanskih potresih, ki nastanejo zaradi eksplozij plinov pri bljuvanju ognjenikov; po lia-
na svojem aparatu njeno velikost, kako je potekla in kje se je zgodila.
Seizmograf
je v bistvu naprava, montirana na podstavku, in je v neposredni zvezi z zemljo ter tako prenaša sleherne uje tresljaje na občutljivo aparaturo. Nad njo visi nihalo, ki prenese te tresljaje na merilni instrument. S tem instrumentom je v zvezi drobno pero, ki zariše tresljaje
10.000	potresov
zabeležj seizmograf na leto, to je povprečno enega na uro. Seizmofi-zika. loči 12 stopenj jakosti potresov. V prvo stopnjo spadajo tako slabotni sunki, da jih človek ne more zaznati, le aparat jih zabe-
Pol zmečkane rešujejo nesrečneže iz razvalin: Na Japonskem je vsak drugi dan potres
vembra okoli pol desetih zjutraj trije potresni sunki napravili konec njenemu cvetočemu blagostanju in bogastvu. Prvi sunek je trajal skoraj četrt ure, bilo je, „ko da zemlja valovi kakor morje". Drugi in tretji sunek sta bila dosti krajša, trajala sta komaj minuto ali dve. Njun učinek je bil strašen: kar je prvemu sunku še odo-lelo, se je zdaj sesulo. Mesto je bilo dvajset minut po potresu en sam ogromen kup razvalin. Malo nato je vstal iz ustja reke Tajo 15 metrov visok val, ki je porušil nabrežje in mole ter potegnil s seboj \ morje več tucatov ladij in čolnov; okoli tisoč mornarjev je pri tem našlo smrt. Še enkrat in spet je vrglo vode kvišku: val je bil tako mogočen, da je potegnil, ko je padel nazaj v morje, s seboj vodo Taja. da se je za nekaj trenutkov pokazala struga reke — prazna in suha. In potem, da je bila katastrofa popolna, je izbruhnil še požar in uničil vse, čemur je potres prizanesel.
Sodijo, da je zahtevala strašna lizbonska katastrofa 80.000 človeških žrtev; natančnih številk nimamo. — Ob tem času in nekaj tednov pozneje so potresni sunki skoraj docela razdejali mesta Cadiz in Xeres na španskem. Mogador in Fe/, v Maroku. Sunke so takrat čutili po vsej Evropi in celo v Ameriki.
Do 8. maja 1902
je bilo na otoku Martinique (Mali Antili med Sev. in Juž. Ameriko) pod znožjem gore Mont Pelee cvetoče mesto: St. Pierre, glavno mesto otoka, z okoli 30.000 prebivalcev. Mont Pelee je veljal za ugasel ognjenik: v njegovem žrelu je bilo nastalo lepo sinje jezero.
V	začetku aprila 1902 se je jezero vzemirilo, voda je začela kipeti in iz nje so vstajali beli oblaki pare. Meteorologi in seizmologi so izjavljali, da ne bo nič hudega; tako so govorili še po prvem izbruhu 5. maja. Napočil je dan S. maja, praznik Marijinega vnebovzetja: in nenadoma so šinile iz žrela med oglušujočim bobnenjem, grmenjem in bliskanjem ogromne gmoto lave in plinov. — Deset minut nato je bilo vse prebivalstvo mrtvo: živa sta ostala le dva človeka, kakor da ju je čudež rešil: neki čevljar in neki črnec, ki je sedel zaradi tatvine v zaporu -vseli drugih 30.000 ljudi je zgorelo, ali pa so se zadušili v strupenih vulkanskih plinih.
Gala v operi v San Franciscu
17. aprila 1906: Caruso poje, vse milijonarske rodbine so zbrane v velikem gledališču.
Drugo jutro, okoli petih, strašen sunek: majhne in velike hiše se zrn-
TKjfH TEDMA
— Pretekli teden je začelo bljuvati K ognjenikov v kordiljerskem gorovju v Južni Ameriki. Erupcijo so napravile ogromno škodo in zahtevale mnogo človeških žrtev. Pepelnati dež je zakril solnce, da je bilo tema kakor ponoči. Drobni prah vulkanskih izmečkov je neslo nad 100(1 km daleč do Montevidea in Buenos Airesa.
Gospo Marto Hanau, znano pariško bankirko in lastnico .več listov, so spet aretirali, ker jo objavila v svojem listu neko tajno sporočilo, ukradeno iz finančnega ministrstva. (O karijeri Marto Hanau bori članek na 3. strani.)
— Vode pri nas še zmerom naraščajo. Sava in Donava sta preplavili nekatera predmestja Beograda. Prebivalstvo pomaga pri gradnji nasipov.
— Uglednega dunajskega spocijali-sta za ušesa dr. Aleksandra je prošti teden ustrelil neki krojač iz maščevanja, kor ga je zdravnik pred 20 loti pri operaciji uosu baje pohabil.
— Na španskem so pretekli četrtek proslavili prvo obletnico špansko republike.
— V prvem četrtletju t. I. jo bilo v dravski banovini Sli konkurzov in prisilnih poravnav, t. j. skoraj osemkrat toliko kakor v 1. 1929, štirikrat toliko kakor v I. 1930 in skoraj dvakrat toliko kakor lani v istem času.
Kakor bi bilo iz lepenke: Hotel v Miamiju na Floridi (USA) po velikem potresu I. (925
šijo na speče prebivalce, tovarniški dimniki se lomijo in gornja nadstropja nebotičnikov podirajo. Eno uro trajajo sunki in tresljaji. Svetilni plin eksplodira v ceveh, ogenj, panika; vodovod je porušen, v luki odtrga ogromen val vse ladje in jih vrže na morje. 200.000 ljudi je brez strehe. 15.000 ranjenih ua smrt, 200 mrtvih, števila tistih, ki jih je za zmerom podsulo in pokopalo, nihče ne ve. škode je 400 milijonov dolarjev (22'/> milijarde dinarjev). Mesto je treba zgraditi čisto na novo. — Toda v tisti uri groze se je v San Franciscu rodilo 150 zdravih otrok...
*
In potem, po izbruhu Vezuva in uničenju Messine, obišče Japonsko
I.	septembra (923
največja katastrofa, kar jih pozna zgodovina. Nekaj minut čez poldne: en sam sunek, a zato tem silnejši, strese Tokio. V nekaj sekundah je vse v razvalinah: stanovanjske hiše. trgovine, bančne palače, novi nebotičniki, tovarne, vladna palača in palače tujih poslaništev. Tokijski arzenal /leti v zrak. Le zidovi inikadovega gradu kljubujejo katastrofi.
— Lindbergh svojega otroka še zmerom ni dobil nazaj. Za odkupnino
50.000	dolarjev (2.8 milijona Din), ki jo jo roparjem |M>slal. je osleparjen, ker zahtevajo zdaj še 50.000 dolarjev v zlatu.
— Nemška vlada jo razpustila Hitlerjeve oborožene napadalne oddelke.
— Preiskava jo dognala, da jo pokojni v/.ignliški kralj Šved Ivar Kreu-ger žo 1. (925 potvoril blagajniške knjigo, kor bi drugače moral iti na boben. Listi pišejo, da je bil Kreuger največji pustolovec vseh časov.
— Pri Zvozi nabavljaluih zadrug državnih nameščencev v Beogradu so odkrili za 800.000 Din poneverb. Krivca — glavnega blagajnika in glavnega knjigovodjo so aretirali. Odkritje jo napravilo v javnosti zelo mučen vtis, mod uradniki pa veliko ogorčenje. Listi napovedujejo nove. senzn-cijonalne aretacije.
Grški ministrski predsednik Voli izolos jo v Ženevi na soji Zvezo narodov odkrito povedal, da nas bo vseh konec, če so velesilo no sporazumejo in dado malim državam podpore, ki so jo zaradi gospodarske krizo nujno potrebne.
— Izračunali so, da jo padlo lani na Ljubljano 570 milijonov hektolitrov dežja.
— Ljubljanska mestna občina je po zgledu dravsko banovino z novim proračunom odpravila kulak, še nadalje pa se bo odkupnina za osebno delo pobirala od državnih, banovinskih iu drugih samoupravnih nameščencev.
Toda — nekaj let nato so Tokio, Yokohama in vsa druga porušena me-sja spet nova, še lepša: v večnem boju med človekom in prirodo zmaga naposled vendarle človek!	L—n.
Ugasli ognjeniki?
Nevarnosti njih prebujenja
Leta 1888 je spravil izbruh ognjenika Bantaisana vso Japonsko v strah: zakaj vulkan je bil že pred tisoč leti ugasnil. Ob njegovem znožju, da celo po pobočjih njegovega mogočnega žrela so vzrasle na plodov itih tleli cvetoče naselbine, ki jih lava v nekaj urah popolnoma uniči. In z njimi pogine več tisoč ljudi.
Tudi Vezuv, ki se je po uničenju Pompejev, Herkulanea in Stabij (leta 79 pred Kristom) polnih 1500 let le nedolžno oglašal, je začel spet razsajati. Pri njem so opazili neko nepojmljivo perijodičnost izbruhov:	njih	število
narašča od stoletja do stoletja. V 18. stoletju so našteli le šest večjih erupcij, v 19. deset, v 20. stoletju, ki ga jo šele tretjina za nami, pa že šest!
Krakatau, ki naj bi bil že leta 1680 za zmerom ugasnil, je uničil avgusta 1885 ves otok; detonacijo so čuli skoraj na vsem svetu. Podobno se je zgodilo z ognjenikom Mt. Pelee na otoku Martinique: več stoletij so ga že imeli za ugaslega, ko je maja 1902 iznenada bruhnil iz njegovega žrela oblak ognja in pepela in v nekaj minutah pokopal
30.000	ljudi.
Takih primerov bi lahko še več našteli. Pojem „ugasel“ torej v dostavnem pomenu besede ne drži.
