E*o4 (jiliijt Leto LXrV.. št. 30 Ljubljana, sobota 7* februarja I93I Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----- CELJE, Kocenova ulica 2. Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Potresna katastrofa na Novi Zelandiji Voda odnese v morje celo mestece? — Reke izpremenile struge — Velika gmotna škoda Nemčija potrebuje pametnega zdravnika Predlog za znižanje nemških reparacijskih dajatev — Herriotov strah pred revolucijo v Nemčiji Pariz, 7. februarja. Predlog grofa D' Drmessona, naj se znižajo nemška repa-racijska plačila po Youngovem načrtu za prihodnji dve leti za 50 % in da naj Francija in Nemčija znižata istočasno svoje vojaške izdatke za 1/12, je napravil v francoskih političnih krogih globok vtis. Predlog grofa D' Ormessona se ko-■aentira splošno zelo ugodno, čeprav izražajo francoski politični krogi glede na izpremembe Youngovega načrta izvestne pomisleke. Grofu D' Ormessonu je odgovoril v reviji »Ere Nouvelle« bivši francoski ministrski predsednik Herriot v zelo obširnem članku, v katerem sicer načelno soglaša s predlogom grofa D' Ormessona, pri tem pa poudarja, da bi bilo prenevarno ispreminjati Youngov načrt, ki je plod dolgotrajnih in težkih pogajanj. Herriot meni, da bi imela izprememba neugodne posledice za gospodarski položaj Evrope in da je treba najti druga pota, da se olajšajo Nemčiji prevelika reparacijska bremena in se ji pomaga do gospodarskega razvoja. Herriot misli, da bi se doseglo to najlažje z direktno finančno pomočjo Nemčiji, kar bi ji gotovo bolj koristilo kot pa dolgotrajna in riskantna pogajanja za revizijo Youngovega načrta. Herriot v svojih nadaljnjih izvajanjih odločno zastopa mnenje, da je treba Nemčiji za vsako ceno pomagati, ker je sporazum med Francijo in Nemčijo neobhodno potreben, da se popravi politični in gospodarski položaj Evrope. Herriot pravi dalje, da bi imel sporazum med Francijo in Nemčijo blagodejne posledice za vse, dočim bi v nasprotnem primeru izginilo vsako upanje, da pride Evropa do miru in ekonomskega blagostanja. Herriot se vprašuje, kaj bi nastalo iz Nemčije, če bi se podrl jez, ki ga je zgradila sedanja nemška vlada proti narodno-socijalistični demagogiji. Pri tem se ne sme misliti na pogreške, ki jih je Nemčija storila v svojem gospodarstvu pri pretiranem nacijonalizmu. Nemčija je bolna. To je dejstvo, ki ga ne sme prezreti noben resen politik. Nemčija potrebuje pametnega zdravnika. Če je možno Nemčiji pomagati, naj se ji pomaga in tako prepreči vmešavanje krvoločnih in brutalnih kirurgov revolucije. To se mora zgoditi čim prej, ker je gospodarska kriza v Nemčiji na vrhuncu in bi vsako odlašanje le še poostrilo sedanje neznosne razmere v nemški državi, ki so najboljša tla za razvoj desničarskih in levičarskih političnih struj, ki so v zadnjih volitvah vznemirljivo pridobile na moči. Herriot končuje svoj članek s pozi- Indija se še ni pomirila Gandhijeve zahteve — Strah indijske vlade pred sklepi indijskega kongresa London, 7. februarja. Kakor poročajo iz Allhabada, je Gandhi poslal indijskemu podkralju pismo, v katerem zahteva preiskavo proti policiji zaradi njenega brezobzirnega postopanja proti demonstrantom, razsodišče v vprašanju narodnih dolgov in povrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno Članom indijskega kongresa. Tukajšnji politični krogi menijo, da je položaj v Indiji kljub uspeli indijski konferenci zelo resen in da bo zelo težko pomiriti Gandhijeve pristaše. Gandhi sam je zašel s svojo agitacijo za državljansko neposlušnost predaleč. Tako je izgubil oblast nad svojimi ljudmi in bi s popuščanjem omajal svoj položaj, ki ga je dosegel s svojo nepomirljivo politiko. Dopisnik angleškega lista »Morning-poste poroča, da indijska vlada z veliko skrbjo zasleduje politični razvoj v Indiji in Pariz, 7. februarja. Gospodarska kriza, ki ie zajeLa skoraj ves svet ni prizanesla niti Franciji, ki je finančno ena najmočnejših držav na svetu. Francoski proračun, ki izkazuje na papirju 47 milijonov prebitka, ie v resnici pasiven za 3 milijarde frankov; primanjkljaj je bil krit le z vštetiem 1 milijarde reparacijskih plačil in s črtanjem zneskov, ki so bili določeni za povračilo dolgov. Tudi to ravrKrtežje je v veliki nevarnosti zaradi padca davčnih dohodkov, kar je posledica gospodarske krize, ka je zajela Schmelling aretiran Newyork, 7. februarja. Na podlagi ovadbe uslužbenca odvetniške pisarne Jo-sefa Rahla je bil svetovni boksarski prvak Max Schmelling te dni v mestecu Summit aretiran. Rabi je pred dnevi v Newyorku prinesel SchmeHingu povabilo na sodno obravnavo. Schmelling je pa Ranla sprejel s pestmi in ga vrgel po stopnicah. Rahl zahteva 30.000 dolarjev odškodnine in tož; Schmellinga zaradi telesne poškodbe. Istočasno ie zahteval, naj SchmellFnga izženo iz Zedmjenih držav. Schmelling je moral položiti 10.000 dolarjev kavcije. Povoden) v Avstraliji Sidnev, 7. februarja AA. Zaradi trajne* ga deževja je reka Brisfoane snoči prepla? vila ulice mesta Brisbanc v Queenslandu. Prebivalstvo je zbežalo v paničnem strahu. Voda je dosegla v nekaterih krajih višino 4 čevljev. Več hiš se je podrlo. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. V bližini da se boji, da bo indijski kongres odobril resolucijo, v kateri bo odrekel indijskim delegatom na konferenci v Londonu pravico do zastopstva indijskega naroda. Ni izključeno, da bo indijski kongres označil delegate indijske konference za navadne eksponente indijske vlade in ponovno naglasi! zahtevo po popolni neodvisnosti Indije. V tem primeru bi bilo delo indijske konference skoraj zaman, ker bi nastala kljub sprav-ljivosti angleške vlade še hujša borba za indijsko neodvisnost. Zadnje čase so organizacije indijskih nacijonalistov podvojile svoje agitacijo in ni upanja, da bi svojo revolucionarno agitacijo omilile. Policija je v Ahmedabadu vdrla v prostore Gandhijevega tednika »Mlada Indija«, zaplenila mnogo listin in aretirala pet Gandhijevih pristašev. zadnje čase Francijo. Merodajni francoski krogi menijo, da se bo morala boriti prihodnja leta z velikimi deficitom, kar bo le naravna posledica resnega gospodarskega stanja Evrope. Kljub temu je treba priznati, da je Francija po gospodarski krizi od vseh evropskih držav še najmanj prizadeta in da bo sedanjo krizo v razmeroma kratkem času premagala. Francija ima velike rezerve zlata, ki ji bodo omogočile omiliti posledice velike gospodarske krize, pod katero ječi vsa Evropa. queenslandske meje je voda poplavil« več krajev. Prebivalstvo se je rešilo v čolnih. V Brisbanu so pogumne telefcmistke delale, dokler ni voda poplavila sob. nakar so zbe* žale skozi okna. Nekatere so se vrnite v ko« parnih oblekah in vztrajale do konca V službi. Zaradi velikega deževja so plazovi na več krajih prekinili železniški promet. Po dosedanjih vesteh ni smrtnih žrtev. Materijalna škpda je pa ogromna. Nove tarife za vagonske pošiljke v Nemčijo Beograd, 7. februarja. AA. Četrti zvezek tarif za prevoz počasno voznega in br-zovoznega blaga med postajami na jugtv-slovenskih in nemških železnicah stopi v veljavo 15. februarja t. 1. Ta zvezek vsebuje posebne vozninske postavke med posameznimi postajami za določeno blago, ki se predaja v vagonskih tovorih. Med temi predmeti so les, jajca, meso, usnje, rude (svinčene, kromove itd.) m zlasti suhe slive. vom, naj se sklene z Nemčijo čim prej gospodarska in finančna pogodba, ki naj Nemčiji pomaga in odpravi oboroževalno tekmovanje med obema državama, ki ne koristi nikomur, pač pa tvori trajno nevarnost za evropski mir. Berlin, 7. februarja. Nemški politični krogi posvečajo izvajanjem grofa D' Ormessona in zadnjemu Herriotovemu članku v »Ere Nouvelle« največjo pozornost. Politični krogi naglašajo, da so ta izvajanja privatnega značaja, kar pa nikakor ne zmanjša dalekosežnega pomena. Predlogi tako odličnih politikov so običajno predhodniki praktičnih pogajanj med vodilnimi državniki. Gotovo je, da bo nemški zunanji minister Curtius posvetil tem predlogom največjo pozornost in izčrpno proučil članek D' Ormessona, v katerem so tako pogumni predlogi in tako resno obravnavanje problema, ki je za vso Evropo silne važnosti. Ce bo Curtius tudi oficijelno opredelil svoje stališče do tega članki ni gotovo. To se bo videlo šele pri prihodnji zunanjepolitični debati, ki bo v torek v nemški zbornici. Na vsak način je bila ideja grofa D' Ormessona v nemških gospodarskih krogih zelo simpatično sprejeta ter se splošno pričakuje, da pride v tem vprašanju do konkretnih zaključkov. Nov finančni skandal v Franciji Pariš, 7. ferbuarja. Bivši državni podtajnik Gaston Vidai, ki je igral važno vlogo tudi v prosluli Oustrioovi aferi, je zapleten v nov finančni skandal. Delničarji družbe >Soie Artificielle d* Amiensc za izdelovanje umetne svile so njega kot predsednika nadzorstvenega sveta in dva ravnatelja družbe obdolžili goljufije. Vidai jih je baje oslepa-ril na ta narin. da je izkazal, da je imela družba v letu 1927 10 milijonov frankov Čistega dobička in za 300 milijonov frankov naročil, v resnici je pa njmo podjetje še danes v povojih. Znal je delničarje pregovoriti, da so vdožili svoje premoženje v podjetje. Na ta način jih je baje oškodoval za 40 milijonov frankov. Vidai in oba ravnatelja sta proti delničarjem vložila pritožbo zaradi obrekovanja. Nemčija odriva tujce Berlin, 7. februarja. AA. Državni svet je rešil zadnje čase številne prošnje za vstop v nemško državno zvezo. Na podlagi teh prošenj je svet sklenil priporočiti državni vladi, naj bi v sporazumu z vladam: nem* ških pokrajin izpremenila dosedanje dolo* čbe za sprejem možem cev v nemško držav= ljanstvo. Do zdaj so morali prebivati ino* zemci najmanj 10 let v Nemčiji, če so ho* teli postati nemški državljani. Odslej bi pa morali prebivati najmanj 25 let. Poleg tega naj se upoštevajo prošnje inozemcev, ki bo* do pomenili za nemški narpd kulturni in gospodarski prirastek. S temi odredbami naj bi se v bodoče preprečilo, da postanejo mozemci, ki so prišli po vojni brez kontrole v Nemčijo, nemški državljani. Angleško-italijanska demarša v Atenah Atene, 7. februarja. V četrtek so se na grški meji spopadli bolgarski komiti in gr* ški obmejni stražniki. Komiti so hoteli prekoračiti grško mejo. pa so jih Grki pregnali na njihovo ozemlje. Zaradi tega je nastalo med Grško m Bolgarijo precej napeto razmerje in krožile so celo govoric e, da pride do prekinjen j a diplomat* skih odnosa j ov. v zvezi s tem je včeraj angleški poslanik v Atenah vložil prijatelj* sko demaršo glede ureditve odnosa j ev z Bolgarsko. Dem a rs i se je pridružil tudi italijanski poslanik. Grška minister zima* njih poslov Mihalakopuloa je izjavil, da bo grška vlada takoj odredila preiskavo, povdarjal je pa, da Grške na incidentu skoraj gotovo ne zadene nobena krivda. Vesti, da bodo zaradi obmejnega inciden* ta prekinjeni diplomatski odnosa j i z Bol« garsko, so brez podlage. Poljski sronistični Itet o življenju Židov v Jugoslaviji Varšava, 7. februarja. AA. Sionistični organ >Hajnt«, ki izhaja v Varšavi v nemščini, prinaša članek o življenju zidov v Jugoslaviji. List pravi, da so v Jugoslaviji zid je enakopravni in da jim vlada daje iste pravice kot ostalim državljanom. Wellington, 6. febr. d. V potresnem ozemlju se neprestano ponavljajo novi po* tresni sunki, ki vedno znova vznemirjajo prebivalstvo ter zelo otežujejo reševalna dela. V Napieru je končano reševanje žr* tev, v kolikor je bilo sploh mogoče. Mor* nariška moštva razstreljujejo ostanke po* sameznih poslopij, ki so v nevarnosti, da se porušijo. Zato sistematično iskanje ubi* tih ni več mogoče. V porušenem mestu so se odigravali pretresljivi prizori, ko je bil izdan ukaz za evakuacijo. Žene, ki so že več dni iskale v razvalinah svoje pogre* šane može in otroke, se niso hocele od* zvati pozivu ter so jih morali deloma s pregovarjanjem deloma pa s silo odstrani* ti iz mesta. London, 6. febr. AA. Davi je prejel no* vozelandski visoki komisar poročilo, da se je pri zadnjem potresu na Novozeland* skem smrtno ponesrečili) približno 150 oseb. Ni izključeno, da leži pod razvalinami še več mrtvih. Ranjencev je več sto. Pariz, 7. februarja. ?Just Chronicle^ poroča, da grozi mestu Wairoa v zalivu Haw-kebay, to je v prizadetem potresnem ozemlju, nevarnost, da bo odplavljeno v morje. Ogromen plaz zemlje je zajezil tok reke, ki grozi odplaviti mesto v morje. Če nasipi ne bodo zdržali pritiska vode, je mestece izgubljeno. