Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika POIZKUSI IZSELITVE KOROŠKIH SLOVENCEV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO tone zorn Claaiek skuša na podlagi dostopnih virov podati problematiko poskusa izselitve koro- ških Slovencev za časa nacizma. Pri tem se naslanja na ohranjene vire, ki jih v originalu ah v prepisu hrani arhiv Inštituta za narod- nostna vprašanja v Ljubljani (INV), na orise nacističnih prizadevanj po uničenju koiroške- ga slovenstva v člankih dr. Mirta Zwittra,' na spomine izseljencev,^ ter na druge vire. Za kasnejše razmerje nacistov do sloven- skega vprašanja na Koroškem je značilno, da naletimo še pred pričetkom prve svetovne vojne na štarejskem in koroikem sektorju slovenske jezikovne meje na poizkuse, da bi se z rajhovskimi Nemci izpodrinilo avtohto- no slovensko prebivalstvo. To izpodrivanje je bilo namreč povezano z delovianjem graške organizacije Südmairk, ustanovljene 24. no- vembra 1889. Ze po prvem Jetu je štela ta organizacija 170 krajevnih skupin z 20.000 člani, nalogo pa je videla po letu 1906 v na- seljevanju slovenskih obmejnih področij z nemškim življem. Tako naj bi se zhl Maribor preko Spilja in Marenberga (Radlje) s str- njenim nemškim področjem; drugi koloniza- cij ski tok pa naj bi omogočil nemški prodor iz Labotske v Dravsko dolino. Po podatkih Nikolausa von Preradovicha je bilo po letu 1906 naseljenih na Štajerskem 75 nemških družin s 428 člani. Südmarka je v ta namen dala na razpolago 1,5 milijona kron za nakup 2000 oralov zemlje.' Ti .podatki se deloma skladajo z onimi v razpravi »Deutscher Schul- verein-Südmark in njegovi nasledniki v dru- gi avstrijski republiki«,^ po katerih naj bi se naselili na Štajersko dve družini manj, skup- no število kolonistov pa bi znašalo 434 dru- žinskih članov. Za njihove potrebe je bilo takrat odkupljeno 900 oralov zemlje. Vseka- kor pa je prva svetovna vojna preprečila Südmarki načrt o odkupu nadaljnje štajerske slovenske zemlje. Za naš problem pa je važ- no, da je delovanje Südmarke seglo tudi na južno Koroško. SMčno kot na Štajerskem sta pričeli tudi v Celovcu in Borovljah poslovati posebni pisarni tega društva za posredovanje nakupa slovenskih posesti. V Gradcu je bil v ta namen 1909. leta ustanovljen poseben denarni zavod za financiranje kolonizacije, imenovan Südmarkische Volksbank und Sparrgenossenschaft für die Alpenländer, kasneje preimenovan v Deutsche Heimat- stätten-Bank (zavod je deloval tudi v času med obema svetovnima vojnama). Prelomni- co v kolonizaciji južne Štajerske pa pomeni konec prve svetovne vojne, enako tudi na Koroškem, ko so z izgubljenim plebiscitom dobile podobne tendence novega netiva. Iz tega časa tudi ugotavljamo prve glasove o radikalnejših »rešitvah« problematike obmej- nega slovenstva. Tako je Marburger Zeitung 17. oktobra 1918 z odobravanjem povzela po nekem dunajskem hstu zahtevo po izselitvi tistih Slovencev, ki so podprli majniško de- klaracijo, v Rusijo v zameno za. tamkajšnjo nemško manjšino.^ Predigro za dogodke čez dobrih dvajset let vidimo že v dejstvu, da se je po koroškem plebiscitu 1920. leta presehlo v Jugoslavijo 61 slovenskih učiteljev, domačinov ali takih ljudi, ki so bili v službi na Koroškem že v času prve svetovne vojne. Za večino med njimi na Koroškem nedvomno ni bilo nobene eksistenčne možnosti več. OstaU so le štirje, od katerih je dobil učiteljsko službo na slo- venskem ozemlju le eden, dva sta bila spre- jeta v službo znova šele leta 1925, a sta bila nameščena v nemških krajih.' Iz Koroške je morialo oditi tudi več duhovnikov in de- lavcev.' Vnetega sodelavca je v tem času do- bila Südmarka na Koroškem v novi, osrednji protislovenski in nadstminkarski organizaciji, ustanovljeni med koroškimi boji 1919. leta, v Kärntner Heimatdienstu, po plebiscitu 1924. leta preimenovanem v Kärntner Heimatbund (KHB). Poslevodeči načelnik te »domovinske zveze^^ je postal 1921. leta znani Maier-Kai- bitsch. Prvotni namen te organizacije je bil boj proti aspdracijam Jugoslavije do Koroške, po plebiscitu 1920. pa krnjenje razvoja slo- venske manjšine na Koroškem. Organizacija je bila v tesnih stikih s koroško deželno vla- do, tako je na primer njen osrednji urad v Celovcu financirala koroška vlada.* Lojze 73 KRONIKA ČASOPIS ža SLOVENSKO KRAJfivNO ZGODOVINO Ude" piše, da je postala po plebiscitu 1920. leta Hedmatbundova centrala v Celovcu »spe- cializirana strokovna institucija za reševanje slovenskega vprašanja na Koroškem, ki je to vprašanje študirala, zbirala podatke, poiroča- la, dajala predloge, svetovala, samoiniciativ- no ali vprašana za svet od oblastev, sestavljala razne sezname in kartoteke. Vestno je sprem- ljala pisanje slovenskih in tudi jugoslovan- skih časnikov.« Ta oris delovanja KHB po- trjuje ohranjen govor, ki gia je imel Maier- Kaibit&ch 21. oktobra 1926 v Celovcu. V njem je poudaril, da mora imeti KHB pregled nad gospodarskimi razmerami koroških Slovencev in natančno ugotoviti njihov gospodarski po- ložaj. Podčrtal je, da je treba imeti stalen pregled vseh slovenskih knjižb in kartoteko premoženjskih razmer. Govoril je tudi o nuj- nosti take organizacije in pri tem podčrtal, da morajo izginiti koroške utrakvistične šole. Posebej se je v govoru zahvalil Südmarki za njeno delovanje. Po njegovem bo moralo pri- ti do tega, da se ljudje, ki še ne obvladajo dovolj nemškega jezika, čimprej raznarodi- jo.'" Ta cilj je KHB skušal doseči z organiza- cijo domovinskih svetov, krajevnih zaupni- kov, v glavnem učiteljev, uradnikov, vaških mogotcev, trgovcev, gostilničarjev, po vehki večini bivših častnikov, vojakov iz oborožene borbe v letih 1918/19, samih političnih pri- padnikov velikonemške stranke ali Land- bunda ah krščanskih socialistov, v prvih letih ipo plebiscitu pa tudi še delavcev.*' Iz istega leta, iz katerega je ohranjen programski go- vor Maier-Kaibitscha, je znan tudi načrt KHB o naselitvi tisoč nemških protestantskih družin v slovenskem delu Koroške.'*^ V ta namen je stopil KHB preko nemškega gene- ralnega konzula v Celovcu v stik z leta 1898 ustanovljenim bančnim inštitutom Nemško naselitveno družbo (Deutsche Ansiedlungs- GeseUschaft, DAG) v Berlinu.'^ V okrožnici Kärntner Heimatdiensta — seveda strogo za- upni — z dne 21. novembra 1924 pa je Maieir- Kaibitsch naznanil ustanovitev posebne pi- sarne (Bodenvermittlungstelle) za nakup slo- venskih posesti, namenjenih kupcem iz rajha. Iz istega dne je tudi okrožnica, s katero je Maier-Kaibitsch naročil zaupnikom domovin- ske službe taktične akcije za spremenitev slo- venskih župnij na Koroškem vsaj v dvoje- zične." Glasilo koroških Slovencev »Koroški Slovenec« je poročal o delu te pisarne prvič leta 1929. Ta urad je s pomočjo Schulverrei- na-Südmarke in berhnskega VDA (Verein, od leta 1933 Volksibund für das Deutschtum im Ausland)'^^ posredoval za Nemce iz rajha nakupe ah zakupe kmetijskih posestev na Koroškem. Zadnje obširnejše poročilo »Koro- škega Slovenca« (13. julij 1932, št. 28) pravi o delu tega urada med drugim: »glavno za- slugo za nasehtev rajhovcev ima Heimatbund, ki zastopa stališče, da mora priti zemlja ob meji v nemške roke, to se pravi, da je treba pregnati domače Slovence z grude in naseliti Nemce. Heimatbund zna na prav zvit način pridobivati rajhovce za nakup slovenskih po- sesti . .. Doslej je na Koroškem 137 rajhov- skih kmetov, ki posedujejo 6604 orale zem- ljišča, ki je stalo 4,842.000 šilingov. Na slo- venskem ozemlju je nad polovica priseljen- cev, marveč 71, ki so pokupili 3677 oralov zemljišča. Da je KHB poäljal svoje rajhov- ske brate predvsem v slovensko zemljo, kaže popolnoma slovenska občina Blato, kjer je naseljenih že 7 rajhovskih — bržkone pro- testantskih priseljencev. Merodajni krogi se ne zganejo, ko se naseljujejo med izključno katoliškim prebivalstvom rajhovski pro- testanti. No ja, glavno je, da zadobi Koroška nemško obeležje.«'"* Kaže pa, da je naletel KHB v naslednjih letih zaradi pohtičnih spre- memb in močnejšega avstrijskega kurza pod Dollfussom pri izvajanju tega načrta na ovire in da so mu prišh prav tudi domači nemški ah pa nemčurski elementi. Se tik pred anšlu- som Avstrije k tretjemu rajhu je 25. marca 1938 poročal »Koroški Slovenec«, da je »nedav- no« Heimatbundov govornik v nekem govoru dejal, da »naj se javijo vsi ,heimattreue', ki bi hoteli kupiti kako slovensko posestvo pri Heimatbundu, kateri jim bo v deruami za- dregi rad ustregel«.'5 Tako kot Südmarka in VDA so KHB po- magala pri kolonizacijskem delu tudi druga rajhovsika društva kot »Deutsch-österreichi- scher Volksbund«*5a in Deutsch-österreichi- sche Arbeitsgemeinschaft s sedeži v Berlinu in na Dunaju. Za slednjo vemo, da so na se- jah njenega odbora pregledovaU rezultate in izkušnje pri naseljevanju rajhovcev na Ko- roškem. Na seji 22. novembra 1930. leta so na primer poudarih, da morata Avstrija in Nemčija složno izvesti to kolonimcijo v »inte- resu ohranitve nemštva na slovenskem ob- mejnem področju Karavank«.*5b Tema dru- štvoma se je pridružila protestantska verska organizacija v Nemčiji »Gustav Adolf Ve- rein«.i8 Tudi glavno tajništvo »Bavarske kr- ščanske nemške zveze<< v Miinchnu je usta- novilo poseben naselitveni urad, ki naj bi naseljeval bavarske kmete na avstrijskem Štajerskem in Koroškem. Po poročilu Kärnt- ner Tagblatta z dne 28. novembra 1930, str. 2, naj bi bile priprave za prvo skupino kolo- nistov kmalu končane. Leta 1930 je bil izdelan še naselitveni načrt, po katerem so rajhovski kolonisti prejemali iz 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Nemčije in od avstrijskih društev za pomoč pri naselitvi 30 "/o denarno vrednost kupljene- ga posestva, za ostalo kupnino pa dolgoročen dvoodstotni kredit. Skrb za pridobivanje po- sestev zia koloniste je na siovemsikem in jezi- kovno mešanem ozemlju imel seveda KHB, sodelovali pa so tudi ustrezni denarni zavodi. Tako je imel v času krize vehkovški Kredit- verein v letih 1930 do 1931 naprodaj 50 po- sestev in se v začetku marca 1931. leta celo obrnil na avstrijskega poljedeljskega ministra, da bi poskrbel za ta posestva, ki pridejo na dražbo za nemške naseljence. Podatki »Koroškega Slovenca« z dne 13. julija 1932 o odkupljenih slovenskih posestvih se ločijo od tistih, ki jih navaja dr. Felaher v razpravi »Naseljevanje rajhovcev na Koro- škem v dobi sanžermenske Avstrije.« Po dr. Felaherju se je do konca leta 1930 naselilo na Koroško 109 rajhovskih družin z nad 300 člani, odkupljeno pa je bilo 4.811 oralov zemlje v vrednosti 5,246.400 šihngov. Samo v letu 1933 je prišlo na Koroško novih 33 družin rajhov- cev, ki so pokupile 950 oralov zemlje. S pomoč- jo že omenjenih denarnih zavodov in šolskega društva Schulverein-Südmark je bilo naselje- nih tudi ob jugoslovansko-štajersfei meji 170 rajhovcev na 41 posestvih, ki so merila 1849 oralov." V kolonizacijsko dejavnost se je vključil tudi tisk, zlasti časnik Deutsche Tageszeitung. V tem listu je rajhov&ki naseljenec na Koro- škem Hahn še pred letom 1930 opisal v članku Nemška južna marka (Koroška) ugodne po- goje, ki jih je bil za naselitev rajhovskih Nemcev ustvaril KHB. Omenil je, da sta Maier- Kaibitsch in njegov pomočnik Raupert pri- pravila v svoji daljnovidnosti ugodna tla za naselitev rajhovcev, ki imajo nalogo, da z nemškim duhom prepojijo slovensko kmečko prebivalstvo južne Koroške in v pravem po- menu besede opravljajo delo »resničnih pio- nirjev nemške kulture«. Hahn je tudi pisal, da načrt predvideva naselitev najmanj tisoč rajhovskih družin na slovensko ozemlje, ome- njal pa je tudi ugodne pogoje za nasehtev kolo- nistev na Koroškem, Tako je po njegovih po- datkih kolonistu za ustvaritev eksistence dovolj že deset tisoč mark, medtem ko mu jih je bilo v prekomorskih deželah potrebno najmanj dvajset tisoč. Hahn je v članku izrec- no poudarjal, da je koroški deželni svet de- narno in moralno podpiral naseljevanje. Istemu cilju, pridobivanju novih kolonistov, je bila namenjena tudi knjiga »Kärnten als Siedlungsland«, ki jo je KHB izdal za pro- pagatorje kolonizacije v rajhu in za kandidate, ki so se odločili za preseMtev na Koroško.'