SLOVENSKI TEDNIK
Leto - Año VI.
No. 269
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo	|l	11 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
Oalle AÑASCO 2322 Ü. T. 59 - 3667|lBuenos Aires, 8. septembra 1934 jI leto $ 6.—; Inozemstvo Dolar 2.— Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. /	I1*181 lzhaJa ob sobotah štirikrat mesečno
—S-
g i a «>
tf bo
° 3
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
Nekaj v premislek
Vse današnje takozvane kapitalistične drža-z"ve so zgrajene na temelju sile in izkoriščala delavnega ljudstva. Nobene države ni, ki bi vladal v njej red in blagostanje.
Voditelji držav so poosebljena domovina in kdor ne ljubi njih, ne ljubi domovine ali obrat-Narodi se vzgajajo v suženjskem duhu slepe pokorščine in sovražnega razpoloženja do drugih narodov. Pripravljajo orožje in streli-v° za dan krvavega plesa, ki bo prej ali slej Prišel. Ljudstvo mamijo na različne načine, kakršne so pač okoliščine v katerih se ta ali oni Najhujši strup za ljudstvo je fašizem, ki se 2f| svoje umazane špekulacije poslužuje sred-stev, ki so ukoreninjene najglobokeje v člo-v°8ki duši, to je vera in patrijotizem.
Posebnega zatiranja so deležne narodne Manjšine, ki pripadajo tej ali oni državi. Žalostno poglavje v zgodovini bo beležilo tudi uašc zasužnjeno Primorje, kakor tudi del Kozake. Od drugod ni pričakovati pomoči kot v splošnem svetovnem preobratu, ki bo zgradil Hov red na temelju pravice in človekoljubja.
Ta doba pa, sodeč po današnjem vzgojeval-0(;m duhu, nikakor ni blizu. Generali, ki vodi-ljudstvo v smrt, so deležni od današnje civilizacije največ slave in priznanja. Boljših časov lahko pričakujemo edinole, če oino gojili mednarodne strpnosti in prijatelj-
bi
Šola je nase pereče vprašanje, ki bi ga morala naša društva rešiti v splošno korist. Dokler se tega vprašanja korenito ne reši, ni pričakovati, da bi slednji dve društvi šolo soodgovorno podpirali.
** *
8tvo. To pa nemoremo pričakovati od tistih, k¡ imajo koristi, da se za njih tepemo in umirajo na krvavih poljanah.
**
*
Slovenci se nemoremo ponašati, da smo naprednega svobodnega duha. Capljamo pohlev tlü za razmerami časa, četudi nas na vseh kon-in krajih tepe in boli. V nas je vse prema-svobodnih kulturnih in gospodarskih načel. Da je temu tako, imamo lep primer Slovenci tednik, ki ga je Prosvetno društvo napravilo za kolektivno glasilo. Kaj to pomeni, Se naši ljudje polnomočno nezavedajo. Raje bedijo zasebnikom, ki imajo edini namen oko-"stiti samih sebe. Celo društva se nemorejo bresti tega malikovanja. To nam dokazuje, da SlHo še vedno raje zašiti v pasjo kožo in da
nam bolj prija bič kakor božanje.
**
♦
^ naši naselbini imamo slovensko šolo, ki ji je dal inicjativo kdorkoli, je potrebna Stanova. Kot pa vse drugo, je tudi šola ornega v zelo ozek delokrog. V šolo bi morali ho-111 vsi otroci, brez ozira političnega prepri-^a,1ja njih staršev. Tudi podpirana bi morala biti od vseh.
Temu pa ni tako in tudi ne bo, dokler se j,.« • *
1 ne bo dalo temeljitejše podlage, društvo "Tabor" ima nekako oskrbništvo •
šolo in si prišteva kot da je obligarano jo odpirati. Na prošnjo šolskega odbora, sta ^uštvi "Ljudski oder" in "Prosvete" na svo-Za ,1>nreditvah ^volili pobiranje prispevkov soloj vendar na način, kot da napravita le
Kritika na vprizoritvi "Hlapca Jerneja" je bila zelo obtežilna za naše ljudstvo. Zgleda, da je naše ljudstvo popolnoma analfabetno in da nima niti trohico razumevanja o kulturi. Nočemo trditi, da ni bilo tako kot je napisal kritik, ker o tem so nam tudi drugi potrdili, vendar vso krivdo ni mogoče naprtiti občinstvu. Pogreška je treba iskati drugje.
Cankarja naše ljudstvo zelo malo pozna, zato tudi ga ne razume. Če hočemo še kaj Cankarjevih del spraviti na oder, ga je treba našim ljudem pravilno predstaviti, da ga bo moglo pravilno in z uspehom razumeti. Cankar je prvi človek, ki je pokazal Slovenski narod tak kot je v resnici. Pokazal je zajedavce našega naroda in vsega človeštva. Tega mi nemoremo razumeti, pomeni, da še vedno tiči-mo v suženjskih sponah miljenja.
Tega pa ni mogoče po nepravi poti dopovedati ljudem. Kdo naj veruje v resnico če se z lažjo pajdaši. Če mora Bog hudiča jezditi ko nosi pravico med ljudi, sta potrebna oba. Kar pa dvomimo.
Iskati je treba resnejše poti, da ne bo ljudstvo ob vsaki priliki čudno dezorjentirano in razočarano. Materjalni uspeh nikakor ni vreden moralne zgube.
** *
•Jutri bo imelo Slovensko prosvetno društvo
I. veliko prireditev, in kot po navadi lahko pričakujete polnega duševnega vžitka in razvedrila.
IMPOZANTNA STAVKA V ZDR DRŽAVAH S. AMERIKE
Za v soboto 1. t. m. ob 23.30 je dal predsednik stavkovnega komiteja Gorman, ukaz vsem delavcem predilne industrije ustaviti delo.
Cenitve in razdelitev stavkujočih bi bilo kakor sledi: 407.000 delavcev bombaževih predilnic, 103.000 volnenih in 150.000 predilnic svile. Gordon je še naznanil, da se bo v potrebi odločil štrajk za vso industrijo, ki je v zvezi s tekstilno, tako, da bi vtem slučaju naraslo število stavkujočih na 1.250.000.
Stavkujoči zahtevajo, da se pripozna njih delavni načrt, "textil code", ki ga je izdelal sam Gordon, čemur pa se fabrikanti protivijo navajajoč, da bi se s tem cela tekstilna industrija uničila.
Pred izbruliom te velikanske stavke je Lloyd Garrison predsednik državnega urada dela poskusil vse mogoče, da bi prepričal toliko delavskega delegata Gormana in delegata fabri-kantov Georgeja Sloan, da bi se vsaj v toliko zjedinili, da bi preprečili štrajk, ki lahko ima usodepolne posledice za eelo državno ekonomijo in za vzdrževanje reda toda se mu ni posrečilo. Stavkovni komite naznanja stavkujočim, da denarja za podpore je malo, za /ivež pa je zagotovljeno, da ga ne bo zmanjkalo. Baje, da je zagotovljena tudi denarna podpora od strani države, kar razumljivo, skušajo delodajalci z vsemi sredstvi preprečiti.
Celi svet zasleduje z velikim zanimanje, to veliko delavsko borbo.
o
D
o
aonoi
i0c30c
aonoi
IOEXOI
aoaoc
o
D
o
o
D
o
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTO 1.
AÑASCO 2322	BUENOS AIRES
VABI
JUTRI
NA
o
D
o
o
D
o
Veliko Prireditev
ki se bo vršila v NEDELJO 9. SEPTEMBRA 1934 v dvorani XX SETTEMBRE ulica ALSINA 2832
Točno ob 16 uri.
O
0 o
o
D
o
Spored
o
D
o
1.	J. Aljaž: "Ujetega ptiča tožba" (meš. zbor)
2.	J. Ocvirk: "Rožmarin" (meš. oktet)
3.	Švikarčič: "Venček Koroških narodnih" (moški zbor)
4.	N. N.: "Večerni zvon" (moš. zbor)
5.	J. Jalen: Drama v štirih dejanjih
n<*ak
0 uslugo in ne dolžnost,
o
D
L!
"BRATJE"
D
IGRALA BO TIPIČNA AMERIKANSKA ORKESTRA "JOSESITO"
Vsi prijatelji Slovenskega prosvetnega društva I. so vabljeni na veliko udeležbo.	,
ODBOR.
cao i 1 -tocaoc . , loinoi— ,„-„.. ■ainürHy.....— ■........>r>r

NHUN I
SLOTJMMSI THDNHt
No. 268
Po zadnjih vesteh se računa, da št raj kaj o v celi Uniji 350.000 delavcev. Vsepovsod so štrajkujoči ustanovili komisije, ki z raznimi vozilnimi sredstvi, se vozijo od tovarne do to-tudi prisilijo delavstvo, da stopi v Strank. A7 varno, ter prigovarjajo in na nekaterih krajih Trionu provinci Georirija je bilo prvo krvo-prelitje. štrajkujoči so imeli 3 ure trajajočo bitko s policijo. Beležijo 2 mrtva in 20.ranjenih.
Predsednik Roosevelt je imenoval komisijo, ki ima nalog natančno proučiti zahteve delavcev in fabrikantov, ter istočasno posredovati med nasprotujočimi. Tudi ima nalog za predlagati potrebne ukrepe za konec štrajka, ter se eventualno postaviti za razsodnika.
Iz angleških delavskih krogov
Istočasno z naznanitvijo štrajka v Sev. Ameriki, so obdržale Delavske zveze Anglije svoj kongresa je držal govor, kateri je zbudil veliko pozornost v merodajnih krogih, ker bese-letni kongres. Andrej Conley predesdnik tega de ki so prihajale iz njegovih ust, se ni že dolgo let slišalo v Angliji, iz krogov delavskih slojevwMed drugimi je navajal sledeče:
"Mi bomo eventuelno posegli z ostrejšimi sredstvi če se bo država in privatniki še nadalje zoperstavljli našim zahtevam."
Smatrajo, da so izrečene besede, kot zadnji opomin delavskih voditeljev ter da bo delavstvo, ako se ne bo upoštevalo njih opomin in se ne bo zadovoljilo njihovim zahtevam na povišanje mezd in skrajšanje delavnega časa, vsepovsod pograbilo njih orožje, to so štraj-ki.
Na istem kongresu, so govorniki z najostrej-šiini besedami obsojali diktatorske režime fašistov in nacijev.
Poljska
Ruski poset Gdinji.
Brodovje sestoječe iz treh edinic ruske vojne mornarice, je prispelo v Gdinjo. Poljska lu-ka na baltiškem morju, katero so Poljaki v zadnjih letih napravili in potom katere gre večinoma poljski prekomorski promet. Gdinja je zgrajena na koncu onega znamenitega poljskega koridorja ki veže Poljsko z morjem.
V	Gdinji štacijonirano poljsko vojno brodovje, je pozdravilo z običajnimi 21 streli ruske ladje.
** *
"Gazeta Handlova", poljski finančni list, je izdala statistiko bančnih dolgov v letu 1933, napram inozemstvu. Največ so bile zadolžene Nemčija in sicer 58.4 milj. zloty, sledila je Anglija s 48.4 milj. in na tretjem mestu je stala Francija s 41.1 milj.
Poljska narodna banka je dolgovala tem državam 129 milj. zloty.
Jugoslovanski šport
Zagreb. Tu obdržane med-balkanske atletske tekme, so postavile moštva posameznih balkanskih narodov v tale razpored, la. Grčija s 164 točkami. 2a. Jugoslavija s 155 točkami; sledijo 3a. Rum unija, 4a. Bolgarija, 5a. Turčija, 6a. Albanija.
** #
V	Budimpešti se je odigrala tenis-tekma za kupo Dawis med Jugoslavijo in Ogrsko. Zmagala je Jugoslavija s 3—2.
čiščenje v Bolgariji
Razdiralci sporazuma med bratskimi narodi na Balkanu, prosluli Makedonstvujušči so vendar dobili zasluženo kazen, kljub temu, da so uživali dosedaj podporo in zaščito od nam dobro znane strani.
-Javljajo iz Kiisterdila, da so tamošnje oblasti vsepovsod izvedle stroge preiskave v bivših sedežih razpuščene makedonske organizacije. Policija ojačena z vojaštvom je sekvestri-rala 12 strojnic, 200 pušk, 80 ročnih granat, 60.000 nabojev. Vse to rožje, ki je bilo namenjeno za bratomorno borbo, so našli skrito v hišah makcdoncev, ki so zaslepljeni od njih podlih voditeljev uporabljali za zločinske pohode v jugoslovanske obmejne okraje.
Juyamtorg osleparjena
Montevideo. Uradnik Abraham Kaplan tukajšnje Joyamtorg je izginil, oziroma se ni vrnil po dovoljenem mu dopustu. Alarmirano vodstvo te družbe je pričelo sumiti in pregledalo knjige ter prišlo do neprijetnega prepričanja, da je Kaplan odnesel lepo svotico denarja. Govori se, da je primanjkljaj okoli 170.000 urugvajskih pesov. Kaplan je imel nalogo iztirjati od trgovcev plačila za prodano jim blago. Sumi se, da jé Kaplan zbežal v Brazilijo.
Kaplan je začel kot pometač v tej tvrdki še v Buenos Airesu.
Kongres filozofov v Pragi
V dvorani češkega parlamenta so otvorili 8. mednarodni filozofski kongres. Navzočih je bilo 500 filozofov iz 21. držav. Tema njih razpravljanja bo "Kriza demokracije".
Otvoritveni govor je držal čehoslovaški minister zunanjih zadev Dr. Beneš, katerega govor je končal z besedami "da ne obstoja nobena kriza demokracije, ampak kirza demokratov".
Jugoslavija in Bolgarija
Princ Ciril, brat bolgarskega kralja Borisa, se nahaja na Bledu kot gost jugoslovanskega kralja. Bolgarski princ pripravlja poset kralja Aleksandra v Sofijo, kateri se ima izvršiti tekom nekaj dni.