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da rešijo Wairoo katastrofe. Mesto Šteje 4000 prebivalcev. Opozorilo delniškim družbam Ljubljana, 7. februarja. AA Kr. banska uprava dravske banovine poziva delniške družbe, ki imajo svoj sedež v dravski banovini, da predlože kraljevski banski upravi v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor, računski zaključek za minulo poslovno leto (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1 milijona dinarjev v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani in tudi v »Službenih Novinah« v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in mesto izplačila dividende. Zahvala poljskih profesorjev Varšava, 7. februarja. AA. »Pedagoški pregled« prinaša zahvalo odbora profesorskega društva v Katovicah vsem onim, ki so poljske profesorje za časa njihovega bivanja in potovanja po Jugoslaviji tako presrcno sprejeli. Odbor prosi jugosloven-ske profesorje, naj obiščejo Poljsko, kier jih bodo enako presrcno sprejeli. Povratek ministrov Stambolijskijeve vlade v Bolgarijo Sofija, 7. februarja, č. Soproga bivšega 'ministra Atanasova, ki prebiva v inozemstvu, je bila sprejeta od ministrskega predsednika Ljapčeva, ki ga je zaprosila, naj dovoli povratek bivšima ministroma v Stambolijskijevi vladi Atanasovu in Sto-janovu v Bolgarijo. Predsednik Ljapčev je izjavil, da bo dal potrebna navodila ministru pravde, naj se omogoči vrnitev imenovanih bivših ministrov, ker so itak abolirana njihova dejanja. Japonski princ v Pragi Praga, 7. februarja, h. Včeraj je prispel v Prago japonski princ Takamatsu s soprogo princeso Kikuko. Na kolodvoru so jih zelo svečano sprejeli. Princ Takamatsu je položil krasen venec na grob Neznanega vojaka, kjer ga je pričakoval primator dr. Baxa. Predsednik republike je odlikoval princa z redom Belega leva I. razreda. Letalski promet med Anglijo tn Južno Afriko Kairo, 7. februarja. AA. Egiptska vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj sestavi načrt pogodbe med Egiptom in Anglijo o organizaciji letalske službe med Londonom, Egiptom in Južno Afriko. Najprej bo vzpostavljen promet do velikih jezer v srednji Afriki, nato pa ga nameravajo raztegniti do Južne Afrike. Anglija si je pridržala neke strateške zveze. Investicijsko posojilo v ČSR Praga, 7. februarja, h. V ministrskem svetu je finančni minister dr. Engliš včeraj podal ekspoze o finančnem položaju in o načrtu investicijskega posojila v višini 1.3 milijarde Kč. Za sedaj je sklenjeno, da bo prometno ministrstvo dobilo od tega posojila 600 milijonov, dočim se bo ostalih 700 milijonov porabilo za melijoracijski in za cestni fond. Evakuacijska dela v Napieru 3e z vsa naglico nadaljujejo. Po dosedanjih ugotovitvah potresna katastrofa ni zahtevala nad 300 človeških žrtev. London, 7. februarja. AA. Po poročilih iz Nove Zelandske, cenijo škodo potresa v Napieru ni Hastingsu na štiri milijone funtov steriingov. Letalec, ki je preletel potresnu ozemlje, je izjavil, da je obala v dolžini 300 km popolnoma izpremenjena. Reke se izlivajo v morje na povsem n«ovih krajih. Vojna ladja »Veronica«, ki je prva prisr>ela na kraj nesreče, je bila v nevarnosti, da obtiči na plitvini, ker jc potres ponekod dvignil morsko dno tako, da ie znašala globina morja komaj 2 m. Potres tudi v Grčiji in Venezueli Atene, 7. februarja. Včeraj je na otoku Zante razsajal strahovit potres, ki je povzročil ogromno materijalno škodo. Katastrofa ni zahtevala Človeških žrtev. Caracas, 7. februarja. Včeraj je divjal tudi v Venezueli v Južni Ameriki hud potres, ki je precej težko prizadel mesto Cu-mana. Istočasno sta bili poplavljeni pristaniški mesti Caujrure in Puerto Cucre. Pre-bivalstvo prizadetih krajev je v paničnem strahu bežalo na prosto, boječ se, da s«' bo ponovila katastrofa, ki je leta 1928 težko prizadela Venezuelo. Materijalna škoda ie precejšujr Kupčije s sv. pismom London, 7- febr. >1Hmes< poročajo: Pred whovnim sodiščem v Londonu se bo vršila v kratkem senzaeijonalna obravnava, v katero je zapletena tudi krona in na katere izidu so zainteresirane mnoge verske občine. Z obravnavo bo rešeno sporno vprašanje, kdo ima v Angliji pravico tiskati in izdajati sv. pismo, ki je v anglosaškem svetu najbolj razširjena knjiga. Samo lani so prodali v Angliji in njenih kolonijah okrog 35 milijonov izvodov sv. pisma. Pravica izdajati sv. pismo je v Angliji pridržana kroni, ki je dovolila sčasoma samo trem ustanovam tiskati in razširjati sv. pismo. To sta univerzi v Cam-bridgeu in Oxfordu ter kraljevska tiskarna v Londonu. Navzlic temu monopolu so se pa pojavljale v Angliji zadnja desetletja mnoge verske občine, ki so izdajale sv. pismo. Za mnoge verske organizacije je bil izkupiček od prodaje sv. pisma glavni vir dohodkov. Poleg verskih organizacij so se pa lotila prodaje sv. pisma tudi privatna podjetja in tudi ta so imenitno zaslužila. In proti enemu teh podjetij je naperjen sedanji proces. Kraljevska tiskarna se sklicuje na svoj patent in zahteva, naj tvrdka Shaw takoj ustavi protizakonito tiskanje sv. pisma ter uniči vse izvode, pa naj so še v skladišču tiskarne ali pa že v knjigarnah. Ce bo sodišče tej zahtevi ugodilo, bodo morali se-žgati okrog 3 milijone izvodov sv. pisma. Spor so poskusili poravnati mirnim potom, pa ni šlo, ker tožeča stranka noče popustiti. PLES GRAFIKE V KAZINI 14. FEBRUARJA DOSTOJNE MASKE DOBRODOŠLE VSTOPNINA 15 Din ZAČETEK OB s. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.785, Berlin 13.4925, Bruselj 791.13, Budimpešta 9.9014, Curih 1095.9, Dunaj 79726, London 275.59, Newyork 56.605 Pariz 22229, Praga 167.89, Trst 296.99. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1276, Pariz 20-2925. London 25.15625, Newyork 517.45, Bruseij 7222. Milan 27.1025, Madrid 52.75, Amsterdam 207.83, Berlin 123.11, Dunaj 72.72, Sofija 3.7425, Praga 16.32, Varšava 58., Budimpešta 90.35, Bukarešte 3.0775. Gospodarska kriza Francije Francoski proračun je pasiven za 3 milijarde frankov Zbirka za spomenik kralju Petru v Ljubljani Poročilo uradne revizijske komisije — Obrekovalci naših rezervnih oficirjev postavljeni na laž Ko je podpisani odbor doznal, da se fcrijo izmišljene vesti o uporabi zbirke, ki jo upravlja, je naprosil kraljevsko ban-ako upravo in mestno načelstvo v Ljubljani, da izvedeta uradno revizijo njegovega poslovanja. Tej prošnji je bilo ugodeno ter je o izidu revizije odbor za postavitev spomenika prejel od kraljevske banske uprave pod I. No. 10837/1 z dne 31. decembra 1930 odlok sledeče vsebine: >Na Vaše zaprosilo z dne 4. decembra 1930 št. 7 sta po nalogu kraljevske ban-ake uprave dravske banovine izvršila v dneh 16. in 17. decembra t. L gg. Osana Miroslav, računski kontrolor pri kraljevski banski upravi dravske banovine, in dr. Rant Alojzij, finančni referent pri mestnem načelstvu v Ljubljani, revizijo računskega in blagajniškega poslovanja Odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. Iz njibovega poročila posnemam, da sta ugotovila: Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikem Osvoboditelju v Ljubljani je bil ustanovljen dne 1. decembra 1926. Tega dne je izšel proglas, v katerem objavlja odbor namen svoje ustanovitve. Proglas jc podpisan od častnega predsedstva, reprezentančnega odbora in izvršilnega odbora. Posle izvršilnega odbora je prevzela takratna uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Iz proglasa in sestave odbora je razvidno, da je odbor povsem nezavisen ter da je njegova naloga čisto določena, prenos njegovega premoženja za druge namene pa povsem izključen. Iz overjenega zapisnika 4. rednega zbora ljubljanskega pod- odbora Udruženja rezervnih oficirjev z dne 25. februarja 1928 je razvidno, da je ta zbor soglasno sklenil, da se uprava pododbora in izvršilni odbor za postavitev spomenika ločita dejansko in formalno s tem, da ostane takrat izvoljena uprava pododbora stalno in neizpremenje-no kot izvršilni odbor za postavitev spomenika. Ta sklep se je takoj izvršil v vseh podrobnostih. Blagajniško in ostalo upravno poslovanje odbora za postavitev spomenika sta bila pa dejansko ločena že od ustanovitve. Blagajniško poslovanje se je pričelo že 16. novembra 1926 in se je naložil dnevnik po amerikanskem sistemu ter vodil do dneva revizije kronologično po načelih, ki so veljavna za dvojno knjigovodstvo. Dnevnik se prične s postavko 1. in konča na dan početka revizije s postavko 2172. Vsaka postavka (prejemki in izdatki) je opremljena z blagajniško pravno-veljavnimi listinami. Poudarimo, da se je vse blagajniško poslovanje vršilo zgolj in izključno po poštni hranilnici, da torej blagajniškega poslovanja v gotovini sploh ni bilo, kar je izvršitev revizije znatno olajšalo. Blagajniški dnevnik sva pregledala od postavke do postavke ter ugotovila, da se vsi vpisi krijejo z dokazili, t. j. blagajniškimi prilogami, ki so vse vpisom v dnevnik odgovarjajoče urejene in zato za noben vpis ne manjka priloge. Zaključek z dne 17. decembra 1930, ki je bil napravljen po izvršenem pregledu, izkazuje: 1. dohodkov ,«•......... 2. izdatkov ............ 3. tedaj aktivni saldo po....... Dohodki in izdatki so specificirani kakor sledi: 1. Dohodki; Din 399.846.37 „ 115.764.70 Din 284.081.67 a) bloki ....... b) občine....... c) društva ...... d) župniđča...... e) hranilnice in posojilnice . f) industrija ..... S) trgovci ...... h) zadruge ...... i) obrtniki ...... k) razni ....... 1) obresti in razni računi . m) vrednostni papirji . • • Din 60.000.75 68.561.— 17.771.—-844.— 9.610.— 20.935.— 29.610 — 4.075.— 10.835.50 82.370.92 S8.983.20 6.250 - 2. Izdatki: Skupaj Din 6.000.— 6.500.— 2.816.50 2.160.— Din a) Bloki ......... ^>> Natečaj ja osnutek spomenika odkupi načrtov..... nagrade za načrte .... oglasi razpisa v časopisih . slika Kralja Petra trga . . e) Pisarniški obrat: pisalni stroj ..... razne pisarniške potrebščine poštnina....... plače za pisarniško oeobje (strojepiske itd.) . . . tiskovine....... stroški poštne hranilnice . koverte .....• • najemnina za pisarno . . d) Propaganda: vabila za občni zbor . . . tiskanje manifesta . . . najemnina za dvorano za občni z lepljenje lepakov ..... s) Razno: Udruženje rezervnih oficirjev je podarilo odboru Din 53.400—...... ki so vknjlženi med dohodki pod 1—1, moral pa je odbor poravnati udruženju razne stroške na račun odbora za postavitev spomenika v iznosu Din 18.549 več ena storno postavka pod Din 1.855.—, tako da znašajo pod to postavko zaračunani razni »troški efektivno le Din 651.50. Din 399.846.37 Din 7.980.— 17.476.50 7.533.50 1.099.50 7.368.45 29.111.88 9.097,— 1.103.37 3.160.— 1.006.— Din bor 254.— 8.170.— 155.— 1.200.— 59.47S.70 9.779.— 21.055.50 Vsota izdatkov Din 115.764.70 & Aktivni saldo po Din 284.081.67 sestoji iz sledeče imovine: a) Vloga na ček. rač. št. 14.673 z dne 21. nov. 1930 Din Vinkulirane hranilne knjižice: b) Mestne hranilnice ljubljanske št. 1974 EHn 36.570.— Mestne hranilnice ljubljanske Št. 651 „ 227.900.— c) Prve hrvatske štedionice, podružnica v Ljubljani štev. 1487 ................ d> Hranilnice vrhniške okolice......... „ e) Delnic »Društva za vazdušni saobraćaj A. O.c, dar >Udruženja rez. oficirjev in bojevnikov«, vsaka delnica a nominale Din 250.—: 1 delnica štev. 01712.....Din 250.— 10096 • • • 0 10107..... „ 3.000.— 16801 .... 16812..... „ 3.000.— 856.41 264.470.— 12.005.26 500. - 12 delnic štev. 12 delnic štev. 6.250.— Aktivni saldo kakor gori Din 284.081.67 Denar se je sproti plodonosno nalagal pri domačih denarnih zavodih vsled ugodnejšega obrestovanja in sproti ter v skladu s trenutnimi potrebami dvigal tako, da odbor sploh nikoli ni razpolagal s kako gotovino. Radi jasnosti sva pregledala tudi korespondenco odbora ter ugotovila, da je bilo poslanih 14.390 prošenj za prispevke, blokov 2481, raznih drugih dopisov in spisov pa 2425, kar nazorno utemeljuje izdatke za tiskovine, poštnino, kuverte in druge manjše izdatke. Ce porazdelimo plače odnosno honorarje za pomožno osobje po Din 29.111.88 (postavka pričujočega poročila 2-c) na štiriletno poslovno dobo odbora, odpade na mesec vsota po okroglih Din 600.—, kar je režijska postavka, ki v primeri z ogromnim opravljenim delom po našem mnenju sploh ne pride v poštev. Na podstavi prednjega poročila morem torej ugotoviti, da je bilo računsko in blagajniško poslovanje Odbora za postavitev spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju od početka pa do revizije brezhibno m vzorno in da so pregledani računi v najlepšem redu. Ban: r>r. M a r u S i C, s. r.« Podpisani odbor prosi, da se vzame to na znanje. Odbor za postavitev spomenika kralju Petra L Velikemu Osvoboditelja v Ljubljani. 4m**K S0 p tz r •Malim oglasom * RREZ RAZLIKE, KAKŠNA JE NJIH VSEBINA IN KDO OGLAŠA, PLA= CATE JIH PA LAHKO PO POŠTI Z ZNAMKAMI Geografski klub na univerzi Nujna posledica živahnega razmaha ge* ografske vede med Slovenci in temu odgo* varjajočega števila slušateljev geografije na univerzi kralja Aleksandra I., je ustanovi« tev akademskega geografskega kluba, ki se je izvršila v zimskem semestru. Slične klube ima.jp beograjski in zagrebški študenti* geografi. Ko je bila z novim izpitnim redom podana možnost tudi v Ljubljani študirati geografijo kot glavni predmet in je temu primerno narastlo število slušateljev, se je pokazala nujna potreba, da 6e ti organizi* rajo v lastnem strokovnem klubu in sicer v okviru »Društva slušateljev fil. fakultete«. Npvi klub si je zastavil predvsem crlj, da skuša izpopolniti geografsko znanje svos jih članov. Prirejal bo predavanja in disku; »ijske večere iz geografije in sorodnih strok. V zvezi s tem pa namerava klub predvsem prirejati daljše znanstvene ekskurzije, da tako tudi s praktične strani izpopolni geo* grafsko znanje svojih članov; kajti geo# grafski študij je eden onih, ki je skoraj ne* mogoč brez lastnega, širokega pogleda v svet. Ekskurzije združene s praktičnima vas jami v terenu so geografu potrebne bolj kot komurkoli drugemu. Krajše ekskurzije po Sloveniji se vršijo v okrilju Geografskega instituta, daljših pa radi gmotnih razmer Geografski institut ne zmore. Zatp pa si je letos stavil odbor kluba med drugim cilj. da napravi Geografski in* trtitut pod vodstvom doc. dr. Antona Me* lika daljšo ekskurzijo v Francijo. Saj prav to nam prijateljsko državo naš človek vse premalo pozma in ceni; poleg tega je prav za geografa instruktivna in interesantna v vsakem pogledu. Udeleženci ekskurzije si bodo šteli v prvp dolžnost, da se na njo temeljito pripravijo, da bo uspeh ekskur* zije odgovarjal trudu in denarju vloženemu vanjo. Razumljivo pa je, da niti Geograf* ski institut niti klub ne razpolagata z za* dostnimi finančnimi sredlstvi za izvedbo svojega programa. Zato bo klub prisiljen obrniti se s prošnjp za gmotno in moralno pomoč na širšo javnost, na vse one faktorje, ki jim je razvoj slovenske znanosti in kuls turne tvornosti na srcu. Geografski institut in klub upata, da bosta našla polno raz* umovanje od strani naše javnosti. Po enajstih letih pbstoja ljubljanske uni; verze stopajo naši Geografi^akademiki pr* vič pred javnost, ki njih stremljenje nc more in nc sme omalovaževati in prezreti. Odbor akademskega kluba v Ljubljani. Ža betonirane ceste Zadnje čase se mnogo čita o bodoči veliki Ljubljani, ki bo štela nad 100.000 prebivalcev. Težke naloge še čakajo in mnogo skrbi prizadevajo vodilnim faktorjem. Da so tu v prvi vrsti financijelne težkoce, ni treba posebej poudarjati in ravno zato je potrebno misliti, kako rešiti važne naloge čim ekonomičneje. Nova predmestja so nastala in razdalja od središča postaja vedno večja. Promet raste in vprašanje, kako mu odpomoci, je na dnevnem redu. Avtobus vrši že nekoliko let važno nalogo, toda gramozne ceste, ki vežejo vsa predmestja Ljubljane, so razorane. poleti polne prahu, pozimi blatne a vedno v veliko nadlogo vozačem in pešcem. Da se temu zlu izognemo, je treba ceste tlakovati. Od tlakovane ceste pa zahtevamo, da je pri nizkih gradbenih stroških čimbolj trpežna, da ne potrebuje veliko popravil, ki bi ovirala promet in da odgovarja mešanemu prometu, t. j. motornim vozilom kakor tudi konjskim vpregam. Dalje ne sme otežkočati prometa ob deževnem vremenu, kar je zelo važno za naše kraje. Vsem tem zahtevam odgovarja v polni meri betonirana cesta in ravno zato je zavzela tako važno vlogo v vseh naprednih državah. Ker nimamo lastnih izkušenj, poglejmo kakšne so razmere drugje in vzemimo njihovo prakso za podlago našega bodočega dela Rezultat tega bo, da ne bomo izgubljali niti časa, niti denarja s pos kušan jem. Ogrlejmo si razmere v TJ. S. A. Prva betonirana cesta je bila dograjena leta 1892. v Bellefontaine-Ohio. Kljub temu, da je bila tedaj cementna industrija šele v povojih, je ta cesta