* Prelomnico v odnosu nemško-nadonialne družbe na Koroškem do slovenske manjšine pomeni priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nem- čiji marca 1938. leta. S tem trenutkom se je namreč pričela izpolnjevati izjava bivšega nacističnega poslanca v koroškem deželnem : zboru predstavniku koroških Slovencev dr. i Francu Petku, da bodo nacisti po prevzemu oblasti politično in fizično likvidirali koroško slovenstvo (izpoved dr. Franca Petka na pro- cesu proti Maier-Kaibitschu 1947. leta; imena ; tega poslanca dr. Petek, takrat ni omenil, prej- j kone pa je to bil Hugo Herzog). Takrat so i dobila svoj dokončni izraz tudi skoraj dva j- ; setletna priziadevanja KHB. Ta organizacija ; je bila sicer čez čas formalno razpuščena, de- jansko pa je še nadalje obstajala, vključena 1939. leta v nacistično stranko pod imenom NS-Gaugrenzlandamt in pod istim vodjem Maier-Kaibitschem. Maier-Kaibi;tsch je dobil | za svoje narodnostno poHtično delo tudi druga ' priznanja: tako je postal član prve koroške nacistične vlade dne 11. marca 1938. leta. Sku- paj z drugimi člani vlade je bil sprejet tudi V i SS s činom, ki je ustrezal njegovemu nekda- ] njemu činu rezervnega majorja. Ob reorgani- zaciji avstrijskih dežela v gaue je postal kot višji vladni svetnik formalno tudi državni uradnik. ! si. 1. Taborišče Zrelec, odkoder so slovenske izseljence . ^ vozili, v Nemčijo 75 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hitri Miaier-Kaibitschev vzpon takoj po anšlusu je toliko bolj zanimiv, ker so imeli vodilni koroški nacisti do njega v času ile- galnosti (od puča 1934 do anšlusa) nekatere pomisleke. Vzrok je bil pač v tem, da se je Maier-Kaibitsch kljub svojemu nacionalno svobodnjaškemu naziranju držal kot poslovo- deči vodja KHB v idezelni pohtiki ob strani ter se tako mogel priLagajati raznim situaci- jam. Slovenska stran je po drugi svetovni vojni večkrat opozarjala, da je (Mair-Kai- bitsoh (pristopil k nacistični stranki že 1. 1934. Ta trditev se je opirala na Maier-Kaibitschevo trditev, da je bil pristopil k nacistični stranki 1. januarja 1934. Kakorkoh, dejstvo je, da je imel Maier-Kaibitsch že tedaj tesne stike z vodilnimi koroškimi nacisti, 1937. leta se je udeležil nacističnega zborovanja v St. Jakobu v Rožu. Kasneje je posebno cenil Maier-Kai- bitscheva prizadevanja na nacionalno politič- nem področju koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer, in ko je prevzel decembra 1941. leta vso civilno oblast na Koroškem, je združil v Maier-Kaibitschevih rokah vse dotedanje narodnostno-politične referate.*' Da so nacisti takoj po anšlusu Avstrije pri- čeli z imčrtno izselitveno akcijo slovenskega življa, ne bi mogh reči, vsekakor pa so zeleh odstraniti s Koroškega vodilno slovensko inte- hgenco. Tako si moremo razložiti aretacijo predsednika Slovenske prosvetne zveze Joška Tischlerja dne 15. marca 1938. leta. Vendar pa je bil dr. Tischler izpuščen iz zunanjepolitiičnih vzrokov še istega dne, moral pa je podpisati reverz in demantinati aretacijo pri jugoslovan- skem konzulu. Dne 24. ali 25. marca 1938 je bilo pregnanih iz svojih župnij prvih šest slo- venskih duhovnikov. Intervencije dr. Tischler- ja pri Maier-Kaibitschu za vrnitev teh duhov- nikov niso rodile sadu.^" Nekaj vidnih Slo- vencev je romalo tudi v zapor, med njimi bivši slovenski deželni poslanec Vinko Poljanec, ki je za .posledicami zapora tudi umrl. Se 1938.1. si. 2. Izseljenci v taborišču Zrelec dna 14. aprila 1942 pred pregnanstvom iz domovine je moral zapustiti ozemlje Koroške bivši slo- venski deželni poslanec Ivan Starc,^' februarja 1939 pa se mu je pridružil s prestavitvijo v Bregenz v Vorarlbergu dr. Joško Tischler,'^^ Dalje je 16. decembra 1938 gestapo zaprl pevo- vodjo Slovenske prosvetne zveze Valentina Hartmana, prvega septembra naslednjega leta pa so mu sledili ruadučitelj Franc Aichholzer, urednik Koroškega Slovenca Rado Wutej in najemnik Simon Martinjak, ter jih poslal v KZ Buchenwald.^' Njim je sledilo po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 v zapore celovškega gestapa 67 slovenskih duhovnikov, ki so mo- rah po izpustitvi oditi iz slovenskega koroške- ga področja,^'' aretirani pa so bih tudi drugi vidni koroški Slovenci.^" Vzporedno z fizičnim preganjanjem so iz- vajali lokalni nacistični faktorji tudi gospo- darski pritisk na narodno zavedne koroške Slovence. O tem priča poizkus krajevnega nia- cističnega vodje za občino Bilčovs - Zgornja vesca, da bi pregnal slovenskega trgovca Jan- ka Ogrisa, vendar mu je trenutno celovško vodstvo NSDAP 8. febr. 1940 odgovorilo, da »v bližnji bodočnosti ni misliti na to, ida bi se (tej) družini enostavno odvzela hiša in posest- vo ter se jo postavilo čez mejo v Jugoslavijo.-« Prizadevanje tega vodje NSDAP pa ni bilo zaman; med izseljenimi slovenskimi družinami 1942. leta je bila tudi družina imenovanega trgovca. V Zohomou je bila dalje na podlagi »priporočil« krajevnega kmečkega vodje od- bita kupoprodajna pogodba, češ da je kupec nadonahio slovensko usmerjen. Gostilničarski najemnici v občini Sele pa je bila z dopisom celovškega Landrata Zl. 19. 273 z dne 5. juhja 1940 odvzeta obrt z obnazložitvijo, da je Slo- venka. Na priporočilo vodstvia NSDAP za okraj Beljak je beljaški Landrat prepovedal kupno pogodbo med Terezijo in Igmacem Wiegele iz Zahomca. Vzrok zia prepoved je bila ugotovitev, da je Ignac Wiegele nevaren in fanatičen nacionalni Slovenec, ki se javno primava k slovenskemu ljudstvu in ni dovzeten za kakršnokoli približevanje k nemštvu. »Var- nost državne meje ne dovoljuje prodajne po- godbe ... in jo zato Kreisleitung NSDAP od- klanja.« (prepis dopisa št. Zl. 58/40 z dne 25. 3. 1940). Landrat je upošteval to obvestilo (pre- pis pooblastila z dne 5. IV. 1940 in ostale ko- respondence, hranii arhiv IN V). Vzporedno s temi prizadevanji pa je šla ten- denca tretjega rajha po preselitvi nemško govorečih manjšin iz tujine v matično državo. Predvsem pa se je presehtev južnih Tirolcev in pa Kanalčanov po letu 1939 usodno 'pove- zala z vprašanjem uničenja slovenskega življa na Koroškem. 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Prvič zasledimo Hitlerjevo izjavo o preseli- tvi južnih Tirolcev v raj h 1920. leta, 'ko je poudaril nujnost prijateljstva med Nemčijo in Itahjo. To misd je podkrepil 1926. leta v bro- šuri »Die Südtiroler Frage und das Deutsche Bündnisproblem«, kasneje povzeto v 13. po- glavje »Mein Kampf«. Ta želja pa je bila predvsem politična; z njo si je namreč Hitler obetal pridobiti poglobljeno zavezništvo fa- šistične Italije. Prvi pogovori o tem vprašanju so se pričeli že v pomladi 1938 s podpisom »berlinskega sporazuma« dne 23. junija 1939 in z objavo »Smernic« o preselitvi južnih Tiroilcev dne 26. oktobra 1939.'^« Kljub vab- ljivi ponudbi, da bi se Ittailija s preselitvijo rešila nemške manjšine, pöani polj- ski kampanji se je porodila misel o preselitvi južnih Tirolcev v okupirani del Poljske. Mi- slili so dalje na Sudete. Poleg drugih področij so kasneje naselitveni načrti zajeh tudi fran- cosko Burgundijo, kjer naj bi se s pregonom domačega prebivalstva ustvarila ugodna tla zia naselitev Tirolcev. Po napadu na Sovjetsko zvezo 1941. leta je prišel v poštev tudi zasede- ni »življenjski prostor« na vzhodu. Polotok Krim naj bi bil po nekem projektu idealno naselitveno področje zia južnotirolske optante pa tudi nekako kolonialno središče tretjega rajha ob Cmem morju. Kljub točnim določi- lom medsebojnih obveznosti opcija južnih Ti- rolcev iz Itahje ni potekala tako, kot so si zamislih v BerMnu; zavirali so jo tudi Itaiijiani, ki niso bili naklonjeni plebisdtamim priza- devanjem rajhovskih emisarjev na južnem Tirolskem, pomanjkljive naselitvene možnosti za izseljence v najhu, predvsem pa 1941. leta vojna s Sovjetsko zvezo, ki je dobila primat v načrtih Berhna. Nacisti so pokazali znova več- je zanimanje za južne Tirolce v začetku leta 1943, ko se je pričel lomiti nemški stroj. S kapitulacijo Italije 8. septembra 1943 so bili tudi načrti in preseljevanja južnih Tirolcev (in z njimi Kanalčanov, o čemer bomo še govorih) v rajh končani.a*'-' Za uspešen potok izselitve sta bila postav- ljena poseben presehtveni urad in ocenjevalna komisija z uradi v Boznu, Meranu, Brixnu, Brunecku, Sterzingu in v Trbižu. Ni slučajno, da se je v to dejavnost vključila že omenjena Deutsche Ansiedlungs-Gesellschaft, ki je po priključitvi Avstrije ustanovila svoje poslo- valnice v raznih avstrijskih industrijskih kra- jih, med drugimi tudi v Celovcu; pridobila pa si je tudi javnopravni značaj. Na ozemlju biv- še Avstrije ji je tretji rajh poveril tudi na- kupovanje koroških posestev za nameravano preselitev Kanalčanov; po izselitvi dela ko- roških Slovencev 1942. leta je DAG prevzela v upravo tudi posestva teh izseljencev.'" Dru- ga organizacija, s katero je bila DAG v ozkih zvezah, je Nemška preselitvena banka DUT'' (Deutsche Umsiedlungstreuhand-Gesellschaft G. m. b. H.).'- Banka je bila prvotno ustanov- ljena v pomoč nemškim »povratnikom« iz baltskih dežela, Romunije, Volinije in drugod. Njen italijanski partner za likvidacijo premo- ženja južnih Tirolcev je bila Ente per la tre Venezie,*^ ki je skrbela tudi za denarno pod- poro novim italijanskim priilekom na južnem Tirolskem in v Kanalski dolini. Tik pred sklenitvijo italijansko-nemških Smernic o preselitvi južnotirolskega prebival- stva v tretji rajh in po okupaciji Poljske je 6. oktobra 1939 podal Hitler prvo javno izjavo o novih načinih reševanja naGionalnega vpra- šanja. Kot glavni točki trajnega miru v Evropi je v govoru označil ustvaritev take državne meje Vdike Nema je, kot ustreza zgodovin- skim, narodnim in gospodarskim potrebam nemškega ljudstva, in rešitev vprašanja na- rodnih manjšin, ki žive v nemškem življenj- skem prostoru. O njih je dejal, da smatra »za najvažnejšo nalogo ureditev s presehtvami prebivalstva, s čimer bo možno potegniti jas- no mejo. Pri tem gre za vprašanje, ki ne za- deva samo tega (mišljeno je poljsko ozemlje — op.), marveč je obsežnejše. Tudi evropski jug in jugovzhod sta napolnjena z drobci nem- ške narodnosti. Raznaroditi te nemške drobce ni mogoče. Daljnovidna politika narodno- socialistične Nemčije hoče sedaj s preselitvijo nemških drobcev odstraniti predmet za večne spore, ki iz tega izhajajo« (cLt. po Koroškem Slovencu 8. 11. 