Pri proučevanju zemeljske gmote je človek prodrl komaj tri kilometre v globino. Pa vzlic temu smemo z veliko gotovostjo trditi, da se zemeljska skorja neprestano izpreminja in razvija. Te izpremembe se najbolje zaznavajo na ..slabili točkah" zemlje, to jo na gorovjih. Dostikrat nam ognjeniki. tudi če mirujejo, nakažejo, da se v notranjosti zemlje nekaj skrivnostnega dogaja: to dokazujejo tako imenovane ekshalacije, izpuhtevanje vodnih in žveplenovodikovih par. solne kisline in drugih snovi, ki silijo i/ zemlje na dan.
Največja nevarnost tako imenovanih ugaslih ognjenikov pa je v tem. da tvorijo izhodišče • in vir potresov. Teorija o vulkanih namreč trdi, da je vulkanska erupcija nekak neoviran izliv podzemeljskih sil, ki bi drugače, če ne bi mogle na dan, povzročile hude potrese. Ugasel ognjenik je tedaj podoben gnojni runi, ki se je na videz
Zaradi silno gospodarske slisko so so začeli ameriški delavci selili v Rusijo, kjer kriza še ni tako huda kakor drugod. Mod tistimi, ki so žo odpotovali v sovjetsko Kusijo. jo tudi 8500 jugoslovanskih državljanov, mod njimi skoraj tretjina Slovencev.
— Predsednik ameriških Združenih držav Hoover (izg. liuvr) so jo prostovoljno odrekel za eno loto svoji plači (75.000 dolarjev ali 4 milijone Din) in so bo zadovoljil samo z ( dolarjem (56 Din) za vso loto. Tako hoče Hoover dati dober zgled za varčevanje v državni upravi.
— Neki bosanski hodža (turški duhovnik) jo prerokoval, da bo I7; (. m. konec sveta. Ljudje so mu verjeli in začeli plačevati dolgove, kakor jo hodža zahteval, češ da na drugem svetu no bo tako lahko vračati dolgove.
— Pariški kardinal jo razpisal posojilo 20 milijonov frankov za zgradbo novih cerkva v Parizu. S tem hoče kardinal zaposliti delavce iu zmanjšati gospodarsko slisko. Posojilo jo bilo v nekaj urah podpisano.
— 19. aprila je minilo 50 lot, kar je umrl Anglež Charles Darvvin, oče razvojnega nauka v prirodoslovju, ki uči. da so je človek v dobi sto (isočov lot razvil iz višjih živalskih vrst, lo-te spet i/ nižjih itd.
Ljubljanski občinski svet je sklenil zgraditi pri Sv. Križu mrtvaško vežo s celicami za mrtvaške odre: Inko bodo (udi siromašni ljudje lahko z vso pijeteto položili umrlo svojce na mrtvaški oder. česar zdaj dostikrat no morejo.
zacelila. Zato so mnogi seizmologi prepričani, da so ravno ugasli vulkani stalna zahrbtna nevarnost, ker se i/ njih rode potresi. To teorijo potrjujejo tudi izkustva: kadar kateri ognjenik nenadoma ugasne, slede temu po navadi veliki potresi.	—t.
750 „varnostnih ventilov44 zemlje
Zveza med potresi in ognjeniškimi izbruhi
Na zemlji štejemo okoli 750 ognjenikov. Nazvali so jih njene „varnost-ne ventile", zakaj njih erupcija, naj bo za bližnjo okolico še tako strašna in razdejalna, pomeni vendarle trenutno odnehanje neznanskih napetosti, ki obstoje pod zemeljsko skorjo.
750 ogenj bljuvajočih gora — a katera je najnevarnejša? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Kakih 400 med njimi velja že več stoletij za ugasle, čeprav je treba tudi pri njih zmerom računati z nenadnimi izbruhi. Izmed ostalih 350 vulkanov, ki še zdaj delujejo, jih je okoli dvajset posebno nevarnih: to so tisti, ki od časa do časa s svojimi erupcijami navdajo svpt z grozo.
Sicer pa nevarnost ognjenikov ni odvisna od njih velikosti. Največji ognjenik sveta je Popocateptl v Mehiki, „kadeča se gora“ so ga imenovali Azteki. Ol) znožju meri njegov obseg 52 km, visok je 5.420 m iu premer njegovega žrela znaša domala
I	km. Pa se ga vendar ni dosti bati, zakaj njegovi izbruhi se že več stoletij pojavljajo po nekem sistemu in v določenem razdobju.
Zato pa je po drugi strani najmanjši ognjenik sveta, Santorin, na egejskem otoku enakega imena, kot ventil silnih podmorskih vulkanskih procesov izpreijienil obličje vse Grčije ; zaradi njega in njegovega delovanja so nastali mnogi novi otoki, drugi pa so se pogreznili v morje.
Središče vulkanskih erupcij in z njimi združenih potresov sta Java in Japonska. Na Javi je okoli sto večji-del živih ognjenikov, na Japonskem pa skoraj štiri sto.	J.	Mg.
- cS^c.
— Nasproti ljubljanskemu nebotičniku nameravajo hiše podreti in prostor zazidati z velikimi palačami, v katerih bo 89 stanovanj.
— Po najnovejših podatkih ima Češkoslovaška (5 milijonov prebivalcev.
— Najstarejši Ljubljančan, stoletni upokojeni pismonoša Peter Cotič, jo umrl.
— Jugoslovanski konzulati v Bor-deauxu (Francija), v Monakovem (Nemčija), v Bratislavi na češkoslovaškem in v Montrealu (Kanada) so ukinjeni.
Ban dravsko banovino jo razpustil župansko zvezo zn Dravsko banovino v Ljubljani.
— Na Grškem se kriza posebno hudo pozna: grška drahma stalno pada. Zalo je tem bolj nerazumljivo, da hoče Grčija kupili žito. ki ga ji doma primanjkuje, no pri svojih sosedah Jugoslaviji ali Bolgariji, nogo v dragi Ameriki.
Francoski poštarji so poslali vladi spomenico s prošnjo, da bi bila na novih francoski ..mirovnih" znamkah slika pokojnega ..mirovnega apostola" Aristida Brianda. Vlada pa njihovo željo ni upoštevala. Zakaj no, listi ne poročajo.
Rtimunskcmu kralju jo pogorel letni gradič Fojšer. Ogenj jo najbrž nastal zaradi kratkega stika, škoda je velika, posebno kor so zgorele vso umetnino, ki jih jo imel kralj Karol v gradiču.
Gospodične, ki si same služijo kruh
Angelca Kraljeva
Moral sem se gnesti sko/.i množico ljudi, ki da za dnem oblegajo točilnico našega novega avtomatskega buffeta jjaj _ Dam“, če sem hotel intervju-jati to simpatično gospodično. Po eni uri, neštetokrat prekinjen z zahtevami gostov, se mi je komaj posrečilo dobiti med porcijami „malega guljaža", ..kranjskih klobas” in vseh inogočili ..vegetarijanskih speeijalitet" nekaj odgovorov te gospodične.
„Kje ste v službi, gospodična? In kaj vas je pripravilo, da si sami služite kruli?"
„Kje sem v službi, lahko sami vidite, saj niste pri nas ravno redek gost. V službo sem šla, tla se lepše iz-
ru zim,
sem se
zaradi neblagostanja. Sicer pa že navadila, da si sama služim svoj vsakdanji kruh in se ne bi mogla več uživeti v položaj, da bi morala biti od koga odvisna.
S službo sem zadovoljna, v kolikor mi to dovoljujejo današnji hudi časi in velika brezposelnost. Seveda bi rajši bila „kaj drugega", kaj — o tem si niti sama, verjemite mi, nisem na jasnem... Za lias nesrečna mlada dekleta je današnja doba dokaj neugodna (pri tem ne mislim samo na sebe), ker smo prisiljene delati marsikaj, kar nam ni všeč, pa moramo...
Življenje je lepo, posebno, če ga malo popopra boj za vsakdanji kruh. Mislim, da je vsako dekle samo sebi odgovorno za svoje občutke veselja in žalosti. Tudi v najbolj črnih dneh lahko človek vedro gleda v življenje — če le hoče!
Zabavam se z marsičim. Rada hodim v kino, ljubim družbo, poleti se kopam, pozimi, kadar sem prosta, prezebam — na protnenadi — in vse mi je v zabavo in razvedrilo. Saj se mora človek vsaj enkrat otresti skrbi, ki jil) nalaga služba, in jih za nekaj trenutkov pozabiti.
O sreči se na glas ne govori (morda bi mi bil potem kdo nevoščljiv!)
Delati se m o r a ! Sicer pa je velika razlika med delom in delom. Glavno je, da vsak dela, kar pač more, solidno in pošteno; tako delo ne more biti sramotno.
Sanjani o mnogočem!"
Na moje zadnje vprašanje, kaj misli o enakopravnosti žensk, se je gospodična hudomušno zasmejala. Bog zna, kaj si je takrat mislila. Gotovo je le. to, da se je njen odgovor zelo razlikoval od izraza na njenem obrazu. Kaj mi bo povedala?
..Ženska mora bili in ne sme bili enakopravna moškemu...'"	Rf.
HUMOR
Najboljše sredstvo
Dva prijatelja se pogovarjata, kako naj se človek bori z nalezljivimi boleznimi.
„Kako se ubraniš bacilov?"
..Najprej skuham vodo.“
..In potem?"
..Potem jo še steriliziram."
..Zelo lepo! In potem?"
..Potem? Potem pijem pivo!"
Praktični zdravnik
Bolnik: „Vaš večnjplolžnik ostanem, če me ozdravite..."
Zdravnik: „Ne, to pa ne, zdravim samo pnoti takojšnjemu plačilu."
Stalno omizje
Kaj je stalno omizje? — Odgovor: Določena miza v določenem lokalu, kjer se snidejo ob določenih dnevih in določeni uri ljudje, popijejo določeno število \ rčkov. govore o določenih rečeh in ob določeni uri odidejo.
Uganka
..Kater žival prenese največ mraza. Moric?"
„Bolha, ki \ najliujšem mrazu leta okoli v srajci."
Strašno!
,, Ali ste že kdaj mislili na to," vpraša filozof ribiča, „da ostane za vsakim sulcem, ki gu ujamete, njegova žena in dvajset tisoč nepreskrbljenih otrok?"