še vedno v prometu. I>o leta 1909 je bilo dograjenih vsega samo ca 70 kilometrov betoniranih cest. Razvoj je šel počasi, toda sigurno, že leta 1920 je narastla razdalja na 31.000 km, leta 1928 na 50.000 km in v začetku 1929 so imele TJ. S. A. nad 130.000 km betoniranih cest Njih prednost je zlasti v nizkih gradbenih stroških. Saj je pri gradbi asfaltiranih ali drugače tlakovanih cest spodnja ploskev vedno iz cementa in sicer je ta tako konstruirana, da nosi celokupno breme prometa. Od nje torej zavisi trajnost ceste. Gornja plast kakor n. pr. asfalt itd. nikakor ne poveča trpežnosti ceste, temveč samo stroške. Tudi odpornost betoniranih cest je bila neštetokrat preiskušena. Preko neke ceste so vozili dvotonski avtomobili 250.000 krat, a površina ceste se je obrabila povprečno samo za 0.63 centimetrov. Važno je, da niti izpremembe temperature, niti padavine ne škodujejo, nasprotno, odpornost cementa s časom narašča. Druga prednost so nizki vzdrževalni stroški. Kot klasičen primer naj služi cesta, ki je bila zgrajena leta 1873. v Edinburgu na Angleškem. V 50 letih so znašali 40 šilingov. Cementirana cesta ima vedno hrapavo površino, kar nudi konjem dovolj opore in to tudi pri deževnem vremenu. Posledica je, da ceste z večjimi vzponi in to do 20 C r niso nikaka redkost. Veliko je bilo nezaupanje, toda poizkusi so pokazali izredno sposobnost betoniranih cest in doba eksperimentiranja je v Zedinjenih državah že davno minila. Amerika je nam pokazala pot in Evropa n le v veliki razdalji sledi. Tudi Jugoslavija mora pokazati, da zna ceniti domače proizvode. Tako se bo osvobodila uvoza dragih si rovi n in obenem ublažila krizo domače industrije. Gospod Milčinski med Socani Ljubljana, 7. februarja. Nocoj bo en lep in vesel večer. Napovedanih je vse polno prireditev. Nasulo se je snega ravno zadosti, da se vsaj primerno počutimo v zimskem in karnevalskem razpoloženju. Toda ni treba, da bi vse rajalo in poskakovalo. Kdor preveč poskakuje, mu skoči srce iz prsi in mošnja iz žepa ... A za tiste, ki se štejejo med solidne, pa tudi ni treba, da bi se ravno danes kislo držali. Zato je »Soča« pametno ukrenila, da je za nocojšnji večer povabila v prostrani salon pri »Levuc priljubljenega šaljivega pisatelja in predavatelja gospoda Milčinskega. p. d. Fridolina žolno. Gospod Milčinski bo v prijetni okrogli uri zaokrožil po okroglo o tistem, v čemer smo se še pred dvema letoma vsi vrteli in sukali: o politiki in strankah. Jako zanimivo, kaj? — Da, obujal bo spomine, da bo marsikoga ganilo do solz. Ampak te solze ne bodo grenke ... Ce pa bi koga le preveč prijelo, naj poleg cvička naroči sodo ali sifon. In potem, ko bo gospod Milčinski zaključil, bo sledilo novo presenečenje. Društvo >:Soča« se je zopet enkrat praktično domislilo: da bo za razvedrilo in zabavo godba in petje v enem, je naprosilo gospoda Rasbergerja, da iz svoje prekrasne zaloge v palači Pokojninskega zavoda pošlje v gostovanje izvrsten gramofon s celim tucatom izbranih najnovejših »udarnikov« — ali po ljubljansko: šlagerjev. Rasbergerjeva reproducirana glasba bo močno ojačena, da se bo zavrtala v vsaka ušesa. Tako bo ustvarjeno najprijet-nejše razpoloženje. In komur bo všeč, bo pri »Soči« ostal do policijske ure, — komur pa se bo mudilo še kam na ples, bo prišel na veselo razpoloženje ravno v pravem času. Priporočamo zatorej, da se drevi točno ob pol 21. zglasite najprej v salonu pri »Levu«! To storite tem lažje, ker ni predpisan ne frak, ne črna kravata, niti ne vstopnina. A po predavanju: kakor vam bog da in sreča junaška! Vsekakor: nocoj bo en lep in vesel večer ... ,V DEŽELI DOLARJEV4 MAŠKAKADA LJUBLJANSKEGA SOKOLA Narodni dom (vhod z Bleiweisove ceste) Pustni torek 17. IL 1931 Simfonični koncert Sinoči je priredilo Narodno gledališče v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union že pred časom nameravani simfonični koncert združenih orkestralnih korpusov: opernega orkestra in Orkestralnega društva Glasbene Matice pod taktirko skladatelja in prof. g. L. M. Škerianca. Zanimiv spored ie spored je prinesel na prvem mestu W. A. Mozartovo simfonijo št .39 v Es duru (Adaziio-Allegro, ATidante, Menuet, Finale), dalje F. Lizstovo simfonično pesnitev — Tasso (LaiTiento e trionfo), Cl. Debussvia Prelu-de a |J aprč — midi d'un faune« ter končno M. Ravela »L-a va>lsec (Poeme choreo-gryphique). Izvajanja okoli 80 članov broječega orkestra so navdušila številno publiko, (ki jc dvorano skoro popolnoma zasedla) do spontaivih, prisrčnih aplavzov izvajalcem, kot njihovemu dirigentu g. prol. L. M. Šker-jancu, ki je ves spored dirigiral na pamet. Uspeh koncerta je bi' velik in se vredno pridružuje uspehom I. simfoničnega koncerta letošnje sezone ter izvajanju Ber-liohzovcga »Faustovega pogubljenja«, pod vodstvom opernega dirigenta g. Poliča. — Natančnejše poročilo o petkovem koncertu sledi. _ Z. P. Sport Občni zbor „Save" Na Svečnico se je vršil VI. redni občni zbor agilnega kolesarskega in motoeiklisti-čnega društva ^Savac v Ljubljani v kavarniških prostorih g. Fr. Kavčiča, Privoz (Prule). Občni zbor je otvoril ob 11. dopoldne društveni predsednik g. Franc Ba-tjel. Uvodoma pozdravlja delegate kolesarskih društev .Zarje« g. Plankarja, :>Ljub ljaniee« g. Jeriha in ^Sorec g. Grudnika in članstvo, ki se je v izrednem številu udeležilo občnega zbora. Dalje se zborovalci na njegov predlog počastili spomin med letom umrlih članov. Nato preide na dnevni red in poda besedo tajniku g. Gregorčiču, ki prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in nato poda izčrpno tajniško poročilo. Iz poročila je razvidno, da jo bilo društvo v minulem letu zelo agilno, posebno v tasu, ko je priredile v mesecu avgustu jubilejne kolesarske dirke na športnem prostoru ?K. Ilirije ob ogromni udeležbi občinstva tz Ljubljane in okolice. Ob priliki poklonitvc športnikov iz cele države Nj. Vel. kralju se je društvo udeležilo poklon i t ve v častnem številu. Iz blagajniškesa poročila, ki ga jc podal njegov namestnik g. Mihivec, je razvidno, da je društvo v zelo dobrem gmotnem stanju. Sledilo je poročilo pregledovalcev računov, katerega je podal g. Barle, ter predlagal odboru absolutorij s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Po kratkem odmoru se je vršila volitev predsednika in novega odbora. K besedi se je prijavil g. Ivan Rozina in predlagal po kratkem jedrnatem govoru za predsednika velezasliižnena dosedanjega predsednika g. Franc Bat jela. industrijalca iz Ljubljane, ki predseduje društvu že 6 let. Predlog je bil z navdušenjem soglasno .-prejet, Izvoljeni ie svoje mesto sprejel, se zahvalil za izkazano mu zaupanje in obljubil, da bo tudi v bodoče posvetil društvu vse »voje sile. Na predlog g. Kozina Antona je bil Izvoljen sledeči odbor: gg. Rozina, GregorČiS, Milavec, Cvelbar, Krizman, Barle, Mikuš. Po volitvah se je vršilo žrebanje daril in ir> bilo razdeljeno med srečneže 9 daril. I'o slučajnostih jo predsednik g, BatjH s krat< kim apelom na članstvo zaključil i&redno uspeli občni zbor. — Smučarski klub Ljubljana sporoča svojim članom tekmovalcem, da sc \ rši v nedeljo dopoldne v blizini Golovca trening katerega naj sc udeleže zanesljivo Zhu rališče točno pb 8. dopoldne na Karlov; Nkem mostu. — Smučarski klub Ljubiiana razpisuje enotedenski brezplačen smučarski tečaj za začetnike na Golovcu. Tcčai se /ačne v po> nedeljck. dne °-. t. m. — Zbirališče lo^no ob pol 2. uri na Karlovškem mostu. KOLEDAR. Danes: Sobota, 7. februarja 1931, karo* ličani: Romuald, pravoslavni: 25. januarja. Malina. Jutri: Nedelja, 8. februarja 1931, katr* ličani: Ivan Mat., pravoslavni: 26. januar ja, Zvezdodrag. DANAŠNME PRIRLIOTVE. Drama: Mercadet A. Opera: NTina, nana punĆke nvoje. Pigo« rine E. Kino Matica: Gospod po naročita. Kino Ideal: Prepad smrti. Kino Ljubljanski dvor; V dobi »la^e. Predavanje v društvu Soča. Preda ve Pr. Milčinski. Bohemski karneval SK Ilirije na Taboru. Obrtniški ples v Kazini. Preporodova maškerada v a remi Narod* nega doma. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15. Princeska in peatiroek, ob 20. Trije vadki svetniki. Opera: ob 15. Faust, ob 20. Dijak »p m** jak. A'ino Matica: Gospod po naročilu. Kino Ideal: Prepad smrti Kino Ljubljanski dvor: V dobi slav«. Film ZKD: Pri 01ibway Indijancih ob 11. v Dvoru, Lutkovno gledališče na Taboru: ob 15. Čarovnik Ropotar. Lutkovno gledališče Ćeikotal. ohce ▼ Narodnemu dormi: ob 16. Gašpercek zmto govalec. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Piccoli, Dunajska c^sta, Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Iz Celja —c Prihodnje gostovanje v celjskem S leda liscu bo v torek 10. t. m. ob 20, Narodno gledališče v Ljubljani v>prizori v Celju iz.vrstno Nušdćevo komedijo »Gospa ministrica«. —c Vlomilec v šolskih poslopjih. V noći na petek je neznan vlomilec vlomil v ravnateljevo pisarno na drž. realni gimnaziji in v pisarno šolskega upravitelja na okoliški osnovni šoli na Dolgem poHu, a ie v obeh slučajih odšel brez plena. Zagonetno zadevo preiskuje sedaj policija. —c Četrt metra snega ie zapadlo v Celju in Savinjski dolini do petka zvečer. Celjski smučarji prirede jutri razne izlete v bližnjo in dalu no okolico. —C 950 tujcev je prispelo v januarju v Celje. Od teh je bilo 712 Jugoslovenov, ostali pa inozemci, večinoma Avstrijci, Cehi, Nemci in Italijani. —c Občni zbor Sokolsfke župe Celje se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob pol 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega domet v Cc-liju. Ustanovni občni zbori novih st^kol^kih društev se bodo vršili: v soboto 7. t. m. ob iS. v osnovni šoli v Veliki Piresici, v nedeljo S. t. m. ob 15.30 v osnovni šoli na Ponikvi oib juž. žel., v sredo 11. t. m. ob 19. v osnovni šoli v Dramljah in v nedeljo lo. t. ni« ob lo. v prostonh g. Oučka v Kozjem. Društveni in župni prednjaškj zbori, ki so bili določeni na nedeljo 15. t. m,, so preloženi in se bodo vršili v Celin v nedeljo L marca. —c Nočno lekarniško službo inta do petka 13. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. Drevi vsi na Tabor! Vsi vi, ki ljubite SK Ilirijo, vsi vi, ki spoštujete v klubu matico slovenskega sporta, vsi njeni prijatelji in vsi pristaši sporta, ste vabljeni drevi na Tabor, kjer boste preživeli več uric neskaljene nabave, pristnega veselja demokratične, tipično športne in res tudi bohemske prireditve. Bohemom in športnikom je namenjena za* bava. Ni treba, da ste v smokingu, potrebna ni poškrobana srajca. Dobrodošli v prepro* sti obleki, pozdravljeni v originalni maski! Ilirija je na Taboru pripravila vsem pri> j etno presenečenje. Ustvarila je milje, ki dogovarja devizi: bohemskp in predpustno jc dekoriran Tabor. Dckoravijrevi ima naša slavna, z lovor jem uspe* hov in zaslug ovenčana Glasbena Matica svoj občni zbor. Ali to ni občni zbor, ka* koršni so bili vsako leto, temveč z njimi prične Glasbena Matica celo vrsto svojih jubilejev in priprav za njih prosiavo. dolgo se sicer naša največja glasbena organizacija na tihem pripravlja, kako Daj praznuje svoje velike obletnice, drevi pa stopi v javnost z obračunom svojega plo* donosnega dela od prvega dne ustanovitve pa do aanes rcr z impozantnimi načrti ve* Iičastnih svečanosti, ki gotovo presenetno vso javnost, Glasbeni Marici pa prineso novo veliko slavo. Delo Glasbene Matice gre v več smeri Že od L 1872. se društvo peča z izdajanjem muzikalij ti sedaj izhajajo v efektno dekorativnem ovitku našega priznanega grafika arhitekta iag. Serajnika. Lani je izšlo 5 stvari, nam« reč IL izdaja Pavčičevega klavirskega al* burna »Našim malčkom«, L zvezek Adaini« č>vih »Mladinskih zborov«, dva nada lina zvezka sta pa že v tisku, en Gallusov "a en FaJestrinin madrigal, 9 Lajovčevih sa« jajospevov, v tej seriji so pa izšle tudi Širi« tofove »Prekmurske«, pripravljeni so pa še 3 zvezki Krekovih samospevov in pa samo* spevi Benjamina Ipavca, ki so najdrag>ce* nejši b*seri naše glasbene literature. Od svoje ustanovitve 1. 1882. se je glasbena šola Glasbene Matice tako razvila in tako te** no sl»nila s konservatorijem, da ju ni rno* goče deliti niti ločiti. Na njej deluje poleg ravnatelja Mateja Hubada še 44 učnih či pri solopevskem, vsem instrumentalnem in vsem glasb eno* teoretičnem pouku teden* sko po 611 ur. Od tega presenetljivo visj-kega števila ur odpade Da klavir 248 ur, na violino 114 ur, na orkestralne instrumente pa 47 ur, vendar pa omenjamo, da tudi ure pouka orkestralnih instrumentov stalno la* sto. ker odbor baš to panogo najbolj forsira. Nadalje odpade ra solopetje 84 ut na teoretične predmete 79 ur, na operno šolo in korepeticijo pa 49 ur tedensko. Odbor vsestransko podpira učenec, 5a se tudi gmotno slabše .