Boris in Aleksander imata namen rešiti vse politične in druge zadeve, ki se tičejo tesnejšega sporazuma med obema državama. Istota-lco pripravljati pot Bolgariji za vstop v Balkanski pakt. Tudi glede vprašanja Ottona Habsburškega bosta vladarja obeh slovanskih držav iskala enoten nastop. Se razume da bo tvoril položaj Avstrije, kot zaveznica Italije, ter splošna italijanska politika napi-am Balkanom, posebno pažnjo pri teh razgovorih. Javlja se tudi, da se bo govorilo o priznanju Rusije od strani Jugoslavije.
Glede Ogrske države se bode tudi razpravljalo, tembolj ker v zadnjem času gleda ta država, usidranje Italije v Avstriji, ne preveč 'z dobrim, očesom.
Odnosa ji med Avsrtijo in Italijo
Budapest. Ogrsko in jugoslovensko časopisje kritizira tesno zvezo med Avstrijo in Italijo. Poluradni list "Pester Lloyd", primerja Avstrijo Mančuriji, in sicer, da v tem slučaju je Italija, ki vrši vlogo kot tam Japonska.
Pravi, da Japonska je postavila na mančur-ski prestol bivšega kitajskega cesarja, Italija pa skuša postaviti nadv. Ottona na avstrijski prestol. Avstrija je popolnoma prodala svojo dušo Italiji.
•Jugoslovanski poluradni list "Vreme", trdi, da protijugoslovansko pisanje "Reickspost"-a iz Dunaja, je dirigirano iz Rima, ter da je kot oblak dima za katerim skuša Italija zasesti Avstrijo.
"Pravda", zagotavlja, da je vojaška zveza ined Avstrijo in Italijo popolna.
Jugoslovanske vesti
HIHMIIIIiilil—m» I.................lililí lil I i lil..... S
Beograd. Javljajo od tam, da se vladni kro- |
5>i ne bodo protivili temu, da se Rusija sprejme v Družbo narodov, tembolj ker je že to konferenca "Male antante" na to privolila.
Pariš. Po zagotovilu tukajšnjega zunanjega ministrstva bo v oktobra jugosl. kralj z kraljico uradno obiskal fransko prestolico. Temu dogodku se bo dalo značaj velike pomembnosti in sijaja. Istotako bo obiskal Pariš ru-munski kralj Karol, tekom prihodnje jeseni.
Beograd. Poročajo iz Bleda, da se bo kralj Aleksander podvrgel pregledu s žarki X, ter da je precej živčno izčrpan.
RUSI IZDELALI NAJPERFEKTNEJŠE LETALO
Pred par dnevi so krstili v Rusiji letalo in mu dali ime "Maksim Gorki". Letalo je bilo izdelano po načrtu znanega učenjaka Mihaj-la Koltzov, ter po zatrdilu poznavalcev pravi umotvor.
Letalo so izdelali z pri ljudstvu nabranim denarjem v znesku od 6 milj. rublov. "Maksim Gorki" je nokrovnilc in ves iz kovine, ima 8 motorjev kateri skupno imajo 7000 konjskih sil moči. Brzina je 150 milj na uro in ima delokrog za 1240 milj. Nosi do 40 mož in 7000 kg blaga.
Ker je napravljen v propagandistične namene ima topogledne naprave v to svrho. V kabinah za potnike ima naprave za regulirati ventilacijo in ogrevalne naprave. V sredi je velik salon in v posebnem prostoru ima celo stroj za tiskanje. Seveda ne manjka spremna in oddajna radio postaja. Ima tudi zvočnik, da se bo slišalo na zemljo govorjenje iz 3000 m višine. Spredaj ima žaromet močan 2.8 miljonov sveč, ki bo rasvetljeval zemljo za pilota vidno tudi pri višini od 3000 m.
I0E30I
10 ss o
Vsi se lahko naučijo dobro plesati v
Plesni Akademiji Pr. LEVISKI-JA
S
Fox-Trot, Ranchera, Paso Doble, Tango, Valček itd. — V te- . ku enega tedna boste j| Vi perfekten plesalec. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.
SARMIENTO 1480
No. 269
¡4LOTKNfifvI TBDNIS:
STRAN 3
Sabina od pilota je z vsemi in najboljšimi "Parati opremljena. Zraven te je druga kabi-na za automatično vodstvo letala.
VELIKE ARETACIJE V FURLANIJI
Poročajo iz Švice, da tja došle vesti iz Tr-z'ča (Monfalkon) javljajo, da je tamkajšnjo delavstvo izvršilo protestne manifestacije. 0-b'asti so nato vse vprek začele aretirati.
Od aretiranih so pridržali 150 in druge izpu-¡ «üi, med aretiranimi je tudi ena delavka z "nenom Giordana Fratta iz Akvileje. Areti-rance bodo postavili pred proslulo fašistovsko 'svanredno sodišče.
Praga. — Poštno minsterstvo je odredilo da Počenši s 1. januarjem 1935, se bo vsa pošta Zvrnila, ako ne bodo imena mest pisana kakor jih imajo v češkem jeziku. Na pr.: Praha, Karlovy Vary, Plzen, Mariansky Lazny, Bu-dejovice, Brno, Košiee.
Lake City. Sev. Amerika. Roparji so naskoki banko v tem mestu ter odnesli 100.000 do-lf>rjev.
Rio de Janeiro. Učenjak Teodor Montagne na neki raziskovalni eskurziji našel v provin-Cl Bahia, med rekama Itapicuru in Peixe, le-zlata, katere jih on ceni za najbogatejši Brazilije.
Natal. Znani francoski letalec Mermoz je Preletel Atlantik v letalu "Are en Ciel", in l'ospel semkaj ob 17 uri na 5 t. m. Iz Natala Proti Dakarju pa je drugi francoski letalec ^onnot preletel Ocean z letalom "Croix du
Sud".
Obe letali so v službi družbe Air France, ki Prevaža pošto iz Evrope v Južno Ameriko in Vratno.
Pariš. Francoske oblasti so sklenile, da bodo na njih stroške 400.000 tujcev odpravile v njih pristojne države vsled pomanjkanja deja in s tem v zvezi stoječa brezposelnost doma-delavcev.	«
Nuernberg. Nemški nacijevci so otvorili v mestu, letni kongres v katerem prisostvuje 30.000 delegatov iz vseh krajev Nemčije, ^o otvoritvenem govoru ministra Hess, se je °>tala dolga proklamacija Hitlerja glede na-r°dno-socijalistične ideologije. Govoril je nato Bitler sam poveličujoč nacizem. Kongres bo trajal več dni.
Milan. Tukajšnji "Popolo d'Italia", ostro zavrača pisanje nemških listov kateri so pred-Wivali Italiji, da je verolomna. Članek je ba-^ iz Mussolinijevega peresa.
Praga. V Marianskih Lažnih sta se sestala 'tvinov in Beneš ter sta v njih pogovoru razpravljala o skorajšnjem vstopu Rusije v Druž-0 narodov, kateri vstop se bo vršil prihodnji teden na otvoritveni seji jesenskega zasedala Družbe narodov.
^ .1'	1T~nlifTrri rfjg ijiMMIMM——
«■sunción. Paragvajci so v severni eoni bo-Jl®ča nenadoma zavzeli dva bolivijanska forti-na- V centralni coni bojišča je bolivijansko me-st° Oarandayty skoraj obkoljeno, pričakuje se padec tega mesta.
Buenos iresu se vrše konference med po-Sredovalci in bojujočimi za sklenitev mira. Ar-,latinski minister Saavedra Lamas je duša teh
°&ferenc.
ARGENTINSKE VESTI
PARLAMENTARNE VESTI
Socijalistični poslanec Coromina je vložil projekt pred zbornico, da bi komisija sestavljena od članov parlamenta, izvršila v novo ustanovljeni špecijelni policijski sekciji tukajšnje policije, natančno poizvedovanje glede delovanja te sekcije.
Svoj pismeni predlog je ustmeno gori imenovani poslanec obširno razložil, ter tekom govora pobival svoječasni odgovor notranjega ministra glede te sekcije.
Med drugim je izrazil mnenje, da oni odgovor ministra in tudi delovanje one sekcije skrivajo zraven hotenja zasledovati ekstremi-stične elemente, tudi hotenje splošnega zasledovanja tujcev, kar pravi, da je to proti državni konstituciji in še bolj proti interesom države same.
Poslanca Bunge in Noble, sta pritrdila in odobravala gori navedeni predlog, toda zahteva, da bi zbornica, zadevo takoj rešila je bila o dvečine odklonjena in predlog gre v prouče-nje k tozadevni komisiji, to se pravi, da ne bo nič iz njega.
44.000 ZA BIKA PASME SHORTHORN
V prisotnosti predsednika republike in drugih višjih državnih dostojanstvenikov se je vršila, v prostorih Poljedelske družbe (Sociedad Rural) v Palermu, dražba bikov, kateri so v razstavi gori imenovane družbe, dobili prva darila.
Veliki kampjon Las Horquetas Harry 12 je dosegel lepo ceno od 44.000 pesov, kupljen od gospe Emilia C. de Seré za njeno estancijo Mi-tikile v Ventimiglia. Drugi kampjon je dosegel ceno od 21.000 pesov.
Te precej dobre cene, ki so dosegle te žlahtne živali so znak, znatnega boljšanja v cenah za živinorejo na splošno.
DRZEN ŽELEZNIŠKI ROP
Osebni vlak pacifične železnice je bil komaj zapustil postajo Vivero prov. Cordoba, v torek ob 10^ zvečer, ko so se nenadoma pojavili v službenem vagonu maskirani ljudje z 0-rožjem v roki, ter z običajnim roke gor, pretili dvema uslužbencima. Prestrašeni uslužben-
4mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmma
ci so izpolnili povelje, nato so jih trdno privezali v en kot vagona. Roparji so se takoj spravili na nek leseni zaboj, ki je vseboval v platnenih žakličih denar, ki so ga posamezni postajenačelniki izročevali onima uslužbence-. ma, katera sta imela nalog izročiti, tako zbrani denar centralni upravi.
Roparji so zaboj razbili in vzeli ven žakliče 13 po številu, ter takoj odskakovali iz vozečega vlaka.
Na prihodnji postaji Rufino 10 Km oddaljeni od prvo imenovane se je odkril rop, katerega cenijo na 20,000 $.
Policija je takoj odposlala več oddelkov da izsledi roparje.
ARGENTINSKI ČUDEŽI
Gotovo ne malo presenečenja je v sredo od 2 popoldne naprej doživelo buenosaireško prebivalstvo. Že okoli poldne je podnebje čudno barvo kazalo, človeku se je skoraj zdelo, da ima tik nad glavo oblake. Toda gotovo bi se nobenemu ne sanjalo, da bo za dobro uro nastopila taka tema, da bo sličila noči.
Nepričakovano se je zgodilo, po par votlih gromov se je nebo tako stemnilo, da je v Cen-trumu ob 2 popoldne bila tako temno, da so vse prodajalne morale prižgati luči. Hitro na to se je vsul dež, liki plohe, in spremenil ulice v potoke.
Tema pa ni prenehala, tako, da smo imeli od 5. septembra na 6., 16 ur trajajočo noč.
Kdor si je tisti večer mlel roke, so bile gotovo družbe, ki zalagajo prebivalstvo z elektriko, saj jim je prišlo v dobro, uboge družbe, ko vedno tarnajo, da so v zgubi, in se hudujejo na socijalistične poslance mestnega sveta, kateri bi radi videli, da bi dajale družbe električno strujo cenejše.
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovič de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali 7
Vašim starim PRIJATELJEM
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
¡H'ftAN 4
SLOVENSKI TEDNIK
No. 269
MESTNA KRONIKA
NESREČA NA DELU
V	ulici Guardia Vieja 3377 se je v sredo dogodila nesreča katere žrtev je postal 46 letni ('ármelo. Ooppla. Omenjeni je bil zaposljen pri popravljanju majhne strešni' line pri delu sije pa nekoliko preveč nagnil in padel -1 metre globoko na tla kjer je obleži:! z neštevlluinii poškodbami, ki so mu povzročile skorajšnjo smrt v bolnišnici Rawsoíi. kamor ie bil nemudoma prepeljan.
TEŽKE POSLEDICE PREPIRA
V	ulici Sto. Domingo 2779 sta bivala 35-letni Manuel Rivero in 27-letni A. Bladomer. Radi gotovih stvari sta bila že več časa v jezi. V torek sta se zopet začela prepirati in je Rivero ves razdražen potegnil iz žepa Samokres ter petkrat ponovno sprožil proti svojemu nasprotniku, ki se mu je pa posrečilo, da je prišel v notranjost svoje sobe nepoškodovan. Enkrat tam je vzel iz miznega predala svoj samokres in stekel ven nad Rivero, ki je hotel zbe-žati a je bilo prepozno, ker je medtem Bladomer sprožil dva strela proti njemu in ga zadel v obe nogi. Na odmev detonacij so prihiteli na dvorišče ostali sosedje, oz. sostanovalci iz med katerih je eden poklical bližnjega stražnika, ki je Bladomerja aretiral in dal potom
rešilne postaje prepeljati ranjenega Rivero v bolnišnico.
PRIJETI TATOVI ZLATENINE
V zlatarni Alberta Bardon v ulici Suipaclia 617, se je v sredo pop. pojavil mlad človek in želel videti nekatere dragocenosti češ, da želi eno kupiti. Ko jih je imel razkazane pred seboj je vzel eno v roke, vredno pribl. 2000 pesov, in i-topil k vratom kakor, da si jo hoče natančneje ogledati a je ko je bil enkrat tam smuknil na nemalo začudenje gospodarja na tdico in začel bežati. Gospodar pa za njim, ni pa še prestopil praga, ko se je pojavil drugi in ga začel ovirati s tem, da je hotel vstopiti. Uslužbenci, ki so opazili njegov namen so ga takoj prijeli, medtem je gospodar priklical stražnika, ki se mu je bežečega tatu posrečilo prijeti na križišču ulic C. Pellegrini in Tüeilman. Izkazalo se je, da je prijeti tat 21 letni Sanda-lio Avila in drugi, ki so ga v trgovini prijeli njegov pomočnik 20 letni. Adolfo Retes, ki imata na vesti že več podobnih slučajev tatvine, katerih eno sta izvršila 31. pr. m. v zlatarni v ulici Esmeralda 356 in odnesla na isti način za 250 pesov vrednosti.