1939, št. 45). Naglico, s katero 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je hotel Hitler rešiti problematiko nemških manjšin, dokazuje odlok, s katerim je že na- slednjega dne pooblastil državnega vodjo SS Himmlerja, da izvede preselitev nemških manjšin v raj h. V ukazu Hitler pravi: »Krivi- ce, ki jih je versajska pogodba prizadejala Evropi, so odstranjene. Posledica tega je, da povečini rajh lahko sprejme Nemce, ki so do- slej morali živeti v tujih deželah in uredi preselitev nacionalnih skupin v njihovih in- teresnih sferah na ta način, da doseže med njimi boljšo razmejitev. Zato pooblaščam dr- žavnega vodjiO SS, da izvede to nalogo po naslednjih navodilih: 1. da preseli nazaj tiste nemške državljane in etnične Nemce, ki so primerni za stalno na- mestitev v rajhu, 2. da odstrani škodljivi vphv tujega prebi- valstva, ki bi predstavljalo nevamnost za rajh in zia nemško skupnost, 3. da ustvari nove nemške kolonije s pre^ seljevanjem zlasti nemških državljanov in etničnih Nemcev, ki naj se vrnejo iz tujine. Državni vodja SS je pooblaščen, da izda po- velja in izvede administrativne ukrepe, po- trebne za izvedbo teh navodil.« Člen 5 odloka že vsebuje določilo, ki ga bomo srečali tudi na Koroškem, namreč mož- nost njegove uporabe za pridobitev zemlje za nasehtev priseljencev z zakonom o zemljišču za potrebe vojske z dne 29. marca 1935, s ka- terim je bilo mogoče razlastiti vsako zemlji- šče. Odlok je tudi določal, da mora Himmler ukreniti vse potrebno za presehtev in pred- videva za izvedbo te naloge pomoč vseh upravnih oblasti in ustanov.'« Vsi ti dogodki, predvsm pa sklenitev južno- tirolskega sporazuma in kasnejši Hitlerjevi načrti o usodi nemških narodnih manjšin, so stavili koroške Slovence pred nacističnim ljudskim štetjem 17. maja 1939 pred odločit- tev: ah naj se slovenska manjšina prizna k svoji narodnosti in se s tem izpostavi nevar- nosti pred morebitnimi represijami po nem- ških sodeželanih in nacistih, ali pa naj se izogne izjavi o narodnosti. Slovenci so sledili prvi alternativi. Tako je slovensko glasilo ko- roških Slovencev pred štetjem objavilo sta- lišče, da je narodna pripadnost objektivno diana z materinskim jezikom in pozvalo Slo- vence, naj s svojimi izjavami omogočijo, da" se bo videlo narodnostno razmerje na Ko- roškem. Slovenska prosvetna zveza je izdala še poseben okMc v tem smislu. 2e tedaj pa so se, kot pravi dr. Petek v rokopisnih spo- minih, »širile govorice, da štetje pomeni ne- kašno inventuro za tiste (namreč koroške Slo- vence), ki jih bo treba pozneje izseliti.« Tudi hodiški duhovnik dr. Mikula je opozarjal Slo- vence na to dejstvo.''' »Koixjski Slovenec« pa je skušal s posebnim pozivom pomiriti 26. julija 1939 sorojake ob glasovih, da bodo iz- seljeni tisti Slovenci, ki so se ob štetju izja- vili za slovensko niarodnost: »Po deželi kro- žijo vesti, ki vzbujajo med prebivalstvom razburjenje in nemir. Nepokhcani trdijo, da bodo Slovenci, ki so se ob prihki zadnjega ljudskega štetja izjavili k slovenski narodni družini, prisilno izseljeni in zamenjani z Nem- ci iz Jugoslavije, da bodo narodno-zavednim Slovencem ukinjene socialne ugodnosti drž. ziakona kot podpore novoporočencem, otroške doklade in drugo. — Slovenska prosvetna zveza opozarja, da po državnem zakonu in iz- javi odločujočih oblasti nihče ne sme zaradi slovenske narodne zavesti utirpeti ne naj- manjše škode stvarnega ah osebnega značaja. Osebe, ki razširjajo tozadevno vznemirljive in neresnične vesti, naj se takoj naznanijo orožništvu. Tudi Slovenska prosvetna zveza bo razburljive, neresnične izjave, ki motijo red in mir, takoj naznanila poMciji.« S tem glasov o izselitvi še ni bilo konec. Da so se še dalje širile na Koroškem govorice o izselitvi ali o njihovem transportu v Jugosla- vijo, razberemo iz pripombe »Koroškega Slo- venca« 8. 11. 1939, št. 45: »Ta kanclerjev korak (namreč Hitlerjev namen presehti nemške manjšine iz drugih držav v Nemčijo — op.) bo nedvomno v kratkem dovedel do pojasnitve, v koUkor je izsehtev Nemcev iz Jugoslavije aktualna in objasnil doslej neraz- čiščeno vprašanje« (podč. T. Z.). 4. 11. 1939 pa je celovški list Kleine Zeitung celo demantiral govorice o izsehtvi koroških Slovencev. Da stviar s tem še ni bila kon- čana, priča članek »O preseljevanju narodov« v »Koroškem Slovencu« 13. 12. 1939, št. 50. Članek uvodoma govori o preseljevanju naro- dov v zgodovini, v nadaljevanju pa se dotika govoric o preseljevanju: »v kohko se bo akci- ja preseljevanja Nemcev (iz drugih držav — si. 3. Taborišče Hesselberg 78 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika op.) nadaljevala, ni znano in bodo o tem od- ločali pač samo merodajni krogi v Berlinu.« Članek skuša odgovoriti tudi na »mnoge ne- jasnosti, ki so se v zvezi s preselitvama Nem- cev pojavili tudi med nami« in pribija, da so govorice o predstoječi preselitvi koroških Slo- vencev povsem iz trte zvite in brez vsake res- ne podlage in »kdor bi jih razširjal v svrhe morebitnih groženj ali vznemirjanj, ruši jav- ni red in mir in spada pod kazenski zakon.« Ob prikazu nacistične pohtike do narodnih manjšin in prikazu želje Berhna presehti v tretji rajh nemško govoreče manjšine iz Ita- lije in od drugod se nujno postavi vprašanje povezave te politike z dotedanjo dejavnostjo protislovenske organiziacije na Koroškem, to je Heimatbunda, in do glasov o preselitvi koroških Slovencev iz področja južne Koro- ške konec leta 1939. Odgovor na to vprašanje nam daje siam Maier-Kaibitsch. Njemu je bila namreč jeseni tega leta poverjena presehtev kanalskih optantov na Koroško. Dostopna do- kumentacija kaže, da je skušal Maier-Kai- bitsch izkoristiti tudi to akcijo za naselitev neslovenskega elementa na področju južne Koroške in si za izvedbo tega načrta iskal primernih sodelavcev. Tako je npr. pisal dne 13. decembra 1939 uradu državnega komisar- ja zia krepitev nemškega naroda v Berlinu, da se bo s sodelavci »zavzel za to, da se bo izkoristila vsaka priložnost na obmejnem področju za naselitev nemških obmejnih kme- tov«. Cez devet dni pa je opozoril deželnega kmečkega vodjo v Gradcu, da se je s to akci- jo dobila možnost za nasehtev nemških kme- tov na obmejnem področju; (»jezikovno me- šani mejni pas okrepiti z nasehtvijo nemških kmetov«). Za proučevanje našega problema pa je v dopisu važna Maier-Kaibitscheva mi- sel o nujnosti, da se izkoristi to priložnost: »To je tista možnost, po kateri smo vedno stremeli in ki jo moramo popolnomai izkoristi- ti. Sedaj potrebujem za popis vse posesti in zemlje, ki se da prosto odkupiti, ponovno na- sehti ah razlastiti pripravna posestva za nem- ške povratnike, pripadnike nemškega naroda, strokovnjaka, ki dobro pozna deželo in ljudi.« Očitno pa niso bih za naselitev v južni del Koroške namenjeni vsi optanti. Za optante slovenskega jezika iz Kanalske doline je ob- stajal Maier-Kaiibitschev predlog o njihovi preseHtvi v kak drug nemški gau. Poleg Ka- nalčanov pa naj bi Koroška prevzela po že- ljah BerMna tudi del južnih Tirolcev, pred- vsem tiste iz Grödnertala. Tako kot za Ka- nalčane so oblasti tudi za te iskale primerna naselitvena področja na Koroškem. Izbor je padel med drugim na pobočja Savinje plani- ne, kot na Podjuno ter na občino Komelj. Dalje so mishH na razlastitev cerkvene po- sesti. Iz jeseni 1940 (13. septembra) izvira elabo- rat o nasehtvi južnotirolakih Grödnertalerjev na Koroško. Elaborat je za njihovo nasehtev predlagal dve možnosti. Med prvo je prišel na področje Železne Kaple in selška fara, kjer je bilo po elaboratu 290 kmetij, »izključ- no v narodnostno tujih rokah«, področje sa- mo pa je idealno za nasehtev južnih Tirolcev. Načrt je še posebej podčrtoval važnost tega področja za naseljevanje kolonistov: »Uredi- tev narodnostnega vprašanja tega dela je še vedno odprta, tako da nasehtev tega področ- ja se mora še dalje imeti pred očmi.« Kot drugo nasehtveno področje pa je Plannungs- bericht predlagal naselitev Grödnertalerjev po okrajih Lienz, Wolfsberg, Velikovec in St. Veit/Glan.* V teh okrajih pa načrt ni pred- videval tako strnjene nasehtve kot na področju Železna Kapla-Sele. Zal k Plannungsberichtu priloženi zemljevid ni ohranjen. Vemo tudi, da je v tem času (16. 3. 1939) povabil po na- ročilu okrožnega vodje NSDAP Pachnecka vodja Gaugrenzamta Maier-Kaibitsch na po- svetovanje vse tiste strankine člane, »ki so vključeni pri presehtvi, organiziaciji in vod- stvu presehtve južnih Tirolcev in Kanalčanov na Koroškem«. Na posvetovanju naj bi do- segh enotna gledišča o presehtvenem vpraša- nju.'« Cez enajst dni, dne 27. marca pa je poveril koroški gauleiter Franz Kutschera Grenzlandamtu nalogo presehti Kanalčane v tretji rajh. Naročil je, naj obmejni urad stranke ustanovi dve delovni skupini: 1. naj bi se ukvarjala s splošnimi problemi, ki se pojavljajo pri nasehtvi južnih Tirolcev, 2. pa naj bi obdelovale posamezne probleme. Tako bi načrtno zasledovale na agrarnem področju: a) načrtovanje in nadzorstvo nad nakupom zemljišč, ki bi jih opravila DAG in b) načrto- vanje in nadzorstvo nad naseljevanjem pre- seljencev. Po tem navodilu bi imel obmejni urad tudi podružnico v Lienzu, da bi se tako moglo presehti nemško prebivalstvo iz Gröd- nertala na južnem Tirolskem. Okrožnica je dalje pooblaščala vodjo Gaugrenzlandamta za vsa potrebna navodila, pa tudi razgovori z višjimi oblastmi so bili mogoči samo z nje- govim privoljenjem. Preseljevanje prebivalcev Kanalske doline na Koroško pa ni potekalo tako, kot so si ga zamishli v Berlinu. O tem priča ohranjeno delovno poročilo DAG za leto 1940.'^ Poročilo * Fotokopije ustreznih dokumentov iz ame- riškega National Archives hrani Inštitut za zgo- dovino delavskega gibanja v Ljubljani. Nanje me je opozoril dr. Tone Ferenc, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med drugim toži, da je Hitlerjev ukiaz Himm- lerju z dne 7. oktobra 1939 sicer dal možnost izkoristiti aakon o zaplembi določenega po- sestva zia potrebe vojske (zakon iz leta 1935 — op.) tudi za naselitev Kanalčanov. Ker pa zakon ni izšel v uradnem listu, zato nima »po mnenju večine juristov pravne moči«. Tako je bila po poročilu DAG omejena le na mo- rebitne nakupe posestev, ki jih je sugeriral Maier-Kaibitsch Gaugrenzlandamt. Do 31. decembra 1940 je DAG od predlaganih 1000 kmetij pregledala 344. Od teh je bilo 198 ne- primernih in le 146 so jih mogli predlagati DUT v odkup. Ta pa je do konca leta pregle- dala 102 kmetiji in jih odkupila 43, za šest kmetij pa se je dogovor razdrl zaradi preve- likih odškodninskih zahtevkov. Za 14 kmetij je družba predlagala gauleiter ju, da uiponabi omenjeni zakon, za 59 posesti pa še ni bilo gotovo ali se bodo dale skleniti pogodbe.'* Prelaranioo v tem vpr^anju končno pomeni nacistični napad na Jugoslavijo (6. aprila 1941). Jugoslavija še ni kapitulirala, že je poslala 16. aprila 1941 celovška DUT posestrimi v Inns- brucku prepis spiska Slovencev iz Vetrinja, ki ga je prejela od Mader-Kaibitschevega pre- sehtvenega urada.'" Posebna navodila DUT je poslal tudi takratni nacistični gauleiter Ko- roške Kutschera. Družbi je naročil, da naj nadaljuje z doted'anjim delom. Sporočil ji je, da naj: 1. DAG še nadalje odkupuje primerna po- sestva, 2. se odpravi svoječasna zapora nakupa po- sesti v lienškem oknaju, 3. preseljevanje kmečkega prebivalstva iz Pontablja, Lužnice, Sv. Katarine, Narboje- ta, Trbiža, Rablja, Bele peči, Kokovega in Rut na Koroškem naj preneha, 4. naseljevanje kmečkega prebivalstva iz Li- palje vesi, Ukev, Ovčje vesa in Zabnic pa naj poteka kot doslej. Najzanimivejši je zaključni odstavek pis- ma, ki govori o naselitvenem področju: »Za nastanitveno področje velja še nadalje tisti del Koroške, ki leži zahodno in severno od črte Mödemdorf,''^ Smohor, Beljaške Alpe, Beljak, Osojske Ture, Celovec, Pušja ves, Pustrica in La)bot.