-ituirani lahko gli*-beno popolnoma izobrazbo in samo lani je sicer malenkostno ukovino znižal 60.000 Din. Ker iz šole Glasbene Matice prihaia vsako leto mnogo izvrstnega in inteligeit* nega glasbenomčiteljskega naraščaja, ki mora za kruhom, je potrebna inicijafva, da se ustanove specijalne glasbene šole 'u-di po drugih večjih krajih banovine, Nikjer namreč m toliko raznib društvenih orkestrov kot pri nas in potreba ter zahtevi* l-o popolnosti jth bo spravila na višjo stopnjo. Tudi pri nas smo prišli namreč tako daleč, da je glasbenik prav spoštovan po* klic. ki daje tudi dosti dobrega kruha. Koncertno delo se je pričelo že L 1887., ko je pričela pri* rejati svoje koncerte v sedaj porušeni Re* duti na Sv. Jakoba trgu, prvi večji koncert ie pa pri Prešernovi besedi v stari Čitak niči 19. decembra 1891. dirigiral sodnik dr. Gross, ki je že nekaj tednov pozneje umrl v Idriji. Že 1. decembra istega leta je pa pri Glasbeni Matic nastopil svojo službo Ma* tej Hubad, ki je od tedaj nerazdružljivo zvezan s tedaj n ©slutenim napredkom društva. Matej Hubad je pripeljal Glasbeno Matico do svetovne slave Svoj višek je Gl. M. dosegla na svoji turneji po Franciji. Vrnila se je domov ovenčana z lovorjem svetovne kritike, pa tudi z občutnim deficitom, kar je popolno* ma naravno, če pomislite, kaka množica pevk in pevcev je več tednov živela v mo» zemstvu. Mnogo je tedaj ta deficit, ki ga seveda v Franciji pridobljena »lava daleč odtehta, vzdignil doma prahu, zlasti med takimi, ki so ji bili nevoščljivi ogromnega uspeha, danes pa z največjim veseljem in zadoščenjem lahko objavimo, da je deficit francoske turneje poravnal sani pevski zbor ko je v 1. polovici leta priredil 11 koncer* tov v Ljubljani in po deželi ter vse do* hodke L j. čez 50.000 Din dal za poravnavo deficita. Omeniti meramo, ker je pri drugih dru* štvih tako redko, da so ohranjeni prav vsi originaini progiami in vse kritike koncer* tov v točnih prepisih od prvega koncerta do današnjih. Pevski zbor Glasbene Matice je razen teh izvajal lani še več drugih kon* certov in sodeloval pri raznih proslavah, predvsem pa je ostal tudi lani zvest novi* narskemu udruženju in nastopil z naj lep* širni točkami na novinarskem koncertu. V7 zboru, ki ga sedaj vodi operni rav* natelj M. Polič, je 132 pevk in pevcev, ki se z največjo požrtvovalnostjo udeležujejo pogostih vaj. Mislimo, da v Sloveniji ni nobenega pevskega zbora, ki bi bil tako marljiv, kakor Matični, ker najtočnejša statistika, ki se vodi pri vseh vajah, izka* zuje, da se je najslabše obiskane vaje ude* ležilo 70% članov. V zboru je cela vrsta ljudi, ki pojo že po 30 do 30 let, pa tudi nekaj takih še sodeluje pri njem, ki so že leta 1896 nastopili na velikih dunajskih koncertih Glasbene Matice. Orkester bo praznoval meseca marca lOletnico obstoja. Sedaj ima 41 izvršujočih članov, ki so pod vodstvom kapelnika Lu* cijana M. Škerjanca priredili lani več sa* mostojnih koncertov, letos so se pa zve* zali na povabilo gledališke uprave z oper* nim v enoten orkester, ki priredi štiri ve* like simfonične koncerte. Koncertno življenje urejuje Matična poslovalnica, ki je lani aranžirala 39 pri* reditev, med njimi 26 koncertov. Intere* santno je, da dohodki koncertov leto za letom rasto pri isti vstopnini, kar je do* kaz večjega obiska. Rasto pa rudi stroški, ker tuji umetniki zahtevajo honorarje v dolarjih. Tako n. pr. je lani Huberman za* hteval 36.000 Din in je zato moral odpasti koncert tega slavnega virtuoza, saj je bil doslej v unionski dvorani največji inkaso le 34.000 Din. Glasbena Matica pa izpla* čuje vedno tudi tantijeme komponistom, tudi če je pri koncertu izguba. Priliko smo imeli čitati priznamo pismo nekega ugled* nega hrvatskega komponista, ki sedaj de* luje v Beogradu, ker mu je Glasbena Ma* tica poslala tantijemo brez poziva, kakor se mu doslej še nikdar ni zgodilo m jih tudi druga glasbena društva v naši državi še redko izplačujejo. Dela je bilo na tem polju mnogo izvra šenega, čeprav še ne vse, zato je treba koncertno delo razdeliti na več faktorjev. Odbor Glasbene Matice vodi vso upravo, predvsem pa finance in skrbi za njih ravnovesje. Pri tem mu pa pomaga FilharmoniČna družba, ki je po* d ružni ca Glasbene Matice in vedno njen najmočnejši podpornik. Letos se odbor pripravlja na naslednje jubilejne priretfitve Od jeseni dalje priredi Glasbena Mati* ca vrsto koncertov, da pokaže najpopol* nejši historični razvoj slovenske glasbe, kar se tiče vokalne, instrumentalne, soli* stične, komorne glasbe itd. Sodelovali bo* do pri teh koncertih vsi, ki so izšli iz Glas* bene Matice. Razen s temi koncerti pa proslavi Glas* bena Matica 40letnico zbora, lOletnico de* lovanja Hubada, 50letnico šole in 60letni* co društva, zlasti s slavnostnimi dnevi o binkoštih leta 1932., ko bo v Ljubljani prvi slovenski glasbeni festival, kongres Slovan* ske pevske zveze in kongres Jugoslovan* ske pevske zveze. Ob isti priliki bo pa tu* di odkritje spomenika komponistu Davori* nu Jenku pred poslopjem Glasbene Marice v Vegovi ulici v malem parku, ki ge pre* uredi mojster Plečnik. Ze letos julija me* seca pa vzida Glasbena Matica Davorinu Jenku v Cerkljah spominsko ploščo, o Vseh svetih pa mu odkrije pri Sv. Križu nagrob* ni spomenik. Ob slavnostnih dneh 1. 1932 priredi Glasbena Matica tudi veliko zgodovinsko razstavo slovenske pesmi, kjer bo m/ -sljen ves materijal slovenske mu* zike od prve note v tisku pred stoletji pa do danes. V ta namen že sedaj zbira po* seben odbor rvarino in zbrani so že vsi portreti mož, ki so delovali na slovenskem glasbenem polju. Ob kratkem pregledu ogromnega dela, ki ga je Glasbena Matica izvršila v dose^ danjih letih, lahko zre z zaupanjem v bo* dočnost, da jo čakajo še večje zasluge in še večja slava. Lep obrtniški jubilej Ljubljana, 7. februarja. Jubilejev imamo vedno mnogo in so že skoraj nekaj vsakdanjega. Nimamo pa mnogo posebnih, redkih jubilejev, ali pa baš redke, pomembne prezremo, bodisi zaradi skromnosti jubilantov, ali da se nam ne zde jubileji dovolj senzacijonalni. Ena najznačilnejših lastnosti dobrih Slovencev je nedvomno njih vztrajnost, združena z marljivostjo in skromnostjo. Zdaj imamo še nekaj takih mož, ki se ne ponašajo z ničemur drugim, kot s svojim tihim delom, žive skoraj neopaženo med nami, nikdar ne govorimo o njih. Marljivost in skromnost pa tudi zaslužita priznanje. Zato menda ni odveč, če se spomnimo redkega jubileja splošno priljubljenega obrtnika. Pozna ga skoraj vsa Ljubljana, saj je že polnih 30 let v lokalu na Dunajski cesti — v stari Marjanovi hiši, da bi skoraj ne bilo treba nit* drugega povedati. To je lastnik ene najstarejših slovenskih brivnic v Ljubljani, Franjo Zaje. Rojen je bil v Višnji gori L 1875., svoje obrti se je učil v Ljubljani pri Bukov-niku v stari Mayerjevi hiiš na Marijinem trgu. Po učni dobi je bil pri tej firmi še 5 let kot pomočnik in poslovodja. Nato se je pa 1. 1897. osamosvojil ter prevzel briv-nico v Radečah pri Zidanem mostu, kmalu je pa še otvoril podružnico v Sevnici. Februarja 1901 se je nudil po opravku v Ljubljani ter je slučajno opazil, da je prost lokah v Matianovi hiši, katerega je takoj najel ter otvoril brivnico, katero vodi še zdaj. L. 1901 je bil še ta del Dunajske ceste skoraj predmesten, ob Dunajski cesti je stalo par hiš, na prostoru palače Kreditne banke pa je stala vojaška bolnica. V tem letu so zgradili tudi tramvajsko progo, ki ima potem takem tudi zdaj S0-letnico. Od tedaj se je mnogo izpremenilo, zgradilo se je vse polno hiš, Dunajska cesta postaja velemestna, le Zajčeva brivnica krepko vztraja na svojem mestu in je Se vedno prav tako priljubljena pri meščanih kot kmetih in delavcih kot je že dolgo, vsi se je radi poslužujejo in so zadovoljni, kar je treba povedati mimogrede, ne za reklamo, ki je Zaje ne potrebuje, nego v priznanje simpatičnemu obrtniku. Lokal je seveda zaradi njegove lege marsikdo Zajcu zavidal, stari Matian in tudi njegove hčerke pa bi ga ne odpovedale Zajcu pod nobenim pogojem. Da je nas jubilant narodnjak skoz in skoz, ni potreba še posebej naglašati. Saj je bil že v nekdanji še popolnoma nemšku-tarski Ljubljani vedno odkrit Slovenec. Tudi celih 30 let je naročnik našega lista. V Zadrugi brivcev in lasničarjev v Ljubljani je bil tudi večletni odbornik in načelnik, nadalje je član Sokola, deluje tudi v odboru Električne zadruge v Šiški itd. Svoje štiri sinove in hčer je vzgojil v narodnem duhu ter jih vse preskrbel. In tako bi še lahko povedali marsikaj o vrlem možu, pa se bo še tako čudil, zakaj smo se ga sploh spomnili. želimo mu Se mnogo let v sreči in zadovoljstvu! NOGAVICE z Ž.I60M Zobotehniki za svoje pravice Gospod predsednik društva zobozdravnikov dr. Josip Tavčar je napisal dolg članek v obrambo gg. zobozdravnikov. Ta članek očituje poleg neobjektivnosti tudi povsem neopravičene očitke zobo tehnikom. Gotovo bi tudi ml lahko govorili o mazaštvu itd., vendar prepuščamo sodbo javnosti in odklanjamo sankrosanktni ton gosp. doktorja. Res je, ima dobrih zobotehnikov in slabih, kakor ima dobrih zdravnikov in slabih. Zato pa ne sme nihče neodgovorno žaliti celega stanu, to bi moral gospod doktor vedeti. Vehementni ton in prikriti apel na javnost, ki po mnenju gosp. doktorja čez 10 let sploh ne bo hodila več k zobotehnikom, prepuščamo ravno t ako javnosti. Sumljiva nam je vsekakor le ostra borba gosp. predsednika zoper zobotehni-ke, ko ima vendar zavest, da bodo zobotehniki že v 10. letih propadli. Naj prepusti skrb g. predsednik le mirno zoboteh-hikom in javnosti, prvi bodo že sami znali iskati pomoči. Krivo je mnenje, da hočejo igrati zobotehniki >gospoda doktorja«. Ne, ampak zobotehniki se bore le za svoje že pridobljene pravice do samostojnosti, novi zakon pa veljaj za tiste, ki so prišli po izdanju zakona v zobotehniški poklic. Tako se je rešilo to vprašanje v ostalih kulturnih državah, kjer imajo vsaj tako razvito zobo-zdravnistvo kot pri nas. Očitek zobotehnikom, da v svoji stroki tudi ne znajo nič, bi se dal prav lepo aplicirati na vsak stan, torej tudi na zdravniški. Treba je samo porcijo predrznosti in namišljene samozavesti. Na drugi strani pa konstatiramo, da so po večini naši zobotehniki učenci naših zobozdravnikov, katerim je njihov gospod predsednik izdal — lepo izpričevalo. Pa to je stvar gospodov samih. Gospod predsednik je v svojih izvajanjih bogatega besednega registra povedal tudi odkrito, da je pač ^konkurenca« in ne »beli plašč« vzrok borbe proti zobotehnikom, vse ostalo so le besede, besede, besede... Zobotehniki bodo tudi v bodoče vršili svoje delo vestno in solidno in imeli pred očmi samo bolnikov blagor in blagor njihovih — žepov! Ginljiva in hvalevredna je tudi skrb g. predsednika za zobotehni-ško šolo, dasiravno vemo, da so naši zobotehniki skoro brez izjeme dobri in solidni delavci, ako bi to ne bili, bi jih gg. zdravniki pač že davno pometali na cesto! ... Iz gledališke pisarne DRAMA. Drevi ob 20. uri vprizori ljubljanska drama Balzacovo komedijo Mercadet. Ta francoska komedija je naravnost čudovita v zapletljajih kakor tudi v razvozijajih izredno bogatega dejanja. Vse te zapletke izborno reši g. Levar, ki igra glavno vlogo. Predstava je za red A. Princeska in pastirček kot ljudska predstava po znižanih cenah bo v nedeljo 8. t m. rjopoludne ob 15. uri v naši drami. Zasedba ista kakor pri vseh dosedanjih vprizoritvah te v resnici vesele pravljice. Zvečer ob 20. uri pa bo repriza Treh vaških svetnikov v običajni zasedbi. Za večerno predstavo vefliajo običajne dramske cene. Udeležence Finžgarjeve proslave, ki jo priredi Narodno gledališče v Ljubljani v ponedeljek dne 9. t m. opozarjamo, da se vrši proslava in letošnja premijera Divjega lovca v opernem gledališču. Obenem sporočamo, da je gledališče ta večer že razprodano, razven galerijskih stojišč. Društva in privatniki, ki imajo rezervirane sedeže, pa prosimo, da I šla takoj dvignejo pri dnevni blagajni v operi, če ne se bodo v ponedeljjek razprodali. Tegeruseerii v Ljubljani. Za letošnje gostovanje bavarskega ljudskega gledališča Dde Tegernseer vlada med našim ob-čmstvom zelo veliko zanimanje. Gledališka družba, ki nastopa pod tem imenom, je prvovrstna igralska skupina, ki z naravnost veliko virtuoznosjo igra predvsem ljudske Igre in veseloigre, v lahkem bavarskem narečju. V minolih in teh dneh gostujejo v raznih mestih Jugoslavije, tik pred Ljubljano še v Zagrebu. Njihovo prvo gostovanje v Ljubljani bo v torek dne 10. t m., vpri-zore veseloigro Sedmi fantiček, v sredo pa ljudsko tgro Stri gaj! ca (Der Gwissenwurm). Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. OPERA Danes se poje Pratellova mladinska opera Nina nana, punčka moja m Safranek-Kavtčev balet Figurine. Opero je naštudiral prof. Sest, balet plesni mojster g. Golo vin. Dirigent g. Štritof. Predstava je za red E. V nedeljo popoldne se ponovi »Faust« z gospo Zlato Gjungjenac - Gaveila kot Margareto, g. Križajem kot Mefistom, g. Kovačem v naslovni partiji, g. Jankom kot Valentinom in gospo Poličevo kot Sieblom-Sodeluje bolentni zbor z gdčno Moharjevo in g. Gotovinom. Dirigent dr. D. Švara. Predstava se vrši izven a bon man a po znižanih cenah. — Zvečer je premijera Mil-lockerjeve operete Dijak prosjak. Delo je bogato lepih melodij, interesantne, napete vsebine ter zelo slikovitih živih poljskih kostumih. Sodelujejo gospe Poličeva, Ribičeva, Kogojeva, gg. Gostič, Drenovec, Zupan, Peček, Jdnicar, Škrabar, Erklavec, gdčna Jeromova itd. Kostumi so napravljeni v gledališkem ateljeju pod vodstvom višjega garderoberja g. Polaka. Dirigent g. Neffat Gre torej samo za uveljavljanje pridobljenih pravic in nič več, gospod predsednik, in na tem ne izpreminja tudi ničesar zakon, ker na tem svetu ni nič večnega! Ljubljana, dne 5. febr. 1931. Društvo zoboteh. za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. Prodaja kruha v trgovinah Glede na članek, ki je izšel v vSloven-skem Narodu^ pod naslovom ^Ljubljana ni med najdražjimi mesti«, z dne 27. I. t. L, tičoč se prodaje kruha, naj bo tržno nadzorstvo prepričano, da z nameravano uprizoritvijo prodaje kruha v speče rij ah in branjerijah nikakor ne bo ustreženo neštetim konsumentom, posebno takim ne, ki stanujejo daleč od pekarn. Samo ob sebi je umevno in primerno, da oblasti nadzirajo prodajalne kruha glede čistote, drugače pa ni pritožbe glede omenjenih prodajaln. Kupujem že nad 25 let poleg drugega blaga tudi kruh v špecerijski trgovini, in kot izkušena natančna gospodinja nisem našla na njem do sedaj še nikakega nedostatka (izvzemši vojna leta). Istega mnenja so tudi mnoge druge gospodinje, ko smo se tozadevno pogovarjale, ker v neposredni bližim sploh ni pekarne. Prizadete gospodinje. Halo, tu Radio- Ljubljana! Včeraj (petek 6. t m.) opoludne je Radio — Ljubljana oddajala VVagnerjevo Tannhauser - ouverturo na ploščah. Dotični, ki polaga plošče na gramofon in jih preklada, pa menda o glasbi nima pojma, ali pa se mu je mudilo h kosilu, ko je dovolil igrati samo sprednjemu d^lu zadnje plošče tako, da je ouvertura nehala sredi konca! Takih napadov na glasbeni čut radio - poslušalcev bi,vodstvo ne smelo trpeti, saj to ni prvikrat! Tudi napovedovalec naj bo točnejši — služba je služba — in nad pojasni, kako si razlaga svoj vsakdanji opoldanski pozdrav: na svidenje! Končno bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj ravno ob nedela ah in praznikih Radio Ljubljana ne pošUja opoldanske godbe. Ravno take dni bi rad imel doma kako raa-vedrilo med kosilom, pa moraš lovvti druge večje postaje, ki so v tem pogledu ljubeznive j še in ravno ob nedeljah in praznikih opoldne pošiljajo prvovrsten muzikalni program. Naročnik. režiser g. Povhe. Predstava se vrši izven abonmana. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grencice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok ~aval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefo-vo« vodo, ker odpravi zas ta janje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prenavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tftaclioirrojtram Nedelja. 8. februarja. 9: J. Okorn: O čebelarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje; 10.20: Dr. šavnik: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo; 11: Radio orkester; 12: časovna napoved in poročila; 15: Gdč. A. Lebarjeva: Kmetske žene žalost in veselje; 15.30: Dolenjske šege in navade v pesmi in besedi (izvajajo člani Prosv. društva iz Prečne; 20: Proslava 60 letnice pisatelja Pr. Ksav. Finžgarja (prenos iz Uniona); 21.30: Koncert pevskega zbora z Viča: Slovenske na-pitnice in zdravice; 22.30: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 9. februarja. 