ŽENSKA LJUBEZEN IN DENAR
Navadno so le moški, ki se jih ima na glasu kot sleparje v ljubezni in izkoriščevalce ženskega zaupanja in ljubezni. So pa tudi slu-
čaji kjer v tem pogledu, ženska prav nič ne zaostaja za moškim samo prilike zato potrebuje.
V dokaz naj navedem dva slučaja, ki sta se skoro istočasno dogodila v našem mestu. Evo jih: Salvador Gavallo star 35 tet se je pred nekaj časa seznanil z neko žensko, ki je rekla, da se imenuje Celia Fernandez in ima v ulic1 Bmé. Mitre 2507 majhno izdelovalnieo ženskih klobukov. Cavallo naveličan samskega življenja in hrepeneč po svoji boljši polovici je zaprosil Celio za roko, nakar je ona pristala oči-vidno zadovoljno vsaj tako se je revežu, Id je bil do ušes zaljubljen, zdelo. Rekla mu je pa, da je v ta namen potreben gotov znesek denarja za nakup pohištva itd. Nič hudega slu' teč je v popolnem zaupanju do Celie vzel iz banke od svojih prihrankov vsoto 6.000 pesov in jih izročil izvoljenki svojega srca z željo, da nakupi potrebno pohištvo, poročno obleko zase in sploh vso ropotijo, ki je potrebna dvema ko stopita v zakonski jarem. Ko je pa prišel preteklo soboto v obisk k svoji ljubljeni Celiji, je v svoje nemalo začudenje opazil, da je ta izginila kakor megla s svojo delavnico vred in ni več o njej ne duha ne sluha. Zadevo je javil upolieiji, ki sedaj spretno sleparko zasleduje.
Drug slučaj:
24 letni Poljak Juan Barán je pred časom kupil loterijski listek, ki se je imel žrebati dne
BRANITE SE!
.. .proti težkim posledicam za Vas in Vaše naslednike radi Blenoragije. Sledite svetovnim skušnjam. Pijte SALV AGON (Globulos) produkt "The Sal-vagon Chemical Co.". SALVAGON ni eno zdravilo več, je eno zdravilo gotovega učinka. SALVAGON (Globulos) je cientifični izum, ki je zbudil velikanski odmev v zadnjem času v Evropi in Sev. Ameriki, kjer se je po dolgem marljivem proučavanju in z dolgimi preizkušnjami konečno posrečilo iznajti to izvrstno zdravilo proti
BLENORAGlJi
in njenim komplikacijam: cistitis, prostatitis, orquitis, itd. SALVAGON (Globulos) je gotov učinek bodisi v kronični Blenoragiji kakor tudi v ravnokar nastali, obojih spolov. Hodite po najkrajši in najbolj gotovi poti, pijte še danes SALVAGON (Globulos) in si boste prihranili vse brezuspešno, sitno, drago in dolgo zdravljenje. Z SALVAGONOM (Globulos) se lahko zdravite na rezerviran način v svoji lastni hiši.
1
S
CLOBLLO/B
ALVAGON
Se prodaja v vseh lekarnah po celi Argentini po 5 pesov stekleničica ali pa ga še danes pismeno naročite na: Casilla Correo No. 2222 s prilogo 5 pesov in ga prejmete po obratni pošti.
No. 269
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 5
DRUŠTVENE VESTI društvena knjižnica
bi
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM
Vsem tistim, ki je zapadla naročnina ali, ki ! »e radi na list naročili sporočamo, da to aIlko storite na jutrašnji prireditvi pri Mir-,?otu Peljhan ali pa direktno pri uredniku.
Uprava
JUTRAJŠNJA PRIREDITEV
Je zopetna prilika kjer vsi naročniki lahko priporočite svojim prijateljem in znancem in vplive nanje, da se naročijo na Slovenski tednik. ® tem pomagate sami sebi, ker čim več naroč-j"kov tem večji in lepši list bomo imeli. Na as samih je odvisen obstoj in razvoj glasila, kl Je vaša last in v njem lahko brez strahu 1Zražate svoje misli, težkoče, kakor tudi ve-j*lje. Držimo se torej gesla: v slogi in napred-15,1 je moč in pojdimo roko v roki na delo.
24
Pr. meseca. Da bi ga pa morda ne izgubil ^ je izročil v varstvo svoji izvoljenki in po ^egovem mišljenju svoji bodoči soprogi 24 et*i Luciji González. Sreča ali nesreča je ho-tcVda je listek pri žrebanju zadel na svoto °'000 pesov. Ko je Lucija zvedela, da je listek 2lldel je to povedala svojemu bratu in sta ga ^upno vnovčila. Barán, ki se je tudi prepri-a' 0 dobitku je šel ponovno obiskat Lucijo, ki pa ni hotela več sprejeti. Spoznavši kaj je vzrok je zadevo javil policiji, ki je Lu-poklicala k zasliševanju, kjer se je mir-110 izrazila, da nima z Baranoni nič kaj videti 1,1 da je osrečen listek sama osebuo kupila. Neseni Barán je na ta način utrpel dvojno zgu-°> zgubil je nevesto in 10.000 pesov po kate-
^ mu je prav gotovo bolj žal kot po dekletu.
101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
116.
117.
118.
119.
120.
Tolminci (spisal Ivan Pregelj) Bazovica (spisal J. Goričar) Prešernove Poezije (spisal L. Pintar) Brstje iz vrta slov. pesništva (J. Lovren-čič)
Valerija (spisal N. N.) Carski Sel (spisal Mihael StrOgov). Mlada, Leta (spisal Oton Zupančič) Nedonošen (spisal Karel Matičič) Adresar (spisal J. Subašič) Srbske nar. pesmi (spisal Alojz Gradnik) Sigmonovo Maščevanje (spisal Ivan Lah) Carski Sel II zvez. (spisal Mih. Strogov) Stražni Ognji (spisal Pr. Bevk) Stražni Ognji (spisal Pr. Bevk) Sigmonovo Maščevanje (spisal Ivan Lah) Primož Trubar (spisal Rasto P.) Pozdrav iz domovine (sp. Jan. E. Kalan) Stražni Ognji (spiasl Fr. Bevk) Pozdrav iz domovine (sp. Jan. E. Kalan) Tatič (spisal Fr. Bevk)
dopisovanje
vzgoja
s. s.
šolski sklad
Za šolski sklad Prve slovenske osnovne šole v Buenos Airesu, se je nabralo: Na prireditvi "Lujdskega Odra",
dne 25 avg. ..............................$ 32.60
Darovala ga. Devetak ....................„ 1.—
Na čajevem večeru društva "Tabor", dne 2. sept..................................„ 13.—
Svota objavljena zadnjič ......	„ 66.95
Skupno
$ 313.55
Vsem darovateljem izražamo najiskrenejšo zahvalo.
Šolsko vodstvo.
V	prvi vrsti mislim vzgoja otrok, ki je temelj obojega spola.
V	zadnjih letih so bili hudi politični boji za vzgojo otrok. Vzemimo borbo Mussolinija in papeža v kateri se je moral Mussolini ukloniti
prepustiti duševno politiko vatikanski kontroli in moral je dovoliti, da so v vodstvu Bal-lile tudi duhovniki. Seveda se fašizem v bistvu za vero ne briga, v kolikor mu ne koristi.
Skoro ista borba je med Vatikanom in Hitlerjem. In kakor je zadnje čase opažati, bo Hitler v tem vprašanju precej popustil. Se razume. Fašizem hoče, da mu cerkev pri njihovih "nacionalnih" operacijah pomaga. In cerkev da ohrani "vero" je pripravljena na vse.
Isto stvar je opažati tu. In mislim da redko no se rešiti brezmiselnega lahkoživega življe-šol, kot se potrosi v Argentiniji. Sicer sem mnenja, da ne odgovarjajo uspehi izdatkom. Seveda si mislijp, se bo rešilo kar se da rešiti.
Tudi Slovenci bi v tujini morali rešiti kar se da rešiti. In kaj naj rešimo mi pri naših otrocih? Treba je v njih rešiti naš slovenski značaj njim samim in staršem v korist. Saj menda ni potrebno, da bi prav s prstom pokazal na vzgojo tukajšnje otročadi.
Ni ga pogovora v družini, kjer so otroci, da bi se ne dotaknilo razposajenosti, grdega obnašanja in zapravljanja tukajšnjih otrok in nič manj drugih otrok tu živečih narodov. To je povsem razumljivo, če se pomisli koliko analfabetov posebno žensk je tukaj. Jasno, da taki starši potrebujejo nájprvo sami vzgoje in ni pričakovati, cesar sami nimajo, da bi otrokom dali. Vsled neobveznosti obiskovanja šol, kot se potroši v Argentini. Sicer sem
Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko
Slovnice do enega leta ali izključitvijo. Ob času pro-I(,a puslovnice nimajo člani takih društev nobene j^vice do podpor iz jednotinih skladov in po preteku imajo iste pravice kot novi člani. Manjšina, ki . "o strinja z društveno večino, ki je kršila to točko k vil, lahko prosi za novo poslovnico in posluje dalje f° fotttvo. Ako je manjšina tako majhna, da ne mo-
CvtV° izkl-'uíeno> "imajo člani takega društva no-., ln)l pravic do jednotinih skladov. Drutveni odbor-, ki kršijo .to točko pravil se kaznujejo rom, suspenzijo ali izključitvijo.
tvoriti društva, tedaj ji glavni tajnik preskrbi prestopne liste k najbližjemu društvu. Ako je
',ilfi ali člani ¿ «ko
' ^sak član, ki obtoži drugega člana po krivem in
.^dokaže pri porotni obravnavi, da član ni kriv, je
. kaznjiv prestopek. Tak član se lahko kaznu-Je i
«<lb V"ak eian' k' obreku''e druge člane ali člane gl.
8.
1 ukorom, suspenzijo ali pa z izključitvijo.
p,ji\Jra' da S° izvršili neraora'na> nedostojna ali kaz-gcj"1 dejanja v zvezi s to jednoto ali katero drugo .^ Podarsko, strokovno ali politično organizacijo, in f8]^lioi1'0 obtožiti po pravilih, izvrši kaznjivo dejanje. f«m	ak° spoznam krivim, so kazuje z uko-
' suspenzijo ali izključitvijo, «to'	te jednote, ki se je poslužil nedo-
JUh sredstev, da je postal njen član, naj so iz-;JUci.
»Ulj- "N,0')eu	člani po lastni inicijativi ne
Ptuj0	okrožnice na društva brez podpisa gl.
hikj^^ka, predsednika nadzornega odseka, predsed-°<lb P°ro^ne8a odseka ali najmanj pet članov gl, ftilí^f'	se morajo najprej na gl. predsed-
uj^1 So ta odkloni, na predsednika nadzornega od-0(lsek ^ tUC" ta Skloni, na predsednika porotnega a> in če še ta odkloni, pa na pet članov glav-
nega odbora.) Clan ali člani, ki kršijo to točko, zapadejo kazni. Ta prestopek se kaznuje po dokazani krivdi z ukorom ali suspenzijo.
11.	Vsako društvo sme vsaki čas poslati okrožni--(•( drugim drutvoni, ako okrožnico odobri dvotretjinska večina na redni ali izredni društveni seji. Dru-tvo je odgovorno za vsebino okrožnice, in če so bila pravila krena ter drutvo spoznano krivim kršitve, so društvo kaznuje z ukorom ali suspenzijo ne nad tri mesece.
12.	članom ni dovoljeno napadati članov v ofici-jelnem glasilu radi spornih zadev, ki so nastale pri društvu ali v jednoti. Vse take zadeve se rešujejo po jednotinih razsodiščih po vrsti, to je, kar spada pred društveni porotni odsek, rešuje najprej društvo, in kar spada pred gl. odbor, mora biti najprej rešeno po gl. odboru. V glasilu se razpravlja o takih zadevah stvarno, brez psovk in brez podtikanja, kadar zadeva spada v smislu pravil v oficijelno glasilo. To je pri splošnem glasovttnju, v določenem roku pred splošnim glasovanjem, ali kadar je katera zadeva na javni razpravi, da članstvo izreče o nji svoje mnenje.
13.	Vsak član gl™dbora—ali društvena odbora ali vsak član v splošnem, ki si pridrži denar to jednote ali društev te jednote, izvrši kaznjivo dejanje, ki se kaznuje po dokazani krivdi z izključitvijo iz to jednote.
14.	Vsak član gl. odbora ali društvenega odbora ali vsak član v splošnem, ki si pridrži na katerikoli način denar od bolniške, operacijske, izredne ali katere druge podpore ali posmrtnine brez dovoljenja člana ali dedičev pokojnega člana, ali denar, ki je bil nabran, ki je v kakršnikoli zvezi s poslovanjem jednote ali njenih društev, izvrši kaznjivo dejanje.
Tak član se kaznuje z izključitvijo po dokazani krivdi.
15.	Nobon gl. odbornik ali uslužbeno v glavnem uradu, katerega plača je najmanj petintrideset dolarjev na teden, ne sme lastovati, voditi ali upravljati kako trgovsko ali industrijsko podjetje. Glavni odbor odločuje z večino glasov v sporih te vrste.
16.	člani, ki so kaznovani zaradi zločinov, se izključijo, ko so predloženi dokazi.
17.	Gl. predsednik ali upravni odsek ima pravico» suspendirati vsakega društvenega odbornika, ki ne izvršuje svojih dolžnosti in zanemarja svoje obvez-pu mora obvestiti društvo.
nosti napram društvu ali jednoti, in o svojem ukre-
18.	član, društveni ali g), odbornik, ki nagovarja druge člane, da odstopijo od jednote, izvrši kaznjiv prestopek, ki se kaznuje s suspenzijo ali izklju-čenjem iz jednote.