«'" Pismo je važno v več točkah: predvsem do- kazuje, da so nacistične oblasti kljub zaniko- vanju nemškonadonalnih krogov poznale ob- seg slovenskega in jezikovno mešanega pod- ročja južne Koroške, čeprav je črta, ki jo označuje dokument, samo pribhžna. Dokazu- je tudi, da je bila do napada na Jugoslavijo nasehtveno področje za Kanalčane na sever- nem, nemškem delu dežele, kar opravičuje domnevo, da so s tem skušali preprečiti vpliv jezikovno in narodnostno in če že hočemo, tudi rasno nezanesljivega elementa na južno Koroško. Iz dokumenta se vidi, da so skušah koroški nacisti preseliti najprej kanalske vasi s pretežno slovenskim etničnim značajem (točka 3) na severni del dežele. Domnevamo lahko, da je bila v ozadju tudi želja po ohra- nitvi nemškegia življia v Kanalski dolini. Kot dokazuje gornje obvestilo DUT, je Maier-Kai- bitsch ob razpadu Jugoslavije že mislil na južni del dežele, priča pa tudi, da so bili ustrezni načrti pripravljeni že pred tem da- tumom. Za izselitev koroških Slovencev 1942. leta je ob tem dokumentu važno, da je Maier- Kaibitschev urad, ko je Jugoslavija razpadla, samoinioiaitivno razširjal naselitveno področ- je Kamalčanov tudi na južni del dežele. V gori omenjene priprave in načrte se je aprila me- seca ob nameravani popolni izsehtvi Gorenj- ske vmešal ob obisku Koroške še Himmler. Namen njegovega obiska je bil predvsem po- govor o izsehtvah Gorenjcev, nameraval pa je razširiti to naseihtveno akcijo tudi na Ko- roško, od koder naj bi se nasilno izsehlo, kot je izpovedal Maier-Kaibitsch na procesu 1947. leta, »50.000 Slovencev«."« Kam bi bili po tem načrtu preseljeni slovenski Korošci, ni znano, domnevamo pač, da je imel Himmler v mislih Poljsko. Dejstvo je, da se ta načrt ni izvedel niti tedaj, niti kasneje, zamisel sama pa je naletela na odpor dela koroških nacistov, ki so v tem ukrepu videli tudi kmitev lastnih pra- vic in strah pred nasehtvijo tujega elementa na Koroško. Misel sama pa je živela še dalje v leto 1942 in v začetek leta 1943."' Sugestija Maier-Kaibitschevega Grenzland- amta iz aprila 1941 o vključitvi posesti za- vednih Slovencev med posestva, namenjena Kanalčanom, je našla dokončno potrditev dne 25. avgusta v posebnem Himmlerjevem odlo- ku. Medtem ko je Grenzlandamt misihl aprila 1941. leta še na bolj ali manj prisilen odkup ali pa na razlastitev posestev slovenskih kme- tov, vsebuje Himmlerjeva odredba že moment prisilne izselitve slovenskega življa, nekako izvedbo zamisli iz maja istega leta. Odredto je določala, da se: 1. »Presehtev kanalskih optantov izvaja ta- ko, da se naselita še v letu 1941 najmanj dve tretjini preseljenih Kanalčanov v novo naseli- tveno področje. Ostale je treba presehti naj- kasneje do 1. aprila 1942.« 2. Za naselitveno področje je Himmler do- ločil Koroško in zasedeno področje južne Koroške (Gorenjsko in Mežiško dolino). Himm- ler je dalje določal, da »razdelitev priseljen- cev na novo nasehtveno ozemlje sledi za celotno naselitveno področje, opravi pa jo po predlogu naselitvenega načrta pri mojem 80 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika štabnem uradu urad mojega (tj. Himmler- jevaga) pooblaščenca rua Koroškem. 3. »Dvojezično ozemlje Koroške (nekdanje plebiscitno področje) je zaradi združitve na- rodnostno političnega položaja še posebej treba pritegniti za naselitev. Odbere naj se kakih 200 slovenskih družin s tega področja, ki so narodnostno in državno nasprotne in izloči za zasedbo s Kanalčani, tudi če imajo ti državi sovražni Slovenci nemško državljan- stvo. Himmler prosi, da vprašanje državne pripadnosti teh Slovencev reši čim hitreje, skupaj z ustreznimi uradi.« 4. »Ugotovitev, katere državi nasprotne Slovence je treba evakuirati ali prepeljati v notranjost Nemčije, je stvar organov varno- stne policije in varnostne službe, ki naj sto- pijo zaradi nasehtve Kanialčanov na posestva Slovencev v stik z uradom državnega komi- sarja za utrditev nemškega nia:roda. Od izseljenih oseb oz. idružin se nasehjo v notranjost Nemčije pripadniki rasnih skupin vrednosti I. in H.«^* 5. »Pri evakuadji je treba paziti na gospo- darsko opremljenost posestev: V ta namen prevzemajo posest za gospodarstvo pristojni inšpektorji. Skupaj z uradom idržavne delov- ne uprave je treba preveriti ah obstoji zaradi vojne kak važen razlog, da se prizadete osebe premestijo za čas vojne na drugo delo.« Posebno zanimiv je zadnji člen (člen 12), v katerem je Himmler prosil vse priziadete ura- de, naj za rešitev zastavljene naloge čim bolj vključijo tudi lokalne faktorje (» ... möglich die örtlichen Stellen mit der Durchführung der einzelnen Massnahmen zu beantragen«).*^ Gornji dokument pomeni dejansiko sankci- oniranje razvojia, ki smo mu sledili od leta 1938. Kot se zdi, pa je predstavljal samo polo- vično rešitev, ki so ji dale osvojitve na vzho- du nove dimenzije. Dotedanji delno prisilni odkup ali razlastitve kmetij naj bi po tem odloku zamenjal prisilni pregon dela zavednih koroških Slovencev, še nadalje bi se odkupova- la posest v nemškem delu Koroške. Do naseh- tve Kanalčanov na Gorenjsko in v Mežiško dolino ni prišlo. Dokument tudi potrjuje opo- ziarjanja predstavnikov manjšine ob procesu proti Maier-Kaibitschu, da obtoženec ni bil edini krivec pač pa le vodilna sila pri izvaja- nju tega akta. Člen 12 Himmlerjeve odredbe jasno kaže na ugotovitve dr. Mirta Zwittra, da so pri izsehtvah v letih 1942 do 1945 v polni meri sodelovah poleg uradov, v našem tekstu že omenjenih, vsi oddelki urada »der Reichstatthalter in Kärnten« (tedanja deželna uprava Koroške), vsi uradi in oddelki »Gau- leitung der NSDAP, Gau Kärnten«, vsi »Kreisleiter j i« in nj,ihovi uradi, instance kmečkih organizamj »Landesbauernschaft« in okrajne »Kreisbauemschaft«, tedanja okrajna glavarstva z imenom »Der Landrat« in končno tkim. »vaške trojke« (Ortsdreieck), to so žu- pan, Ortsbauernführer in Ortsgruppenleiter NDSAP«"*^. Uradi pa, ki so izseljevah, prise- Ijevali in odseljevali Kanalčane pod vrhovnim vodstvom Miaier-Kaibitsoha ali pa v najte- snejšem sodelovanju z njim, so bili: 1. Gaugrenzlandarat, Amtliche Umsied- lungsstelle, poznejši Gauhauptamt, für Volks- tumsfragen der Gauleitung Kärnten der NSDAP, sedež v Celovcu, Gasometergasse 6, šef urada: SS — Standartenführer, to je ma- jor, Alois Maier-Kaibitsoh. 2. Dienststelle der Beauftragten des Reich- kommisars für die Festigung deutschen Volks- tums, Dienststelle Klagenfurt, sedež v Celovcu, Gasometergasse 6. Sef urada — Standarten- führer Maier-Kaibitsoh. Ta urad je imel tudi svojo posebno podružnico na Bledu za vse področj e Gorenj ske. 3. Gauverband Kärnten des VDA kot vrhov- na organizacija nemikih nacionalnih društev narodniopolitičnega značaja. Sedež v Celovcu, Gasometergasse 6, šef isti. 4. Deutsche Umsiedlung-Treuhand-Gesell- schaft m. b. H., Nebenstelle Klagenfurt, go- spodarska družba poluradnega značaja. Ta družba je prevzemala gotovino izseljencev in odlooaila o razlaščenem premoženju. 5. Deutsche Ansiedlungsgesellschaft m. b. H. Geschäftsstelle Klagenfurt. Ta družba je uporabljala Slovencem zaplenjeno posest in se ukvarjala predvsem z neposrednimi posli izselitve. 6. Poseben oddelek celovškega gestapa. K sipisku teh institudj moramo dodati še izjavo nekdanje Maier-Kadbitscheve tajnice v KHB od leta 1920 do leta 1938, Lise Högler, ki je kasneje prešla v Gaugrenzlandamt oziro- ma v urad pooblaščenca državnega sekretarja za krepitev nemškega naroda. Na procesu proti Maier-Kaibitschu je namreč povedala, da ni bilo mogoče najti meje med ,Heimatbundom', VDA, Gaugrenzlandamtom in uradom držav- nega komisarja za utrditev nemštva. Himmlerjev odlok so nekateri koroški na- dsti odklonili, med njimi namestnik gaulei- terja Mainrad Natmessnig. O Maier-Kaibit- schu pa je izjavil na procesu ing. Jauemig, nekdanji poslevodeči vodja DAG v Celovcu, da se ni bil absolutno ziavzel za izsehtveno akcijo, bil pa je mnenja, da je taka akdja »iz načelnih pomislekov potrebna.« To Jauemi-. govo izjavo je potrdilo na procesu tudi priče- vanje bivšega gestapovskega uradnika Sella- ka. Povedal je, da je Maier-Kaibitsch poslal Himmler ju posebno pismo, v katerem je 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nasprotoval namenavani izselitvi. Vzrok naj bi bilo predvsem Maier-Kadibitschevo prepri- čanje, da bi bili na Koroško preseljeni Kanal- čani »boljši Slovenci« kot oni na Koroškem. Po mnenju priče -dr. Pressingerja se je Himm- ler odločil za to akcijo pod vplivom kasnejšega gauleiterja Rainerja. Kljub temu, da je prišla Maier-Kaibitsche- va iniciativa za izselitev iz Berlina, je imel ing. Jauemig po izjavi na procesu 1941. leta občutek, da so bili izseHtveni načrti »izdela- ni tu v Celovcu in ne v Berlinu«. Istega mne- nja je bil tudi priča vladni svetnik Erwin Papst, ki je na procesu omenil, da so osnovne smernice za akcijo prišle iz Berlina, izvedbo samo pa so uredili v Celovcu. Zajeti pa naj bi bili tisti Slovenci, ki so imeli zveze z jugo- slovanskim konzulatom v Celovcu. Seznam je zajel 157 Slovencev. Ta številka pa je po Sel- lakovi izjavi zelo presenetila njegovega šefa, ki je računal s kakimi 400—800 slovenskimi družinami. Da pri selitvah niso pri gestapu igrali tohko madonalni, kot — v skladu s Himmlerjevim ukazom — premoženjski ele- menti, priča dejstvo, da je Sellakov šef pri pregledu dokumentov prečrtal iz seznama osebe brez posesti. Sodeč po Sellakovi izjavi je bil izselitvi nenaklonjen tudi šef celovške- ga gestapa dr. Weimann, ki je želel, da bi se s to problematiko ukvarjala edino nacistična stranka in njeni okrožni vodje. Sellak je bil izdelal omenjeni seznam de- cembra 1941. Ohranjeni dokumenti pa priča- jo, da je tekla akcija še pred sestankom v Trbižu. Tako je Kreisbauernschaft za Celovec obvestila 15. septembra DAG, da ne naspro- tuje razlastitvi posestva Lovrenza Mačka po domače Tschertsoherja iz Migorij (Migoriach). V utemeljitvi dopis pravi, da je dosedanji »lastnik Lorenz Mack nacionalni Slovenec in da ga ni smatrati kot dobrega kmeta«.*" Po tem priporočilu je DAG že v naslednjih dneh (23. septembra) z dopisom vprašala Mačka, ali bi bil pripravljen prodati posestvo."* Mač- kovega odgovora sicer ne poznamo, bil pa je negativen. Zato je DAG 16. januiarja 1942 po- slal uradu državnega namestnika dopis s proš- njo, da bi se posestvo irazlastilo in je uteme- ljila prošnjo s tem, da je lastnik nacionalni Slovenec."« Zanimiv pa je tudi odgovor držav- nega namestnika, češ da dejstvo, da je lastnik nacionalni Slovenec »ne zadostuje«, da bi se izkoristile določbe ziakona o razlastitvi pose- sti v korist vojske iz leta 1935. Kakorkoh, 14. aprila 1942 je postalo prosto tudi Mačkovo posestvo, ker je bil Mack preseljen.Iz druge polovice novembra (28. 