12.1 o: Plošče (mešan program); 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Dr. A. Bajec: Italijanščina; 19: Poljščina (prof. Tine Debeljak); 19.30: Zdravstvena ura: Ing. Ahačič, Specialno mleko; 20: Koncert zbora »Krilato kolo« iz Ljubljane; 21: Radio orkester; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan, Torek, 10. februarja. 12.15: Plošče (slovenske pesmi, plesna glasba); 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Prof. Franc Pengov: Zemljepisna širina in dolžina; 19: Dr. Reya: Vremenoslovje; 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Prenos iz Beograda: »Mrtvaški ženin«; 22.30: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 11. februarja. Opoldanski program odpade. 17.30: Radio orkester; 18.30: Mladinska ura: Mule j Zoran, Kako so se naši predniki branili pred Turki; 19: Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Bogomir Ma-gajna čita svoje spise; 20: Prenos iz Beograda: Slovenske narodne; 22: časovna napoved in poročila. Stran 4 >SLO VENSKI NAROD<, dne 7 februarja 1931 otte« tto (Behetttsfei (car ne vat s. ac. Jhriie Dnevne vesti — Organizacijsko gibanj« poštnih usIh- ibeneev. 25. januarja se je vršila v Ljubljani tretja širša konferenca 0P0. Udeležili 50 se je: funkcionarji 0P0, vsi glavni poverjeniki 0P0 in predsednik zagrebške oblastne organizacije. Dnevni red je bil obširen, saj je trajala konferenca od 10. do 13. ter od 14. do tS. ure. Predsednik tovariš Čampa je poročal o zastoju v poštni stroki, ker se še ni uredilo razmerje med poštno, državno in telefonsko ustanovo na eni strani ter prometnim ministrstvom na drugi. Zastoj je vse prej ko razveseljiv, ker je nastal pred novim proračunom. Tovariš Rabič je z veseljem povdarjal pomen združitve poštno, brzojavne in telefonske stroke s prometnim ministrstvom. Potrebna bo zveza z železničarji, da pride do sodelovanja med poštarsko in železničarsko organizacijo. Blagajnik tov. Martinšek je poročal o blagajniškem poslovanju poštne organizacije. Do 31. decembra 1930 je bilo 236.102.02 Din dohodkov ter 126.683.36 Din izdatkov. Ob novem letu je znašalo društveno imetje OPO lii9.418.66 Din. Pohvalno omenja člane večjih poštnin' uradov, kjer pobirajo Članarino poverjeniki. Sledilo je poročilo nadzorne komisije ter poročilo glavnih poverjenikov iz Ljubljane, .Maribora, Celja, Novega mesta, Ljutomera in z Jesenic. Tov. Latič, predsednik zagrebške OPO, je poročal o razpoloženju članov do zedinjenja in reorganizacije. Prihodnja letna redna skupščina bo v Celju; če pa pride do združitve slovenskih poštarjev, se bo vršila skupščina v Ljubljani. — Razpust društev. Društvi 2>Podružmca društva .Jugoslovenska Matica' za Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah« in »Podporno društvo cerkvenikov v Ljubljani« sta raz-puščeni, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo Francetu Glavanu iz Dobrnič zahajati v krčme za dobo 6 mesecev, okrajno glavarstvo v Mariboru, desni breg, pa Jakobu Bezjaku iz Brezulj za dobo enega leta. — Razpisana služba tajnika sreskega cestnega odbora- Cestni okrajni odbor v Radovljici razpisuje službo tajnika cestnega sreskega odbora. Zahteva se najmanj izobrazba uradnika HL kategorije in prosilec ne sme biti star nad 30 let. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m- — Razpisana zdravniška služba. V splošni javni bobniči v Sremski Mitrovici je razpisano mesto sekundarija na kirurgičnem oddelku. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. -— iiripu v Beogradu. V Beogradu se je hripa močno razširila Ob koncu januarja se je lečilo v centralnem higijenskem zavodu 40 bolnikov, v začetku tekočega meseca pa 44, v vojni bolnici je bilo v januarju 348 bolnikov, v začetku februarja pa 128, v splošni državni bolnici 12, uradu za zavarovanje delavcev je bilo pa priglašenih 124 primerov hripe. Tudi med šolsko mladino je 'iripa močno razširjena. — Poslopje državnega arhiva. Minister javnih del je potrdil elaborat za dograditev poslopja javnega arhiva v Beogradu v revidirani proračunski vsoti 1,002.232.05 Din. — Smrt ljubljanskega srakoperja na daljnem Peloponezu. Te dni je dobilo Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani od grškega ministrstva za poljedelstvo iz Aten poročilo lovskega biroja grške šumske direkcije, kjer pravi, da je bil koncem avgusta lanskega leta ubit pri kraju Amalias na Peloponezu ptič — najbrže sra-koper (Lanius excubitor) z aluminijastim obročkom na nogi, ki nosi napis in številko: >Ljubijana SHS 3298« s prošnjo za točnej-še podatke. Kdor bi o tem obročkanem ptiču kaj vedel, naj javi vse točno tajništvu Društva za varstva ptic pevk g. Kelnariču v Ljubljani, Poljanski nasip 16,1. ali pa naravnost našemu uredništvu, da lahko odgovorimo grškemu ministrstvu. Srakoperja je najbrže obročkala naša ornitološka postaja. — Bloke. V Velikih Blokah, največji vasi v naši občini, se je ustanovilo gasilno društvo. Ob tej priliki so priredili ognjega- sci zadnjo nedeljo veselico, katere se je udeležilo številno občinstvo. Zdaj imamo na Blokah dve gasilni druStvi, namreč v Novi va9i in pa v Velikih Blokah. — Staro šolsko poslopje je na prodaj. Stoji tik farne cerkve. Prostori so pripravni za trgovske lokale tn pa za stanovanja. Ko bo hiša dobila kupca, si zgradi občina Občinski dom, najbrž kje v Novi vasi. — Zadnje Čase se je lepo razvilo smučarstvo. Največji mojstri v smučanju so Metulri: tako se imenujejo vaščanl, ki imajo svoje domove v Metlah. — Preživljamo hudo gospodarsko krizo. Nie ne spravimo v denar. Les kakor klavna živina nima nobene cene. Krčme so prazne, po trgovinah je mrtvilo. V Kanadi in na Francoskem se našim ljudem, kakor pišejo, tudi slabo godi. Hudi časi tu in tam. — Iz Bohinja. V nedeljo 8. L m. bode predpustna maškerada v vseh prostorih hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Maske dobrodošle. Za dobro jed in pijačo preskrbljeno. Začetek ob 5. uri popoldne. Sl-n — Smrtna kosa. Po dolgi, težki bolezni je umrl danes v Ljubljani vpokojeni viš. adm. svetnik g. Karel E k e 1. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz Gledališke uhce 12. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so žal je! — Opozorilo našim cenjenim bralcem. Današnji Števiilki »Slovenskega Naroda« smo pruožiili prospekt založbe »Modre ptice«, v katerem priporoča svoje knjige v naročilo. Ker so knjige imenovane založbe umetniško zelo visoko stoječe in vzorno opremljene jih toplo priporočamo svojim cenjenim bralcem V vsako hišo naj pridejo knjige »Modre ptice«! 88-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, toda manj padavin. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Sarajevu 3.4, v Beogradu 3, v Zagrebu 1, v Mariboru 0, v Ljubljani — 0.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.8 mm, temperatura je znašala — 3.6. Snega je zapadlo v Ljubljani 18 cm. — Za dobo mednarodnih zimsko-sport-nih prireditev (20. do 24. t m.) oddaja sobe v Bohinju samo »Putnik«, Tourist-Oifice, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Rezervirajte pravočasno! — Američani prevzeli novosadsko elektrarno. V četrtek se je zgiasfta pri banu dunavske banovine generalu Maticu delegacija zastopnikov elektrarn v Novem Sadu in Subotici, ki j»e javila, da je obe elektrarni prevzela skupina Američanov. Na čelu Ameriške družbe je C. R. VVreck. Američani so obe elektrarni prevzeli od budimpeštanskih finančnikov in obljubili, da bodo električno omrežje razširili in cene toku znižaii. — Potrjena smrtna obsodba. Apelacijsko sodišče v Beogradu je včeraj potrdilo smrtno obsodbo brvšega orožnika Gjorgja Živa-Ijeviča, ki je sestro znanega beograjskega odvetnika Danico Mnilenkovićevo v Topči-derskem parku napadel, posilil in zadavil. — Obsodba drznega vlomilca v Zagrebu. Včeraj se je v Zagrebu vršila razprava proti zloglasnemu vlomilcu Ivanu Rebiču, ki je v Zagrebu izvršil okoli 20 večjih in manjših vlomov. Pri razpravi je vse vi ome priznaj, izgovarjal se je pa, da kot bivši kaznjenec nikjer ni mogel dobiti službe in da je bil primoran krasti. Obsojen ie bil na 4 leta težke ječe. — Morilec župana Nove Gradiške prijet. Poročala smo v Četrtek, da je bil v Novi Gradiški ustreljen župan in banski svetnik Andrej Berič. Mož je šel 3. t. m z nekim dekletom v sosedno vas in se je okrog 20 vračal domov. Na cesti blizu mestne meje ie bil zavratno ustreljen. Na strel so takoj prihiteli" kmetje rz bližnjih hiš, toda županu niso mogJi več pomagati. Bil ie mrtev. Morilec je v temi pobegnil. O umoru je bila obveščena tudi banska uprava v Zagrebu, ki je poslala v Novo Gradiško več detektivov. ZagrebšTki policiji se je posrečilo irrnor pojasniti. Izsledila je mordca v osebi Jovana Rosica. Ta je na župana streljal z bližnjega vrta, potem pa tekel v sosedno vas Ker so bila tla mehka, so se njegove stopinje poznale. Rosic je zločin priznal m dejal, da i e že dolgo namerava! župana umoriti, da pa ni bi-lo ugodne prilike. Morilca so izročili sodišču. — Radio ga je pognal v smrt. Jovan Hajduk iz Temerina se je 30 Let preživljal z goslanjem in je prav dobro živel. Prihranil si je celo toliko, da si je kupil malo hišico. V zadnjem času se je pa njegov položaj znatno poslabšal. Mož je dobil hudo konkurenco — radio. V Temerinu je namreč zadnje čase zanimanje za radio zelo naraslo, skoro v vsaki hiši imajo radioaparate in po vseh gostilnah so namestili zvočnike. To je seveda ubilo Hajdukovo obrt in ie moža zelo po trlo.. Udal se je pijači in zatrjeval ie, da si bo končal življenje. V četrtek se je doma v drvarnici obesil. Iz Lfubliane —lj Z naših cest in ulic V četrtek so mestni delavci strgali Karlovško cesto ter Jo posipali z gramozom. Istega dne so popravljali tudi del Rimske ceste, namreč od Napoleonovega trga do Gorupove ulice.. fred dnevi so tod postrgali s cestišča blato in ga zgrabili na kupe. Tako so ležali blatni kupi ob hodniku, da so cesto izuova postrgali ter posuli z gramozom. Na Rimski cesti je živahen vozovni in avtomobilski promet, blata pa toliko, da se človek boji iz hiše. Avtomobil pridrvi in te obrizga po obleki in po obrazu. Tudi zidovi in okna v pritličju so temeljito obrizgana. Zadnji čas je, da se Rimska cesta tlakuje z granitnimi kockami. —lj Novost za Ljubljano bo napis nad lokalom Tiskovne zadruge na vogalu Knaflje-ve in Selenburgove ulice iz votlih pločevinastih črk, ki jih te dni pritrjujejo v vertikalni črti ob vogalu hiše skozi dva nadstropja, o Čemer se bodo Ljubljančani kmalu prepričali. Napis, odnosno črke bodo namreč ponoči na poseben način razsvetljene, zdaj pa še mnogi samo ugibljejo, kaj bo nastalo prav za prav iz tega. —U Umrli so v Ljubljani. V času od 90. januarja do 6. trn.: dr. Lesar Jožef, 72 let, prelat, Pred škofijo 7, Radičnak Margareta, 2 in pol J'fcta., hči šivrilie, Aleševčeva 36, lioenigmann Viktor, 73 let, čevljar, Poljanska c. 31, Novak Frančiška, 66 let gostil-ničarka, Rjimska c. 19, Pristavšek Viktorija, roj. Gotzl, 58 let, sopr. šoL uprav., Gradišče 11, Marčan Mariga, roj. Kosec, 60 let, soproga mesarja m posestnika, Rimska c 21, Po-Hak Pranja, roj. Peterca, 72 let, soproga tovarnarja, Dunajska c. 23, 2agar Jakob, 72 let, Gameljne, Petkovšek Marija, 88 Pet, bivša služkinja, Ja.pl jeva ul. 2, Kovač Jerca, 77 let, bivša kuharica, Vidov-danska c. 9, Dolin ar Gabrijela, roj. šuklje, 83 let, zasebnica, Stara pot 1, Eržin Ivan, 40 let, narednik v p., Jenlkova ul 13, dr. Muhleisen Erih, 56 let, posestndk in finančni svetnik v p., Dunajska c. 36, Ahlin Alojzij, 37 let, mesar in posestnik, Hradeckega vas 48, Dovč Helena, 79 let, užitkarica, Vi-dovdanska c. 9, Miklavc Matija, 73 let, prodajalec zavrl, Vodovodna c, Teman Marija, 76 let, šivilja, Japljeva uL 2. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: VreŠ Drago-tin, 38 let. delovodja, Postojnska ul. 11, Si-mavec Anton, 22 let, brezpos. čevfiar, Ro-čanca, Smrekar Marija, 38 let, zasebnica, Mengeš. Erjavec Vladimir, 1 hi pol meseca, sin dninarice, Sap - Grosuplje, Štefanovič Stasenko Pavel, 6! let, uradnik Ljubljanske kreditne banke, Salendrova ul. 4, Osvald Frančiška, 31 let, žena delavca, Željne pri Kočevju, Volč Ivana, 45 let po-strežndca, Dunajska c. Zadnji moment se lahko odločite in greste na ples* Za neverjetno nizko ceno si nabavite apartno plesno obleko za Din 600.