Srečanja z gospo Marto Hanaii
Gospa prezidentka". — Nenavadna karijera — nenavadno življenje
N a pisal K e r r y O B r i e 11
Listi so poročali da so gospo Hanau (izgovori and) aretirali, ker je menda priobčila v svojem listu kompromitujoie lajno gradivo iz arhivov finančnega ministrstva.
Odkrito
Učiteljica: ..Kateri čas je to: .Lepa sem’?"
I čenka: ..Pretekli."
Čigavo je tele?
Letoviščar vidi na travniku kravo s teletom.
..Čigava pa je ta krava?” vpraša dečka, ki pride mimo.
„Ne vem. Mislim pa, da vem, čigavo je tele."
„Čega v o pa?"
..K ra\ i no."
Pozna jo
„()bisk smo dobili!"
„lz česa to sklepaš?"
„Ker se mama smeje starini očetovim dovtipom."
Otroka gospe Micke sta se stepla. Tedaj reče mati mlajšemu:
..Marko, kaznuj svojega brata s prezirom, ker je tako neolikan.4*
Čez nekaj časa se oglasi starejši, Niko:
..Mama. Marko me zgoraj kaznuje s prezirom — spodaj pa me brca z nogami!'
V Parizu, na nekazni Clichvjski aveniji stoji za pultom neznatne trgovine s perilom mlada temnolasa deklica. Njene nemirne oči se zdaj pa zdaj koprneče ozro mimo piramide vezenin in iperila skozi okno. Pri vsem teni je gospodična Marta imenitna prodajalka. Saj pa je tudi njena mati utelešena strogost in natančnost. In ko se jame gospod Lazar Bloch, ta vzor vestnega potnika s solidno trgovsko izobrazbo, zapeljivo zgovornostjo in preroškim pogledom v možnosti zaslužka, ko se jame ta gospod Bloch zanimati za Marto in njeni materi to tudi na primeren način pove. preseka mati Hanau vse plahe hčerine pomisleke z besedami: „Kaj si mar znorela?..."
To se je zgodilo leta 1008. In tega leta se je začela čudovita karijera te ženske.
Zakonca Bloch sta, že nekaj let trgovala, ko je izbruhnila vojna. Pravega zmisla za dobre kupčije pa se je gospod Bloch naučil šele od svoje žene. Skupaj sta vrgla na trg neki izu 11, imenovan ..Vojaška uteha”, nekak želodčni zdravnik, okrašen s pobožnimi izreki. Kupčija je imenitno cvetela, čeprav je ..uteha" toliko pomagala kakor Blažev žegen...
A vse to je bilo šele začetek. Marta Bloch je že zdavnaj spoznala, da ji njen mož v kupčijskih stvareh niti od daleč ni kos. Zato se je kratko malo od njega ločila, toda gospod Lazar Bloch je še zmerom ostal v hiši ..gospe Hanau", kakor se Marta zdaj ilnie-nujc. Prejšnji mož je postal njen zaupnik. poslovodja in — njen nameščenec. Za prav majhen denar si je kupila Marta llanau finančni list „Ga-zette du Franc”, ki je bil dotlej slabo urejevali in ga ni nihče poznal. Kup-čijski talent gospe Hanau je iz njega napravil pomemben gospodarski faktor. A kako? Apelirala je na patriotizem Francozov. ..Podpreti moramo frank in ga držati. Vsi Francozi morajo pri tem pomagati. Sicer pa to tudi ne bo v njihovo škodo." Marta Hanau je namreč obljubila izredno visoke dividende...
*»
Genijalua misel. Marta Hanau. ..gospa prezidentka", postane velešpeku-lantka na pariški borzi. Ustanovi sedem finančnih družb s 400 podružnicami: baje ima lastnega kapitala IT milijonov iu naložb za 500 milijonov frankov. Njen list dobi svetoven sloves, med njene sodelavce gredo najodličnejši politiki in prvi novinarji sveta — med njimi čičerin in Sauervvein. Vsako jutro sedi za rezervirano mizo v majhni kavarni nasproti borze. Zraven sebe ima stol z mapami, pred seboj papirje, akte. ra-
čune. Vsakih deset minut prileti k njej sel z borze in ji nekaj zašepeče. Ona prikima ali odkima, dela beležke, računa in napiše zdaj pa zdaj počasi in premišljeno ček na vsote, ki zbujajo vrtoglavost. In pri tem si časih prav rada zažge tudi dobro smotko. Kjerkoli se pojavi, se ljudje globoko klanjajo pred njo — ..gospo prezident-ko...“
V Parizu se vrše prve priprave za mirovno konferenco. Trideset zastopnikov raznih držav je tam, med njimi dva Nemca in neka ženska. — Kdo je to? Kdo je ta neznatna, temnolasa oseba, zelo rezervirana, zelo lepo napravljena — ta žena, ki ni ne mlada ne stara? To je Marta llanau, predsednica lista ..Gazette du Franc", ustanoviteljica pol tucata finančnih družb, genij. Ne poznate gospe Hanau? In ko gospa llanau vstane, da pove svoj kratki, jasni in nekolikfi humoristični govor, ki zadene žebelj na glavo, jo zastopniki narodov pobožno in napeto poslušajo...
Ne dosti pozneje sedi gospa llanau — v saintlazarskein zaporu. Naprav ila je neprevidnost, da je napovedala v svojem listu veliko izdajo delnic za 170 milijonov frankov, in obljubila vsakemu delničarju osem odstotkov dividende in 40 odstotkov obresti. Finančni svet je postal pozoren, stvar so morali preiskati, ker je to zahtevala ogorčena konkurenca, in pri tem so prišli na dan neverjetni škandali. Govorilo se je o podkupninah visokih in najvišjih uradnikov, odličnih politikov in gospodarskih prvakov, ki naj bi bili soudeleženi. Toda natančnega ni nihče zvedel. Gospa llanau se je v ječi posvetovala s svojim odvetnikom in — tožila sodišče, češ da ji je z zaporom prizadejalo veliko denarno škodo. 125 milijonov pasiv, s!5 milijonov aktiv — toda gospa Marta llanau zagotavlja, da bo svoje upnike popolnoma odškodovala, če jo spuste. In njeni upniki ujej dosti bolj verjamejo kakor sodišču. Slepo zaupajo izredni špek ulaci jski spretnosti te neznatne energične ženske. In ko jo naposled izpuste, se začne ples iznovn — do prihodnjega škandala...
*
Zakaj francoski malomeščan — iz njihovih vrst se v glavnem rekrutirajo klijenti gospe Hanau — čeprav je po eni strani naravnost prislovično varčen, pa zato po drugi strani ne pozna meja pri igralski strasti in spekulaciji. Nil in če je stvar št' nekoliko patriotski pobarvana, se toliko rajši na vduši...
Na tem psihološkem spoznanju je zgrajena izredna karijera te nenavadne ženske.
4000 Din u gotouini
znaša prva nagrada našega novega natečaja
Naše nagrade
Nekaj pojasnil
Te dni je naša uprava začela odpošiljati obvestila nagrajencem, da jim je žrebanje prisodilo nagrade. Ker morajo nagrajenci sami plačati poštnino in prevoz iz Ljubljane do s.vojega kraja (glej določila našega razpisa), jih tem potom še enkrat prosimo, naj nam sporoee, kako naj jim nagrade dostavimo, zlasti glavne, katerih dostava je zvezana z večjimi stroški. Ko dobimo njihove odgovore, bomo uredili vse potrebno, da se nagrade takoj odpošljejo. Obenem p. n. nagrajence vljudno prosimo, naj nas takoj po sprejemu nagrade ob-veste, da so jo v redu dobili.
Knjige „Naša beseda” so p. n. nagrajencem proti potrdilu na razpolago v naši upravi, kjer jih lahko dvignejo od četrtka 21. t. m. dalje. Kdor želi, da mu knjigo dostavimo po pošti, naj nam pošlje svoj natančni naslov, znamko za 2 Din za poštnino in potrdilo z lastnoročnim podpisom, da je knjigo prejel. Če noče poslati potrdila vnaprej, mora priložiti 5 Din v znamkah, da mu pošljemo knjigo kot priporočeno pošiljko; tako nam bo služil za potrdilo poštni recepis.
ICO nagrad po 1 sliko največjih filmskih umetnikov smo ta teden razposlali nagrajencem na lastne stroške, prav tako tudi 50 nagrad po 7 umetniških slik.
Vsi tisti gg. naročniki, ki so pravilno rešili zloženko in v redu poslali naročnino, pa niso bili izžrebani za večje nagrade dobe. kakor smo določili v našem razpisu in ponovili v ti.—16. štev., po 1 veliko umetniško sliko v velikosti 25X32 cm na zelenkastem kartonu. Tudi pri teh slikah, ki smo jih že začeli pošiljati, plača poštnino uprava sama.
*
Mnogi naši naročniki, ki jim usoda ni bila naklonjena pri večjih nagradah, so razočarani in nas vprašujejo, zakaj niso dobili velikih nagrad, čeprav so zloženko pravilno rešili in v redn poravnali naročnino. Prosimo jih, naj nas razumejo:	saj nagrad
vendar nismo prisojali sami, nego javni in nepristranski žreb pod nadzorstvom naročnikov samih, kakor smo v zadnji številki obširno poročali. Žrebati pa se je moralo, ker je imelo več tisoč tekmovalcev enako pravico do teh nagrad, in je v takih primerili povsod navada, da odloči žreb.
Vse p. n. naročnike, ki bi se čutili pri prisoji nagrad od usode prikrajšane, opozarjamo na tole:
1. Glasom našega razpisa dobi prav vsak naš naročnik, ki je zloženko pravilno rešil iu poslal naročnino, pa ni bil izžreban, I lepo umetniško sliko, ki bo v okras njegovemu stanovanju. Nuj Vas ne moti to. da Vašega imena nismo v zadnji številki objavili, zakaj če bi hoteli vsa imena naročnikov, ki dobe te slike, natisniti, bi porabili več strani našega lista in bi zato morali izpustiti drugo zanimivo gradivo, tega pa gotovo sami ne želite.