11.) imamo ohranjen odgovor vehkovškega Kreisleiterja o posestvu Karla Petriča, po domače Arlaka. Kreisleiter Grum v njem obvešča, da nima k razlastitvi »v pohtičnem pogledu nič pripomnita«, ker je Petrič »nepopravljiv nacionalni Slovenec in nekdanji član slovenske stranke. Njegov odnos do stranke in države je sedaj še bolj odklonilen«.^* Za razlastitev je bilo določeno tudi posestvo Johanna Kattniga v Graščinah, občina Marija na Zilji. Koroško idržavno namestništvo je na prošnjo DAG z dne 26. novembra 1941 dne 10. decembra dovolilo, da posebna komisija pre- gleda omenjeno posestvo. Kattnig se je temu uprl.52 Dne 20. januarja 1942 je tudi interve- niral pri DAG v Celovcu in podčrtal, da ima njegova rodbina to posestvo že 247 let in da ima sedem otrok v starosti od 24 do 40 let, kar je poudarilo tudi državno namestništvo.^' Okrajno kmečko vodstvo pa je na vprašanje o možnosti razlastitve tega posestva odgovorilo, da soglaša z razlastitvijo, menilo ipa je, »da trenutek za takšno akcijo ni srečno izbran«. Vzrok za to je videlo v bojazni, da bi raz- lastitev »posameznih« Slovencev vznemirila prebivalstvo, pripomnila pa, da slabo gospo- darjenje ne bi smelo biti vzrok za razlasti- tev.5" DAG z odgovorom ni bila ziadovoljna, zato se je dne 7. marca 1942 dalje obrnila na Gaugrenzlandamt55, ki je 23. februarja odgo- voril,^* da se poizvedbe o tem posestvu še na- daljujejo. Morale pa so biti »pozitivne«, saj je bila med izseljenci 1942. leta tudi Kattnigova družina. Konec decembra in v začetku januarja so Sellakov seznam še nadalje dopolnjevali tako, da je število slovenskih družin, predvidenih za izsehtev, ustrezalo Himmler j evi zahtevi. Na končnem Weimannovem seznamu ruaj bi bile po Maier-Kaibitschevi izjpovedi 204 dru- žine, vsekakor po »zaslugi« Maier-Kaibitsche- vega Gaugrenzlandamta. Dejansko lahko go- vorimo o dveh akcijah, o lakdji Gaugrenzland- amta, združeni z DAG, in o akciji gestapa. Pri tem je igral pri Gaugrenzlandamtu pri- marno vlogo narodno-politični moment, pri gestepu pa le vprašanje posesti slovenskih žrtev. Priča dr. Wanner je na procesu pove- dal, da so kreisleiterji daj ah predloge za iz- sehtev, ki so bih obsežnejši kot pa dejanske izsehtve aprila 1942. Tako lahko gledamo v akciji 14. aprila sodelovanje gestapa in Gau- grenzlandamta NSDAP. Dne 27. maja 1942 — mesec dni po izseht- vah — je dr. Rainer izdal še posebno odredbo, s katero je dal svojemu pooblaščencu Maier- Kaibitschu pooblastila, s katerimi je izklju- čil vsako pravno sredstvo proti odredbam nemškega državnega komisarja za utrditev nemštva, ne glede na obstoječe nemške prav- ne predpise. ^ . . ^ ^ (Se nadaljuje) 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika POIZKUSI IZSELITVE KOROŠKIH SLOVENCEV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO TONE ZORN (Nadaljevanje) Za dan izselitve dela koroških Slovencev je bil določen 14. april 1942. O pripravah javnost ni bila obveščena, vedeh pa so zanjo odgovor- ni funkcionarji nacistične stranke in nekda- nji obrambni borci, Abwehrkämpferji, ki jih je bil skhcal po naročilu iz Berlina Maier- Kaibitsch v drugi polovici februarja na po- sebno posvetovanje. Dr. Mirt Zwitter ugo- tavlja, da je bil krog svetovalcev za to akcijo zelo velik, saj je bila potrebna za to posve- tovanje vehka sejna dvorana." Izselitev je opravil oddelek 171. rezervnega poUcijskega bataljona, ki je v ta namen pri- šel na Koroško z Gorenjskega. Sestavljali so ga menda pohcisti, ki so slabo govorih nem- ški, bih pa so izvežbani za posebne akcije. Po vaseh so jim bih v pomoč poverjeniki, ki so jim kazali pot do slovenskih »zločincev-«. Izseljenci so smeli vzeti seboj le najpotreb- nejše. Iz kasnejšega nedatiranega dokumen- ta vidimo, da so imeh nekateri po izsehtvi pravico do obleke in obutve, ki so jo bili pu- stili na Koix)škem.^8 Izseljence so zbrah v taborišču v Zrelcu. Kot prvega so prignah iz celovških zaporov Tomaža Wasteta, po domače Rupa, iz Grab- štajna. Med izseljenci je bil tudi Luka Dov- jak iz Sel, star nad 85 let, najmlajši izselje- nec pa je bil komaj rojen.^^ Izseljeni so bili tudi predsedniki vseh slovenskih predvojnih prosvetnih društev, kar je bila nedvomno za- sluga Maier-Kaibitschevega Gaugrenzlandam- ta. V taborišču so izseljence popisali, enako tudi njihovo premoženjsko stanje. Vsak je do- bil svojo številko, izkaznico in posebno plo- ščico.*' Skupaj je bilo v Zrelcu zbranih 186 slovenskih družin, vendar so nekatere izmed njih bile izločene od deportacije, češ da so bile po pomoti določene za izsehtev. Tako je bilo 15. aprila 1942 deportiranih v notranjost Reicha po Maier-Kaibitschevi izjavi na proce- su 168 družin. Po drugih virih ta podatek va- riira; obtožnica proti Maier-Kaibitschu vsebu- je številko 165, glasilo obveščevalnega oddel- ka britanske zasedbene oblasti na Koroškem Kärntner Nachrichten z dne 2. VII. 1945, št. 42 je ugotovilo 164 slovenskih kmečkih dru- žin. Po izjavi dr. Joška Tischlerja na procesu proti Maier-Kaibitschu naj bi bilo izseljeno 3000 koroških Slovencev, žal pa natančno šte- vilo še danes ni znano. Do 6. novembra 1945 je naštel takratni vodja manjšinskega urada Koroške deželne vlade dr. Tischler 207 izse- ljenih družin (te številke se nanašajo na ce- lotno obdobje od 1942—1945 — Pressedienst OF, 2 III. 1946, št. 4). Seznam izseljencev, ki ga je izdala Zveza slovenskih izseljencev, za- jema od 15. aprila 1946 imena 258 izseljenih družin, fx>datki koroške deželne vlade iz iste- ga leta pa navajajo številko 241. Pressedienst OF z dne 14. IV. 1946 je pisal o 277 izse- ljenih družinah. Izseljence so v rajhu razdehli na razna ta- borišča, med njimi tudi v taborišča Eichstätt, Windsheim, Ettlingen, Rastatt, Weissenburg, Wemfels, Hesselberg in Hagenbüchach. Tu so posebne komisije določile taboriščnike med 14. in 16. letom na prisilno delo ter pri tem razbile mairsikatero družino. Zgodilo se je, da je mož delal v Stuttgartu v tovarni, hčerka kot služkinja pri SS-ovski družini v Nürnber- gu, žena kot postrežnioa izven taborišča, otro- ci pa so bih prepuščeni nacistični vzgojite- ljici otroškega vrtca v taborišču. Za taborišče Hasselberg je znan notranji režim: prepove- dan izhod iz taborišča, prepovedan sprejem obiskov in oddajanje pošte. Mnogi so morah za malenkostne prestopke celo v Dachau ali v druga taborišča. Med hude prestopke se je štelo že slovensko pismo ah opis stanja v ta- borišču, najtežja kazen pa je doletela tistega, ki je skrivaj spravil pismo na pošto.*' Izsehtev je zbudila med prebivalstvom juž- ne Koroške splošno zbeganost. To je opazil že dva dni po izsehtvi tudi major Kress, vod- ja vojaškega nabornega urada v Beljaku in sporočil pristojnim vojaškim oblastem, da je zbudila izsehtvena akcija splošno vznemirje- nje in preplašenost prebivalstva.'^ Nad tem aktom se je zgrozil tudi pisatelj J. F. Perko- nig in poslal gauleiterju poseben protest.«' Da bi pomirih prebivalstvo južne Koroške, so 133 kronika ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nadsti pripravili po vaseh celo posebne se- stanke, na katerih so skušali pojasnjevati vzroke in dlje izsehtve. Tako je govoril be- ljaški kreisleiter komaj štiri dni po izsehtvi dne 18. aprila v Maloščah. Zaradi protesta prebivalstva je bila dne 15. maja 1942 po- sebna seja, na kateri so odločilni znova pre- rešetavali izseljence. Na podlagi posebnih pri- poročil se je po tem pretresu smelo vrniti v domovino 6 -družin. Di-uge pritožbe pa so pri- hajale iz vojske, od koder so vojaki interve- nirah za posest preseljenih staršev. Med nji- mi tudi dr. Franci Zwitter, ki je s posebno prošnjo prosil Reichskanzlei za vrnitev izse- ljenega sorodnika Johana Zwittra. Prošnja je bila odbita.'" Med odbitimi prošnjami je bila tudi prošnja pripadnika SS oddelka leta 1934 Josefa Ounitscha iz Podljubelja št. 13 kljub temu, da so jo podprle pristojne vojaške obla- sti.'ä Zdi se, da so vzrok za odklonilna stah- šča bila predvsem negativna poročila kreis- leiterjev in lokalnih nacističnih funkdonar- jev." Del posesti izseljencev so nacistične oblasti dale tudi v zakup z namenom, da bi jih dobih v last po koncu vojne vojaki, sinovi nekaterih izseljencev ali pa da bi se šele ta- krat uredilo njihovo pravno stanje. Iz bojaz- ni pred upadanjem morale vojakov, predvsem pa zaradi udarcev Rdeče armade, ko je bilo treba v rajhu pripraviti prostor za begunce z vzhoda, se je smelo v celoti vrniti na Koroško pribhžno 10*/o izseljencev, predvsem starej- ših oseb. Po letu 1943 se je tudi zgodilo, da so izseljencem obljubih vrnitev posestva, če bi se prijaviU za nemško vojsko. Del izseljen- cev je bil izpuščen iz taborišča, vendar so se morali ob izpustitvi obvezati, da se ne bodo vrnili na Koroško. Za vsakega posameznika je bil odrejena tako imenovana »Sippenhaft«, tj. kolektivno jamstvo ožjih sorodnikov s ka- zensko sankdjo pred pohdjskimi in sodnimi oblastmi, če je pobegnil (dr. Juhj Felaher v Gospodarskem koledarju 1960, str. 57). Kljub vsemu pa kolonizacija južne Koro- ške ni potekala tako, kot so si jo bih zami- shh v Celovcu. Dejstvo je, da je marsikateri Kanalčan odklonil nasehtev na posestvo izse- ljenega Slovenca, drugi vzirok pa je bil v tem, da niso bih vsi Kanalčani po mnenju nacistov primerni za zasedbo slovenskih do- mov. Kot kažejo dokumenti, so pri tem gle- dah predvsem na nemško poreklo in zaneslji- vost. Za Ogrisovo posest v Bilčovsu se ni od- ločil noben »ustrezni« Kanalčan in posestvo je prevzel stari nadst iz leta 1933, A. Gagel iz Gnesaua.«' (Za to mesto je Gagela pred- videlo okrožno vodstvo NSDAP že maja 1942. leta.) Bojazen pred reakcijo prebivalstva vi- dimo tudi v Maier-Kaibitschevem pismu DUT ob nameravanem nakupu posesti slovenskega izseljenca iz Globasnice dne 11. aprila 1944. V pismu se je Maier-Kaibitsch izrekel proti »vsaki prodaji posesti v jezikovno mešanem ozemlju med vojno, bodisi da gre pri tem za priseljence ah aa osebe, ki bi jih nastanih iz političnih vzrokov«."' Navodila o izboru kolonistov in o posledi- cah izselitve lepo takole povzema dr. Mirtt Zwitter v zborniku Koroška v borbi, str. 23: »pohtična izbira (kolonistov — op.) ... ni bila aadosten porOk za uspeh, ki so si ga obetali zagovorniki izselitve. Nasehtev Kanalčanov je naletela na hud odpor domačega prebivalstva, tudi zaradi gospodarske nesposobnosti in dru- gačnega nadna dela in življenja priseljencev. Kanalski kolonisti v svoji prvotni domovini namreč niso poznah kmečkih posestev, kakor jih ima slovenska Koroška. Večinoma niso bih poljedeld, temveč so bih vajeni reje ovac in goveda, predvsem pa gozdarstva. Naravna posledica tega je bila, da so vzorno urejena posestva v rokah takšnih kolonistov propa- dala. Pa tudi na splošno se kolonizadja ni posrečila v pričakovanem obsegu. Številna posestva so ostala docela zapuščena in neob- delana, živino in nepremičnino pa so si raz- dehh med seboj vaški nacisti.** Uničevanje gospodarskih vrednosti in zanemarjanje pose- stev je doseglo takšen obseg, da so postale na to pozorne celo nacistične oblasti same.