— pri tvrdki P. Maadić LJUBLJANA Oglejte si cene v izložbah! Diplomacija (Japonska pravljica) Izdano je bilo povelje, izvršiti smrtno obsodbo v knežjem parku. Zato so obso-jneca privedli in mu veleli poklekniti na kraju, ki je bil posut s peskom. Meja je bila označena s kamnito ploščo, kakršne je videti v vseh japonskih javnih parkih. Obsojencu so zvezali roke na hrbtu, sluge so prinesli vedro vode in s kamenjem napolnjene vreče. Vreče so tako pritisnili k nogam klečečega obsojenca, da se ni mogel ganiti. Prišel je knez. Bil je miren in zadovoljen. Kar je obsojenec zaklical: — Spoštovani gospod! Zločina, zaradi katerega so me obsodili na smrt, nisem storil po treznem prevdarku. Kriva je bila moja velika neumnost. Naključje usode je napravilo iz mene tepca. Kaj sem mogel storiti proti volji usode? Zaradi neumnosti bi pa človeka ne smeli usmrtiti___in ta krivica mora biti kaznovana. Kakor me hočete vi usmrtiti, tako se moram tudi jaz vam osvetiti. Iz prebujenega hrepenenja po osveti se rodi hrepenenje po pravični kazni in zato bo na zlo odgovorjeno z zlom. No torej, če usmrtite človeka v hipu, ko ga je obšlo silno hrepenenje po osveti, se lahko duša dotičnega človeka osveti tistemu, ki ga je usmrtil. Knez je to dobro vedel. Mirno, skoraj prijazno je odgovoril: — Dovoljujem ti groziti, kolikor hočeš in tudi strašiš lahko... po svoji smrti. Seveda ti je pa težko verjeti. Ali moreš doprinesti dokaz svoje velike osvete, ko ti bo odsekana glava? — Seveda morem, je odgovoril obsojenec. — Dobro, — je dejal knez in potegnil meč, svoj dolgi meč. — Zdaj ti odsekam glavo. Tamle pred teboj stoji mejnik. Ko bo tvoja glava že odsekana, poskusi zasaditi zobe v ta kamen. — Saj jih tudi zasadim! — je vzkliknil obsojenec z groznim glasom, — zasadim jih, zasadim! Meč se je zabliskal in zvezani obsojenec se je sesedel na vreče. Dva močna curka krvi sta brizgnila iz njegovega vratu, glava se je pa zatrkljala v pesek. Težko, težko se je kotalila proti kamnu, čim ga je pa dosegla, se je zavihtela nanj, zobje so stisnili in že je padla nazaj. Nihče ni izpregovoril. Sluge so prestrašeno gledali gospodarja. On je pa mirno vstal, pobral meč, ga izročil najbližjemu slugi, ki ga je obrisal in skrbno osnažil, da se niso več poznali na njem sledovi krvi. Tako je bilo pravici zadoščeno. Od tistega dne so živeli sluge dolgo mesece v neprestanem strahu. Vsi so bili prepričani, da bo grožnja glede osvete kmalu izpolnjena. V strahu so videli stvari, ki jih ni bilo. Najmanjši šum listja je zadostoval, da so se tresli ko šiba na vodi. Končno, ko niso mogli več živeti v večnem strahu in grozi, so se posvetovali in sklenili naprositi gospodarja, naj doprinese žrtev za pokoj duše, hrepeneče po osveti. — To je odveč, — je dejal gospodar, ko mu je prišel sluga sporočit skupno prošnjo. — Vem, da vzbuja želja umirajočega po osveti strah, toda bati se nimate za kaj. — O, zadeva je zelo enostavna, — je nadaljeval gospodar, videč neizgovorjene dvome svojega sluge. — Nevarna je samo zadnja želja. Ko sem mu dejaL naj doprinese dokaz, da se bo po smrti res osvetil, sem storil to z namenom, obrniti njegove misli drugam. Umrl je z edino željo zasaditi zobe v oni peščenec tamle. In ta želja se mu je izpolnila. To je vse. Na vse drugo je moral pozabiti. Vidiš, da ni prav nobenega povoda bati se. In res, mrtvec ni delal nikomur preglavic, kajti po njegovi smrti se ni nič zgodilo. —lj Viško tramvajsko progo bodo kmalu zopet pričeli graditi. Gradnjo so ustavil: o božiču, tirnice so položene v dolžini okoli 200 m do šole na Viču. Včeraj so nivelirali cesto delenburgove ulice in Gradišča za določitev lege tirnic. Nekateri LjubijanČani so pri tem začudeno zmajevali z glavami, ker še vedno ne morejo razumeti, da bo tramvaj vozil skozi promenado. —. Včeraj so dovažali v Zvezdo tudi granitne kocke, ki jib bodo rabili za tlakovanje cestišča na tira. Ves materijal za temeJjj je že delj časa navožen ob vsej doližni tira ter je zlasti na poti na Tržaški cesti, kamenje leži v obcestnem jarku ter ovira odtok vode in tudi promet. Zato je želeti, da bi se gradnja res kmalu začela. —I] Dovoz stavbnega materijala in notranja dela v dograjenih stavbah. Poleg drugih dobrih strani ima letošnja ugodna zimi tudi to, da omogoča kmetskemu Človeku pripravljanje in dovoz stavbnega lesa, dalje napravljanje drv tn trsak, drugim spet dovoz kamenja, apna, opeke in peska. Dovoz materijala in potrebščin se je deloma že pričel. Letos se bodo — tako računan stavbniki — stavbna dela in dobave blaga rad: velikega povpraševanja nedvomno 00-desetonle- Ker ni bHo v januarju mrazu, so po nekod zidarji znotraj z ometavanjem zidovja nadaljevali Koncem februarja pridejo za temi še drugi profesijonisti. in marca se prične stavbna sezona, kjer bo zaslužka in kruha dovolj, kdo-r bo hot;l delati. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljana v času od dne 16. do dne 31. januarja: 70 Din; žeuski čevloi; zlata damska zapestnica s členki; zlata ura z dvojnim pokrovom; damska boa; otroški medvedek — igrača; lovski pes, temino - rjave barve, nosi pasjo znamko št 36-1931 Mestnega načelstva v Ljubljani; 2 umetni svileni roži; denarnica z 400 Din in zlata zapestnica in listnica iz rjavega usnja, v njej 60 Din in več listin, glasečih se na ime Premik Ivan, posestnik. —lj Seznam najdenih predmetov, prid a v-ljenih upravi policije v Ljubljani v času od 16. do dne 31. januarja: 1000 Din; zlata damska ura: srebrna damska zapestna ura na jermenčku: zlat poročni prstan z gravuro: »Tvoj Lojze. L 3. 1924; dežni avto-obroč; 2 kožuhovinasti vreči za avtomb. potmke; črn, svilnat dežnik; par platnenih čevljev: štirikolesni ročni voziček in lovska psica, istrijanske pasme. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 6 dežnikov, 3 klobuki, 2 čepici, nahrbtnik, otroški plašč, 2 para rokavic, molitvenik, lonec za 1 in pol 1; zajec za sezuvanje čevljev, mala ročna žaga, cekar, par galoš, 50 Din, prazna aktovka, strgana odeja, šal in zavitek surovega masla. —U Drugi ciklus predavani o vrtnarstvu priredi prinodnji teden podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Doslej so se vršila predavanja v šentjakobski šoli. zaradi vedno večjega obiska pa so postali prostori pretesna. Upoštevajoč veiMk pomen dela podružnice za širjenje priro-dopisne vede, je univerzitetna profesor g. dr. K. Hinterlechner prepušta za večerna predavanja društvu predavalnico mineraloškega instituta na univerzi, za kar mu društvo izreka iskrene zahvalo. Cikius predavanj se začne 9. t m. s predavanjem g. nadzornika StreMja o vrtnicah. Nadtaljna predavanja bodo: 10. t m o enoletnih cvetficah (g. iradsvetnik Bukovec), 11. trn. o trajnicah (g. upravitelj Lap), 12. tm. bo nadaljeval o trajnicah g. nadsvetnik Bukovec. 13. t m. bo zaključil ta ciklus g. upravitelj Lap s predavanjem o gorski gredi, setvi in razmnože v anjiu sploh- Začetek vsak dan točno ob 19. Dvorana bo dobro zakurjena ter vabi društvo vse, ki se zanimajo za cvetKoe, da posetijo ta predavanja. Vstopnine ne bo. —lj Crno-bela rednta. Že sam naziv te vsakoletne prireditve, ki uživa sloves najbolj animiranega družabnega sestanka, je dovolj privlačna in vabljiva reklama za letošnji 14. februar. Te^a dne zvečer bo unionska dvorana v Ljubljani cilj številnih ^črno-belih« povabljencev, zlasti onih, ki se z priznanjem spominjajo prejšnjih re-dut. — V naslednjem nekoliko navodil m pojasnil: Vabila so razposlana- Raklama-cije sprejemajo v provinci že javljeni gg. poverjeniki, v Ljubljani odbor v danskem salonu kavarne ^Emona; dnevno od 17. do 19. razen nedelj. Istotam rezerviranje balkonskih sedežev. — Toileta za dame v smislu devize, za gospode smoking, frak. Oficialni sprejemi od 20. do 21. Defile mask ob 21.15. —lj Plesni turnir sa prvenstvo Dravske banovine bo 7. marca v vKazini«^ Tekmovanje se vrši v treh skupinah: 1. v Foxtrotu, Tanso, angl. valček. 2. Quickstep, Tango, „ngL valček, Slowfox. 3. Valček za seuiorc. Prijave in brezplačni trening pri mojstru Jenku v Kazini. 80-n —lj Znižanje cen je glavni pogoj za dobro zabavo vse to se vam bo nudilo na obrtniškem plesu drevi v Kazini. 79-n —lj Podporno društva šeleatuičarskih uslužbencev in vpokojencev v Ljubljani ima svoj letošnji občni zbor dne 22. februarja v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pričatek ob 8. zjutraj, zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor. 78-n —lj Lutkovo gledališče na Taboru vpn-zori v nedeljo 8. t ui. ob 15. uri pravljično igro: ^Čarovnik Ropotar-c. Igrajo člani In članice Sokola IV. v Ljubljani, ki jih je izvežbal br. Zidarič. Posetite predstavo v čim večjem Številu. —lj Davčni zavezanci, ki še niso vrnili popisnih pol mestnemu načelstvu. se opozarjajo, da se je rok za vrnitev podaljša! do vštetega ]2. t m. Nai jih do tega časa go tovo oddajo v mesttr posvetovalnici. Vs onK k; ne bi dobil^ Dopisnih pol do vštete ga 8. t. m. naj se zglase v mestni posvetovalnic Uraduje se tudi v nedeljo, in sice^ od 0 do 12. —I) Pevkam in pevcem Lj. Zvona! V ponedeljek zvečer obvezna vaja vsega ?bora' Predsednik. —lj Srednješolski skalom, ki bi se mo* ral vršiti v nedeljo dne 8. t. m., se zaradi drž. prvenstva preloža. — S. K. Ilirija. —Ij Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani je priredil dva sestanka samaritanske čete. Na obeh je predaval sef samaritanskih tečajev g. dr. Franta Mis, na prvem o notranjih poškodbah na drugem pa o hripi v noau in grlu. Taki se-a tanki se bodo vršili redno vsak mesec. V prihodnjih dneh se bo otvoril zopet nižji samaritanski tečaj, ki ga bo vodil ». dr. Mia. Na zadnjem sestanku m je izvolil odsek za prirejanje sestankov samaritanske čete. Kot pokrovitelj je bil izvoljen predsednik RK g .dr. Oton Fettich. kot predsednik g. dr. Franta Mis. kot voditelj čete g. Franc Pire, v odbor pa Samar Josip: Šinkovec Alojzij, gdč. L, mila Varškova in gdč. Frančiška Bremia-kova. Kot častni član je bil izvoljen upravnik skladišča RK p. Anton Jagodic. —Ij Predavanje za obrtne vajence. Zve-za obrtnih zadrug v Lj ubijani priretT v ponedeljek, dne 9. februarja t. |. ob pol 7. uri zvečer v veKki dvorani Mestnega v Ljubljani, Krekov trg XI. vajensko preda-vanje. — Predava g. dr. Rus ozir dr. M s o temi: »Kako varujemo naše zdravje . — Vstop je pr^st. — Vabljeni so tudi obrtni-9ki mojstri in pomočn ki. —H Zanimivo predavanje. Jutri, v nedeljo ob pol enajstih bo predavaj v dvorani FUharmonične družbe (kino Matica) K-proi dr. Stanko Gogola o temi: »Č4ovek in religioznost«. Predavanje priredi slavistični klub DSFF m bo, kakor vsa njegova dosedanja, gotovo vzbudilo veliko zanimanje med našim občinstvom. Vstop bo prost —lj Zopet nova senzacija — »Byrdov» ekspedicija na Južni tečaj«, — kot zvočni film. V sredo 11. t. m. bo predvajala ZKD nov senzacionalen kulturni zvočni iilm. ki ie bil izdelan na ekspediciji hrabrega heroja Byrda na južnem tečaju- Senzacij ona! no delo je vzbudilo občudovanje Po vsem svetu. Na to senzacijo opozarjamo že danes! —lj Preporodova maškerada bo drevi v Areni Nar. doma. Obilno zanimanje zadnjih dni obeta velik obisk, saj je to tudi c studentovska prireditev, kjer se lahko vsakdo res imenitno zabava. Prva maska bo nagrajena z darilom naše veleuglednt tvrdke cvetličarne F. Herzmansky. VolHev bodo izveđM udeleženci sami Cisti dobiček te prireditve je namenjen za kolonijo naših mladih Preporodašev na morju. Vhod za maske je z Bleivvejsove ceste, nemaskirani pa iz Tomanove iriice. Odbor bo poskrbe' za zabavo tudi nemaskfranim in jim nudi! po nizkih cenah primerne okrase. Posebnih vabil nismo razpošiljali. Vse, ki pridejo radi med naše vesele Preporodaše, iskreno vabimo. —Ij Kulturni zvočni film ZKD »Tihi sovražnik« ali »Obisk pri OUbway Indijancih«. Na splošno željo občinstva bo predvajala ZKD v kinu »Dvor« zvočni kukurni firm o *OUbway Indijancih« še v nedeljo dop. ob 11. url Priporočamo ogled tega tako lepega filmskega dela vsakomur, zlasti pa Se mladini, ki bo našla v njem mnogo zammi-vega in poučnega. Gene izredno nizke! —I j Molčeči separe ji — so tajnost Tabora, vendar pa toliko vemo, da bo v njih vse okroglo. In ognja varni so, saj so iz slavne »bakule« br. R. Puha iz Krako-vega. zato pa ni nevarnosti, če se še tako krešejo iskre iz src in oči. Tudi z najostrejsim svedrom ne zvrtate izdajalske luknje v tako steno separei a. Ztivljenje v separejih se bo vnelo §ele po senzaciji maske rade >Vse okroglo«, namreč po bajno lepi četvorki mask, kakršne LJubljana Še ni videla, V ognjenih slapovih reflektorjev vseh barv se bo vu'la dolsa lesketajoča procesija najlepših mask po dvorani in čez oder, da pridejo posamezne maske do največje veljave in se pokaže vsa njih lepota, ka o nji doma pred zrcalom niti same niso imele pojma. Neizrečeno bo lepo in veselo, seveda, če bo tudi pod palcem kaj — okroglega. —lj Ciril Metodovi podružnici v Šišlđ priredita joatrd, v ned-eijo, dne 8. Februarja v restav. Reinigshaus predpustno veselico. Začetek ob pol 4. uri popoldne. 82-n —lj Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedelj.o 8. trn. ob 16. v Sokolskem domu v Stepanji vasi veliko predpustno veselico z zelo pestrim sporedom. Avtobus, ki vozi izpred Mestnega doma bo postaja! tudi pred Sokolskim domom. 83-n —lj Na pustni torek — vsi v »V deželo dolarjev«, v Narodni dom! Vse, ki ste do; bre volje, vabi Ljubljanski S*>kol na svojo tradicijonelno maškarado! V senci nebotič* nikov, v mogočnem tempu velemestnega vrveža, v občudovanju noprckosljive tehn; ke bomo sanjali o deželi večnega gibanja in snivanja, o deželi najsmelejših hrepenenj in naj bridke jših razočaranj, največjega bogastva m najbomejšega siromaštva. Edin* stvene dekoracije, ki jim bp brat Skružny vdihnil umetniški lik, bodo živo spremljale našo bujno fantazijo ob zvokih jaizz^orke* stra in rajanju najpestrejših inask. —lj 9. Otroška maškarada Atene se bo vršila na pustno nedeljo popoldne v Unio* nu zopet pod geslom skromno, priprosto, to* da veselo. Svira! bo dijaški orkester, po« stavljen bo lutkovni oder, katerega je z^ra.. dil srednješolec po lastnem osnutku in no* vin principih. Vršila se bo tekma otroških vozH, igra z visečimi žogami, zabaval bo ribolov. Dnevno sprejema prijave in daje pojasnila pisarna Atene, Dunajska c. 1 a-II, Kreditna banka. Več otroških mask odda pisarna Atene. 84*n —lj Atena bo postavila na otroški ma« škaradi priljubljeni ribolpv. Ker je prireditev namenjena v korist otroškemu igrišču in društvenim napravam prosimo vse one, ki bi imeli kaj primernih dobitkov, da jih od; dajo v pisarni Atene, Dunajska c. 1 a-Il. Vsaka hiša ima kaj igručk in primerne drob« njave. katere prestavlja iz kota v kot, nam pa lahko koristi. Mamice mislite na dan otroškega veselja! 86»n —lj Dobre mamice so dale v brezplačno uporabe za otroško maškarado Atene več otrpških mask, katere oddaja pisarna Ate* ne, Dunaijska c. 1. a«II. 85*n —lj Družabni večer ruskih oficirjev, veza ruskih oficirjev priredi drevi v prpsto* rih Oficirskega doma na Taboru II. dru. žabni večer, na katerem se bodo udeleženci imenitno z^avaH. Zr ~ztek točno ob 20.30. JY* Povej mi, kaj bere s in povem 4i9 kdo si tudi vevijaL Vate hfnmrodfe! Pošiljamo Vam prospekt naše založbe v upanju, da ste tudi Vi med onimi, ki cenijo lepo in dobro knjiga. Veselilo nas bo, oko nam boste naročili, naj tudi Vas prištejemo v številno družino naših naročnikov. Opozarjamo Vas v prvi vrsti na naše redne publikacije za leto 1930/31, in sicer: L Selma Laperlof: fjfČstCL 'Deplivtg, [« "sH Prevajalec R. KrmsmL Izšla jm v decembru 1930, nom si je znamenita švedska pisateljica priborila Dobila je tudi Noblovo nagrado. Kakor vse kaše, bo razprodan. roma-slavo. kmalu 2. Maurice Baring: 2>«pllZie žYd€ZC£Tk&, roman (okoli 350 strani, Prevajalec dr. S t. Leben. Izide v začetku marca 1931. S tem romanom bo predstavila založba enega najmarkantnejših pisateljev mlade angleške generacije. Roman je preveden še skoro v vse orropske jezik** TSloč po izdaji, KM?' Prevajalec O. Župančič. Izide v juniju 1931. »Vo£ po izdaji* je eno izmed zadnjih del mladega irskega pisatelja, ki si je na mah pridobil svetovno slavo. 2>elina meseca, roman (okoli 450 strani) Prevajalec V L Levstik. Izide v septembru 1931. Eden izmed najlepših romanov že tudi pri nas poznanega in priljubljenega Londona. 3. Liam O'Flahertjj: 4. Jack London: V vsako hišo mora Modra ptica Knjižnica v stanovanju glasno govori za svojega lastnika s. f^evi/« teh štirih velikih knjig, izbranih iz najboljše literature, prejmejo naši naročniki tudi letos revijo. km ko v drugem letu še vse zanimivejša in lepša. Letna naročnina za omenjene 4 knjige in mesečno revijo znaša: Din 180.