Ponavljamo: nihče, kdor je poslal pravilno rešeno zloženko iu polletno naročnino, ne bo ostal brez nagrade. V tein je razlika med našim natečajem in podobnimi drugimi natečaji, kjer dobe samo nekateri srečneži velike nagrade, drugi pa nič. Da nas to mnogo stane, boste gotovo razumeli. S tem smo hoteli, kolikor je bilo v naši moči, ustreči prav vsem našim cenj. naročnikom, in upamo, da nam boste to priznali.
2. Druga ugodnost, ki Vam jo dajemo, pa je v tem: Vi vsi, ki ste imeli pravico do tekmovanja, za naše nagrade, imate poravnano naročnino najmanj do konca linija, nekateri pa celo do konca septembra. Zato mnogim izmed Vas ne bo treba nič plačati. da boste imeli pravico do tekmovanja za naše nove nagrade, katerih prva znaša 4000 Din v gotovini. Zakaj pogoj je pri teh novih nagradah razen rešitve zloženke ta, da je naročnina poravnana samo do konca septembru t. 1. /a vse dosedanje tekmovalce je to mnogo ugodnejše kakor prvič. Tako Vam hočemo dati priliko, da poskusite svojo srečo še \ drugič, ne du bi Vam bilo treba toliko žrtvovati kakor pri prvem razpisu, ali pa sploh nič.
Kdo lahko tekmuje za naše nore na (/rade?
Pogoji so podobni kakor pri našem prvem razpisu.
Pravico do tekmovanja za nagrade ima vsak naročnik ..Družinskega Tednika Romana"', ki:
1. pravilno reši zloženko in nam jo pošlje najkasneje do 30. maja t. 1., in
2. poravna do 5. junija t. 1 naročnino do konca septembra t. I. (3. četrtletje).
Nekaterim ne bo treba nič plačati
Vsi tisti cenj. naročniki, ki imajo že poravnano naročnino do 30. septembra t. 1., naj pošljejo samo rešeno zloženko; s tem že dobe pravico do tekmovanja za naše nagrade.
Oni naročniki, ki so poravnali naročnino do 30. junija t. 1., nam morajo razen pravilno sestavljene zloženke poslati le še 20 Din, t. j. za naročnino od 1. julija do 30. sept. t. 1.
Tisti, ki jim naročnina poteče mesec dni pred koncem septembra, (to ,ie konec avgusta) morajo poslati naročnino za 1 mesec. t. i. 8 Din; tisti, ki jim poteče konec juliin. pa za dva meseca, to je 16 Din. (Pri tej priliki naj ponovimo, da znaša vseletna naročnina na »Druž. Tednik"" 80 Din, polletna 40 Din, četrtletna 20 Din. mesečna pa 8 Din).
Da ne bo nesporazumi jen ja. naj ponovimo: onim naročnikom, ki imajo naročnino že poravnano vsaj do 30. septembra t. 1.. ni treba nič plačati, in bodo tako že drugič imeli pravico do tekmovan ia za naše lepe nagrade, samo če rešijo zloženko. One naše na-
ročnike, ki še za naš prvi natečaj niso poravnali naročnine, pa opozarjamo, naj se požurijo in poravnajo polletno naročnino v znesku 40 Din, ker drugače tudi zdaj ne bodo imeli pravice do nagrad, čeprav bi zloženko še tako pravilno sestavili.
Novi naročniki, ki se prijavijo, dokler ta natečaj traja, imajo pravico do tekmovanja za nagrnde, če pošljejo pravilno rešeno zloženko do 30. maja t. 1. in nam do 5. junija nakažejo 40 Din kot naročnino do 30. sept. t. I.
Posebne ugodnosti za naše zveste prijatelje
Čutimo se dolžne, da se tistim naročnikom, ki nam bodo v bodoče pridobili nove naročnike, izkažemo posebno hvaležne. Zato objavljamo vsem zvestim naročnicam in naročnikom, ki so že agitirali za naš lisj ali pa še bodo. tole:
Vsak naročnik, ki nam pridobi novega naročnika in nam to sporoči na kuponu, natisnjenem na 8. strani, sme poslati razen svoje zloženke še toliko zloženk, kolikor pridobi novih naročnikov. Te njegove zloženke pa bodo veljale šele tedaj, kadar njegovi novi naročniki poravnajo naročnino v višini 40 Din za pol leta. Zase mora poslati toliko, da bo njegova naročnina poravnana do konca septembra t. 1. Na ta način bo imel z več zloženkami več verjetnosti, da dobi glavno nagrado, ne da bi mu bilo za to treba kaj več plačati. Seveda bodo tako pridobljeni novi naročniki imeli prav tako pravico do tekmovanja za naše nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko in 40 Din za polletno naročnino za list.
Zaradi pomanjkanja časa smo morali seznani ostalih naših nagrad in vse druge podrobnosti razpisa odložiti na prihodnjo številko.
Danes prinašamo še enkrat sliko zloženke in prosimo vse cenj. naročnike, naj jo čim prej rešijo iu pošljejo naši upravi v Ljubljano, Breg št. 10. Kdor nima položnice za poravnanje naročnine, naj piše ponjo na upravo, ki mu jo takoj pošlje.
Roda Roda
pripoveduje:
Ko sem bil pred leti v Newyorku, mi je pisala neka dama iz Madrida: naj no bom tako prijazen in naj ji priskrbim podpis lepega filmskega junaka Valentina.
Rad bi bil dami ustregel. A kako? Jaz v Newyorku — Valentino pa na drugem koncu sveta, v Kaliforniji.
V zadregi sem stopil čez ulico v pisarno filmske družbe Universal.
Nekaj minut nato sem imel v rokah Valentinovo sliko z njegovim podpisom in osebnim posvetilom Madrid-čanki.
»Absolutno točen," mi je rekel ravnatelj.. »Originalni rokopis tajnika, ki podpisuje avtograme."
V praškem baru ..Lucerna" sem stal pred pultom in govoril s točajko.
Tedaj prinese natakar neki album iu reče:
»Gospod Roda! Zunaj je mlad mož. ki bi rad podpis od vas."
Spomnil sem se impozantnega primera iz Newvorka. — Porinil sem album pred točajko in jo prosil:
»Punčka, napiši no semle noter, k ir ti bom narekoval!"
Kmalu nato je mladi mož suni prišel \ bar in rekel:
»Namreč, gospod Roda: njeno pisavo na žalost že poznam."
Ali že veste ?
...du je najlažji otrok sveta, mala Vera G. iz Berlinu, ki je tehtala ob rojstvu samo en funt (pol kile), vkljub \sem naporom zdrav nikov - specijali-stov umrla?
...da so bile med sto konkurenti, po večini bre/poselurriii in akademiki, ki so tekmovali za službo umrlega krvnika v Budimpešti, tudi tri ženske?
...da nameravajo v I.jeningradu postaviti Ljeninu 110 m visok spomenik?
...da brezposelnost v vseli državah še zmerom rase, čeprav je zima že za nami, in le na Poljskem pada?
...da si zdaj lahko naročimo tudi ..Zepelin" kot taksi in da stane ena ura vožnje 15.500 Din?
Poverjenike iščemo
V vseh krajih Slovenije in v tistih krajih Jugoslavije in v tujini, kjer žive Slovenci, iščemo poverjenike zn naš list, najrajši iz vrst naših naročnikov. P. n. interesenti — marljivi, pošteni in vestni — se naprošajo, naj sc pismeno obrnejo na upravo „Druž. Tednika"*, Ljubljana, Breg 1», kjer dobe podrobne infor-maeije in potrebna navodila.
Kaj predstavlja ta zloženka?
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZtVACti
23. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 22 nadaljevanj!
Bembo se je ustavil. Zagledal se je skozi okno v dva postopača, ki sta slonela na vogalu hiše in dremala.
Potem je nadaljeval svoje misli.
»Da, prav mogoče je, da je zaljubljen... A v koga?... V Bianco!...
V	Bianco, ki pa ga je zavrnila in bi se zdaj hotel maščevati ntad njo? Ne. V lmperijo? Mogoče. Ne, tudi to ne. Ta človek ima obraz kakor iz kamna; takih ljudi ne moreš tako enostavno presenetiti. Za to masko se skrivajo druge reči. Katere? Ne vem, čeprav oni ve, kaj jaz mislim. \ saj za mojo ljubezen dto Biance ve. Torej se je moral ukvarjati z menoj, dolgo in izčrpno. Zakaj?"
Bembo se je spet ustavil pri oknu; onadva postopača sta še vedno dremala na vogalu, naslajajo se nad žarki vzhajajočega solnca. Zavist ga je obšla, ko ju je opazoval: pomislil je, da 011 sam nikoli ni tako brez skrbi spal.
„V svojem življenju," je nadaljeval svoje misli in spet začel hoditi po sobi gor in dol, »sem strl dosti življenj. Kadar človek sanja, kar sem jaz sanjal, kadar se vzpenja k oblasti, mora začeti s tem, da zavrne sleherno misel na pravičnost 111 izpuli iz svojega srca to nadležno cvetko, ki ji pravijo usmiljenje. I edaj šele je človek močan. Jaz sem močan, ker nikoli nisem poznal pravice ne usmiljenja. Toda kadar človek pohodi ljudi, ki mu pridejo na pot, jih mora pohoditi do mrtvega. Ali sem mar slučajno prezrl katerega sovražnika, ki me zdaj...“
Ustavil se je, prekrižal roke in se globoko zamislil. In prišel je do tega'le sklepa:
„Potrebno je, da tega človeka ubijem. Izrabimo ga najprej, potem pa ga ubijmo. Samo kako?... Nu, drevi mi izroči Bianco. Za to se mu seveda izkažem hvaležnega. Da 11111 to hvaležnost pokažem, da se mu z vso izkrenostjo, ki je je 'taka usluga vredna, zahvalim, ga povabim k sebi, v' tole škofovsko palačo, na večerjo. Vabilu se bo odzval, o tem ne dvomim. Toda ali bo hotel sesti za mojo mizo?... Zakaj ne, če mu bom znal za en dan, za eno uro vliti zaupanja. To pa je moja stvar. Da, prišel bo in sedel k večerji... Ostalo pojde samo. I o bo še najboljši način. na j hitrejši."