19.	član, društveni ali gl. odbornik, ki ščuva in podžiga druge člane h kršenju pravil, izvrši kaznjiv prestopek, ki se kaznuje z ukorom, suspenzijo ali izključenjem.
20.	Društveni tajnik, ki ne prečita vseh došlih dopisov iz gl. urada ali od odsekov glavnega odbora, izvrši kaznjiv prestopek, ki se kaznuje z ukorom, od-stavljenjem z odborniškega mesta, suspenzijo, v zelo težkem slučaju pa tudi z izključitvijo.
21.	član, drutveni ali gl. odbornik, ki ve, da je kateri član, društveni ali gl. odbornik kršil katero točko pravil in ga ni obtožil pri društvu ali pri gl. nadzornem odseku, zapade sam kazni.
22.	Društva izvrše kaznjivo dejanje, če se oficijelno udeleže cerkvenih slavnosti ali kakih prireditev ali slavnosti in prireditev v političnih društev, ki se prirede propagandistične svrlie, ali če dajo bla-
mk:><
MMt-A N 6
8LOTBNSR3 TMMHK:
No.
v dogledni dobi temu kaj prida odpomoglo. Vsled nevednosti in lahkomiselnosti mestnega žrvljenja, drvi mladina naravnost v prepad.
Toda, dragi rojaki. Med nami sicer ni anal-fabetov, vendar za mesto nismo bili pripravljeni in vzgojeni. Zgubili smo kontrolo nad seboj, kot smo bili vajeni doma, od staršev, duhovnikov in učiteljev. Zategadelj se tu zdi mnogim skoro naravno in lepo zbijati grde šale, ki bi se jih doma ne upali ali celo sramovali. In to se dogaja mnogokrat v pričo otrok. Če le malo pomislimo, si lahko predstavljamo, kako kvarne posledice ima to za otroke.
Za pravilno vzgojo otrok so v prvi vrsti odgovorni starši. Zato pa morajo biti starši za
vzgled otrokom v vseh ozirih, kar bo najboljša in najuspešnejša vzgojna metoda.
Prihodnjič bom skušal starše opozoriti na gotove pogreške, ki so tu precej razširjeni in ki ne uplivajo na otročjo dušo preveč blagodejno, ohraniti tistih blagodejstev, ki smo jih prinesli od naših vzgojiteljev iz domovine.
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
S
o
O
D
O
ril*
uV
OI
VI SE MORATE OZDRAVITI!
ne dovolite, da bi bolezen razjedla Vaš organizem Čakati bi bilo prepozno. "CLINICA CANALE", Lavalle 410 zdravi z najmodernejšimi pripravami. Bol-nike sprejemajo zdrabniki in zdravnice specialisti.
SPOLNE BOLEZNI — Zdravljenje hitro brez bolečin in garantirano. Nova
ali že zastarela bolezen — Po istem profesorju Zander. REUMATIZEM — bolečine kit — trganje. BOLEZNI ŽELODCA IN ČREV — Obisti — kilo — slepič. BOLEZNI ŽIL — vmirjenje — vmirjenje v notranjosti. BOLEZNI KRVNEGA OBTOKA — Srce — v splošnem. KOŽNE BOLEZNI — izpuščaji — ogrce — pege.
ASMA — neizkašljanje — naduha — jetika — zdravimo po našem sistemu. ŽENSKE BOLEZNI — (ženske so lahko sprejete od zdravnice). — Maternica — jajčnik — beli tok — kri — šibkost — neredno perilo — hitro zdravljenje.
Bolniki iz notranjosti dežele nam lahko opišejo svojo bolezen in pošljejo po pošti. Z obratno pošto jim bomo svetvali, kako je storiti.
PREGLED $ 3.—; UGODNO PLAČEVANJE. SPREJEMAJO ZDRAVNIKI SPECIALISTI. Od 9 — 12 in od 3 — 9 zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 — 12 ure
(GOVORIMO SLOVENSKO)
"CLINICA CANALE"
ÚR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Muñiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.
NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec» obisti, reümatizetti kri itd.
&ÓSPE: Rezervirani prostiri.
OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI * ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen.
NI KLINIKA

O
n
o
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do Í6 in 19 do 21.
Ob nedeljah od 8 do 9. BOI
loc
j
S
Lavalle 410 10)
Buenos Aires roí iodo
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 • 2383
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
gosloviti svoje zastave. Di<ušWa ne smejo podpirati ustanov, katere so proti prvemu odstavku načelne izjave 8. P. J. Taka društva se lahko kaznujejo z ukorom, suspenzijo ali izključitvijo.
23.	Kaznim so podvrženi vsi člani, društveni in glavni odborniki in cela društva, fie krše pravila in druge veljave sklepe konvencijpe, referenduma društvenega in gl. odbora, in katerim se po razsodišču dokaže krivda, izvzemši kjer pravila določajo drugače.
24.	Prvo in drugo razsodišče sme kaznovati čla-r.e in društva, ki so spoznana krivim od najmilejše do najostrejše kazni, ki so: ukor, suspenzija od ene-
• ga do treh mesecev, denara kazen v slučaju bolezni od enodnevne do vse bolniške podpore in izključen je; od članov, ki so suspendirani za kazen, ne sme društveni tajnik vzeti asesmenta za bolniški sklad v času suspenzije.
25.	Društvo sme kaznovati le svoje člane, gl. porotni odsek in upravni odsek, oziroma ves gl. odbor, konvencija in članstvo s splošnim glasovanjem pa lahko kaznuje posamezne člane, društvene in gl. odbornike in cela društva. Clan; ki je prizadet pri kaznovanju celega društva in se čuti nekrivega, ima odprto pot za pritožbo.
XXII. RAZREDI
1.	Slovenska podporna jednota ima pet rednih zavarovalnih razredov in druge izredne za posmrtnino in tri redne in izredne razrede za bolniško podporo. PoBmrtninski razredi so: $ 250, $ 600, $ 1000, $ 1500, $ 2000. Redni bolniški razredi so: $ 1, 2 in 3 dnevno in imajo skupni sklad. Prispevki vseh posmrtnin-skih razredov so naloženi v posmrtninskem skladu, prispevki vseh bolniških razredov pa v bolniškem skladu; posmrtninski in bolniški sklad se vzdržujeta vsak zase.
2.	Prosilci in stari člani od 16. do 35. leta se lahko poljubno zavaruje,io v kateremkoli posmrtninskem
in bolniškem razredu; prosilci od 35. do 45. leta se smejo zavarovati le do $ 1.000 posmrtnine in 2 $ bolniške podpore; prosilci od 45. do 50. leta starosti se smejo zavarovati za $ 250 posmrtnine in $ 1 bolniške podpore.
3.Eden	bolniški asesment mora biti vedno v rezervi, ki je naložen v bolniškem skladu. V slučaju, da nastane primanjkljaj v bolniškem skladu, ima glavni odbor, ali upravni odBek pravico razpisati izredni asesment, kadar potrebno.
4.	Člani lahko prestopijo v višje ali nižje razrede za posmrtnino ali bolniško podporo ali za oboje, izvzemši kjer to omejujejo pravila. Člani, ki zvišajo ali znižajo zavarovalnino, so sprejeti v razred višje ali nižje zavarovalnine s prvim prihodnjega meseca po vložitvi in sprejetju prošnje. Clan, ki hoče prestopiti v višji razred, mora obvestiti tajnika svojega društva in zadnji poroča na prvi društveni seji; navadna večina oddanih glasov pri tajnem ali javnem glasovanju društva zadostuje za sprejem v višje razrede. Predsednik natol imenuje odbor, ki gre s prosilcem k društvenem zdravniku. V višji razred se sprejemajo le taki člani, katere priporočita društveni in glavni zdravnik kot popolnoma zdrava. Vsak prosilec mora navesti resnico na vsa vprašanja v prošnji; ako se pozneje dokaže, da je prosilec za višji razred govoril neresnico pri preiskavi, je njegov prestop neveljaven in društvo ga mora spraviti nazaj v njegov prejšnji razred, in če je v tem času bolan, se mu izplača podpora po prejšnji zavarovalnini, a- v slučaju smrti se dedičem izplača posmrtni-na, za katero je bil zavarovan, predno je prosil za prestop v višji razred. Vsak prosilec za višji razred mora biti zdravniško preiskan in spoznan popolnoma zdravil«. Za prestop v nižje razrede ni treba zdravniške preiskave.
5.	V višje razrede no morejo prestopiti člani, ki so prestari v smislu 2, točke tega člena, ki so že pre-
jeli kakšno svoto za telesno poškodbe, članice v "" ¡
snem stanju niti člani, ki trpe na sledečih ničnih boleznih, za katere se že prejeli kakšno f° poro: Naduha vsake vrste (asthma, emphysem») '' čne napake (mayocarditis, endocarditis, broken c0ll> pensation), kronični revmatizem, jetika ali sušica, j tje, gnojitev ali krvavenje ledvic (Bright's disí9'f' diabetes, nephritis, hemorrhage nephritis), poh»1^ nest vsake vrste (deformities of ali kinds), 9' in njega posledice (syphilis and its sequels),
vrstni izrasti na telesu (malignant tumors),
pljučne mrene in razširjanje pljučnih cevk (br0t eliiostasis, tuberculus pleurisy) bolezen na srčnih klopah (mitral and ventral regurgitation) in krO»1 ;
ne bolezni želodca.
6. Po končani zdravniški preiskavi podpiše Pr°S!.j iec za višji razred prošnjo vpričo tajnika in tajniku star članski certifikat, ki mora biti P°s s prošnjo gl. tajniku, kadar se zviša ali zniž» 1 sinrtnina. Prošnjo podpiše tudi odbor, ki je bil prosilcem pri zdravniku, in dalje predsednik, W in blagajnik društva in potrjena mora biti z
druSt«,
nim pečatom. Po preteku devetdesetih dni je deležen višje bolniške podpore, dediči pa posi«rt"^ ne po preteku petinštiridesetih dni od datuma, bili sprejeti pravilno v višji razred zavarovalni' , vesti svoto prejeto bolniške podpore in za kal'5'1
,1»»
»
7. Pri prestopu v višji razred mora vsak član bolezen jo jo prejel. Člani, ki prestopijo v višj® r smrtninsko razrede, plačujejo prispevke v posmr^ ski sklad od dneva, ko so bili sprejeti v višji ra*1^ po starosti od bližnjega rojstnega dne, kakor loža lestvica posmrtninskega asesmenta le za zvi' ^
svoto ;ili diferenco med staro in novo
zavar"'
nino; pri prestopu v višje bolniške razrede pa '
fajo člani od dneva, ko so bili sprejeti, asesmentj ga določajo pravila. Člani, ki znižajo posmrtnino, P
'B^gBadBaauitoad BJUIAUZ	'anoui ipp
No. 269
SLOVhVSKT TEDNIK
STRAN 7
Utrinki iz nase nove domovine
Piše Prostosiav Savinski
ZIMA V ARGENTINI
(Nadaljevanje in konec)
V	starem kraju boste teško verjeli, da se dogaja v Buenos Airesu (kjer mislite da vlada večna pomlad) da kak revež umrje od mraza. In vendar je temu tako. Le poslušajte! V mrzli julijski noči tega leta sem se vrnil ob 10 zvečer na kolodvor Cía. general Buenos Aires. Ob strani kolodvora kjer so mrtvi tiri za premikanje tovornih vlakov se je zbrala gruča ljudi. Tja med stare prage se je bil zatekel sestradan brezposlenec. Najpomanjkljiveje oblečen, tresoč se od mraza. Neki stražnik, ki je inspiciral okoliš ga je izsledil. Hitro je zapo-padel kaj je revežu. Kakor nekdaj sv. Martin ljudomili stražnik sleče svoj plašč ter ga razgrne preko žrtve glada in mraza. Ali bilo je prepozno. Zakoni narave so svoje delo izvršili. Revež je že umiral. Njegov izraz je imel na sebi nekaj blaženega. Odvedli so ga v bolnico Penna kjer je izdihnil, ne da bi izustil besede, resno kakor zadovoljen in srečen, da je ostavil dolino solz. Ali ni dvoma, da je blažen-stvo njegovega izraza bila zgolj fiziološka mi-stifikacija. Ure pred onesveščenjem je gotovo razpel roke proti nebu in kriknil: "Gospod odpusti jim ker ne vedó kaj delajo."
To ni prvi slučaj v tej zimi in gotovo ne bo zadnji. Mraz in lakota se sprehajata roko v roki po vseh ulicah Buenos Airesft kakor dva zaročenca. Zima in mizerija sta nam privedli te goste. Mraz in lakota, lakota in mraz. **
*
Pred par dnevi so mi pravili, da je cestna policija v predmestju Gerli našla ob progi južne železnice mrtveca. Sprva so mislili, da se gre za žrtev pijanstva ali preiskujoči zdravnik je ugotovil, da se gre za zmrznenca. To jutro solnce ni izšlo za tega bednega izmed bednih. Noe ga ni presenetila; mnogo noči poprej, morda le preveč noči poprej se je bil navadil, da se je zleknil kjer ga je premagal spanec, bilo na klopi v parku, pod kakšnim mostom, v atriju kake cerkve. Vedel je, da ga bo zora vsak dan prebudila. Tudi ta dan se mu je zora postavila ob bok; ali on je spal. Stresla ga je s svojim hladnim dihom ali on se ne zmeni. Šepetala mu je na uho z ropotom jutranjega prometa, zatrobila mu z lajanjem psov ali zaman. Mraz je bil bolj usmiljen kot zora.
Skoro vsako zimo je tako. In malokogar zanima ako časopisi zakričijo: "Človek, ki je umrl od mraza." Vedó ljudje, da od tistih ki nimajo postelje mora eden ali drugi plačati davek naravi, da ljudje vedó, da je res mraz. In v tej anonimnosti revščine in poliajačstva človek ni več človek marveč čin, zimske in ponočne smrti, ki nam oznanja, da je temperatura padla in da se je treba vleči rano.