— knjige t mehko vezane i originalnim ovitkom Din 240-— knjige v platno vezane i orig. ovitkom in kaseto Din 300— knjige v polusnje vez. z orig. ovitkom in kaseto To naročnino lahko plačuje naročnik mesečno po Din iS"—. Din 20'—, ali Din 25?—. Enkratno pristopnino Din 10" — plača naročnik ob pristopu. O C5 -O .-5 'TJ & .-O >-» "E > >o t ^" o — *0 E co i > -w 2 o •4-> > c3 — nd « > > O •i—> Cd •= S5 S5 ■■■BDHBMHB Prosimo, odstrižitei Naročilnica i*odpisani pristopam kot naročnik k Založbi Modri ptici. — Pošljite mi redne publikacije, ki izidejo v lotu 1930/31, in sicer v mehko — v platno — v polusnje vezane 4 knjige: Selma L ager 16 j : GOSTA BERL1NG Maurice Baring: DAPHNE ADEANE Liam O' Flahertj : NOČ PO IZDAJI Jack London: DOLINA MESECA ter mesečno revijo: MODRO PTICO Naročnino bom plačeval ................letno, mesečno po Din .............. počenši s 1. XII. 1930. Pristopnino Din 10'— in že zapadlo naročnino bom poslal po položnici, ki mi jo takoj pošljite. Pošljite mi tudi prvo knjigo in revijo. _____.............._._............I......................, dne _.....................................___1931. Pndpis naročnika: Neželeno črtajte! To naročilo je nepreklicno. Točen naslov na drugi strani. Kdor bi v našem 3. letu ne želel biti več naš naročnik, mora javiti izstop do 1. oktobra 1931 Založba Modra ptica m je ustanovila z namenom, da poda 9 teku lat Slovencem vam naj znamenite jim dela iz svetovne literature, obenem pa, da pozno dedi tudi vsem domačim pojavom in nudi, kar te dobrega, svojim mmročnikom. Do sedaj je izdala sledeča mojstrska dela i Knut Hamsun > Blagoslov zemlje* in >Pmn<, A. Čehov: >Anjuta<, Galsworthy: >Temni cvet*, P. Merimei: >Šentjernejska noč«. W. Scott: >lvanhoe€ in Selma T^tfrerlof: >Gosta Berlin z*. Prosimo, odstrižate: o o (Vi 3 o a "C! TO 8f O 3 3 •»— C <* 3 a *i o rx 3 WLcdttva ptica 3. "Rimska cesta 3 ftl a m. Knjige »o kakor tihi prijatelji, ki nam pripovedujejo o iskanju in najdbah, • potih in o blodnjah ljudi. Ves svet i jo lepoto in krasoto, s svojo mo- drostjo in izkušnjami razgrinjajo pred našimi duiiintiti očmi. Kamor nikoli mm bo tegel lai pogled, kamor ni ne bo stopila naša noga, tja nas knjiga v besedi in sliki. Popelj* do skrajnih meja zemlje in po do zvezd neba. Z njo v roki motu jemo v davnino preteklih stole uji in z njenimi očmi šele marsikdaj opazujemo vsakdanje življenje okoli mahe v pravi, resnični luči. (Konti.) 1 Da bereš dobro, ne smeš slabega; kajti življenje je kratko, čas in moči orne jate.__(Schopenhaner*) j unrav_ Qra- I __.»-»^ «>mWvrinii teA#.n nodružnica I m «1^^*0-0 > Na smrt obsojeni morilec in zapel jivec Z bencinom polil in sežgal neznanca, da bi oblasti mislile, da je zgorel sam Po šestdnevni obravnavi je biia končana danes teden v Northamptonu s $mrtno sodbo tragedija, ki je zopet enkrat pokazala, da realno življenje često daleč prekaša fantazijo romanopiscev in filmov. 361etni trgovski potnik Alfred Arthur Rouse. Don Juan in bigamist, ki se je zapletel v mrežo s štirimi ženami, je sklenil, da bo še najbolje biti za svet mrtev, zase pa ostati živ. Po glavni cesti iz Londona proti severu je odpeljal ponoči v svojem avtomobilu neznanega moža, ustavil je na cesti omamil neznanca, odprl posodo za bencin in zažgal avtomobil. Plameni so hipoma objeli avtomobil in nesrečnega potnika v njem in kmalu je ostalo od avtomobila samo ogrodje, od neznanca pa obžgano okostje, lako so rekonstruirali zločin in porotniki so priznali obtoženca soglasno krivim umora. Motiv zločina je bil namen napraviti vtis avtomobilske nesreče, pri kateri je lastnik avtomobila tudi sam zgorel. Angleška kriminalna zgodovina pozna samo še cn primer, ko je bil morilec obsojen na smrt zaradi umora neznanega človeka in sicer pred 70 leti, ko so tolovaji na cesti med Londonom in Portsmouthom ubili mornarja, čigar identite oblasti niso mogle dognati. Nasprotni primer se je pripetil pred dvema letoma. Na policijo je prišel neznanec in priznal umor, pa so ga doslovno vrgli na cesto, ker ni mogel dokazati, da je res morilec. Brez trupla ni umora, je dejal policijski komisar in pri tem je tudi ostalo. Rouse je bil rojen leta 1894. v Londonu, kjer je hodil v ljudsko šolo. Oče in mati sta se sprla rn razšla, ko je bil star fantiček 6 let in pozneje ga* je vzgajala očetova sestra. Mož še zdaj ne ve, ali je njegova mati živa ali mrtva. Ena njegova sestra je poročena v Londonu in ima 6 otrok. Kot 14letni deček je dobil službo in posečal je večerne tečjaje, da bi se vsaj za silo izobrazil. Kot 171etni mladenič se je seznanil s svojo sedanjo ženo, ki je nekaj let starejša od njega, Ln občevala sta do začetka vojne, ko je bil star 20 let. Na prvi Kitchenerjev poziv se je priglasil kot dobrovoljec m nred odhodom v Francijo se je poročil. Bil je težko ranjen na glavi in na nogi in poldrugo leto je moral ostati v bolnici. Leta 1916. je stopil pred komisijo, ki je ugotovila, da je trajno nesposoben za vojaško službo. Dobil je službo trgovskega potnika in leta 1927. je dobil hipotekarno posojilo, da si je kupil v severnem predmestju Londona hišico. Že od leta 1919. je imel ljubavno razmerje z drugimi ženskami, kar je pa izvedela njegova žena šele leta 1926'. Nekega dne je prigovarjala možu, naj bi šla v gledališče. Mož je pa vabilo odklonil, češ, da nima Časa. Žena je šla v gledališče sama in sicer k drugi predstavi. V stranski ulici bHzu gledališča je zagledala avtomobil svojega moža, ki je bil najbrž v gledališču na prvi predstavi. Londonska gledališča prirejajo često po dve predstavi istega dela v enem večeru. Počakala je pri vhodu in kmalu je prišel njen mož iz gledališča z mlado spremljevalko. Žena ga je seveda takoj ozmerjala, mož je bil pa tako predrzen, da ji je hotel svojo spremljevalko predstaviti. Bila je Nelly Tucker, že druga moževa ljubica. Za prvo je izvedela žena šele pozneje. Ko ji pa žena ni hotela biti predstavljena, je odpeljal mož ljubico domov, potem je pa počakal pred gledališčem ženo. Na ženo je imel tako velik vpil v, da se je dala za silo potolažiti in skupaj sta se odpeljala domov. Toda miru doma ni bilo več, posebno še, ko je žena izvedela, da ima mož ljubavno razmerje z neko Heleno Campbell, s katero ima tudi otroka. Heleno je spoznal Rouse že leta 1919. in se je »oženil« z njo, čeprav je bil že oženjen. Njo je jemal s seboj tudi na trgovska C 6. Norris. 48 Roman- —Gerry! Pa menda vendar se m;-slLš, da bi mogla zapustiti Georga :n živeti s teboj? — Bila je res presenečena. tM , _ Saj — saj nisem mislil tako grobo. Mislil sem samo na tvojega m.)ša — To raje kar pustiva. George je dvakrat večji od tebe. — Ah, menda ne bo tako hudo. >aj ti vendar nočem moža ugrabit!. Ze-d.i. Opozoril sem samo. da ne rawi£ s teboj posebno uljudno — recimo pazljivo, vsekakor ne tako. '<£kor zasluž: žena tvojih vrlin. — To je moja stvar. — Cuj srček moj, pozabi, kar sem ti dejal in obljubi mi, da se ne boš jezila, ker te ljubim. Doilgo mu je zrla vprašujoče v oči. — Gerry, ti me ne ljubiš iskreno; saj to je tisto, — je mishia glasno. — Motiš se. Ljubim te. Bolj kakor vse ženske, ki sem jih kdaj spoznal — bolj kakor svojega očeta, mater, prija- potovanja, svoj prosti čas m tudi dohodke je pravično delil med ženo in ljubico Kadar je bil pri Heleni, je žena mislila, da je na potovanju, kadar je bil pri ženi, je živela v tem prepričanju ljubica. Najprej je imel s Heleno hčerko, ki je pa kmalu umrla, leta 1925. se jima je pa rodil fantek, ki še živi. Sčasoma sta se pa začela s Heleno prepirati in Rouse je prišel tudi v finančne stiske. Iz obupa si je baje poiskal še eno ljubico. Ker ni mogel Heleni več plačevali toliko, da bi lahko živela, je najela skromno restavracijo, sinčka je pa prepustila ljubčku, ki ga je vzel kar k sebi. Njegova legitimna žena ie bila tako potrpežljiva, da je dečka sprejela in Ker sama ni ime!a otrok, je skrbela zanj kakor za svojega. Helenina restavracija pa ni uspevala in ta čas je rodila druga Rousejeva ljubica otroka. Da bi si mogli Nelly Tucker služiti vsakdanji kruh, je najela za otroka dojiljo. Rouse je še vedno zahajal k nji in kmalu mu je sporočila, da je zopet noseča. Pred dragim porodom je pa zbolela in Rouse jo je odpeljal v bolnico kot svojo ženo. Ko so zahtevali v bolnici družinsko knjižico, si je preskrbel duplikat svoje bigamistične poroke s Heleno Cambpell, izbrisal je prvotno ime in napisal Tucker. V bolnici tega niso opazili in vse je šlo po sreči. Lani zadnje dni oktobra je rodila Nelly drugega otroka in Rouse je moral zopet poiskati dojiljo. Ta čas, ko je ležala Nelly v bolnici in ko je Rouse lagal svoji ženi in svoji prvi ljubici, kakor je pač znal, se je seznanil s svojo tretjo ljubico, s čisto mlado Jenkinsovo, ki bi jo bil kmalu povozil z avtomobilom. Kmalu mu je tudi ona povedala, da je noseča, in nenadoma je odpotovala domov v Wales. Rouse je odpotoval za njo in povedal njenim roditeljem, da jc bil z njihovo hčerko poročen že v Londonu. Na-tvezil jim je, da sta se poročila zato, da sta lahko skupaj stanovala, ker je bila v hiši samo ena prazna soba. Drugič se je odpeljal Rouse v Wales neposredno po zločinu in to mu je služilo za pretvezo, zakaj ni obvestil policije, da mu je avtomobil zgorel. Lagal je, da je imel od Jenkinsove brzojavko, da jc težko bolna. Jenkinsova je rodila prezgodaj, ko je bil Rouse v preiskovalnem zaporu. Izvzemši Jenkinsove so bile vse tri prevarane žene ves teden v sodni dvorani. Zakonita Don Juanova žena je prodala hišo in pohištvo, da je lahko plačala ekspenzar zagovorniku svojega nezvestega moža. Šest dni je sedela pri svojem možu na zatožni klopi in vzpodbujala ga je s pogledi in smehljaji. Šele ko je bila izrečena smrtna obsodba, se je dala pregovoriti in odvesti iz sodne dvorane. Cambpellova in Nelly Tucker, žrtvi brezvestnega moža in materi njegovih otrok, sta ostali v porotni dvorani do konca. Obe sta sleparju odpustili in usoda ju je celo sprijaznila, kakor se dogaja pogosto med ljudmi, ki jih veže skupno trpljenje. Ko je sodnik zaključil svoj govor z besedami: »Bog se ga usmili,« se je začul iz občinstva zamolkli krik: O Arthur, Arthur! in dobri sosedje so odvedli iz sodne dvorane dve strti in objokani ženi. Rouse je napisal pred obravnavo pismo, v katerem cinično razmišlja, h kateri ženi se vrne, ko pride iz ječe. Odločiti se ni mogel med Nelly Tucker in Jenkinsovo. Krvnik mu prihrani ožjo izbiro, ko ga odpravi na oni svet. Hoover in kemija. — Zakaj so v Ameriki proti alkoholnim pijačam? — Zato, ker radi pijejo vodo. — Zakaj pa imajo tako radi vodo? — Ker jo ima njihov prezident Hoover v imenu, kajti kemična formula za vodo se glasi: »ha dve o« (HsO). Dozdevni Kristusov grob Židovski viri prinašajo zanimivo informacijo, ki jo je pa treba sprejeti z vso rezervo. Prof. Sukenik. arheolog hebrejske univerze v Jeruzalemu, je predaval pred tedni v nemškem arheološkem društvu o najdbi grobov v Palestini, ki pričajo o doslej neznanih pogrebnih obredih iz Kristusovih časov. Že pred leti so našli v Palestini kamenite skrinje, katerih namen ni bil jasen, kajti za sarkofage so bile premajhne. Zdaj je ta zadeva pojasnjena. V rodbinskih grobnicah v skalnatih votlinah je kmalu zmanjkalo prostora za nova trupla. Zato so mrliče najprej polagali v podolgovate grobove in jih pokrivali s kamnitimi ploščami. Ko pa so bili vsi grobovi polni, so sorodniki svečano odprli grobnico in spravili kosti v kamnite skrinje, kakršnih je zdaj med izkopninami v Palestini mnogo. Te skrinje so iz apnenca, imajo navadno izbočene pokrove in so okrašene. iMarsikaj zanimivega nam povedo tudi napisi. Tu čitamo kurzivno pisana židovska in aramejska imena. Nekatera imena so iz rodu velikega duhovnika GamaJiela, pojavljajo se ;>a »udi imena članov sinedrija. Doba teh kamnitih skrinj se da točno določiti. Gre za stoletje pred Kristusom, za d"»bo okrog Kristusovega rojstva do drugega podiranja hramov. To so torej nevarne intimne priče iz časov Jezusa Nazarenskega. Najdejo se celo imena, ki se pojavljalo v Novem zakonu. Največje zanimanje vzbuja napis »Jehošua bar Jehosef«. Prof. Sukenik, ki pojmuje evangelije očividno kot strogo zgodovinske knjige, je izjavil, da ni izključeno, da gre za napis, nanašajoč se na osebo historičnega Jezusa Kristusa, o čemur pričajo razne okolnosti. Ime Ješua je zelo redko in v tistih časih se je malo rabilo. Ime Je-hosef je bilo pa zelo pogosto. Napis je narejen zelo enostavno, gre najbrž za delo sorodnikov, ne pa umetnika, kakor je bilo v navadi. Ni pa verjetno, da bi hotela veda resno govoriti s profesorjem Sukenikom o Kristusovih ostankih. Žrtve Napoleonovih vojn Francoski zgodovinar profesor Albert Mevnier se je lotil zanirruvega problema. Poskusil je dognati resničnost dosedanjih trditev, da so zahtevale Napoleonove vojne okrog 4 milijone človeških življenj. Po dolgih študijah zgodovinskih virov je prišel do presenetljivega rezultata, da so vse trditve o ogromnih človeških žrtvah Napoleonovih vojn fantastične domneve. Francoski zgodovinar Passy trdi. da je izgubila francoska armada 1,750.000 vojakov. Iz dokumentov je pa razvidno, da je to izključeno, kajti vsa francoska armada je štela 1,600.000 mož. Meynieru se je posrečilo najti statistiko prebivalstva Francije v času cesarstva (1800—1808), po kateri ie umrlo v Franciji 400.000 moških več, kakor žensk. Potem je primerjal število padlih častnikov s številom padlih vojakov. Zdaj je na razpolago popoln seznam padlih vojakov v Napoleonovih vojnah. Seznam obsega 15.000 imen. Ker je odpadlo na enega častnika v Napoleonovi armadi 28 vojakov, pridemo do števila 412.000 padlih. Mevnier je ugotovil tudi število vojakov, padlih v zavezniških armadah; teh je bilo okrog 300.000. Napoleonova armada je torej izgubila okoli 700.000 vojakov, od teh samo na umiku iz Rusije okrog 250.000. Napoleonovi sovražniki so izgubili mnogo mano in sicer samo okrog 300.000 mož. Njim seveda ni bilo treba bežati v strašni zimi iz Rusije. Ce seštejemo vse izgube Napoleonovih vojn, dobimo približno 1 milijon vojakov in častnikov, dočim so govorili zgodovinarji o 3,750.000. Nemcev je padlo v Napoleonovih vojnah 100.000, Poljakov 60.000, Italijanov 50.000, Belgijcev 20.000 itd. V primeri s svetovno vojno Napoleonove vojne še daleč niso bile tako krvave, kajti samo zavezniške armade so izgubile od leta 1914. do 1918. na bojiščih 6 milijonov mož. veliko že h to imamo pa kaj nam mar, saj SCHICHTOV K RADI0N ■— /i Najveselejši Londončan se ženi V Londonu se zadnje čase senzacije kar vrsteJSedavno je umrl najbolj zdrav mož, zdaj se pa namerava oženiti najveselejši Londončan. Piše se \\ illiam de Vere