Pomirjen ob zavesti, da se bo neznanca odkrižal s strupom, se je tedaj Bembo ves predal blaženim mislim o ugrabitvi Biance in ute-šitvi svoje strasti.
Potem je začel premišljati o novem življenju, ki ga čaka.
Veselo je bobnal po oknu in gle-dial na kanal. Onadva postopača sta še zmerom stala na vogalu. Toda zdaj nista več dremala. Pospravlja-
la sta borni zajtrk in obračala palači hrbet.
Bembo ju je le raztreseno pogledal.
Potem je poklical svojega oskrbnika in mu velel, naj mu pripravi sobo za eno osebo, ki bo nekaj dni prebivala v palači, in idbdal:
„Ta oseba je ženska."
Pomemben pogled je dal možu razumeti, za kaj gre. Oskrbnik je bil več kakor zgolj oskrbnik. Bil je izborno naučen, razumel je vsak migljaj svojega gospodarja in ga slepo izvršil.
»Najti mi moraš, “ je povzel Bembo, »pripravno hišico, to se pravi, precej na samem. Potem se preseliš tja."
»Razumem, Visokost."
Oskrbnik je izginil: vedel je dovolj...
Uro nato, ko se je mesto že prebujal o. se je Bembo vrgel v obleko, ki jo je navadno nosil na ulici, to je, ogrnil se je v župniški plašč, ki je zakril njegova škofovska odličja: na glavo pa si je del rdečo duhovniško čepico.
Nato je sedel v nosilnico in se dal odnesti k Aretinu.
Tam ni vstopil pri velikih vratih. nego pri skritih stranskih vratih. od koder je prišel naravnost v delovno sobo Pietra Aretina.
Pesnik je sedel za majhno mizo iz belega lesa in pisal. Soba je bila silno preprosto opremljena, skoraj siromašna.
„Zdaj vidiš,“ je vzkliknil Areti-110, ko je zagledal Bemba, »kako si služim kruh.“
„Kaj počneš?"
,.Zgodbico pišem za francoskega kralja."
„ln kaj dobiš zanjo?"
..Najmanj tisoč srebrnikov; zakaj to pot mu grozim brez usmilje-
it
nja...
„S čim neki. za Boga?“ sc je za-grohotal Bombo.
„l)a objavim zgodbico, ki 11111 jo ipošl jeni!...“
„In o čem govori ta zgodbica?" „0 dogodku, tki mora biti resničen, ker ne more nihče dokazati nasprotnega: da je imela kraljeva mati svoje čase razmerje z nekim
lepim dečkom, vrednim njene lju-1 ** bežni...
..To vendar ni tako strašno.“ ..Pač; zakaj lepi mladenič je bil konjar na njegovem dvoru. Zdaj menda razumeš: kralj sin navadnega konjarja!../*
..Ni slabo!" je menil Bemibo. „Po tem takem ti je sila za denar?"
»Pa še kako; lačen sem ga kakor volk ovce: niti počenega groša nimam več...“
„Si roinak!...“
..Dobiti moram na vsak način še letos deset tisoč srebrnikov: cesarja Karla sem cenil na tri tisoč, kralja Franca na tisoč, to da štiri, Ferrarskega vojvodo na pet sto..."
„ln mene, na koliko si mene cenil?" ga je ustavil Bembo.
„Tebe?...“
„Da, mene... ali pa moje prijatelje."
Aretino j’e hlastno vstal in stopil k Bembu.
»Ti bi mi lahko priskrbel denar?"
»Štiri tisoč srebrnikov."
„Kdaj?...“
,,1’olovico še danes, če hočeš...“
»Če hočem, tako mi Margeriti-
11	ih bradavic!..."
„Potem pa pojdi z menoj!"
„Kam?“
„Samo pojdi; boš že videl, kam!... Lepo se obleci, vzamem te v svojo nosilnico."
Aretino je planil skozi vrata. Nekaj minut nato se je vrnil, docela izpremenjen.
Odšla sta dol in stopila v nosilnico. Bembo je skrbno zagrnil zaveso.
Nosilnica se je kmalu ustavila pred doževo palačo.
„!di z menoj," je rekel Bembo.
' „kam?“
„K dožu!...“
,,k dožu?" se je začudil Aretino.
„Da, k dožu. Ali te je mar strah?"
»Mene strah?.. Strah me je samo postopačev... takih kakršen si ti ali pa jaz!"
XXVIII
Dož
Bembo in Pietro Aretino sta krenila čez prostrano dvorano, kjer so stale v skupinah gruče patricijev, odličnih meščanov in oficirjev. Ta dvorana s čakalci je spominjala malone na kraljevsko predsobje, kjer čakajo dvorjani trenutka, ko se prikaže vladar, da jih vidi.
Ob spoštljivem pozdravljanju, ki je sprejelo Bemba, je Pietro Aretino spoznal, kolik vpliv ima kardinal.
„kuga in kolera!" je zaklel sam pri sebi. ..mrcina je napredoval od tistih dob, ko sva v podstrešni sobi v Firenci otepala surovo čebulo za obed in ugibala, kje bova večerjala. Zdi se, da si Bembo ni izbral krive poti. Zakaj nisem še jaz postal duhovnik!..."
kardinal je odprl vrata v manjšo dvorano, polno straž in stopil naprej v ve liki kabinet, kjer so delali
tajniki. Sedel je v naslanjač kraj okna in povabil Pietra Aretina, naj prisede.
„Dož naju bo takoj sprejel," je tiho zašepetal, da ga ne bi čuli pisarji. ..Pričakuje naju. Dotlej pa se lahko pomeniva."
„0 tem, kaj bova z njim govorila?..."
»Ne, je odvrnil Bembo in obraz se mu je zmračil. „Rad bi zvedel nekatere stvari o človeku, ki ga dobro poznaš."
»Govori."
„0 Florentincu, ki ti je hotel deklamirati neko balado in postati tvoj tajnik..."
»Ah, res... Nu, njegovi želji je ustreženo. Reči moram, da v verzih ni ravno novinec, zato sem ga tudi vzel. Ali se mar zanimaš zanj?"
„Zelo.“
„Ce je tako, se bom zanj zavzel."
»Kakšen človek je to?"
»I o bi rad od tebe zvedel, ker se toliko zanimaš zanj. Jaz ga ne poznam. Le toliko vem, da se mi je predstavil s priporočilnim pismom, ki 11111 ga je dal Veliki vrag."
»Veliki vrag?"
»Da, Giovanni Medici1)."
»Tak ga ne poznaš?" je povzel Bembo in prodirljivo pogledal svojega tovariša.
Aretino je samo odkimal: z Bem-bom je rad kar najmanj govoril, razen tedaj, kadar je šlo za čisto nepomembne stvari.
»Zvedeti je treba," je rekel Bembo, »odkod prihaja in kaj bi rad."
»To ne bo težko: pesnik je, iz Firence prihaja in išče sreče pri meni."
„lo je samo na zunaj. Toda za vsem tem se skriva nekaj drugega, in to bi rad zvedel."
»Dobro. Gledtal bom, da spravim kaj iz njega..."
l isti trenutek je pristopil k Bembu lake j in mu dal znak. Kardinal je tako j vstal in skupaj s Pie-trom Aretinom stopil v velik kabinet z mračnim pohištvom, ki pa je vzlic vsej preprostosti razodeval okus človeka, ki živi v njem.
Dož Foscari je sedel v ogromnem naslanjaču iz rezljanega lesa
’) Tako so vojaki imenovali Giovan-nija Medicejskega zaradi njegove nasilnosti in vojaške hrabrosti.
   ..........»in,   »umili  ...........
=	I.
S
I Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo najboljše in v največji izbiri pri
JUGOSPORT
LJUBLJANA
a
*
Miklošičeva cesta štev. 34
i	z
=	s
e
za masivno mizo, katere vsaka noga je predstavljala leva z razprostrtimi kreljutmi: simbol Benetk.
Foscariju bi takrat človek prisodil kakih pet in štirideset let. \ tsa njegova pojava, njegov visoki stas s širokimi rameni, in njegove kretnje so izdajale neupogljivo silo. Na obrazu si mu bral prikrit nemir, ki izdaja vse slavohlepne ljudi. Njegove črne oči so zrle v človeka ostro in presunljivo. Imel je črno brado in lasje so se mu le na sencih nekoliko belili. Njegov glas je bil resen, skoraj osoren. Obraz mu je le redko kdaj oživel. Kadar pa se je to zgodilo in je z njega izginil izraz mirnega veličastja; kadar mu je čelo pokril oblak in so udarili bliski iz njegovih oči, tedaj je zbudil Fosca-ri. vtis enega tistih mesojedih bitij, ki jih priroda časih skoti v trenutkih strašnih zablod.
Bembo in A retino sta sedla na mig doža, čigar oči so se ostro zabodle v pesnika. Prvi je bil vznemirjen, drugi pa se je zdel samo radoveden. Aretino je vzdržal dožev pogled z brezskrbnostjo, ki je bila deloma plod njegove nesramnosti, deloma pa prikritega strahu.
„Vi ste prijatelj Giovannija Medicejskega?" je nenadoma vprašal dož,
„Da, deležen sem te časti." je odgovoril Aretino. „Veliki mož mi je tako dober prijatelj, da se je le nerad ločil ml mene.“
..Zakaj pa ste ga potem zapustili? Zdi se mi. da je za človeka, kakršen ste vi. pokroviteljstvo Giovannija Medice j skega več vredno kakor naklonjenost vseli evropskih vladarjev skupaj."
,,Da, Visokost, izvzemši vašo!"
„A jaz nisem vladar!*’ je živahno vzkliknil dož.