In življenje se giblje v svojem kolotoču brezčutno. Ljudje gredó mimo, pomigavajo z rameni čutno ali brezčutno, ali vsi odločeni, da pozabijo ta neljub dogodek, ki je samo kolo-i'it letne dobe.
** *
V	zimskih mesecih vzrastéjo v Buenos Aire-
su legije ženskih in otročjih beračev. Večina iz potrebe nekaj je pa tudi simulacije vmes. Pred tedni sem bil v okolici Buenos Airesa v poslovnih zadevah. Ko se vračam na kolodvor, mi pokaže moj spremljevalec ob vratih skromne hišice, mlado upadlo ženo.
"Glejte ti ljudje živijo od miloščine. Imajo svojo hišico in vrt, 5 otrok, mož je že 2 leti brezposeln in ipak ne gladujejo." Moje začudenje je bilo brezmejno. "Poslušajte. Vsak dan gre žena v center mesta h kakšnemu izhodu podzemeljske železnice, vzame seboj najmanjšega otroka ter prosi vbogajme. Posebno ob poldanskih urah se iz teh rovov vsipljejo celi roji ljudstva. Kadar hoče posebno ganiti milo-darce vščipne otroka v jadnico, otrok zapla-ka in smoter je dosežen. Baje zasluži 5—6 pesov na dan, dovoljno, da preživi rodbino." Napram ženski so ljudje bolj usmiljeni, možki ako ni pohabljen ali pa poseben umetnik v svoji stroki bi kaj tacega le težko dosegel. **
*
Beračenju hočem posvetiti pozneje poseben sestavek. Ker pa zima ogromno povečuje število beračev, zato tu par utrinkov. Pribiti je treba, da je ogromna večina res potrebnih gotovo 80%. So pa vštuljenci in te hočem tu vzeti na piko. Pravili so mi o rodbini kjer so dorasle hčerke, prav čedno oblečene vdeležuje-jo veselic in plesov, mlajše sestre in bratce namenoma slabo oblečene pa pošiljajo na ulico prosjačiti. In bojda od tega prav dostojno živijo. Nedoumljivo je znanje teh prosjakov o krajih, urah, osebah in drugih potankostih, ki ir plivajo na darežljivost milodarcev.
Zgodil se je nedavno slučaj, da so zalotili nekega železniškega vpokojenca, ki je prosil vbogajme po ulici imel pa poleg tega hranilno knjižico neke buenosajreške banke. To so res hudodelci vseh hudodelcev kajti ti povzročajo, da postane občinstvo napram resnično potrebnim brezčutno in teh je danes v Buenos Airesu na desetine tisočev.
Ali ozrimo se na res potrebne. Revščina mnogih tisočev otrok v Bs. iresu reže v srce. Otroci tega ponosnega bogatega velemesta umirajo od mraza in gladu. V spodnjem delu predmestja. Belgrano se vidi slike, ki so se morda edino v Rusiji videli po svetovni vojni. Otroci, ki so se deloma že odtujili svojim brezposelnim starišem žive v kajžah iz pločevine. Kaj bo iz tega zaroda? Gotovo večina prebivalstva ne ve in ne verjame kaj se tam dogaja. Ako bi vedeli, ne bilo bi dobro stoječe rodbine, ki bi ne vzela vsaj enega takega otroka k sebi.
Nedavno som čital v časopisju, da je argentinski senator Dr. Palacios stavil predlog da se odprejo vrata priseljeniškega doma za brez-venjenca. Ti otroci vpostanejo danes ali jutri možje: izgubljeni, zločinci ki, bodo z gorjupom strešno deco. To ni sentimentalnost. To je kon-v srcu gledali na družbo, ki sé jih ni hotela usmiliti v starosti ko so bili še sprejemljivi za vse dobro. Država bo pozneje izdala mnogo več za policijo in jetnišnice, da ukroti te izrastke družbe. Na vsak način bi bil to za državo, kšeft. Ako se je predlog argentinskega senatorja uresničil, žal nisem čital nikjer.
' ** *
Torej tisti Slovenci, ki boste v prihodnjič prihajali v Argentino po 1. majniku kar vzemite si zimski suknjič seboj, samo polhovko pustite doma. Polhovka tukaj ni v navadi in otroci bi letali za vami, da si jo nataknete. Videli ne boste — vsaj v Buenos Airesu ne, snega kot v stari domovini, ali videli boste v jutranjih urah drevje pobeljeno od mraza kot z apnom. Videli boste tanko ledeno prevlako na potočičkih in bajerjih, in dogoditi se vam more, da boste prebijali tenak led v umivalni posodi, kakor se vam lahko primeri, da vam zamrzne voda v vodnjaku in jo je treba staliti s kropom. To vse so izjeme ali dogajajo se skoro vsako leto.
Trije staleži so žrtve argentinske zime: policaji, čuvaji ter brezposlenci. Najhujši oprogi tukajšnje zime sta noč in dež. Ob peti jutranji uri je navadno najnižja temperatura in tu treba videti policaje in čuvaje kako si pihajo v zmrzle roke. Ali nnjbedneiši v zimi so brezposelni. Tam ob veletoku Rio de la Pinta so si postavili svoja tnžna domovania iz «+*>rp pločevine,. Slabo oblečenim, drhtečim iim r>oje uspavanko valovje mogočne žoltorujave vele-reke....
**
*
Da se snomnim na kratko ono rimo, ki sem jo do7iv»l nprd loti visoko v TCrcr^ilWah v te* ritoriiu Los Andes, Po zimi ie to j^mlia pro-kletstva. Borni selišea sp naha-iaio 3000—4000 metrov nad morpko gladino. Tn buria takšna, da je naša kraška kot bolha nanram slonu. In tam živilo ljudje, se poraia deca in dorašča. Deca hodi v šolo bos») in brez kučme. Učitelj jih podučuie: "naša domovina je krasna, bogata in srečna..."
Spominjam se one decé indijanskega porekla v San Antonio de los Cobres. Preko gorovja in skalovja premerijo bosi vsak dan 15—20 kilometrov, v torbi malo ovčjega sira, ki mu delajo družbo tablica, abecednik in zvezki. To so junaki, ne pa tisti "niños mimados" v Bs. Airesu, ki jih pred šolo čaka auto z livriranim šoferjem. Ta deca v zimskem času bosa in gologlava lahko vzklikne z nemškim pesnikom:
"Wer nie'sein Brod mit Thrauen ass, Wer nie durchwacht die kummervollen Nachte, Wer nie auf seinem Bette weinend sass, Er kennt eucli nicht ihr himmlisehen Maclite."
Videl sem skupino šolarjev v okolici San Antonio de los Cobres. Na moje vprašanje so mi odgovorili, da odhajajo z doma pred solnenim vzhodom in se vračajo ko je noč zajela zemljo. In vse to s koščkom ovčjega sira!
Šole v dotičnih krajih dobivajo vsako leto enkrat od državnega šolskega sveta učne potrebščine. Ali te se navadno porabijo predno prispejo nove. Kadar zmanjka zvezkov, šolarjem ne preostaja drugega, kot da začnejo zbirati "papel de estraza" (zavijalni papir) ki jim almacenero vanj zavija sladkor in yerbo, pa da si iz njega napravijo zvezke.
Po kordiljerskih planjavah andskega teritorija ni goved, ker bi se ne mogli preživeti. Sreča ako ima vsak kajžar po par ovac. Pa je prispel novopečeni učitelj v te kraje, ter vprašal učence kako se zove tekočina, ki jo pijejo vsako jutro ko vstanejo. Vsi so molčali. Nobeden ni bil v stanu priznati, da je ta dragocena tekočina — mleko, ker ga nobeden ne
/
Vi. W
Pozdravljeni
Mi štirje, ki nam leta duše romajo med Vami. Mi štirje, ki smo s krvjo napojili našo kraško zemljo, Vas pozdravljamo danes ob obletnici naše smrti.
Štiri leta je minulo odkar so nas uklenjene gnali na žrtvenik. Do onemoglosti mučena na ša telesa so bila v verige ukovana, a dull nám je bil veder in zdrav>
V pesem smo izlili Vso svojo ljubezen, ki je ljubeaehi Gottahá, Bajea, Kersevana, Štancar-ja, Tomažiča, Tiišarja, Bereeta in drugih mu-Senikov,
Naši krvniki so bledeli in omahovali : V ponosen vzklik smo iztisnili naše upanje in ve-
Videli smo v 4*tisn svobodnih blagoslovljene ke, Slovanske vanje. To smo Naš duh je bežen je goslovanov
Dfjn
M te l*.
zavživa. Res je čudna dežela kontrastov naša nova domovina: pomiliti, da ta deca hodi po zimi bosa v šolo pod njenimi nogami pa ogromne zakladnice zlata, srebra, svinca, antimo-na, wolframa, cinka, bauksita, ki se nobenemu Argentincu ne zdi vredno, da bi jih iztrgal iz drobovja matere zemlje....
Nekateri od pretekli teden v mestu Campa-ni, pogorelih tankov z bencinom. Poiar je povzročil kot smo v zadnji štev. našega lista poročali nad 50.000.000 pesov škode in se ga je po šestdnevnem napornem delu komaj v pondeljek posrečilo zadušiti.
ro. Črni rablji so trepetali in puške so se jim tresle v krvavih rokah.
V	naši zadnji uri, ko smo po krvavem kri-ževem potu prispeli na svojo "golgoto" Bazovico, nam je bilo dano, da smo videli preko golih kraških skal, preko borovih gozdov po vsej naši trpinčeni zasužnjeni domovini.
V	Vaših očeh smo videli s silo zadržane solze. V Vaših srcih smo videli neizmerno bolest. V Vaših dušah, globoko v dušah pa smo videli ljubezen, radi katere smo šli mi štirje na "Golgoto". — To smo videli. Zato nam je bila smrt lahka. Bela roka nam je odgrnila za-stor še dalje, in videli smo preko vsega velikega Slovanskega sveta!
vsa Slovanska v njih misel zvestobo.
Originalen tekst, ki ga je leta 1914 Avstrija poslala Srbiji in ji s tem napovedala vojno, ki je postala usodepolno svetovno klanje z 14 miljonskimi šrtvan»*
ljudi
Velikanski parni valjarji, ki jih uporabljajo v sovjetskii Rusiji pri gradnji modernih cest v drugi petletki.
Bratje in je naš kelih do zami, ko Vam čo naši in Vaši stobo, posvetit« vredni velikeg8 nedelje", ko slovenske maščevani mi vali; ko bo bazoviška gru^9 boda.



No. 269
SLOTBN8KI T1DNTK
STRAN 9
,tlsnjene pesti naših smo z našo krvjo Jugoslovanske rojar prisegali mašče* smo mirno umirali, srca in Vaša lju-v srca vseh Ju-^fevo se je razrastla
Bratje in sestre ostanite nam zvesti!
Bidovec Ferdo, Marušič Franjo. Zvonimir Miloš, Valenčič Alojz.
Srečko Stepančič:
SLOVENSKI KOSOVO
Bazovica, ti nekdaj tako vesela kraška vasica, dobila si tužno čast, postati naš KOSOVO. Kolikokrat, kot mlad dijak sem v družbi mojih sovrstnikov hodil po tvojih klancih in ulicah in se navduševal na tvojem strelišču, če sem kdaj zadel postavljeno nam tarčo. Kdo bi si bil takrat mislil, ko smo veselo zavri-skali in zapeli, in še bolj zavriskali in zapeli, če nas je kak gizdalinski oficirček po strani gledal, da bo na istem mestu, kjer so nam postavljali možiceljne iz kartona, da bo krutost človeška postavila tam žive tarče in da bodo te tarče, fantje naše krvi.
Ne, tistikrat bi si mi tega nikoli ne bili predstavljali, ker če bi imeli najmanjšo slutnjo, bi z istimi puškami, ki so nam jih dali v roke za vežbanje, brez oddiha stekli v tisto gnezdo ja-ničarjev z imenom Trst in bi tam začeli skra-ja Streljati kar bi nam prišlo na muho.
Kako vse drugače je prišlo. Toda nismo tistikrat znali, da v vsaki bitki, morajo predstraže žrtvovati se, ali biti žrtvovane. Nismo se tega zavedali, da smo Primorci še vedno samo pred-straža Slovanstva. Trdno smo verjeli, da bo liki velikemu valu, prihajajoč iz vzhoda, Slovan-stvo pokrilo vso našo zemljo. Žalibog. oni val ni nas dosegel.
Krutejši gospodar se je zaril med nas in z našimi trupli in z našo prstjo, prepojeno z našo žlahtno krvjo, hoče povzdigniti jez. da bi zadržal oni novi val, katerega se tako boji, ker zna, da pride.
In ti Bazovica in ti 6. september, bodita ona znamenja in ona bolest, ki naj povzroča, da prekipi neki dan morje Slovanstva in da zmelje v prah vse naokolu postavljene jezove in da naj ugladi pot še nam, da pridemo tudi mi v naročje svobodne majke Slave.
staro Slovansko Stopil je v
bolestnih dneh, ko
s krvjo in sol-
iift ti • prižgite sve-JJT Posezite ji večno zve-
jbMjenje, da bodete 0(lete vredni "Velike
Oi trdi Kras
5(jf 7 zemlje plapolale miru, ko bomo 2a ljubezen žrtvo-
jc
z njo prepojena ndtT1 vsem zlata svo-
Oj, trdi, trdi, Kraški svet, krvi mučeniške ves napit. Na tvoji grudi mnog ubit je našega bil roda cvet. O, Bazovica'
Slovenskih fantov okrvavljeno morišče. Kri prelita kliče po osveti! Ne dajte bratje se od zatiralcev streti! Pravica,
kliče nas vseh na plan in na bojišče...
Oj trdi, trdi Kraški svet.
§e trša naša bo osveta!
Če grenka bol si našega očeta;
sijalo solnce sreče boš otrokom kmalu
spet...