Cole in že 95 krat se je proslavil kot velik šaljivec. Že kot visokošo-lec se je preoblekel v zanzibarskega sultana in se predstavil profesorskemu zboru. Rektor se ie čutil s profesorji vred zelo počaščenega m rade volje je razkazal visokemu gostu vseučiliške naprave. Malo je manjkalo, da ni priporočil profesorjem, naj ne bodo pri izpitu odličnega kandidata prestrogi. Londonski admirali teti se je predstavil nekoč kot abesinski princ in spremljajočim ga vojaškim dostojanstvenikom je obetal visoka odlikovanja za njihove usluge. Najbolj so se mu pa Londončani smejali, ko se je produciral v Pieeadi-ly-Circu. Prišel je tja kot delavec, na najprometnejšem kraju ulice je ustavil promet in izkopal sredi ceste jamo. Potem je dejal stražniku, ki mu je pomagal ustaviti promet, da gre na golaž. Vrnil se pa ni več. Približno tako je napravil tudi v Haymarktu, kjer se je izdajal za geometra in je začel za občino neko zelo važno delo. Prosil je nekega meščana, naj mu drži vrv za en konec, z drugim koncem je pa stopil na vogal bližnje hiše in prosil drugega meščana, naj mu drži drugi konec vrvi, potem je pa izginil. Kako dolgo sta moža držala vsak za svoj konec vrvi, ni znano. Ne smemo se torej čuditi, da šaljivcu nihče ne verjame, da misli z ženitvjjo resno. Mož pa trdi, da je njegov sklep glede ženitve resen. Nevesta je stara 21 let in baje je ženinu svečano obljubila, da mu ne bo branila, če se bo hotel kot šaljivec tudi v zakonskem življenju producirati. Izpod vešal pobegnil Poročali smo že, da je bila v Turčiji odkrita zarota proti republiki in da je izredno sodišče obsodilo 28 zarotmkov na smrt. Obsojence so razdelili na štiri skupine in obesili v raznih krajih mesta Menema. Turški list »Aknam« pa poroča, da je en obsojenec in sicer Izmail Oglu H11-sein, pobegnil v trenutku, ko so ga vlekli na vešala. Planil je med stražo in se izgubil v množici. Okrog begunca je nastala taka gneča, da ga policija ni mogla prijeti. Začela je streljati za njim, pa ga ni zadela. Drugi obsojenec, izradit Joscf Haim. je pa umrl junaške smrti. Sam si je zadrgnil vrv okrog vratu in zaklical: Živela turška republika! Nedeljski lovec. Žena: Si kaj zadel? Mož: Sem. Žena: Kje pa imaš? Mož; V bolnici. Med ribiči. — Ribarjenje je najmanj razburljiva zabava. — Motiš se, dragi moj kar poskusi loviti ribe brez dovoljenja. telje, ljubim te tako ... — Pssst, pssst, liričnih izlivov ne morem trpeti. — Toda ljubim te resnično, Zelda. Vse bi ti dal, čuj, vse, kar hočeš, če bi hotela biti le malo prijazna z menoj. Ko sta drugi dan zopet skupaj obedovala, je potegnil iz žepa žametast etui, ga odprl, vzel iz njega krasno za* pestnico s smaragdi in briljanti, ter jo hotel pripeti Zeidi na zapestje. Toda Zelda mu je umaknila roko. — Kaj pa misliš, Ger.ry? — Njen glas je zvenel ogorčeno. — Mar hočeš kupiti mojo naklonjenost? Kaj me hočeš zapeljati kakor junaki v starih šund-romanin? Zares, Gerry — čudim se ti. Nočem tvoje zapestnice, nobenih daril nočem od tebe in tebe tudi nič* več. Drugo jutro je dobila veliko košaro belih vijolic ni na vizitki je bilo napisano: »Oprosti, veiik norec sem.« Rože so prinesli, ko je bil George v sobi. — Od koga? — je vprašal. Povedala mu je odkrito. Ni ji bilo težko, kajti z Gerrvjem je bilo vse končano. Nikoli več ga ni hotela videti. — Kot mladenič je neprestano lazi za menoj. Zdaj mi pa gre hudo na živce. Odslovim ga. Raztrgala je Gerryjevo vizitko. vrgla koščke skozi okno in postavila vijolice v vrč v kopalnici. Vse, kar je govorila, je bilo mišljeno za tisti hip resno. Toda popoldne, ko jo je pustil George samo in je zapel telefon, ie stopila k telefonu in čez pol ure je že pričakovala Gerryja. Restavracija Rodoni je stala skrita v bukovem gaju, stene majhnega paviljona je j>okrivala vinska trta, potok je žuborel po gladkem kamenju in pesku pod odprtimi okni miimo in od zgoraj se .je vi de k> zopet drevje, strehe v daljavi m vznožje gore, ki se je razprostirala na obzorju diki orjaški, počivajoči lev. Kot otrok je Zelda slišala praviti o tem kraju. Tu se je dobila izborna kuhana gnjat, ravioJi in gnacehi, a klet restavracije Rodoni je bila na izredno dobrem gdasu. Gerry je že v začetku fantazirali o tem in prosil Zel-do, naj se pelje z njim tja. Vztrajal je na izletu in Zelda bi bila rada privolila, če bi ji ne bilo pred Ge-orgom neprijetno oditi tako zgodaj z doma. Izgovarjala se je in odlašala, doMer je ni George nekega dne posebno razžatil. Popoldne je bfa z Gerryjem, najprej v »Orpneu«, potem sta se peljala z avtomobilom po obadi na izprehod, končno sta pa krenila v Cliffhouse, kjer sta preživela blažene trenutke. Gerry jo je lepo prosil, naj preživi večer z njim in Zelda bi ga bila zelo rada uslišala, toda zavedala se je, da je njena dolžnost vrniti se v hotel in večerjati z možem, čeprav je dobro vedela, da se bo dolgočasila. Storila je torej svojo dolžnost in odslovila Gerryja, toda Ge-orga ni bilo od nikoder. Zgodaj zjutraj se je odpeljal na dirkališče m pričakovala ga je kafkor ponavadi med pol šesto in šes»to; toda čeprav se je bila sama zakasnila. Georga še ni bilo doma, ko se je vrnila. Zelda se je dolgočasila in postala je trudna, naročila si je juho in čaj, mački je pa velela prinesti mleka. Proti enajsti, ko je bila Zelda že slečena in je hotela baš zlesti v posteljo, je začula v veži zamolkel ropot. Takoj je vedela, kdo je, in odprla vrata na stežaj. Dva uslužbenca hotela sta prinesla onemoglo Georgovo telo, napol sta ga vlekla, napol nesla čez hodnik in skozi ozka vrata v sobo in ga zavalila na posteljo liki vrečo moke. Njegov klobuk je bil izginil, brado in lica je imel okrvavljena, njegova obleka je bila zamazana in raztrgana, S studom in odporom mu je merila obraz, prevrnila ga je na drugo stran in po hudem boju ga je kunčno slekla. Pokrila ga je, sama pa je prenočila kar na tleh. Zjutraj je v sobi smrdelo, George se je zbudil, bruhal je, toda odleglo mu ni. Nobene besedice nista izpre^ovorila. Zelda je nekaj časa trpela, naenkrat se je pa vzravnala, se skrbno oblekla, odšla v vežo in telefonirala Gerrvju. Ali bi mogel Gerry izostati iz pisarne? ... Seveda lahko ... Kar naj pride po njo, da se odpeljeta na izprehod na obalo ali kamor bi ga mikalo. Nji je bilo vseeno, samo da bi prišla iz mesta. Ni se počutila dobro, glava jo je bolela, hotela se je razvedriti... Seveda, prav rad, čez pet minut pride po njo. Ali bi ne bil to pravi dan za Rodoni? Lahko bi še ujela opoldanski vlak. Cez dve uri sta drvela po prašni, z drevjem obdani cesti iz mesta, dišalo je po sežganem stmišču hi plevelu in toplo solnce je sijalo na polje. — Oh, — je vzdihnila Zelda hrepeneče. — kako lepo je tu. Tu bi rada umrla. Ko se postaram in ko bom že pri koncu, bi rada preživela zadnje dni svojega življenja v eni teh hišic, imela bi košček vrta in morda še psa kakor je Buster, da bi mi ne bik) dolgčas. — Hišico hi vrt imaš lahko že zdaj, — je dejal Gerry smeje in jo pogledal od strani. ^ KRAVAMA ozenjenega, z dobrimi spričevali, išče uprava graščine Bo-tinec pri Zagrebu. — Ponudbe poslati: Zagreb, Savska cesta Št. 102. 769 ZOBOTEITSIŠKI PRAKTIKANT se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod >Zo-botehniški praktikant 768«. PRODAM HIŠO s gostilno pri Ljubljani. Cen j. ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Prijetno 774«. Ako hočete delati, da z lahko domačo obrtjo zaslužite na Lastnem domu po 1 Din na uro, pristopite aafii sadrugl. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno. ako je priložena znamka za odgovor Zadruga jugoslavenskih pletača. Osijek. 7/L STARE AVTO PLA8CE ki za vas niso več rabi Ji vi, vsako množino kupi Prešern, tovarna čevljev v Kranju. 746 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v oo pravil o vse glasbene instrumente. — JANC, LJUBLJANA. Rohorlčeva 9. GOSTILNIČARJI LN MESARJI, POZOR! Enonadstropno hišo z gostilno, mesarijo, posestvom in vsem inventarjem v trgu tik cerkve prodam pod ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje Stan-car, Braslovče. 770 UČENCA s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, kjer bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Ponudbe na tvrdko Josip Skerl, Sevnica ob Savi. 771 Tribuna dvonolo s .,Sacfis" motoriem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles bi otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek & M kes, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2.—. ~~ I. SLANO VIC ~ SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica Stev. z se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. ZA STAVBE vsakovrsten soli tesan In žagan len, Indijska tla, ceno oddaja — PRAN arj&TAR, Do (enJaka cesta. Ljubljana. — Telefon 2424. 13/JL AVGUST KOBILCA, tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 21 vhod iz Dvorakove št 3, Ivo risče, se priporoča za specialna capetniška dela, \2/L Pohištvo na obrohe Spalnice hrastove politirane Din 5500.— Spalnice pleskane » 2800.— Omare » 550.— Postelje s 260.— Kuhinjske oprave » 1100.— Kuhinjske kredence » 580.— Vse drugo pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila In popravila MIZARSTVO »SAVA« LJUBLJANA, Kolodvorska 18. 14/L BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Klavir]! piamni Dalibor" (ČSR) ki ste jih videli na Velesejmu, so prvorazredni instrumenti )klopne konstrukcije, agrafi, 3 pedali (harfa), lahka precizna mehanika, elektr. sve-tiljke, začasno še za reklamno ceno Din 15.200.— na obroke od Din 400.— izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg štev. 3 (magistrat) REVOLUCIJA MED ŠIVALNIMI STROJI flo* entL stroj POBIJE STARE MODELE. Ker mi dražji od njih pač pa popolnejši — ŠIVA IN ENTLA zahtevajte ponudbe t £udv. cBaragi LJUBLJANA SELENBURGOVA 6. TEL. 39^0 lire JUNttHANS so vedno najboljše! ^edosežna po kakovosti. PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO ure z znamko ..Zvezda". URE JUNGHANS SO NAPRODAJ VSTROKOVNIH TRGOVINAH. iRAfilMi ZA* IKA ^ m\00^0^ppoi REVM ATlZMU g^KjBM V&l***0*^ PP^HIADU m tSHIJASU. Š^\SM JE8lB tA«0»AT0RU Dp PAMLCJ£VA § P« - -m BEOGRAD SajajcvTTTji« dobiva sl v vitn lekarnah poceni "1*75 Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler šivalni stroj i n kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novost Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pr,- J0S. PETEL1NC - LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke Brei posebnega obvestil« OMna Ljubici M «0tai pogrebni s Umrl nam Je naš dragi brat, stric in svak, gospod KAKL EKEL višji adm. svetnik v pok. previden s sv. zakramenti za umirajoče danes, dne 7. februarja 1931, po dolgem, mukapolnem trpljenju. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 9. februarja 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 10. februarja t. L ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 7. februarja 1931. GIZELA EKEL, učiteljica v p., s. MARJETA ALAOOQUE, IDA EKEL, sestre; FRANC ARZT, general v pok., svak; OLGA ARZT, nečakinja. prodaja po naj ugodnejši h cenah *amo na debato Premog stomaci ta inozemski ca domaČa kurjavo Is nduatnlalu tvrb* Kovaški premog KA U fi rvarnista plav-" ™ o farsid n Plinak> Brikete Prometni tavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta Itev 16A as unafs (Wiener Messe) od 8. do 14* marca 1931 (rotunda do 15. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Sejem za pohištvo — reklamni sejem — Salon modne kožuhovine — Razstava antikvitet in umetnosti — Razstava »Novodobno obratno gospodarstvo« — Mednarodna razstava avtomobilov in koles — Sejem patentnega in železnega pohištva! — Razstava živil in pijač — Sejem za stavbe in cestne zgradbe — Tehnične novosti in izumi — Vzorčni sejem gozdarstva in poljedelstva — Avstrijska lovska razstava — Poljedelski stroji in orodje. Nikak vizm popotnih izkaznic. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod preko avstrijske meje. Madžarski prehodni vizum dobite na meji, če se izkažete s sejmsko legitimacijo. Znaten popust na avstrijskih, madžarskih in jugoslovenskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri Wienermesse A. C, WienVII kakor tudi za časa trajanja lipskega velesejma pri informacijski pisarni v Leipzigu (avstrijski razstavni lokali) in pri častnih zastopstvih v LJubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, Tujsko prometna Zveza za Slovenijo, Dunajska cesta štev. 1. POLNE GRUDI, NAPETA MEČA oblikovno lepe, napete, očarljive drazesti razvija pri damah vsake starosti po zdravnikih priporočena ->IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti že po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpričujejo številne zahvalnice — očividna napetost in zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mamece mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suba bedra se z i IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kemenv, Košiće B, poštni predal 12 B 26, ČSR. Lovske puške floberte, brotvning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v nalogi F. K. KAISEP miškar. Ljubljana Kongresni trf štev. o Cenjeno občinstvo opozarjani na mojo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje damskih in moških oblačil pri krojaču A« PREZELJ za tvrdko A. Vagner VODNJAKOV A ULICA 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). Na željo se v krojačnici popravljajo vse barvane ali snažene moške obleke in damski plašči. Dvokolesa motorji, šivalni stroji otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje :ene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna" F.B. L. tovarna dvokoles hi otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA STEV 4 Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugrad Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, VVolfova ulica 101. Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. — Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 3. do 12. in od 14. do 18. Sukno za O 17 o N O K O L C O IV L O Pri večjih naročilih znaten popust! L & E. SKABERNE LJUBLJANA Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo ecfffralttc Gurjave, vodovodne m za zgradbo ob Gajevi ulici v Ljubljani. Proračun in načrti se dobijo pri podpisanem uradu od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 50.—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 23. februarja t L pri podpisanem zavodu do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence V LJUBLJANI mi Urajuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran JezerAek. — Za upravo in inaeratm del tista: Oton CUrtstof. — Vsi ▼ Ljubljani. 6939