« — Izpričano je, da so skušali posamezni najem- niki na posestvih izseljencev skrivaj trgovati z lesom brez vrednosti DAG, v katere imenu so oskrbovali posestva. Od druge polovice leta 1943 dalje je DAG le težko dobila oskrbnike za posamezna po- sestva, zlasti v okohci Železne Kaple. Razmah narodnoosvobodilnega gibanja je kmalu rodil sadove, marsikateri kolonist se je moral umakniti s posestva izseljenega Slovenca (npr. v Radišah in v Beh). Nekatere pa, ki niso hoteh oditi tudi po opozorilu, je doletela kazen (v okohd Železne Kaple). Kot smo videh, so nadsti naseljevah na po- sestva izseljenih Slovencev poleg Kanalčanov predvsem »karaktemo in pohtično« neoporeč- ne koloniste. V dokumentih stalno zasleduje- mo izraze »deutschfreundhch, deutsche Fami- lie, Blutordenträger, zanesljivi PG« (nadst). V ohranjenem dokumentu iz Bučovsa piše kreis- leiter DAG 1. avgusta 1944, da je situadja taka, da se lahko naseli na posestvo izseljenega Slovenca edino zanesljiv član nacistične stran- ke. Tudi za Zahomec so zahtevali vaški za- stopniki, da mora priti na slovensko posest dober kmet, da bo tako zmogel zastopati nem- štvo »in den slowenischen Dorf Achomitz«. V Zgornji vasd pa je skušal krajevni kmečki vodja Einspieler i2xodti posest slovenskega izseljenca družini dsto nemškega porekla ter 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika pri tem upošteval njeno odlično »vsestransko zadržanje.««' Da je bila izseUtvena akcija aprila 1942 le pričetok širšega načrta o izgonu 50.000 prebi- valcev južne Koroške, nam potrjujejo že omenjene izjave slovenskih mobihzirancev v nemško vojsko. Na to dejstvo je namignil tudi koroški gauleiter dr. Rainer v glasilu koroške NSDAP decembra 1942. leta.'» Uvodoma je v listu podčrtal, da je že na obletnici koiroškega plebiscita tega leta postavil »za posebno na- logo v letu 1943 . .. odpravo tako imenovane- ga koroškega vprašanja«. Poudaril je, da gre pri tem predvsem za dve nalogi: »1. Prikazati potrebo po posebnih in dosti- krat tudi trdnih ukrepih ..., da jih bo' razu- melo prebivalstvo celotne Koroške, in ga mo- bilizirati za aktivno soudeležbo pri akdjah leta 1943, ter 2. prekvasiti prebivalstvo jezikovno meša- nega področja z vsemi propagandnimi sredstvi, tako da se bo navznoter enako kot navzven priznalo k nemštvu in dokončno prevzelo nemške oblike življenja.« »Potreba, izpeljati to akdjo,« je nadaljeval Rainer, »izhaja iz dejstva, da je dobila Koro- ška Gorenjsko, v kateri živi 180.000 Slovencev, in ki mora znova postati nemška obmejna marka. Pri tem sta nai voljio dve možnosti: da izpolnimo führerjevo naročilo in premaga- mo stare preostanke na starem koroškem ozemlju, ali pa da se novi prebivala gaua združijo z iredenstičnimi elementi v starem rajhu in dajo bodočemu razvoju svoj pečat. Odločil sem se po dobrem nadonalsociah- stičnem nadnu ne čakati v obrambi, pač pa ofenzivno z vso energijo in udeležbo združe- nih mod koroškega nemštva dosed rešitev problema v najkrajšem roku na jezikovno me- šanem področju. Ne bo mogoče poučiti prebivalstva o vseh izhodišdh, ki jih imamo na razpolago. Toda eno se da red: z zasedbo Ljubljane in Beograda so nam prišh v roke dokazi o skrivnih vele- izdajniških vezah slovenskih krogov s srbsko — šovinističnimi. Tudi je dokazano, da obsto- je do današnjega dne zveze preko Karavank s partizanskim vodstvom na Gorenjskem in še dalje do balkanskih tolp ... Ce bodo med to akdjo potrebni tudi trdi ukrepi, poudarjam, da se stranka kot en mož postavlja prednje v zavesti, da sem jih ukazal, in da so zato potrebni, in da ne smejo izostati. Sicer pa je, kot upam, potrebno le pri malo- številnih nepopravljivih in državne skupnosti nevrednih elementih uporabiti trše ukrepe. V ostalem se ve, da je večji del prebivalstva je- zikovno mešanega področja zvest koroški do- movini, rajhu in führerju. Samo bo z razume- vanjem sprejelo in aktivno pomagalo pri bo- si. 1. Slovenske Izseljenke v taborišču Hesselberg dodh ukrepih za ponemčenje javnega življe- nja. Samo bo tudi začutUo, kako državljani rajha delajo dobro, če vzgajajo svoje otroke za Nemce in jih že v mladosti v domad hiši napravijo za polnopravne pripadnike nemške- ga naroda. Z vsem razumevanjem in prizanes- Ijivostjo bomo šli preko priljubljenih uredb in jezikovnih navad in zahtevah več ^od mla- dine kot od starejših. Nikoh več ne bo notra- njega pritiska in če bi odstranih vse, ki spa- dajo k nam po svojih rasnih znakih, bomo po drugi strani odpovedah vsakomur, ki v na- cionialni slovenski zaslepljenosti noče shšati glasu krvi, in ki mu nemški predniki zastonj govorijo. Ce bomo tako nadaljevali s pohtičnim zna- njem in psihološkim občutkom, z vso žila- vostjo in brezkompromisnostjo, bo prišlo do jasne rešitve, ki bo končno omogodla, da bo obmejni prostor naseljen z ljudmi, nosild naj- boljše nemške krvi in najtrdnejše narodnostne pripadnosti. Ta, sama po sebi smešna, državi sovražna prizadevanja na tem ozemlju niso nobena nevarnost za močno nemško državo. Ker pa je koroški obmejni gau nosilec neka- terih ponosnih tradidj rajha, mora biti v vseh svojih delih od Tur do Ljubljanskega polja enako spojen in s tem prav tako plemenit kot neuničljiv in neosvojljiv zidak germanskega rajha«. Po Rainerjevih besedah bi mogU soditi, da je bil vzrok za nov predstojed val izselitev razvoj NOB na Koroškem in Gorenjskem. Go- ri povedana dejstva pa pričajo, da je name- ravani izsehtveni val pomeaiil dejansko obno- vitev Himmler j evega načrta iz leta 1941. Nanj so nedvomno vphvah tudi načrti o presehtvah južnih Tirolcev in drugih narodnasti na .osvo- jeni Vzhod. Po Maier-Kaibitschevi izjavi na procesu je bil pobudnik te nove ideje dr. Rai- ner, proces sam pa je, kot smo videh, pokazal, da je bil Maier-Kaibitsch le deloma proti po- novni izselilTvi; vzrok za to pa je bil bržčas Maier-Kaibitschev strah pred reakdjo prebi- 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO valsitva na jezikovno mešanem področju Ko- roške. To nasprotovanje je 1944. leta privedlo celo do spora med obema koroškima veljako- ma. Komaj je izšel Rainerjev članek in verjetno tudi ustrezne smernice, že je prizadevni župan občine Bekštanj Michl Truppe 27. januarja 1943 izdelal seznam »Rasno manjvrednih in asocialnih Slovencev na področju občine Bek- štanj«.'! V občini Brdo v Ziljski dolini je bilo določenih za izsehtev 30 novih slovenskih družin.'^ Za prizadevnega pa se je pokazal tudi nacist Safaron iz Dobanjine pri Hodišah. Okrajnemu nacističnemu vodji je namreč po- slal predlog za izselitev prebivalcev zaselkov Dobanjina in Plešerk. Novi izsehtveni val naj bi bil že februarja 1943. leta. V začetku tega meseca so ljudje že opazili zbiranje vozil v nemških predelih Ko- roške, ki mejijo na slovensko etnično ozemlje. Iz Celovca pa so prihajala poročila o izsehtvi kar 50.000 koroških Slovencev v Ukrajino." Močan sovjetski prodor na vzhodni fronti pri Rostovu marca meseca pa je prekrižal te na- črte. Nameravano izselitev potrjuje tudi Him- mlerjeva odredba št. 21/43/C z dne 6. febru- arja 1943, s katero je določil izsehtveno pod- ročje na Koroškem. V uredbi Himmler pravi, da na podlagi Hitlerjevega ukaza z dne 7. oktobra 1939 o utrjevanju nemškega na- roda proglaša »jezikovno mešano področje v Reichsgauu Kärnten za naselitveno področje«. To naselitveno področje je po odredbi ob- seglo naslednje ohčine: a) V deželnem okrožju Wolfsberg: Labot, Lagerbuch, Libeliče in Žvabek; b) v deželnem okrožju Vehkovec: Djekše, Dobrla ves. Železna Kapla, Bistrica pri Ph- berku, Gahcija, Globasnica, Grebinj, Vovbre, Libuče, Blato, Pustrioa, Ruda, Rikarja ves, SI. 2. Slovenski izseljenci po vrnitvi iz pregnanstva julija 1945 Skoči j an, St. Peter na Vašinjah, Zitara ves, Tinje, Bela, Velikovec, Važenberk; c) v deželnem okrožju Celovec: Zrelec, Bi- strica v Rožu, Borovi je, Grabštanj, Trdnja ves, Hodiše, Kotmara ves, Bilčovs, Zihpolje, Otok, Medgorje, Zgornja vesca, Otmanje, Po- krče, Radiše, Smarjeta v Rožu, St. Tomaž, Skofiče, MedboTOvnica, Vetrinj, Svetna ves. Slovenji Plajberk, Sele; č) v deželnem okrožju Beljak; Podklošter, Loga ves, Smerče, Bekštanj, Kostanje, Ledin- ca. Lipa, M^arija na Zilji, Rožek, St. Jakob v Rožu, Vrba, Vemberk; d) v deželnem okrožju Smohor: Brdo, Go- rice, St. Stefan na Zilji, Blače. Po tej odredbi naj bi se utrdilo nemštvo na tem območju »s preselitvijo narodnostnopoh- tično zanesljivih ljudi in z naselitvijo zane- sljivih Nemcev, posebno pa še z naselitvijo priseljencev iz inozemstva in z načrtno novo preureditvijo lastninskega stanja.« Za izvedbo tega načrta je Himmler pooblastil dr. Rainer- ja ter ga opoizoril, da se lahko posluži vseh ustreznih uradov in ustanov pa tudi določil zakona z dne 29. III. 1935 o pridobivanju zem- ljišč v korist nemške vojske.'* Himmlerjev odlok dokazuje, da je bil naci- stom tudi leta 1943 jasen obseg slovenskega etničnega območja na Koroškem. Primerjava tega območja, zajetega v Himmlerjevi odred- bi, se v bistvu ujema z določih o dvojezičnem šolstvu iz oktobra 1945. Zajemalo je ves veh- kovški pohtični okraj in celo občino Pustrioo. V celovškem političnem okraju je zajela Him- mlerjeva uredba iste občine kot zakon o dvo- jezičnem šolstvu, edini izjemi sta bih občini Tholoa, ki jo Himmlerjev načrt ni poznal, in občina Otmanje, ki je uredba o dvojezičnem šolstvu ni več upoštevala. Skladata pa se od- lok in uredba za slovenske in jezikovno me- šane občine v političnih Okrajih Beljak in Smohor. Izjema sta edino občini pohtičnega okraja Wolfsberg, ki jih odredba o dvojezič- nem šolstvu ne pozna: Labot in Lagerbuch. Primerjava Himmlerjeve odredbe s takratno občinsko razdehtvijo pokaže, da je bil seznam občin izdelan vsaj že v poletnih mesecih leta 1942. V dokaz nam služi dejstvo, da sta bih občini Libehče in Zvabek šele tega leta izloče- ni iz sodnega okraja Phberk in vključeni v sodni okraj St. Pavel v deželnem okrožju Wolfsberg.« Ustrezno s temi navodih in z v bistvu konča- no presehtvijo Kanalčanov se je spremenila tudi dotedanja vloga Gaugrenzlandamta in njegovega presehtvenega urada. Zato so ga preimenovali v Gauhauptamt für Volkstums- f rag en, Amtliche Umsiedlungsstelle pa je pre- vzel urad pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemškega naroda.'" 