Pogled na Rigo, glavno mosto Letonije. Letonija spada k baltiškim državam in
je Slovanskega porekla
Ozadje tipične hišice v Kaliforniji
Pogled na novi most, ki veže Beograd z Zemunoiu. Novi savski most spada med najboljša dela moderne tehnike. Z gradnjo se jo bilo pričelo leta 1030 in je lotos končalo. Beograd in Zemuu bosta pr«ko mosta zvezana z železniško cesto, tako, da bosta lahko obe mesti enotno trgovali. Na obeh straneh mosta bodo postavljeni umetni kipi, po načrtu prof. Mestroviča.

«Vftátf s
DLOTRNSRI THRNJK
No. 269
Velikanski parni valjarji, ki jih uporabljajo v sovjetskii Rusiji pri gradnji modernih cest v drugi petletki.
Pozdravljeni
zavživa. Res je čudna dežela kontrastov naša nova domovina: pomiliti, da ta deca hodi po zimi bosa v šolo pod njenimi nogami pa ogromne zakladnice zlata, srebra, svinca, antimo-na, wolframa, cinka, bauksita, ki se nobenemu Argentincu ne zdi vredno, da bi jih iztrgal iz drobovja matere zemlje....
vsa Slovanska . ... . , v njih misel
zvestobo.
Bratje in sest'^. je naš kelih do l° „ zami, ko Vam čo naši in Vaši Ü;| stobo, posvetit« j ^ vredni velikega nedelje", ko b°d° slovenske zastav ^ maščevani mi vSlj vali; ko bo i* bazoviška grud*' boda.
Oftan
Originalen tekst, ki ga je leta 1.914 Avstrija poslala Srbiji in ji s tem napovedala vojno, ki je postala usodepoino svetovno klanje z 14 miljonskimi žrtvam®
ljudi
Nekateri od pretekli teden v mestu Oampa-ni, pogorelih tankov z bencinom. Požar je povzročil kot smo v zadnji štev. našega lista poročali nad 50.000.000 pesov škode in se ga je po šestdnevnem napornem delu komaj v pondeljek posrečilo zadušiti.
ro. Črni rablji so trepetali in puške so se jim tresle v krvavih rokah.
V naši zadnji uri, ko smo po krvavem kri-ževem potu prispeli na svojo "golgoto" Bazovico, nam je bilo dano, da smo videli preko golih kraških skal, preko borovih gozdov po vsej naši trpinčeni zasužnjeni domovini.
V Vaših očeh smo videli s silo zadržane solze. V Vaših srcih smo videli neizmerno bolest. V Vaših dušah, globoko v dušah pa smo videli ljubezen, radi katere smo šli mi štirje na "Golgoto". — To smo videli. Zato nam je bila smrt lahka. Bela roka nam je odgrnila za-stor še dalje, in videli smo preko vsega velikega Slovanskega sveta'
Mi štirje, ki nam leta duše romajo med Vami. Mi štirje, ki smo s krvjo napojili našo kraško zemljo, Vas pozdravljamo danes ob obletnici naše smrti.
Štiri leta je minulo odkar so nas uklenjeiie gnali na žrtvenik. Do onemoglosti mučena naša telesa so bila v verige ukovana, a duh iiárii je bil veder in zdrav.
V pesem smo iatiU Vso svojo ljubezen, ki je 1 jubeaeh; Gomhá, Bajea, Kerševana, Štancar-ja> Toliiažiča, Ttišarja, Berceta in drugih mu-Senikov.
Naši krvniki so bledeli in omahovali: V ponosen vzklik smo iztisnili naše upanje in ve-
Videli smo v g»^ » svobodnih bratov.' 1 blagoslovljene P«, ke, Slovanske naj«^ vanje. To stóo vid*« Naš duh je stop' ^ ¡ bežen je vzpla^ ff goslovanov, kot
, ^ -No. 269
SL6TBN8RJ TEDNIK
STRAN 31
DEKLIŠKA GREDA
Sama z bridkostjo svojo:
ta svet pod mano,
takó ubog ves in neploden,
mi rodna zemlja je —
o, zemlja ne, pač kamen trd takó,
da se solzé bridkosti ne popije;
in siv tako,
da sive so nad njim daljine, in siva vsa pokrajina — o, nad njo še solnce osivi, še solnce posivi...
A nad mano v vrhovih
borovci pojó:
njih spev je veličasten
(kot orgel bučanje v katedrali),
ko se jim burja v vrhove zapleta;
enkrat med njimi ujeta,
težko se spet jim izvije;
in kakor molitev, v sinjino kipeča,
so divje nje melodije.
nadvse potrebna dobra vzgojna knjiga ali Časopis. Če bi se malo manj posluževale le za denar pisanih knjig in časopisov, bi imele mnogo več, kot samo potrošenega denarja. Nevednost nas bolj tepe kakor vse drugo skupaj.
Z dobro in trdno voljo pa ni nikoli prepozno se rešitibrezmiselnega lahkoživega življenja, ki kljub uživanju in zabavam, pušča toliko praznine in nezadovoljstva.
Bodimo skromne in ponižne. Skušajmo razumeti pomen ženske. Koliko dobrega lahko rodi... in koliko zlega.
Zato proč z vsem kar je nagnitega. Proč z moderno pustolovščino. Bodimo značajne, da bomo še nadalje vredne imena slovenskega dekleta. Skušajmo spoznati naše poslanstvo, in bomo lažje pojmovale življenje, ter manj samotne in prazne bodo naše poti.---
Ivanka Štrukelj
• ■ i - „
Siva pesem
(Iz zbirke "Rdeče kamelije")
Tu stojim na višini, sama z borovci pojočimi v jashino zimskega dne t pretresa burja telo mi kljubujoče, a duša prisluškuje pesmi Krasa, ki mrka je, in medla vsa in trudna, ki še pod solncem siva vsa je pesem Krasa.
Siva je pesem Krasa: v jekih zvenečih biča jo burja do mojih ušes razbolelih; iz delavnic in kamnolomov trga ječe se in z burjo zaganja
v borovce pojoče; dleto ob kamen — enakomerno, udar na udar dleto ob kamen — in težke roké, trudno srcé,
Tu stojim na višini
Kot burja vjeta med borovce, jaz ujeta v pesem sivo sem kamenja rodnega; molitev njena divja je, hrumeča, od néba milosti roteča za bedno grudo kraško; molitev moja tajna je in nema: molitev moja —
za njo najgloblja v srcu je bolest.
Á. Ó.Í
Ume jem te
PRAZNOTA
Odkar po svetu hodiš grenko bol v srcu nosiš. Skrb in trud sta napolnila tvojo dušo, deva mila.
Zapustila si domačo vas. Zapustila mnog si znan obraz. In morda še nekoga, ki zvest ti bo do groba.
V tujini tožna plakaš in sreče zaman čakaš... Budi spomin preteklih dni; srce nazaj, nazaj želi!
Pogled na uekdanjo turško ženo, ki fio do pred kratkim ni smela na ulico z nezastrtim obrazom, a si je v zadnjem Času znala pridobiti popolno neodvisnost in prostost in je enakopravna moškemu, ker ji ni treba 70Č biti njegova sužnja zaprta celo svoje življenje v haretóu.
Bolj kot kdaj prej, se dekleta danes pogrezamo v brezdno praznine in nezadovoljstva. Komaj šestnajstletno dekle že toži tovarišici: "O tako sem sita življenja!" In če taka rosna mladost, ki še ne more slutiti življenja, ne v bridkosti in ne v radosti, tako toži, je pač iskati vzroka na nepravem njenem razvoju.
Duh modernega časa pušča za seboj praznoto duše. Oba spola sta v vedno večjem nezadovoljstvu in osamljenosti. Skušata živeti vedno bolj materjalnó in vedno manj idealno.
Nisem zmožna in tudi nimam namena razglabljati o napredku civilizacije in njenih posledicah. Povedala bi rada samo par misli o današnjem dekletu, kateremu je danes res težko varno krmariti skozi motno valovje življenja — zlasti nam izseljenkam.
Človeški talent je vsak dan bolj razvit. Zato ima človek tudi vedno več zahtev in zelo malo zadostitve.
Današnja mladina je zelo malo idealna in je zgolj preračunjena sebičnost. Premalo se poglablja vase. Plemenitih čustev se ji ne zdi vredno gojiti.
Zatajevanje samega sebe je človeški naravi zoperno. Dasi je predvsem nam dekletom to potrebno in bi morale to tudi razumeti če hočemo biti res ženske. Iz čistega značaja bi v viharju črpale moči za vse prevare težkega življenja in zdrava duša ne bi nikoli tonila v moralni mlakuži. Mnoge bi rade prav delale in bile dobre, pa grejo proti svoji lastni volji po slabi poti navad.
Kaj velja plemenit značaj, občutimo in vemo zlasti me, ko smo morale od doma in moramo hoditi po trdi poti skozi tujino in biti v negotovosti za vsakdanji kruh. O kaj bi bilo z nami, če bi ne bilo v nas vsaj trohico poštenega značaja. In mnogokrat se je treba boriti s šibkostjo svoje volje.
O dá, imamo še mnogo plemenitih deklet. Žal da mnogo tudi, ki so zašle na stranpota. Ne obsojajmo jih, saj niso zakrivila vsega same... Nudimo jim usmiljeno srce ter dobrih nasvetov. Morda bo katera našla sama sebe.
Za pravilno odlikovanje naših nazorov je
STRAN 12
SLOVENSKI TEDNIK
No. 269
primorske mesti
NEKAJ, KAR BI BILO LAHKO RES
Italijanski oficir govori četi vojakov v kateri je nad polovico Slovencev v zanosnih besedah : Vojaki, nad nao lepo domovino Italijo se zbirajo oblaki. Od vzhoda in zahoda pre-te nevihte. Ti oblaki, ki se zgrinjajo od vseh strani nad našo prelepo domovino, nad našo Italijo prinašajo tako nevihto, kot je še nismo videli itd.... Nadaljeval je svoj govor in govoril še dalje o oblakih in nevihtah. Ta govor naj bi eden od slovenskih vojakov, ki je malo razumel italijansko, ostalim prevedel. Ko je oficir končal, se fant junaško postavi pred četo in na kratko prevede: Fantje, gospout, te-nente je djal da bo dež 1
"CHE COSA PENSA IL DUCE"
Kot zgleda se je na tržaški trgovski šoli zahotelo nekomu po odlikovanju, ko je pri zrelostnem izpitu v mesecu juniju dal dijakom za nalogo iz italijanskega jezika temo z naslovom "Che cosa pensa il Ducef. Stvar mu je pa popolnoma izpodletela. Ubogim študentom niti od daleč ni moglo pasti v glavo kaj misli rluče, saj bi vendar sam duče ne vedel povedati kaj prav za prav misli. Oddane nalonre so to jasno pokazale. Med njima je bilo tudi nekaj popolnoma parznih v dokaz, da duče prav malo ali nič ne misli' Marsikateremu študentu pa je to "mišljenje" zagrenilo počitnice.
GNOJIŠČA IN POBIRANJE SMETI
.....- mmmti
Postojna, juina 1934. - Po zakonu iz leta 1930. so bili vsi živinorejci prim orani po predpisih zgraditi betonirana gnojišča z greznicami, a našemu podeštatu je to vse premalo.
Na račun že itak prezadolžene občine je nabavil avto za pobiranje smeti, pri katerem so zaposleni šofer in dva delavca. Vsi trije so seveda Italijani. Smeti pa pobirajo samo v obeh šolah, stavbi bivšega glavarstva in v občinskem uradu. Vsi ostali, tudi hotelirji in gostilničarji, porabijo smeti sami na svojih zemljiščih. To novo breme je bilo postojnskim davkoplačevalcem res potrebno. Za pobiranje smeti bi po našem mneju lahko porabili onih petdeset plačanih vohunov, ki pohajkujejo po Postojni in napenjajo ušesa. . .
SESTANEK BIVŠIH TOLMINSKIH UČITELJIŠČNIKOV
Veselo smo se pozdravljali in rokovali ob prihodu vsakega tovariša na dogovorjeno mesto. Precej se nas je zbralo in med tovarišiea-mi tudi dve pridni mamici s svojimi otroeieki. Tako smo bili na mah spet družinica. Škoda da nismo bili vsi. Mnoge smo pogrešili, ki bi lahko prišli.
Ko smo bili zbrani, smo imeli sestanek v društvenih prostorih "Tabora", ki nam je svojo sobo rade volje prepustil v uporabo. Ta sestanek nam je dovolj jasno pokazal, da bi z medsebojnimi stiki v večji meri lahko koristili našemu emigrantskemu pokertu in — nam sa-
Tov. Venturini nam je izčrpno poročal o kri-mim.
žili in težavah, ki jih preživi učitelj-emigrant, predno doseže, da je končno sprejet v državno službo. V svojem referatu je opisal razvoj zakonodaje, ki pride v poštev pri nastavljanju
in sprejemanju učiteljev-emigrantov v službo. Ti zamotani problemi, ki so skoro vsakemu izmed nas povzročili mnogo skrbi in zagrenje-nosti, so postali udeležencem sestanka jasnejši in zato je bila zahvala, izrečena tov. Venturi-niju za njegov referat, res iskrena.
Tov. Savli nam je opisal pot učitelja emigranta do svojega novega službenega mesta. Kljub temu, da je bil cilj njegovega življenja vzgoja tistega ljudstva iz katerega je izšel, se učitelj-emigrant vživi v novem kraju in doprinese svoj precejšnji delež pr igradbi kulturnega i ngospodarskega razvoja dotičnega kraja. Šolsko in izvenšolslco delo ga docela zaposli, poleg tega pa je daleč od emigrantskih centrov; zato je v emigrantskemu pokretu ali popolnoma pasiven, ali pa premalo aktiven. Treba bi bilo poiskati načina, da bo tudi učitelj-emigrant živ in aktiven član emigracije. To še posebno z ozirom na srečen položaj učitelja, ki je v direktnem kontaktu z narodom, kateremu je v prvi vrsti namenjena propaganda za ustvaritev vsesplošne narodne volje za osvoboditev Julijske Krajine.