..Visokost, čul sem beneško ljudstvo govoriti o Foscariju s tolikim spoštovanjem, dla me je ganilo, mene, ki me nič ne gane. Videl sem to ogromno palačo, ki zbuja s svojimi strelci in arkebuzirji vtis trdnjave kakor kraljev Louvre, ki sem ga videl v Parizu, kakor Angelski grad, ki sem ga videl v Rimu. Stopil sem v palačo in zagledal raz-ikošje in veličastje, ki je vredno madridskega d'voru. Naposled zagledam vas. Visokost, in se vprašam ali niso to ljudstvo podaniki mogočnega cesarja, ali ni ta palača grad velikega vladarja, ali ni mož. ki mi je dovolil stopiti predenj, vsemogočen kralj..."
Podpirajo brado z rokama jc Foscari poslušal dolgi Aretinov govor, ne da bi bila le ena mišica na njegovem obrazu izdala njegove misli. Le ob zadnji besedi se je zgenil.
..kralj!“
T oda besede ini zamrmral.
A odjeknila je mogočno v njegovih mislih.
In pomislil je:
„Ta človek ni bedak, za kar ga ima Bembo, drugače ne bi bil prvi mah ugenil mojih misli, ki jih razen mene nihče ne pozna."
Na glas pa je rekel:
,.V Benetkah nimamo kralja, gospod, in ga tudi nikoli ne bomo imeli. A da si' povrneva k slavnemu Giovanniju Medicejskemu... mislim, da ste morali imeti še neki drugi razlog, da 'ste ga zapustili?"
„I)a, toda ta razlog je čisto oseben. Visokost. Moj plemeniti go-
spod je živel mnogo več v taborišču kakor v mestu. Zmerom je na bojnem pohodu. Okoli njega vohate samo smodnik. Spati morate na trdem. Okrog vas so robati ljudje, ki so sicer vse časti vredni, kadar gre za obstreljevanje in puškarjenje, zato pa vas dolgočasijo, kadar nanese pogovor na muze.“
„Skratka, bali ste se jih!“
„Ne bi rekel. Visokost,” je odvrnil Aretino in vstal. „Priznati pa moram, da me vojna in.življenje po taboriščih le malo zanimata."
„Če bi vam tedaj predlagal, da se vrnete h Giovanniju Medicejske-mu, ne bi segli z obema rokama po tem?“
„Ne bi, \ isokost, če bi to pomenilo, da moram za zmerom zapustiti to ljubko mesto umetnikov, pesnikov in plemičev, ki ga imenujejo Benetke; bi, če bi šlo samo za začasno poslanstvo. ^ tem primeru bi si štel v veliko čast, da smem biti poslanik doža Foscarija pri Giovanniju Medicejskem."
Dož je pogledal po Bembu, ki je prikimal. Pomislil je nekaj trenutkov, nato pa povzel:
„Za,kaj ste prav za prav prišli v Benetke?..."
„Zaradi tukajšnje družbe, Visokost, zaradi njenega sijaja in uglajenosti..."
„Samo zaradi tega?..." ’
„ln zaradi sreče, ki jo mislim tu dočakati!" je odgovoril Aretino.
„Pri tem delu vašega programa vam hočem pomagati," je rekel dož, kakor bi bil čakal to besedo.
»Dovolite, Visokost," se je tedaj oglasil Bembo. ..Povedati vam moram nekaj, česar vam moj prijatelj Pietro Aretino iz skromnosti ni hotel sam povedati. Zakaj on ni samo pesnik, čigar sloves je prodal do nas in ki ste ga hoteli videti od blizu... On je tudi lin mislec in zna verno sporočiti vsako misel, ne da bi mu bilo treba kaj napisati. In naposled ima tudi dar prepričevalnosti, ker ume z vsakterim govoriti po njegovem temperamentu."
„Vem!“ je odgovoril dož in prikimal. „Zato se tudi ne pomišljam pokloniti mu svoje zaupanje."
„\ isokost," je odvrnil Aretino s tisto drzko prostodušnostjo, ki ga je delala močnega, „v meni glejte samo potujoče pismo, toda tako pismo. ki ima razum in ki ga nihče ne more odpreti. Kar mi boste povoda li, bo tu notri z večjo varnostjo zapisano kakor na papirju. In jamčim vam, da bo pismo prišlo na pravi naslov."
„Gre tedaj le še za to," se je nasmehnil dož, „da se dogovorimo
o	ceni prenosa..."
„\ isokost," se je takrat oglasil Bembo, „Aretino je preveč pesnik, da bi se ukvarjal z mamonom; on zna ceniti pomen velikega poslanstva, ki mu ga zaupate, in čast, ko ga srečno izvrši, mu bo popolnoma zadoščala: denar ni njemu nič..."
..Oprostite, kardinal!" se je vznemiril Pietro.
„Slava mu je vse," je hladnokrvno končal Bembo.
„A živeti moram vendarle, grom-ska strela!" je zavpil Aretino ves iz sebe. „Saj ne rečem, da slava ne bi bila lepa reč, toda še dražja
mi je, če se da združiti z denar-
1“
jem!
,,1'oda," je nadaljeval Bembo, ..če slavni Aretino že sam ne mi-
V 24 urah
barva, plisira in kemično čisti m obleke, klobuke itd. Skrobi m yacr svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo ^ tovarna JOS. REICH W	Ljubljana	vP
sli na gmotne potrebe, ki jih nalaga življenje, pa sem jaz moral misliti na to, ker sem njegov prijatelj. Mislil sem si tedaj, da dva tisoč srebrnikov ne bi bilo nič preveč za izvršitev tega poslanstva, in da bi se mu enaka vsota lahko dala za odškodnino, ko se vrne."
Dož je prikimal v znak pritrdila, vzel kos papirja, napisal nanj nekaj besed in ga pomolil Aretinu, rekoč:
„Evo vam nakazila za dva tisoč pet sto srebrnikov; ko se vrnete, dobite drugo tako nakazilo."
„0, Visokost," je vzkliknil Aretino, ves žareč, „tolikšna radodarnost je vredna vas in mene. Še s lino izbrušeniim, brezhibnim sonetom ne bom mogel dovolj pokazati svoje hvaležnosti."
..Prebral ga bom z velikim veseljem," je resno rekeil dož. „Zdaj pa me poslušajte!"
Foscari je vstal in jel zamišljeno hoditi po kabinetu gor in dol. Ali se je mar zdaj pomišljal zaupati svoje misli Aretinu? Gledal ga je od strani in brez dvoma je ta pojava sestradanega volka, ta razumna in prekanjena glava zbujala v njem več zaupanja kakor li-zijognomija vdanega prijatelja.
„Potovali boste h Giovanniju Medlicejiskemu," je zdajci izprego-voril. ,,1'oda hiteti boste morali."
„Potoval bom noč in dan."
„Dobro. Koliko l judi ima \ eli-ki vrag?"
„Kakih petnajst tisoč strelcev in arkebuzirjev, štiri tisoč konjenikov, dobro oboroženih s pištolami in velikimi meči. in deset topov."
Foscariju se je zvedril obraz.
„Dobro,“ je rekel. „Povedali mu boste tole, da je rekel Foscari, beneški dož:	Po nepotrebnem za-
pravlja svojo vojsko in svoj vojaški dar z nepomembnimi vojnami. Ponudim mu zavezništvo, ponudim mu dvajset tisoč mož, da bo njegova vojska še enkrat tolikšna. Recite mu, da bi s tako armado lahM>...“
Pomislil je.
„S tii ko armado, Visokost," je rekel Areitino, „bi lahko postali gospodar Italije... to ste hoteli reči? Ali smem dodati, da so Rovigo, Mantova, (remona in Firenca, ki so si med seboj v laseh, nezmožne upreti se resnemu naskoku?..."
..Č udovito oster je vaš razum, mojster Aretino. Da, tako mu recite. In še tole: da je mene, Foscarija. sram, ko gledam, kako sipi'vaki Gornje Italije koljejo med seboj; da je strašno gledati, kako neprestano pustošijo rodovitno padsko dolino in krvav«; reke od krvi ubitih ljudi; da sem sanjal... Vi poznate to mojo misel, Bembo; ču j te je še vi. Aretino!"
,.V mojem srcu bo na varnem kakor je na varnem božja misel v tabernaklu."
..('ujte torej: ta neizmerni' moj sen, ta vratolomna misel, vredna velikega poveljnika, kakršen je Medici, vredna, da zaradi nje cele
noči ne spim, ta misel je v tem, da bi napravil iz Gornje Italije eno samo..."
Premolknil je.
„Eno samo kraljestvo!" je navdušeno vzkliknil Aretino. „0, Visokost, če se ta misel uresniči, pomeni to prevrat vsega sveta."
»Benetke,“ je povzel Foscari, „so ključ do Italije. Brez Benetk ni nič. Z njimi se da vse storiti. Sit sem že tega, da dajem naše ladje v najem tujim kraljem. Poslej se moramo boriti za sebe same. Benetke, kraljica morja, morejo in morajo postati kraljica Italije in iztrgati Rimu njegovo staroslavno nadvlado. Kaj je Rim? Prošlost! Svetla prošlost, ki ugaša v mraku. Kaj so Benetke? Bodočnost!... Z njimi se da napraviti konec sedanjim notranjim vojnam. Z njimi se bo najprej Gornlja Italija, potem pa še ostala Italija postavila po robu tujim mogočnikom in rekla: Do zdaj sem imela poezijo in umetnosti. zdaj imam moč. Naj hodijo Francozi in Nemci drugam po svoj plen! Italiji je tega dovolj! Znala se bo sama sebe braniti in si sama sebi zadoščati... Evo, tak je moj sen!"
..Božanski sen. Visokost! Sen. ki mora vso Italijo dvigniti na noge!"
„Da, toda tu so še knezi!... Za spočetje »takega sna je bilo treba misli, kakršna je moja.1) Za njega izvedbo, za popolno in vekovno uresničenje sem že vse proučil, in to je moja stvar. Toda da spravimo s poti ovire, to je kneze, za to potrebujemo vojščaka: to bo vloga Giovannija Medicejskega."
„In kaj naj mu obljubim. Visokost?"
^Delitev po doseženi zmagi. Duiimvirat. On bo gospodar v Kirnu, jaz bom gosipodar Benetk; n jegov bo jug, moj bo sever: in med nama bo papež..."