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Omenili smo že, da so porazi tretjega rajha preprečili prvotni načrt o izselitvi večjega de- la prebivalcev južne Koroške. Od leta 1943 lahko sledimo podrejanje te zamish nacistič- nim načrtom o obrambi koroških meja pred morebitnim sovražnikom. To novo, morda tretjo izselitveno fazo lahko imenujemo ne- kakšno kazensko izsehtev posameznih sloven- skih pa tudi nemških družin zaradi podpira- nja slovenskega osvobodilnega gibanja. Izseh- tev sama je šele sedaj postala sankcija, ki jo je izvajala pohdjska oblast; po Rainerjevem nalogu naj bi namreč nadstične oblasti zaple- nile premoženje vsakomur, čigar člani dru- žine so podpirale slovenske partizane. Neka priča je 1947. leta povedala, da je name- raval dr. Rainer 1944. leta izseliti iz Hodiš 16 slovenskih družin. Te izsehtve pa ni bilo.'' Istega leta je nastal tudi načrt o prese- litvi celotnega prebivalstva s področja Sele- Borovlje. Ta prostor naj bi postal vojaški po- ligon, namenjen četam na poti v Itahjo. Za- nimivo je, da je Maier-Kaibitsch nasprotoval tej izsehtvi iz istega vzroka kot pred letom dni. Morda spada prav v ta okvir tudi akcija za izsehtev 120 družin, ki jo je omenil na Maier-Kaibitschevem procesu policijski urad- nik Ludwig Michitsch. Povojni komandant koroške žandarmerije Kari Korytko je kot priča na procesu proti Maier-Kaibitschu izpo- vedal, da je prisostvoval vedni pogovorov, na katerih so govorih o boju proti partizanom in o možnosti samostojne obrambe Koroške. Povedal je, da se je na teh posvetovanjih Maier-Kaibitsch pritoževal nad žandarmeiijo, ki ni dovolj ostro nastopala proti partizanom in zahteval ostrejše mere proti slovenskemu osvobodilnemu gibanju. Konec leta 1944 in v začetku 1945 se je Koroška pričela pripravljati na obrambo pred angloameiiškimi silami v Itahji in pred Ju- goslovansko armado. Tudi o tem vprašanju je bilo več sestank'OV, ki se jih je udeležil Maier- Kaibitsch. Na njih je odločno zagovarjal sta- hšče o nujni obrambi Karavank pred enota- mi Jugoslovanske armade. Po Maier-Kaibi- tschevem načrtu naj bi bila to skrb žandar- merijskih enot, domadh prostovoljcev in madžarske vojske. Govorili so tudi o možno- sti, da bi pred prihodom Jugoslovanske arma- de evakuirah celotno prebivalstvo južne Ko- roške ah vsaj »osumljene prebivalce«, za ovi- ro pri izvedbi tega načrta pa se je pokazalo vprašanje prevoza vehkega števila beguncev. Maier-Kaibitsch se je ob teh razglabljanjih odločno uprl načrtom, da bi bila obrambna črta v bhžini Celovca. V pismu gauldterju Rainerju je dne 25. aprila 1945 znova ome- nil predloge o obrambi Celovca in VeMkovoa in nasprotoval nastanitvi kozakov kot neza- nesljivega elementa na južno Koroško.'* Pregled problematike izselitve koroških Slovencev v času druge svetovne vojne nam je pokazal, da pred nastopom nadzma sicer še ne naletimo na izrazito misel o fizičnem pregonu slovenskega življa iz Koroške, tem- več na poskuse, da bi se z notranjo koloni- zadjo rajhovskih Nemcev izpodrinilo iz de- žele avtohtono slovensko prebivalstvo. Ti po- skusi so bili prvotno povezani z 1899. leta v Gradcu ustanovljenim društvom Südmark, po prvi svetovni vojni pa s Kärntner Heimat- bundom in drugimi organizadjami. Prvo pre- lomnico v tem vprašanju pomeni priključitev Avstrije k Hitlerjevi Nemmji marca 1938, ko so dobila svojo dokončno podobo skoraj dvaj- setletna prizadevanja Kärntner Heimatbun- da. Cilje te organizacije je v nekohko drugač- ni obliki prevzel tudi novi režim, enako njen poslevodeči vodja Maier-Kaibitsch. Drugo prelomnico v izsehtvenem vprašanju pa po- meni nadstični napad na Jugoslavijo aprila 1941, ko je po Maier-Kaibitschu nastopil tre- nutek, ko bi se dal z nemško kolonizadjo odstraniti slovenski živelj iz Koroške. Dne 25. avgusta 1941 je Himmler izdal v zvezi s presehtvijo Kanalčanov, ki so optirali za tretji rajh, odredbo o izsehtvi kakih 200 slovenskih družin v notranjost rajha. Do tega akta je prišlo naslednje leto 14. in 15. aprila 1942. Da pa je bila izsehtvena akdja aprila 1942 le pričetek širšega načrta ob pregonu 50.000 prebivalcev južne Koroške, priča med drugim citirana Himmlerjeva odredba z dne 6. februarja 1943. Ta načrt pa so prav v tem času prepredli novi nemški porazi, predvsem na vzhodni fronti. OPOMBE 1. Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma, Slovenski vestnik, Celovec, 20. VI. 1947, št. 37 — 8. VII. 1947, št. 47; Razvoj pravne- ga položaja naših zadrug. Svoboda, mesečnik Slovenske Koroške, Celovec 1949, št. 1; Skoda, ki jo je prizadejal nemški teror SPZ in drugim ustanovam na Koroškem, Slovenski vestnik, 7. II., 21. m. in 28. III. — 4. IV. 1947; Izselitev..., Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 17—26. — 2. Npr. spomini Janka Ogrisa v Koroškem koledar- ju 1965, Celovec, str. 55—63. — 3. Nikolaus von Preradovich, Der nationale Gedanke im Öster- reich, 1866—1938, Göttingen (1963), str. 6. P. posnema podatke po knjigi G. A. v Metnitz, Die deutsche Nationalbewegung 1871 — 1933, Berlin 1939. — 4. Slovenski vestnik, Celovec, 12. II. 1960, št. 7. Razprava je izhajala v številkah 6 do 13 (5. 2. 1960—25. 3. 1960). — 5. Marburger Zei- tung, 17. 10. 1918; prim. Prispevke za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 1960, str. 307—308. 6. Lojze Ude, Po plebiscitu 10. 10. 1920 — Kärnt- 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ner Heimatdienst, Heimatbund, Zbornik Koroške, 1959. str. 77,. Številke o učiteljih, ki so zapustili Koroško, sicer variirajo. — Za učitelja Franca Aichholzerja gl.: dn Julij Felaher, Franc Aich- holzer. Naši razgledi, Ljubljana, 22. 2. 1964, št. 4; Naš tednik — Kronika, Celovec 6. 2. 1964, št. 6; Slovenski vestnlk, Celovec, 14. 2. 1964, št. 7. — 7. Lojze Ude, cit. d., str. 78. — 8. Lojze Ude, cit. d., str. 73—91; posebej str. 76—77. — 9. Lojze Ude, cit. d., str. 84—85. — 10. Prepis govora hrani arhiv INV. Na procesu proti Maier- Kaibitschu ga je kot priča prebral dr. Mirt Zwitter, vendar ga sodišče ni prištelo k obtežil- nemu materialu. — 11. Lojze Ude, cit. d., str. 85. — 11 a. Dr. Julij Felaher (-er) piše o tem v članku »Odgovornost za Kaibitscheve zločine nosi senžermenska Avstrija«:... 21. junija 1929 (sta) Maier-Kaibitsch in znani šovinist dr. Martin Wutte (zanj glej Lojze Ude, Dr. Martina Wutte- ja duhovna podoba. Kol. Slovenske Koroške 1958, str. 45—50 op.) predavala v Porečah ob Vrbskem jezeru časnikarjem iz rajha o potrebi naselitve rajhovcev na slovenskih kmetijah na Koroškem in namestitve nemških duhovnikov na slovenskih farah. Pri tem sta poudarila zasluge celovškega škofa dr. Hefterja, ki ima razumeva- nje za tako akcijo, in ki v tem vprašanju podpira Heimatbund. ... Na vabilo Heimatbunda je bival na Koroškem od 28. maja do 19. julija 1930 pro- fesor na kmetijski šoli v Frankenbergu v Nem- čiji Schmalhorst, ki sta mu Maier-Kaibitsch in dr. Wutte obrazložila načrt o nakupovanju slo- venskih posestev za rajhovske naseljence. Ta je nato v Nemčiji propagiral naseljevanje rajhov- cev na Koroškem. (Ljudska pravica, Ljubljana, 27. X. 1947, št. 253.) — i 2. Po podatkih v arhivu INV. Podatki so večinoma iz gradiva procesa proti Maier-Kaibitschu. — 13. Lojze Ude, cit. d., str. 85 piše »Konec dvajsetih let...«; isti, (Alois Maier-Kaibitsch, rkp. v arhivu INV, f. 164). — 13 a. VDA si je v Stuttgartu ustanovila tudi Deu- tscher Auslandsinstitut (DAI). Zanimivo je, da DAI ni samo registriral Nemcev v inozemstvu in njihove kulturne in gospodarske razmere ter politično opredeljenost, marveč tudi vse podrob- nosti iz življenja večinskih narodov. — 14. Cit. po Lojze Ude, cit. d., str. 85. — 15. Koroški Slo- venec, 9. 3. 1938, str. 10. — iS a. V okviru »Volks- bunda« sta se za naselitveno akcijo posebno za- vzemala bivši avstrijski zvezni kancler Steeru- witz na Dunaju in dr. Rokitansky v Celovcu, oba člana krščansko-socialne stranke (-er. Ljud- ska pravica, 27. oktobra 1947, str. 253). — 15 b. O drugi taki seji je poročal celovški list Freie Stimmen v uvodniku dne 25. XI. 1935: »Za cono A (namreč plebiscitnega področja iz leta 1920 — op.) Dunaj, 23. november. Včeraj je bila v spodnjeavstrijski deželni kmetijski zbor- nici pod predsedstvom dr. Winterja, vodje du- najskega kmetijskega strokovnega odbora nem- ško-avstrijske delovne skupnosti, zelo obiskana konferenca kmetijskih strokovnih odborov z Du- naja, Münchna in Berlina ... Naselitveni načrt za cono A: iz posvetovanj med avstrijskim in rajhovskim (Reichsdeutsch) strokovnim odborom moramo posneti, da je narejen v Miinchnu na- selitveni načrt, ki bo v interesu ohranitve nem- štva na slovenskem obmejnem ozemlju na Ko- roškem podpiral nemške kmete.« — 16. -er (dr. Julij Felaher), Naseljevanje rajhovcev na Koroškem v dobi senžermenske Avstrije, Svobo- da II, Celovec, št. 10/12, str. 9—13. Izvleček je objavil Slovenski vestnik, Celovec, 23. 1. 1948, št. 4. — 17. Dr. Julij Felaher, cit. d. — 18. Dr. Julij Felaher, cit. d. — Ta kolonizacij ska dejav- nost je našla 1960. leta odmev tudi v knjigi Amerikanca Alfreda Diamanta, »Austrian Ca- tholics and the first Republic«, Princeton, 1960 (str. 76). Piše: Na Koroškem si je pridobil Land- bund zaupanje vzhodnopruskih protestantskih kmetov; ti so zbežali iz vzhodnopruskih področij, ki so po vojni pripadla Poljski in zasedli zemljo, ki so jo bili pustili koroški Slovenci; ti so bili prisiljeni vrniti se v Jugoslavijo 1918. leta. Na tem mestu je Diamant pomešal problem nemške kolonizacije z vprašanjem odhoda dela slovenske inteligence po plebiscitu 1920. leta. Nejasna je tudi formulacija o »vrnitvi v Jugoslavijo«. Ne- rodno Diamantovo pisanje o odhodu slovenskih kmetov v Jugoslavijo je opazil dr. Theodor Ve- iter v salzburškem časniku Berichte und Infor- mationen, zv. 931, z dne 22. 5. 1964. Zašel pa je v drugo skrajnost, ko v polemiki z Diaman- tom trdi, da so po letu 1920 morali zapustiti Ko- roško »le različni slovenski intelektualci, ki so izhajali iz Kranjske«. O slovenskih kmetih dr. Veiter polemično piše, da so ostali v deželi in niso imeli vzroka je zapustiti. — 19. Stenogram procesa proti Maier-Kaibitschu, shranjen v arhi- vu INV. — 20. Izjava dr. Joška Tischlerja na procesu proti MK dne 15. X. 1947. — 21. Koro- ški Slovenec, 28. IX. 1938. — 22. Koroški Slove- nec, 8. III. 1939. — 23. Verbrechen fordern Sühne, Klagenfurt 1947, str. 18—19. — 24. Dr. Mirt Zwitter, Poizkus iztrebljenja koroških Slo- vencev v dobi nacizma (v nad. Poizkus ...). Slovenski vestnik, Celovec 24. VI. 1947, št. 38. — Zanimiva je tudi usoda dekana Štefana Singerja, pisca več zgodovinskih knjig s področja južne Koroške, gl. Koledar Družbe sv. Mohorja 1964, Celovec, str. 58—78. Vsem, ki so trpeli, Celovec 1947. — 25. Gl. op. 23. — 26. V celoti ponatisku- je Smernice Conrad F. Latour v knjigi »Süd- tirol und die Achse Berlin—Rom 1938—1945«, Stuttgart 1963, str. 129—135. Smernice so sledile tako imenovanemu »Berlinskemu soglasju« z dne 23. VI. 1939, ki je znano tudi kot Južnotirolski presehtveni sporazum ali pa Sporazum Hitler- Mussolini. Ta sporazum je Kanalsko dolino ko- maj omenjal. Smernice pa že vsebujejo formu- lacijo o »dvojezičnem teritoriju Trbiža« (Smer- nice, pogl. 1). Italija je sporazum objavila v za- konu z dne 21. avg. 1939. — 27. Latour, cit. d. — 28. Prav tam. Italija je želela od tega spora- zuma izvzeti Ladince, večini prebivalstva Južne Tiroske pa sploh odrekala germanski izvor. — O južnotirolskem problemu, ki se kaže danes kot posledica dogodkov iz leta 1939—1945, je izšla obširna literatura. Velik del je citira Theodor Veiter v članku Südtirol als rechts- und staats- politisches Problem, Der Donauraum, Wien, 1961, Str. 12—24. O tem vprašanju isti avtor raz- 138 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika pravi j a večkrat tudi v reviji Berichte und Infor- mationen (Salzburg), na tem mestu naj navede- mo članke: Um den Staatsbürgerschaftswiederrui in Südtirol, B. u. I., (Berichte und Informationen) 1961, Zv. 755, Str. 12—14, članek Deutsche Orts- namen nicht preisgeben?, B. u. I., zv. 846, 5. 10. 1962, Str. 14, isti Südtiroler Vermögen als »Deu- tsches Eigentum«. Zum Sonderkurs der Deu- tschen Umsiedlungs-Treuhand Ges. m. b. H., B. u. I., zv. 739, 16. 9. 1960, str. 9—11. Drugi vidni avtor pa je Herbert iVIiehsler s knjigo Südtirol als Völkerrechtsproblem, Graz, 1962. — 29. Skup- no se je preselila od konca 1. 