Po referatu tov. Šavlija je seldila debata, v kateri se je omenjalo tudi članek tov. Toneta Peruka objavljen v 27 tevilki "Istre". V debati smo lahko ugotovili veliko enotnost pogledov na probleme, ki nas morajo zanimati.
Povdarjeno je bilo, da smo vsi učitelji-emi-granti včlanjeni v J. U. U. in imamo možnost, da se preko te svoje stanovske organizacije borimo za nae težnje skupno v enotni fronti z ostalim učiteljstvom. Zato bi bila vsaka organizacija učiteljev-emigrantov brezpredmetna in nepotrebna. Da ostanejo učitelji-emigranti aktivni tudi v emigrantskemu pokretu pa je potrebno, da se vsi učitelji včlanijo' v najbližjih emigrantskih drutvih in da postanejo marljivi propagatorji nae osvobodilne ideje med ljudstvom, ki jim je izročeno v vzgojo. Sestanek je bil zaključen v lepem soglasju.
s^jjULsatoraocr^-^-aotao».-.................aocaoE
Zvečer so se zbrali pri Levu in v prijetni družbi je tekel razgovor o lepih študentskih časih, pa tudi o delu in borbi, ki je za nami. Tako smo spoznali položaj svojih tovarišev in lepe in žalostne dogodivščine, ki smo jih živeli potem, ko nas je življenje razpršilo po svetu.
Naslednjega dne, v nedeljo 15. pr. m. se je večina "Tolmineev" udeležila emigrantskega tabora v Grosupljem in tako manifestirala, da smo tudi učitelji-emigranti eno z ostalo emigracijo in da hočemo tudi mi posvetiti naše delo za uresničenje programa organizirane emigracije.
Zopet smo se razšli. Vsak v svoje delo, vsak v svoje skrbi. Vendar xutim, da se nam je poglobila vez, ki nas veže, da nam je krepkej-ša ena in skupna misel: zasužnjena domovina.
* d. 1.
LIKVIDACIJA NAŠIH GOSPODARSKIH USTANOV V JULIJSKI KRAJINI
Številne zadruge v likvidaciji
Trst, julija 1934. — Postopno in sistematično je pričel fašistični režim likvidirati naše gospodarske ustanove. Sprva jih je uničeval na ta način, da jim je postavljal komisarje, ki so v par letih spravili dobro stoieče in uspevajoče zadruge na rob prepada. Ne le, da ie bil tem komisariem povsem tuj način frosnodarie-nia v takih ustanovah, amnak tudi niso čutili nikake osebne, niti moralne odgovornosti napram ljudstvu, ki je svoje težko in krvavo prislužene denarje vlatralo z zaupaniem v domače vodstvo, ki si sra je samo postavilo in so ti komisarji razsinali z denarjem na vse načine. Posebno so bili prizadeti oni zavodi, kjer so se komisarji večkrat menjavali in kjer je vsak komisar odnesel s seboj lep delerlavnice. Marsikatera naša zadruga je na ta način izginila. Danes pa je šlo že vse korak naprej. Zadruge in druge ustanove morajo še same na-
o
a
GOSPA ali GOSPODIČNA
Neredno perilo ali če ga sploh niate lahko temu na najpriprostejši in gotov o	način brez nevarnosti pripomorete. Gotov uspeh. Predno začnete z kakoršnem-
|	koli zdravljenjem poskusite z METROGENIS.	g
o
o
Q
o
o
METROGENIS pijete na svojem domu z največjo rezervo brez vsake absolutne
Q	nevarnosti za Vaše zdravlje in z gotovim uspehom.	s
0
-	o
Vsak zabojček METROGENIS-a vsebuje tri stekleničice z vsemi zdravili, ki
o
jih zahteva ta moderni sistem i neno pisano razlago o vporabi.	_
O
Ne odlašajte več. Vprašajte še danes en zabojček METROGENIS-a in pišite
o
na CASILLA DE CORREO No. 2222 s prilogo 15 pesov in ga boste po obratni pošti sprejeli z največjo rezervo.
Vzorec za naročilo:
Casilla de Correo No. 2222 — Buenos Aires.
O
D
o
Sírvase remitirme una caja de METROGENIS. La suma de $ 15.— remito adjunto (Valor declaardo) o (Giro Postal).
D	Nombre ........................ Dirección ............................................g
n_ _ _ _ ___o
-u—-joejoi-j—Lotaoi...... laobaor—y-—loeaor........ ipeaoi.....-lOEaoi—
No. 269
SJjjOVHXSKI TEDNIK
Staran IS
Povedovati likvidacijo,-ker so vsled razmer postale pasivne.
Tako so danes v likvidaciji med drugimi te-'e zadruge: aZdruga v Renčali, Centralna posojilnica v Gorici, aZdruga v Opatjem selu, a-Xempasu, v Trnovem, v Šempasu, v Trnovem, ska zadruga v Vrtojbi itd.
v Smihelu, v Dobravljah, v Podgori, Kmetij-
Naval fašističnega izmozgavanja ne prizanaša nti vzajemnim zavarovalnicam za zavaro-vanje goveje živine in sličnim, na posamezne kraje, omejenim ustanovam. Ne le, da jim nalagajo izredno velika bremena, ampak so vse te stalno na vrsti, ko se "prostovoljne" podpisujejo razna notranja posojila in večkrat se pri takih prostovoljnih podpisih zahteva od njih neverjetno visoke vsote, ki gredo večkrat tudi v desettisoče. Ko so pri zadnjem "prostovoljnem" posojilu vračali denar, kot je pisalo fašistično časopisje, ker so ga "prostovoljno" preveč nabrali, ni bila niti ena naših zadrug tako srečna, da bi dobila nazaj vsaj en belič. Večina ostalih zadrug, zlasti manjših in kar jih ni še v likvidaciji obstoja danes le formalno in na papirju, ker sploh nimajo več kaj likvidirati. Ves ogromeii organiziran aparat zadrug, kateremu se je pred leti divil še svet in zlasti Italijani sami, je danes po zaslugi italijanskega fašizma le še kup razvalin, ki priča o nekdanjih dobrih časih. Ti pa so bili takrat, ko fašizma še ni bilo.
IZ JUGOSLAVJIE
Restavrant " O $0 RÍO"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAL
HUDA NEVARNOST NEZAPOSLENOST! iN POMOČ ZOPER NJO
Sporednó z gospodarsko krizo iz dneva v dan vse bolj občutimo pritisk druge krize, krize nezaposlenosti. Kot posledico tega stanja vidimo danes trume nezaposlenih, del&zmožnih ljudi, pahnjenih na cesto, ki težko padajo v breme javne in zasebne dobrodelnosti. Ti ljudje se vdajajo najrazličnejšim socialnim pregreham. Iz tega razloga se opaža z večanjem nezaposlenosti tudi vzporedno naraščanje zločinov, ker se v človeški družbi v takih položajih veča število ljudi, ki jih razmere naravnost vabijo v nezakonita dejanja. Kriminalna statistika nam dokazuje, da je s porastom gospodarske bede, z nastopom slabih letin in slabega zaslužka poraslo tudi število zločinov, posebno onih proti lastnini, kakor tatvine, razbojništva, izsiljevanja itd. Boj za obstanek, revščina in nezaposlenost izzivajo obup, pijanstvo, klateštvo, stanovsko sovraštvo itd., torej vse samo dejanja, ki so najučinkovitejši povodi za zločinska dejanja.
Tudi v dravski banovini je postala nezapo slenost zadnja leta stalen pojav. Postala je zlo, ki ga treba nujno lečiti. Število pohjakujočih, večkrat nemoralnih, po zunanjosti eelo kriminalnih tipov narašča v naših mestih in na deželi čedalje bolj. Zločinstvenost zavzema že tak obseg, da postaja ponekod že osebna varnost negotova. Naša policijsko-upravna p*aksa dokazuje, da se je pod okrilje nezaposlenosti silno pomnožilo število raznih zločinstev in število protidržavnih hujskačev ter da žanjejo komunistični prevratniki med maso nezaposlenih obilne uspehe. V zvezi s tem narašča delo-mržnost, širi se prekomerno uživanje alkohola, razpaslo se je vlačugarjenje, nemoralno življe-
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolest.no, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
nje sploh pa obsega že tako velik krog ljudi, da je narodno zdravje ogroženo.
Naš narodni pregovor pravi: "Kdor ne dela, naj ne je!" Toda pred našimi očmi se danes odigrava žaloigra, da bi mnogi hoteli delati, pa nimajo kje. Oblastva se v polni meri zavedajo svoje dolžnosti napram vprašanju pomoči potrebnim. Storila bodo vse, da olajšajo siromašnim slojem prehrano in zaposlitev. Na drugi strani bo treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se pri vsakem nezaposlenem točno ugotovi, ali je brez dela, ker ga ne more dobiti, ali mu je brezposelnost postala poklic. Zadnje omenjeni so postali že prava nadloga in strah naših mest in podeželja. V teh poklicnih brezposelnih potepuhih in poklicnih beračih se navadno skrivajo nevarni zločinci. Pri njih ni vzrok nezaposlenosti gospodarska kriza, ampak odvratnost do vsakega poštenega dela. Tu gre za ljudi, katerih način življenja je poguben za človeško družbo. Gre za najnevarnejše družabne priživnike, ki se ne morejo ali nočejo prilagoditi pogojeni dela, reda in zahtevam današnje družbe. Zato je poseganje o-blastev v svobodo takih poedincev opravičljivo in neizogibno, ne glede na to, da sta beračenje in potepuštvo že sama po sebi kazniva načina življenja, ki opravičujeta mere javne varnosti.
V nizu ukrepov, ki naj jih javna oblastva čimprej izvedejo oziroma predložijo vladi v Beogradu v cilju omiljenja brezposelnosti in iztrebljenja družabnih priživnikov, bila bi ena od prvih in najvažnejših uvedba obveznega dela za vse nezaposlene po vzorcu uličnih učinkovitih odredb na Bolgarskem, v Italiji in deloma tudi v Nemčiji. Izkustvo v omenjenih državah dokazuje, da se je ta. odredba popolnoma obnesla.
Sporedno s tem naj bi oblastva s policijskimi naredbami skušala omejiti dotok nezaposlenega prebivalstva z dežele v mesta in njegove zaposlitve v mestih in večjih industrijskih krajih, posebno onih nezaposlenih kmečkih delavcev, ki so na vasi osebno preskrbljeni z najpotrebnejšo hrano in stanovanjem, da se s tem zaščiti poklicno delavstvo in spreči cenejša delovna ponudba.
Razmotrivala bo tudi vprašanje dotoka nezaposlenih iz drugih banovin, kakor je to izpeljala savska banovina. Posebno učinkovito naj bi pa posegla, oblastva v vprašanje poklicnih brezposelnikov s takojšnjim poostre-njem policijske prepovedi beračenja. Javno in vidno bi naj dala to prepoved plakatirati po vsej banovini z najstrožjimi kaznimi kot protiutež ugodnostim, ki zhajajo iz beračenja. Nihče bi ne smel dati nezaposlenim ničesar razen nagrade za neko dejanski izvršeno delo. V zvezi s tem naj bi se najstrože prepovedalo klatenje in potepanje iz kraja v kraj pod pretvezo iskanja dela. Beračenje po hišah se najstrože zabrani.
Glede na podpiranje revežev naj bi kraljevska banska uprava priporočila občinam, da po možnosti same in v sporazumu z dobrodelnimi ustanovami skrbe iz svojih sredstev za nje.
Takšne mere v zvezi s socialno-političnimi in socialno-gospodarskimi merami bi vsekakor pripomogle, da se z vzajemnim-sodelovanjem samoixpravnih teles, dobrodelnih in človekoljubnih društev ter dobromislečih poedincev nezaposlenost brez večjih potresov zadovoljivo ublaži.
28 S UIP A C H A 28
STRAN 1*
SLOVfSVSKI TBDNtt
No. 269
DEKLICA Z ODP RTIMI OČMI
Hipoma se Rolanda skrije v ozadje voza • "Tam, na levi!. . . One so!"
V	bliskovitem pogledu je resnično zapazil gospod voditelj tri ženske: mati je držala v roki venec česna; Adela in Valentina sta ob-čudovaje motrili hrusta, ki je dvigal proti nebu 200 kilogramov. Teta Cecilija ni videla ničesar.
V	nemem sporazumu sta se gospod voditelj in Rolanda umela.
Gospod voditelj je mimogrede pokazal v neštetih lučicah toneče slovite pariške kabarete "le Ciel".. . "1'Enfer"..., "Moulin rouge", "Neant", ki je šele ob desetih zvečer odprt. .. "le Rat qui n'est pas mort"...
Pripovedoval je, da pred letom dni izpove-
•o« X
Izredna izdaja revije
"PARA TI"
OB PRILIKI EVHARISTIČNEOA KONGRESA
Vsem ljubiteljem tukajšnjih španskih revij sporočamo, da bo tedenska revija "PARA TI" izšla dne 9. oktobra na 160 straneh kjer boste našli najboljša literarna in grafična dela. Doberšn del te izdaje bo obsegal umetniške in zgodovinske slike v barvah. Kdor jo želi naj si jo pravočasno nabavi oz. rezervira pri svojemu dobavatelju.
želite č1tati dobre REV 11 F?
izberite izmed teh:
Atlántida:
Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50.
El Gráfico:
Svetovna športna revija — $ 0.20.
Billiken:
Argentinska revija za otroke — $ 0.20. Para Ti:
Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20.
Tipperary:
V njej dobite najlepše aventuristične j novele — $ 0.20.	I
La Chacra:
Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50.
El Golfer Argentino:
Najboljša revija za golf
$ 1,-
Cinegraf:
Najboljša kritika ter čisto predstav- I ljanje kinematografskih slik — $ 1.—. j
Marilú:
Najboljša dekliška prijatelja. — $ 0.20. I
dal i npodelil poslednje zakramente hudiču, ki se je bil po zlem naključju prehladil v peklu ("Enfer" — pekel)... kar je pač višek vsega.