Foscari je umolknil in se zamislil.
Potem je povzel:
..Zdaj poznate, mojster A celino, v velikih obrisih moj načrt. Za podrobnosti je še čas. V prvi vrsti moramo vedeti, ali je Veliki vrag človek, ki bo pristal na moj predlog. Treba mu bo spretno otipati obisti in mu le polagoma odkriti načrt, ki sem vam ga pravkar razvil. ter se umekniti, ne da bi preveč izdali, če bi začutili odpor..."
,.\ isokost," je odgovoril Aretino, ..za uspeh jamčim. Poznam Giovannija Medicejskega. Spal sem v šotoru z njim. Bil sem pri njegovih zabavah. Zaupal mi je svoje težave. In poznam tudi ovinke, po katerih se pride do njegovih pravih misli. Sicer pa je preprost duh, ki pozna samo eno strast:	vojno.
Ker mu bom predlagal vojno z dvakrat večjo vojsko, kakor jo je imel do zdaj. je stvar dobljena."
I udi IVI a«• lun voli jo sanjal o toni. I oda mod (eni ko ji' Maccliiavoli \ svoji plemenitosti mislil o svobodi /(Irii/.onoga naroda, je bilo loscarijn \ mislili samo vesoljno gospostvo.
&
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje, ker je največja izbira, edino le pri
»APOLL.O**
Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafik«.
Najmodernejša Izposojevalnica ploič
Iz kraljestva filma
Kako se je Warner Baxter maščeval nad časnikarji
Časniki radi pošiljajo filmskim igralcem pole z vprašanji za razne ankete. Ta vprašanja so navadno vsakdanja in brezpomembna. Dobil jili je tudi Warner Baxter in odgovoril nanje takole:
k. d a j ste se rodili?
29. marca 1893. Ne vem, da bi se bilo tega leta zgodilo še kaj drugega važnega.
k j e ?
V Columbii. Zdi se mi, da je temu mestu že žal, da ni izpremenilo imena po meni. Drugače imam pa Kolumba rad.
V a š najdražji spomin?
Neki seksualno-patološko-sadistični
fenomen. Oče me je rad časih namlatil To je bila njegova bolestna manija. Seveda sem to navadno tudi zaslužil. Nekoč smo se šli Indijance in v ta namen sem razrezal očetove nove nedeljske hlače in potrgal vse ptičje perje z maminega slamnika. Ali je čudno, če sem jih potem dobil?
V a š n a j 1 j u b š i s p ort?
Zbiranje znamk. Moderni zdravniki
so ugotovili, da vsak šport, ki utruja mišice, škoduje srcu. Zbiranje znamk mišic ne utruja.
Ali ste pr a z n o \ e r n i ?
Časih, če razbijem nekaj krožnikov ali kako vazo, me obide občutek, da bo to nekaj stalo. Če me srbi nos, se praskam. Če sem povabljen na večerjo, kjer nas je trinajst, jem za dva.
Vaš ideal?
Da bi postal urednik vašega lista. Potem bi tudi jaz nastavljal takele pasti.
kateri iz u m najbolj cenite?
Govoreči film... telefon... makove štručke in — denar.
k ateiega i g r a 1 c a n a j b o 1 j c e n i t e ?
Da ne bo zamere — AVarnerja Baxtra.
Ali ste n a vsa vprašanja po resnici odgovorili?
še vprašate!
IGRALCI VSTAJAJO...
N a p i	s a 1	n G e r t	r u il W i	e t h a -
k e - M ii	I I e r
Vsi	veliki filmski	ateljeji	\	/Ameriki	začno z	delom ob	devetih	dopoldne.
Igralci pa morajo vstajati že precej prej. Saj morajo še telovaditi, porabiti dosti časa za oblačenje in šminkanje, preložiti dolgo pot do ateljejev in še marsikaj drugega.
Budilka Phillipsa Holmesa, glavnega junaka ..Ameriške tragedije" iu veličastnega filmu „Človek, ki sem ga ubil' '. se oglasi ol) sedmih, ko se mladi igralec pretegne in nuze.hu, zn kar potrebuje deset minut, vstane najprej z levo nogo, ker je prepričan, da mu to prinaša srečo. Potem telovadi pri odprtem oknu, skoči pod prho iu se na \ rtu sprehodi. Ob tri četrt na osem zajtrkuje. Poje nekaj sadju, dve jajci. vročo kavo in maslo na krulili. Do ateljejev ima dvajset minut. Ob devetih je našminkan in pripravljen.
Nova Paramountova zvezda kay I' i n n c i s, ki se je posebno izkazala v lilmu „()d polnoči do polnoči", kjer je bila partnerica Gliva Brookn, potrebuje dve uri in pol, da se pripravi za delo. O pol sedmih vstane, telovadi in se oblači do četrt na osem. Potem zaj-
Charles Farrell in Janet Gaynor
(Foto Fox)
trku je. Kmalu po osmih je že v ateljeju, kjer se šminka t ričet rt ure.
Sobarica Marlene Diet r i c h o v e vstane ob tri četrt na šest. Njena prva dolžnost je, da skuha kavo, ki mora biti pripravljena ob četrt na sedem. Marlena jo popije kar v postelji. Potem obleče kopalno obleko in gre plavut v basen za vilo. Ob sedmih je šele njen pravi zajtrk. Potem preleti jutranje liste. Ko je to delo opravljeno, se našminka. Vsak dan, pa naj bo že solnic ali dež, se pelje v ateljeje v zaprtem avtu, da ne bi prišel prali na šminko.
Gary Cooper vstane vsak dan ob sedmih, razen če ni vso noč v ateljejih delal. Do osmih se izprehajn, potem pa zajtrkuje. Najrajši ima dinje, potice in čašo mleka. V ateljejih prebere časnike, potem pa se našminka in sc javi režiserju.
Ana M a y W o u g živi po običajih svojih pradedov, četrt ure pred sedmo jo zbudi udarec na gong. Vstane, obleče se in gre n i izprehod. Potem se okoplje v vroči vodi. Zajtrkuje sadje, rižev prepečenec z mezgo in čaj. Med tem ko jo sobarica šminka, študira mlada igralka svojo vlogo. Potem se odpelje v atelje, kjer jo delo že čaka.
Tako vstajajo igralci. Ali bi radi z njimi menjali? ■
KAJ JE PRI FILMU NOVEGA?
Richard Ta uber dela nov film ..Simfonija ljubezni". Njegovi partnerici sta l.icn Devers in novinka Aliče Treff. To je prvi Tankerjev film po povratku iz /Amerike.
Jan Kiepura, ki se ga še spominjamo i/ ..Pojočega mesta" („Zbo-gom, ljubezen") nastopa v novem filmu „Pesem noči".
Pred kratkim so začeli lilmati Kal-nianovo „0 r o f i c o M a r i c o".
Marlena Diet r i c h o v a ostane v
I	lollvvvoodu še najmanj leto dni, čeprav so pisali, da se po filmu „Šang-hujski ekspres" vrne v Evropo. Par-nmonnt bo letos napravil še tri njene filme. Prvega, ki se bo imenoval ..Drugačna žena", že dela.
P a r a m o u n t namerava napraviti govoreči film šaljive vsebine, ki se bo odigraval med letošnjo olimpijado v Losangelesu.
Harold L1 ovd dela nov film s Constanco Cummingsovo. Naslov še ni znan.
Film „A n g e 1 i peki a" je pri nas prepovedan.
Gary C o o p e r je v Afriki na dopustu. Vrne pa se v kratkem v Hollywood.
Dežnik nam je dober in kolikor toliko zanesljiv prijatelj, ki ga vkljub neprodušniin dežnim plaščem ne maramo in ne moremo pogrešati. Toda za hvaležnost za svoje usluge zahteva, da z njim lepo ravnamo, drugače nam začne kazati roge in posledica je, da ga moramo prezgodaj postaviti v nezasluženi pokoj.
Zato menda ne bo odveč, če se dotaknemo nekaterih važnih točk, ki so velikega pomena zanj in za nas.
Ko pridemo s premočenim dežnikom domov, ni dobro, da ga takoj razpne-mo; najprej ga moramo obesiti nad umivalnikom ali pa nad kopalno kadjo, najboljše pa je, če ga obesimo v kuhinji nad vodovodno školjko — in sicer s kljuko navzdol. V tem stanju se mora najprej odkapati; potem šele ga odpremo in razpnemo, dokler se popolnoma ne posuši. Nato ga spet zapremo in spravimo v omaro.
Če se ne ravnamo po gornjih navodilih, nam kovinasti deli dežnika za-rjave, svila (pa tudi drugo blago) se pokvari in dežnik bo kaj kmalu za nič.
Kadar bi radi dežnik lepo zvili in spravili v tok, ravnamo takole: dežnik držimo vodoravno pred se in ga rahlo stresemo, da padejo vse zgibe na isto stran. Potem primemo dežnik z desnico trdno za držaj iu pritisnemo konec vnanjih šibik na notranje. Z levico oklenemo nato šibike ob vrlin dežnika in drsimo z roko proti držaju, desnica pa med tem vrti dežnik vedno v isto smer, tako da zgibe lepo ležejo druga na drugo. Šele potem ko je dežnik lepo in pravilno zvit, ga smemo v tekniti v prevleko.
Blatnega dežnika Bog ne ilaj da bi ga krtačila! S tem umazanijo samo v drgneš v blago in je ne sprav iš več ven; od tod toliko neodpravljivih madežev. Pusti, da se blato na dežniku popolnoma posuši, potem pa vzemi volneno krpico, namoči jo v amonijaku. ki ga z vodo nekoliko razredčiš, in zmoči s to krpico madeže, ne da bi jih drgnila. Če so na dežniku še drugi madeži, ga peri pod vodovodom, dokler ne izginejo.
Zvit dežnik ni dobro dolgo imeti v omari, zakaj za dežnik veljajo kakor nalašč besede nemškega pesnika, ki je rekel: Ni nczuosnejše stvari od dolge vrste lepih dni. Od časa do časa ga vzemi iz prevleke, razpni ga in pusti nekaj časa razpetega. Če boš tako ravnala. se ti svila ne bo začela lomiti.