1939 do 30. apr. 1942 v tretji rajh 76.824 oseb. Od teh je bilo 72.310 bivših italijanskih in 4.514 nemških državljanov. V času od aprila do junija 1942 jim je sledilo še 2.676 oseb (2.544 rojenih italijanskih in 132 nem- ških državljanov). Skupno število je tako znašalo 79.500 oseb. Po podatkih aktov osebnega štaba državnega vodje SS Himmlerja je bilo naseljeno na Tirolsko in Vorarlberg 25.308 optantov, Salz- burško 7864, Koroško 5580, Zgornje Avstrijsko 7404, Štajersko 5680, Spodnje Avstrijsko 1078 in Dunaj 854. Poleg tega pa še v Sudete 248 in druge pokrajine Velike Nemčije 20.808 (skupno 76.824 optantov). V število na Koroško preselje- nih optantov je vključenih tudi 3336 Kanalčanov. (Latour, Südtirol ... priloga VI, str. 143). Po dru- gi svetovni vojni se je vrnilo v Italijo približno 15.000 optantov. Okoli 8000 južnih Tirolcev z ita- lijanskim državljanstvom živi danes v Avstriji, »več tisoč pa jih ima avstrijsko državljanstvo. Močne skupine južnih Tirolcev žive na Bavar- skem in v Porenju«. (Neue Zeit, Graz, 20. 5. 1964, št. 115). — 30. Po podatkih v arhivu INV. — 31. Latour, cit. d., str. 75. — 32. DUT je bila usta- novljena s konvencijo z dne 21. 10. 1939 s sede- žem v Berlinu in s podružnico v Innsbrucku. Paralelno z njo je bil v Boznu ustanovljen v tekstu omenjeni preselitveni urad. — Premoženje DUT je v Berlinu po koncu druge svetovne vojne likvidirala sovjetska zasedbena oblast, premože- nje njene insbruške podružnice pa je Avstrija postavila pod javno upravo, s sklenitvijo državne pogodbe 15. 5. 1955 pa je to premoženje prešlo v last avstrijske države. Premoženje DUT v Boznu je postavila 18. 1. 1946 italijanska država pod javno upravo. Gl. Theodor Veiter, Südtiroler Vermögen als »^Deutsches Eigentum«. Zum Son- derkurs der Deutschen Umsiedlungs — und Treuhand Ges. m. b. H., Berichte und Informa- tionen, zv. 739, 16. septembra 1960, str. 9—11; isti, Um die Pensionen und Renten der Südtiroler, B. i. I. ZV. 740. 23. septembra 1960, str. 7—10. — 33. Ente nazionale per le Tre Venezie (prvotno tudi Ente di Rinascita agraria per le Tre Vene- zie) je bila ustanovljena s kraljevim dekretom z dne 27. 11. 1939. Družba dela še danes. Ime ima od tod, ker je njeno delovanje zajemalo Julijsko Benečijo (Venezia Giulia), Furlanijo (Venezia Friulana) in provinci Bozen m Trident, združeni v pokrajino Venezia Tridentina. — 34. Hitlerjev odlok objavlja med drugim zbirka dokumentov o germanizaciji in nacistični politiki na Cehoslo- vaškem inštituta za mednarodno politiko in eko- nomijo in zgodovinskega inštituta čehoslovaške akademije znanosti v Pragi Die Vergangenheit warnt, druga izd., Praga 1962, dok. št. 4, str. 48—49. — Kmalu po Hitlerjevi izjavi so se pri- čeli seliti na ozemlje rajha manjši drobci iz Es- tonske in Letonije. (Koroški Slovenec, 8. 11. 1939, št. 54). — 35. Die Neue Zeit, Celovec, 30. 10. 1947, št. 249. — 36. Prepis dokumenta z dne 16. 3. 1940 hrani arhiv INV. — 37. Poročilo DAG Gau- grenzlandamtu NSDAP z dne 8. 1. 1941 v arhivu INV. — 38. Obračun dela celovške DAG z dne 10. 11. 1940 v arhivu INV. — 39. Prepis sprem- nega dopisa hrani arhiv INV. — 40. Slovensko ime te vasi je Modrinja ves v občini Mitschig (Mičiče) v šmohorskem političnem okraju. — 41. Pismo deželnega vodstva NSDAP DUT z dne 15. 4. 1941. Prepis je v arhivu INV. — 42. Ste- nogram procesa v arhivu INV. — 43. Dr. Julij Felaher, Nameravana preselitev Slovencev na Koroškem in Gorenjskem, rkp. 1947, v arhivu INV. — Izpoved dr. Tischlerja na procesu proti Maier-Kaibitschu. — France Skerl, Koroška v borbi za svobodo, Koroški zbornik, Ljubljana^ 1946, str. 514. — 44. V pismu dr. Aichingerju, citiranem na procesu proti Maier-Kaibitschu, je Himmler — v nasprotju s to odredbo — zagoto- vil, da bodo izseljenci le rasno manjvredni Slo- venci. — 45. Odlok je izšel v internih navodilih, ki jih je Himmler izdal kot državni komisar za krepitev nemške narodnosti, pod imenom Men- scheneinsatz z dne 1. sept. 1941. — 46. Koroška v borbi, Celovec 1951. str. 19. — 47. Original hrani arhiv INV. — 48. Kopijo dopisa hrani ar- hiv INV. — 49. Kopijo dopisa št. 239/1Vb-1942 hrani arhiv INV. — 50. Originalno obvestilo Gaugrenzlandata DAG oz. W/D UC 9 KI SA iz prve polovice maja 1942 v arhivu INV. Obve- stilo pripominja, da se ni noben Kanalčan odlo- čil za prevzem posestva. — 51. Dopis št. 144 (Is) Za z dne 28. 11. 1941., v arhivu INV. — 52. Do- pis št. Zl. 5247/IV/h/1941. Kopija dokumenta v arhivu INV. — 53. Originalni zapisnik z dne 20. 10. 1942 UC K Vi/Schw/Sa v arhivu INV. — 54. Odgovor št. IF 140/42 z dne 28. II. 1942, ori- ginal v arhivu INV. — 55. Kopija akta UC Schw/Re z dne 7. 3. 1942 v arhivu INV. 56. Ko- pijo hrani arhiv INV. — 57. Slovenski vestnik, 27. 6. 1947, št. 6. — 58. Dokument hrani arhiv INV. — 59. Dr. Mirt Zwitter piše, da je imela najmlajša izseljenka Lojzka Tarman komaj 16 dni. Ta podatek se sklada z navedbo v knji- žici Vsem, ki so trpeli, Celovec 1948, str. 8—9, češ, da so med deportacijo (15. ali 16. 4.) »sloven- ski materi odvzeli prvo žrtev, nekaj dni starega otroka — mrliča«. — 60. Dr. Mirt Zwitter v zborniku Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 20 do 21. Tudi naslednji podatki so v glavnem vzeti iz te razprave in iz študije v Slovenskem vest- niku. — 61. O življenju izseljenk, ki so bile po izselitvi dodeljene posameznim družinam kot gospodinjske pomočnice, priča okrožnica št. 17/43 z dne 3. 5. 1943 Reichskommisarja za utrditev nemškega naroda v Nürnbergu. Podajamo jo v izvlečku. — Na glasove, da tretirajo delodajalci izseljena slovenska deldeta kot Nemke in jim nudijo zaradi pridnosti dodatke, okrožnica po- navlja delovne pogoje za izseljenke: 1. Prosti 139 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Čas. Izsel.ienke lahko dobijo dva prosta dneva na štiri tedne, najbolje skupaj. Medsebojni obiski deklet naj se po možnosti pretrgajo, enako tudi obiski iz Koroške. 2. Plačilo. Najvišja vsota je 20 RM, ki ne sme biti presežena. 3. Okrožnica ugotavlja, da so v zadnjem času prejele izseljen- ke zelo mnogo pisem v slovenskem jeziku iz Ko- roške (»iz izseljenih področij«). Delodajalci v zadnjem času tudi ne izročajo pisem, ki jih pre- jemajo dekleta v taborišču. Ciklostirano okrož- nico za gau Franken hrani arhiv INV. Glej tudi članek Ko smo bili izseljeni. Naš tednik — Kronika, 27. III. 1958, št. 2. — 62. Poročilo ma- jorja Kressa citira obtožnica proti Mainer-Kai- bitschu. — 63. Perkonigov apel Rainerju ni v celoti dostopen. Posamezne odlomke je objavil list Die Neue Zeit, Celovec, 14. 11. 1947, št 261: »Ich leite das Recht zu meiner Darlegung aus meiner Kenntnis des in Frage stehenden Ge- genstandes her, dann aber auch aus meiner menschlichen Pflicht, ein Unrecht als solches zu erkennen«. — »Ich kann da ich mich ehemals im Kärnter Heimatbund viele Jahre lang mit den nationalpolitischen Problemen in Kärnten be- schäftigt habe, zu der Aktion nicht schweigen, obwohl mir als öffentlichen Angestellten durch eine Verfügung des Kreisleiters die Äusserung einer persönlichen Meinung verwehrt ist«. — »Ich habe im Kärntner Heimatbund stets eine Verständigung mit den Slowenen zu erreichen gesucht, ich habe in Besprechungen mit deren Führern die Grundlage für eine kulturelle Auto- nomie, um welchen Preis der Friede im Lande zu haben gewesen wäre, festzulegen getrachtet, weil meiner Ansicht nach ein unbefriedigender Zustand nicht verewigt werden darf, ohne dass daraus gefährliche Folgen entstehen. Ich musste mich zu dieser Ansicht erst allmählich durch- ringen, denn nach 1920 war mein Urteil über das slowenische Problem in Kärnten durch die Trauer den Tod meines Vaters getrübt, der in- folge schlechter Behandlung durch die sloweni- schen Besatzungstruppen in Ferlach im Jahre 1919 gestorben war«. — »Ich kenne ihre letzten Beweggründe nicht, aber was immer sie auch sein mögen, keiner von ihnen kann das Unrecht und das menschliche Leid aufwiegen, das sie bewirken.« »Ich würde mich eines ernsten Ver- gehens schuldig machen und meinem Gewissen zuwiderhandeln, spräche ich nicht aus, was ein öffentliches Geheimnis genannt werden muss: Dass nämlich ablehnende Meinung über die Aussiedlung allgemein ist, nicht nur wegen der erschütternden Umstände, unter denen sie er- folgte, sondern wegen der mutmasslichen Folgen, die auch von solchen Leuten als unerwünscht bezeichnet werden, denen seit jeher eine starre, unnachgiebige Haltung der Minderheit eigen war. Also nicht allein menschliche Beweggründe sind es, die mich veranlassen, diesen Brief an Sie zu schreiben, es ist vielmehr eine höhere Räson die mich dazu drängt, Sie zu beschwören: »machen sie die Aussiedlung der Kärntner Slo- wenen rückgängig!« — »Verzeihen Sie, bitte, die offene, vielleicht zu kühne Sprache, aber ich kann, ich darf nicht schweigen, wo es mir mein Gewissen gebietet. Meine Stimme ist zwar nur eine einzelne Stimme, vielleicht aber hat sie einiges Gewicht dadurch, dass sie die Stimme eines Menschen ist, der keinen anderen Ehrgeiz hat als den, menschlich zu sein um Willen der Klugheit und der Wahrheit.« — 64. Ponatis od- govora Reichskanzlei prinaša Koroški zbornik, str. 513. — 65. Korospondenco o tem vprašanju hrani arhiv INV. — 66. To dejstvo potrjuje po- jasnilo priče dr. Wagner j a na procesu proti Maier-Kaibitschu. Povedal je, da so bili pred- logi za izselitev, ki so jih bili dali kreisleiterji, obsežnejši kot pa dejanska izselitev. — 67. Ko- respondenco o tem vprašanju hrani arhiv INV. V dopisu z dne 1. 7. 1943 DAG je Gaugrenzland- amt po Kaibitschevem naročilu izrecno prosil za morebitnega Kanalčana, »da bi do tega pra- vočasno mogli zavzeti stališče, ker Bilčovs zahte- va iz narodnostnopolitičnih vzrokov na Ogriso- vem posestvu odličnega naseljenca.« — 68. Ustrezno dopisovanje med DAG in župani hrani arhiv INV. — 69. Dopis Einspielerja DAG z dne 4. 7. 1942. DAG je napotila Einspielerja na Gaugrenzlandamt. Dokument hrani arhiv INV. — 70. Mitteilungen des Gauringes für national- sozialistische Propagande und Volksaufklärung NSDAP, Gau Kärnten, Heft 2, december 1942. — 71. Seznam prinaša skupaj z drugo Truppejevo korespondenco Pressedienst OF 22. 2. 1947, št. 7. 72. Slovenski poročevalec, 26. 6. 1945, št. 57 (nepodpisani članek dr. Julija Felaherja). — 73. France Skerl, cit. d., str. 514. — 74. Fotokopijo odloka, izdelanega po dokumentu v hrambi National Archives v ZDA, hrani arhiv IZDG. Nanjo me je opozoril tov. dr. Tone Ferenc, ki se mu za prijaznost najlepše zahvaljujem. — 75. Odredbo o dvojezičnem šolstvu objavlja dr. Jan- ko Pleterski v Razpravah in gradivu INV, št. 2, 1960, str. 59—61. Zemljevid področja dvojezičnih šol iz leta 1945 gl. v Razpravi dr. Vladimira Kle- menčiča v istem zvezku Razprav in gradiva. — 76. Kopijo okrožnice Gauhauptamta für Volks- tumsfragen z dne 15. 2. 1943 hrani arhiv INV. — 77. Po članku v celovški Die Neue Zeit 1. 1. 1954, št. 1. Der »Iltis«, so nacisti nameravali iz- seliti na podlagi izdaje 15 družin. Vendar pa je izselitev preprečil takratni vodja celovške var- nostne službe ing. A. J. — 78. Pismo citira ma- terial s procesa proti Maier-Kaibitschu. Tudi dru- gi podatki za leto 1944 so povzeti po tem ma- terialu. — 79. Kaže, da je bilo v celoti izseljenih kakih 6 nemških rodbin. O eni Markusa Zellniga iz Ettendorfa pri Wolfsbergu poroča Volkswille 3. 4. 1948, št. 78. 140