"Izvrsten človek!" je dejal... ko je nekega večera manjkal strojnik ki ima vsak večer postaviti i npodreti dekoracije v kabaretu "1'Enfer", je hudič, dober dečko, pomagal pri delu.
. .. Postalo mu je pri tem vroče... spotil se je! Da bi pa mogel nastopiti kot hudič, se je moral obleči v rdečo kožo, ki je nekoliko namočena, da bi se bolje prilegala. .. Pa je tako iztaknil bronhitis... Poslali so póme... In vama ponavljam: hudič je umrl najlepše spravljen z Bogom. Ves Montmartre je poln protislovij, ki jih tujci nikakor ne morejo razumeti.
Rolanda se je o dsrca smejala. A teta Cecilija ni poslušala več.
Prividi, ropot, kričanje, prah... šiloma z elektriko prebodena črna noč — vse to jo je jelo že utrujati.
Mudilo se ji je dospeti spet do mirnega doma gospoda voditelja, da bi mogla zbrati svoje misli, svoje srce in svoje živce.
Nič več gledati!... Nič več poslušati!... Nič več govoriti!...
Ob pol sedmih so sedli k mizi, ki bi lahko bila mirno miza "Zavetja", kajti tako skrbno jo je mati gospoda voditelja pogrnila ter postavila nanjo najboljših jedi.
Teta Cecilija je s slastjo večerjala. Izbrane in posebno okusno pripravljene jedi so ji zelo teknil^ In zelo je bila hkrati huda, da je vsega preveč...
"Treba vam je dobre večerje, da mi boste pri močeh, gospodična! In mnogo mi je na tem, da odidete iz Pariza z boljšim vtisom. To je zame tako rekoč patriotična zadeva. Ena sama iastavka še ne naredi pomladi, ena sama druži-žina Maude še ni ves obraz okraja. Zagotavljam vaju, da je tukaj mnogo dobrih duš!...
Gotovo mati gospoda voditelja ni preračunala efekta, a komaj je to izgovorila, so se vrata na stežaj odprla s tako silo, da so vrata zadela ob kamniti zid.
Gospod voditelj je pohitel k oknu... Da bi ne bil Roger Maude!.,.
O, nikakor nel Bilo je povsem enostavno nekaj dečkov iz zavoda... Opazili so, da sta izstopili z gospodom voditeljem na trgu des A-besses iz taksija teta Cecilija in njena nečakinja.
Tedaj so se odločili popolnoma sami od sebe, da jih gredo pozdravit----želeti jima dober večer ter jima pokloniti — v svoji izrazito montmartreški pozornosti — šopek cvetlic, za katerega so zbrali novčiče med sabo. O, nič kaj drugega — Montmartre je reven — a srce ima na pravem mestu!
Teta Cecilija je vsakega prepoznala— Objela jih je vse po vrsti. In ganotje ji je seglo do srca. Nato so ju dečaki vljudno in spodobno povabili:
"Pridite nas pogledat v zavod, jutri bodo vprizorjene igre!.. . Boste videli, kako se imamo dobro!"
"Ubogi moji malčki 1 Midve odpotujeva še nocoj." "Še nocoj!»"
"Da."	M' Ji, V:-.. !
"Nikar!... V nedeljo vprizorimo popolnoma novo igro "Nonancourtsša fanfara"... To bo posebno lepo! In nalašč za vaju si izmislimo še kaj'... Ali ne, gospod voditelj?" "Eden njih je že prepeval: "Nonancourtska je fanfara bodra..." "Drugič, drugič, mali moji prijatelji..." "Pa nam pustite vsaj gospodično Rolando! Oh. ostanite... povejte, gospodična !.. . Dva slanika obesimo na vrteči se kol!"
Ti malčki so bili tako iskreni v svojem izrazu udanosti, da bi se bila teta Cecilija omehčala, če bi ne bili vozovnici že kupljeni in ne bi visel kakor Damoklejev meč strah pred morebitnim prihodom Rogerja Maude nad poslednjimi minutami njunega bivanja v Parizu.
Poslovili so se prisrčno s slovesno obljubo na svidenje, ko bo čez deset mesecev odbila blažena ura prihodnjih počitnic.
V pričakovanju tiste, se je bližala še druga ura... tista neznosna ura v Parizu, ko ni časa za nobeno opravilo, kajti vse preveč je stvari, ki bi jih bilo treba opraviti. Teta Cecilija in Rolanda sta se poslovili od matere gospoda voditelja, ki je postala v enem samem dnexu tudi njima najboljša in najprisrčnejša mati. Potem so spet odhajali po ulici Ravignan in voz je odpeljal gospoda voditelja in obe potnici na kolodvor Orsay.
Teta Cecilija ni še videla tega podzemskega kolodvora. Bilo je zanjo novo doživetje, ki se je nanizalo k vrsti velikih doživetij tega nepozabnega tedna, in je plesalo v njenem spominu skupaj z drugimi pošasten ples.
Gospod voditelj jima je bil kraljevski rezerviral prostore v spalnem vozu... Kraljevski je ddal še dve plahti in dve zglavji.
Z druge strani pa sta se mu teta Cecilija in Rolanda zahvalili za pomoč, ki jima jo je izkazal tako, kot jo izkažejo le resnični prijatelji.
Teti so silile solze v oči in Rolandi je malo manjkalo, da ni posnemala svoje tete... solze osvobojenja... solze, ki prihajajo iz dna gren-jo, ki bo zardela, ko bo minila noč tovaren, in kih izkušenj... in še solze pred jutranjo zar-še bolj noč nehvaležnosti... "Potniki, vstopite'..." Piščalka je zažvižgala. In nalahno se je vlak začel pomikati... pomikati... pomikati proti kolodvoru Paris-Austerlitz žalostnega spomina. Potovanje v Pariz je bilo končano.
XXXVIII. poglavje.
Naslednjega dne.
Ob pol šestih zjutraj.
"Glej ga," je nenadoma vzkliknila teta, "sinoči mi je pri odhodu vlaka stisnil gospod voditelj pismo v roke... Nisem ga odprla..-Kam sem ga neki vtaknila ?... Ah, evo ga.. • Bogzna kaj je notri... ! No, tu vidiš, kako sem bila že na koncu svojih moči, da sem še na to mogla pozabiti..."
Čitala je Rolandi, ki je v zadregi poslušala: "Draga gospodična!"
Iz koledarja, ki ste mi ga v Noirmoutieru ljubeznivo poklonili, posnemam, da utegne gospod Lavaud poslati zlahka svoj avto po vaju v Challans, tako da bi dospeli v Góa okoli dveh popoldne...
.. .V tem zmislu sem mu brzojavil in ta hip sem prejel njegov odgovor. Dovolite mi torej, da Vama poklonim to malenkostno darilce, ki
(Dalje prihodnjič)
No. 268
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 15
OTROCI PO NOTAH
Neki francoski skladatelj, ki se je oženil pred °Bmimi leti, je ob svoji poroki prisegel, da ne imenoval svojih nikoli drugače kakor po notah.
Njegova želja se mu je izpolnila pred letom «ni, ko mu je ■ žena povila sedmega potomca. Otroci se imenujejo po vrsti, kakor so prišli ne svet: Doroteja, Renee, Miguel. Franchón. Selange, Lailija in Simona. Ko pa je pred kratkim skladateljeva žena
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
N«
ioe
k0e30i
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah
§ P. Quiroga 1275 óeaoc
Atelje MARKO RADALJ
DOCK SUD
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
povila osmega otroka, je bil oče v nemali zadregi, kako naj ga krsti, da se ne pregreši proti svoji prisegi. In našel je izhod, ne da bi zagrešil ponovitev. Krstil je otroka moškega spola na ime Oktavij.
* *
*
K župniku sta prišla mlad moški in mlada ženska, ter sta privedla s seboj petletnega
Dr. j. hahn
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601
Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE
xoxao 6 D
o
iVeliki zavod
Nabos mejsa"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ŠANALIZE urina 'brezplačno. Anal'zo krvi. Po-vj polno moderno zdravljenje. " SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na | podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčk: Izpadanje las. Ultravloletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bole-• čin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šiblčost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami In z izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
I Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liíti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
fantka.
—	No, kaj bo dobrega 1 — ju je vprašal župnik.
—	O, nič posebnega. Poročili naju boste. In tega najinega fantka boste krstili.
—	Križ božji! — je vzkliknil župnik ogorčeno. — Koliko časa pa že živita skupaj kar tako?
—	O jeseni bo šest let.
—	Pa se nista prej spomnila? — je rohnel sveti mož v sveti jezi. — Pa se nista prej zavedla svoje krščanske dolžnosti?
—	Sva se že večkrat odpravljala k vam — je odvrnila ženica nedolžno — pa je bilo vedno tako slabo vreme.
POZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025
LA PATERNAL BUENOS AIRES
kb-H-H!««!!^^
Dr. MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
J
Hotel Restaurant
"FERRARI"
W A R N E S 2107
Nasproti postaje "La Paternal"
Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne.
Pripravno tudi za bankete ali svadbo
z vsem konfortom $ 2.—
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322
Año YL Num. 268
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniiki odbor.
Urejuje: Jan Kacin
ZANIMIVOSTI
ZAČETEK KINEMATOGRAFA
Znan je dan rojstva kina, to je 28. december 1895. Brata Avgust in Alojz Lumiére sta tega dne najela dvorano imenovano Indijski salon v pariški kavarni Grand Café. To je bila prva predstava proti plačilu. Za najemnino te dvorane so se zglihali z gospodarico imenovane kavarne na dnevnih 30 frankov. Predstavljali so 10 filmov, vsak je bil dolg 17 m in je trajal eno do dve minuti.
Prvi večer je znašal inkaso 35 frankov, toda že tir tedne pozneje, so se bili zvišali dnevni prijemki na 2000 frankov in to brez nika-ke reklame.
V kratkem času so se otvarjale tudi v dru-
gih prestolicah kontinenta slične predstave, toda stvar niso nikjer tolmačili kot predstavo, marveč le kot neko zanimivost, vsled tega je precej časa trajalo dokler se je čine začel razvijati v to kar je danes.
Tudi iznajditelji so si isto predstavljali in njih prvi proizvodi niso bili drugo kot predstavljanja nedolžnih domačih dogodljajev v katerih so večinoma igrali njih družinski člani.
Eden njihovih prvih filmov, zvan "Pupica južna", je predstavljal gospo Lumiére ki drži v naročju lepo punčko, katera si maže obraz z marmelado, drugi film je predstavljal Augusta Lumiére, ki lovi ribe i. t. d. Najbolj u-činka na gledalce sta imela filma "Izhod delavcev iz tovarne Lumiére" in "Prihod vlaka na postajo La Ciotat". V zadnjem je ka-
Buenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
ZDRAVIMO
— Moderno zdravljennje. Moderno zdravljenje brez bolečin.
švahost.
?ro;tatis, vnetja in spol-
zalo kako pričakuje družina Lumiére praznično oblečena, goste prihajajoče iz Pariza.
—č
ZA KUHINJIO
Sadnat torta. Umesi v testo 15 dek moke, pol zavitka pecilnega praška, pet dek sladkorja, pol zavitka vinilijeveka sladkorja, tri kapljice olja, tri kapljice limonovega soka, eno jajce in osem dek sirovega masla. Umeseno testo razvaljaj v velikosti tortnega modla, ki ga namaži, položi vanj testo in speci. Medtem pa pripravi sadje. (Marelice, breskve ali drugo sadje). Marelice olupi, razpolovi in dobro posladkaj. Ko je testo pečeno in hladno, naloži nanje osladkane marelice. Četrt litra ribez-lovega vina ali jabolčnega mošta in četrt litra vode segrej in raztopi v tej tekočini dve deki želatine. Ko se je želatina stopila in se pričela gostiti, jo polij po torti, obloženi z marelicami, ter jo postavi na hladno, da se strdi. Ko daš torto na mizo, jo joljubno zreži.
Sadna torta na drug način. Umesi v testo 21 dek moke, četrt zavitka pecilnega praška, osem dek sladkorja, en rumenjak in 14 dek sirovega masla. Umeseno testo razvaljaj v velikosti tortnega modla, ki ga dobro namaži, položi vanj testo i nspeci. Pečeno in napol hladno testo pomaši s poljubno mezgo. Potem stolci trd sneg štirih beljakov, primešaj mu 12 dek sladkorja v prahu, zavitek vanilijevega sladkorja in četrt šile malin (ali pa kakšno drugo sadje ali mezgo), tolci sneg še nekaj minut, nato pa ga nadevaj na torto. Torto postavi potem še toliko v pečico, da sneg malo porumeni in se strdi. Hladno torto nato razreži.
SIFILIS. 606-014. BLENORAGIA. -
ne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva, _ krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje GRLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost NERVOZA Glavobol.
r	X ~ DIATERMIA - ŽARKI ULTRAVIOLETAS
LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE - Wasserman - Tur - Izpuščaji - lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo. .	'
GOVORIMO SLOVENSKO
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12
PREGLED SAMO $
Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno
ÍCÍ7 SiVEMICNTC 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
1*
Tullere« Gráfido» X. J. W«i«i, Rte Bamba 668, Bs. Airai
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Dospejo
Septembra:
16—Ppssa	Giovanna	(iz Genove 25. 8.)
17—Neptunia	(iz Trsta 1. 9.) 21—Orania " (iz Lizbone 3. 9.)
Odplovejo
¡Septembra:
13—C.	S. Antonio " (v Oadiz 6. 10.)
14—La	Coruña	' (v Hamburg 12. 10.) 19—Cap Arcona (v Lizbono 6. 10.) 21—Neptunia (v Trst 11. 10.)
VREDNOST DENARJA
Dne 7 septembra 100 dolarjev 100 ital. lir 100 dinarjev 100 čeških kron 100 franc. frankov 100 šilingov 1 funt šterling
Nakup: 364.— 21.20 7.— 14.50 24.— 67.— 18,—
Prodaja ¡ 367.— 31.85 8.— 15.20 24.45 69.50 18.40
PRANC KLAJNŠEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto
BUENOS AIRES	U. T. 50-0277