POMEN GNOJENJA Z APNOM
Pomen upnenju zemlje je pred vsem v tem, da napravi prst tako, ka-
Ernest B. S c Ji o e d s a c k se je vrnil v Ameriko, da bo vodil ateljejska dela za svoj film „B e n g a 1 i“.
Že pred meseci napovedani film „Eno uro s teboj", kjer igrata glavni v logi Maurice C h e v a 1 i e r in Jea-nette M a c D o n a 1 d , pride v kratkem v Evropo. Novi Chevalierjev film „Love me tonight" („Ljubi me nocoj!“) že delajo.
Eilian G i s h se je rodila 3. maja 1902 v Springfieldu v Združenih državah. Zadnji čas igra le še v gledališčih.
Ramon N o v a r r o je visok 1 meter 75 centimetrov. Večina drugih igralcev meri 1 meter 80 centimetrov ali pa še več.
kršila mora biti, da druga gnojila pomagajo. Drugače so vsa druga gnojila
—	umetna in prirodna — skoraj brez pomena.
Po večini je v tleli, ki jih pri nas obdelujemo, zelo malo apna. Razen tega pa se tudi apno, ki je morda v zemlji, počasi izrabi. Prirodna gnojila se razkrajajo in tvorijo ogljikovo kislino, ki izpere apno v tleh. Tudi dosti umetnih gnojil razapnuje tla. Zemljišče, ki je brez apna, pa slabo izrablja vsa druga gnojila. Če umetna gnojila odpovedo, je navadno vzrok pomanjkanje apna. Malo apnu imajo navadno vsa zemljišča na granitu in gnajsu.
Zato bi morali tla vselej preizkusiti, preden jih pognojimo na umeten način. Ta poizkus bi nam pokazal, koliko in kakšno apno potrebujemo. Na splošno lahko rečemo, da je potrebno pri lahkih tleh ogljikovo kislo, pri težkih tleli pa žgano apno. V prvi vrsti moramo apniti travnike in pašnike. To upnenje deluje zelo blagodejno na živino, ki dobi na ta način apno v krmi, kar ji utrdi kosti. Dobro je apniti tudi njive, kjer pridelujemo repo, korenje in krompir. Krompir, ki je zrasel v apnasti zemlji, ne gnije. Tudi žito postane po apnenju odpornejše proti gnilobi in snetivosti.
Iz vsega tega vidimo, kako važno je apnenje v poljedelstvu, in kar čudno je, da se kmetovalci zanj tako malo brigajo.
KAKŠEN JE VZOREN ZAKONSKI MOŽ?
Amerika je tudi v pogledu raznih tekmovanj dežela neomejenih možnosti. Tekmujejo za razne neumnosti. Zadnjič je šlo na primer za to, kdo bo najdalje na eni nogi stal. Drugič pa tekmujejo trn i i za pametne reči. Pred kratkim so iskali najboljšega zakonskega moža. Dobili so ga. Ime mu je Mister AVannostancl. Pravijo, da združuje v sebi vse najboljše lastnosti, ki jih mora imeti zakonski mož, in to so:
1. Vsako jutro je dobre volje:
2. K jedi prihaja točno;
3. Njegova žena lahko gospodari doma po svoje;
■t. Pravi, da njegova žena kuha celo bolje kakor njegova mati;
5. No prepira se za vsako malenkost;
h. V družbi je ljubezniv in
7. Pravi, da je njegova žena najlepša na svetu.
Tako, zdaj pa veste*
Kako se ravna z dežnikom
Obutev iz usnja jugoslovenskih tovarn, izgotovljena z rokami jugoslovenskih čevljarjev
POMAGAJTE NAŠEMU DELU.
Odstranjujemo brezposelnost, pomagamo domačim tovarnam, pomagamo kupcem z nizkimi cenami.
49.-
79.-
Vrsta 2942- 00
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Prodajamo jih za bagatelno ceno. Otroške št. 23—26 Din 39-—, št. 27—34 Din 49 —. Ženske št. 35—38 Din 59-—. Moške št. 39—46 Din 69-—.
Vrsta 3925—03
Za gospodinje:
Praktični čevlji iz črnega boksa in z trpežnim podplatom. So udobni in ceneni. Potrebni so vsaki gospodinji pri delu in za na trg.
Vrsta 0167—00 Čevlji za štrapac iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materija! jamčimo. Ti čevlji so neobhodno potrebni za delo na polju in za vsak štrapac.
Dva pomladna recepta
SOLATA NA ANGLEŠKI NAČIN
Solato dobro izperi. V skodelico vlij nekaj olja, dodaj soli in sladkorja in salato potresi. Kislino, najbolje citrono, če pa že mora biti kis, pa vsaj vinski, pril i ješ preden prineseš na mizo. Če hočeš, da bo solata prav posebno okusna, pomaži rez praženega kruha s česnom in jo položi za nekaj minut na dno sklede.
SIROVE REZINE NA ŠVICARSKI NAČIN
Napravi soljeno testo za omlete in pomakaj vanj slane rezine svežega sira. Speci jih na maslu, da bodo zla-torumene. Lahko pa jili tudi namočiš v jajcu in drobtinah in spečeš.
Janežev in vanilijev suhor
Potrebščine: 14 dkg sladkorja, 4 rumenjaki, K zavojčka Dr. Oetker-jeve-ga vanilinovega sladkorja, Ib dkg moke, A zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, sneg.
Priprava: Pomešaj dobro sladkor z rumenjaki, dodaj nato \anilinov sladkor, sneg iz 4 bel jakov in končno s pecilnim praškom dobro pomešano moko: to zmes peci v banici podobnem modlu in jo po oh la jen ju zreži v rezine, katere na obeh straneh lepo rumeno opeci. Ako hočeš imeti janežev suhor, delaj enako, samo dodaj še 2 dkg jano/n.
LINOLEJ KOT PREOBLEKA ZA STENE
Linolej ni dober le za pokrivanje tul, ampak tudi za pokrivanje sten \ kopalnicah, vežah, shrambah in kuhinjah, ker je toplejši od lončenih stenskih oblog in ker oslabi z\ok. Umivu-nio ga pu prav tuko lahko. Ker ni prav poceni, si ga ne. more vsakdo nabaviti,
toliko pa lahko utrpi vsaka gospodinja, da obije z njim vsaj spodnje dele sten. V kotih in na robovih ga je treba pritrditi z lesenimi letvicami, zadaj ga pa namažeš s cementom, da se prime stene.
ČAS MRZLIH NOG
Preden pridemo iz zimske teme v raj pomladi in bleščečega se solnca, moramo skozi pekel mrzle in mokre predpomladi. Zmrzovaje stopamo na pločnikih cestnih križišč, z vseh strani vleče in skozi tanke podplate pronicava mešanica dežja in snega. Čutimo, kako se mraz in vlaga vpijata v noge. Ko pridemo domov, naglo izmenjamo čevlje in nogavice, toda prepozno je že. Gripa nas je napadla in nekaj dni postelje je prvi blagoslov zaželene pomladi.
V splošnem se človek lahko prilagodi izpreinembam temperature, ki jim je njegova okolica podvržena. Toda nestalno in mrzlo vreme ga premaga. Premočeni čevlji in nogavice neprestano jemljejo nogam gorkoto, žile pa se skrčijo in poženejo kri iz ogroženih delov telesa v notranjost, če se kri tuko neenakomerno razdeli, se zelo zmanjša odpornost občutljivih dihalnih organov, nosa, grla in goltanca. Bakterije, ki se zbirajo na sluznicah, človeka napadejo in ga premagajo, ker se jim telo premalo upira. Gripa, nahod, kašelj ali vnetje dihalnih organov so posledice te človekove oslabelosti.
Ali naj človek to dopušča in se uda-ja v usodo? Ne! Z malenkostno pazljivostjo lahko vse te bolezni prepreči. Najprej naj poveča telesno toploto z gorko obleko. Dober in gorak plašč, ki človeka varuje pred vetrom, in čevlji. ki ne puščajo vode, so pogoj zn
Sporočam Vam naslov novega naročniku. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.393. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo zloženko, meni pa da razen že poslane priznate še eno, kakor
ste to obljubili.
Moj naslov:
Ime in priimek . . .
Poklic....................
Kraj .....................
Zadnja pošta ....
Novi naročnik:
Ime in priimek . .	.	.
Poklic......................
Kraj .......................
Zadnja pošta................
Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Breg 10 in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite »Tiskovina'. To velja samo tedaj, če nič drugega ne napišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z. 1*50 Din.
zdravje v teh nevarnih dneh. Gumasti plašči sicer varujejo človeka pred vlago, toda obenem preprečujejo potenje telesa in zato niso preveč priporočljivi. Toliko bolj pa bi priporočili gumaste vrhnje čevlje, ki jih v zadnjem času nosijo posebno ženske. Drugo pomožno sredstvo je gibanje. Če stojiš v brozgi, si izgubljen. Hoja pa poveča delavnost mišic in s tem proizvajanje in porast telesne toplote, kar ugodno deluje na človekovo centralno kurjavo — krvni obtok. Hoja v slabem vremenu je boljša kakor postajanje. S to preprosto modrostjo si prihraniš vsa prchlajenja.
V največji izbiri
po najnižjih cenah
se dobijo
otroški čevlji
za birmo:
beli, lakasti, barvasti i.t.d., kakor tudi nai-lepši in najmodernejši čevlji za botre in botrlce
pri SlBERTU
v Ljubljani, Prešernova ulica
J
U
L
I
J
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon St. 88-80
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Dr.il. Oetker ja j
□
Lakirni v kuhinii
Oetker
ZMES ZA SARTELJ
Šartelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem mo* dlu pri srednji vročini.
Dr. OETKERJEVE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETKER, MARIBOR.
zv ; z. VWz;
ra BUDDHA
R čajne mešanice so najboljše
TEA IMP0RT
Ljubljana, Večna pot 5
Telefon št. ?626 Brzojavi Timport
Izdajr za konzorcij Družinskega tednika »Romana" K. Bratuša, novinar: urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.