List 8. b. Tečaj XXXV ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. p o8iljaàe$* Ljubljani v sredo 21. februarija 1877 O b 8 © g : O vcenitvi zemljišč z ozirom na uravnavo zemljiškega davka. Kako se dadó senožeti zboljšati s prav majhnimi stroški. Kjer nič druzega ne rodí, rodi solnčnica. na pisma in jih napisovati. Slovansko morje t< Předpis, kako nove kolkovné marke (štemplje) prilepovati Turska politika muhasta. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. ljena kolikor je politióoih okrájev v deželi; cenilni okraji so zopet v vrstilne odseke razcepljeni in vsak odsek zopet v cenilne skupine po 20 in še več kata-sterskih občin; prav malo jih šteje pod 20 sosesk. Za vcenitvi zemljišč z ozirom 11a uravnavo zemljiškega davka. Čedalje bolj se tù in tam ugibuje, kako da bode svoje dobrotne vrste in svojo vrstilno tarifo; na to se izšla nova vcenitev zemljišč. vcenitev opira tako, da cenilei se morajo po tem stroji Nekateri trdijo, da tarifa ene soseske v primeri z na tanko ravnati. Pri tej vcenitvi morajo cenilci ne- vsako skupino je izvolila dotična cenilna komisija iz svojih udov po 2 cenilca. Vsak vrstilni odsek ima drugo pred ni primerna in vsem u« , iu daje to kaj čudno. Drugi pa --- — »...---—- -— prašajo: ali bo nova vcenitev gruntm da- ljiše od 20 in še več katasterskih sosesk pred očmi prenehoma dobroto in druge razmere posamesnih zem- vek zmanjšala, ker ^Jjih kmetovalce , ki so že zdaj dokazano s presilnim zem- strani pravični ljiškim davkom obloženi, strah navdaja, da ne bi se še kakor posebno Kranjske imeti, in druge k drugim primerjati, Če hočejo na vse biti. povikšal. * Ni V • našim pa hudo čuda, da glave beli Od cenilcev je tedaj dobra ali slaba vcenitev odvisna. Zaupati jim smemo, da svojo težavno nalogo vestno opravljajo, vsaj je ve-nova vcenitev zemljišč poljedelcem čina njih v vcenilne komisije iz vrste poljedelcev izvo- vsa rekoč njih obstanek od nje odvisen, nje izvrševanja čisto malo izvé. j je njih blagor in tako ljena, kateri dobro poznaj o težave, katere kmeta tarejo. Zalibog, da se od Ker imajo oni možje tudi većino v cenilnih skupinah, sme se od njih po vsi pravici pričakovati, da bodo svojo Sledeče vrstice so tedaj namenjene, kmetom našim imenitno pa tudi težavno nalogo po svoji najboljši vesti reč nekoliko pojasniti. Kdor trdi, da tarifa ene soseske proti drugi je zelo čudna in da ni v pravi primeri, ta nima prave vednosti o novi vcenitvi in ne pozna razloČka med njo in pa vcenitvijo po starem načinu. Nek daj je vsaka katasterska soseska bila zase in vednosti na dobro deželi svoji rešili. .Njih poštenje in čast je za to zastavljena. Ali bo pa po novi vcenitvi zemljiški davek ali niži. tega ne more nihče že zdaj zanesljivo • v * visi povedati, ker sterstvo še ni potrdilo, kar se bode do deželnih vrstilnih tarif dozdaj c. k. mini- onega Časa za- samostojen odsek, in je imela svoje dobrotne vrste in vleklo, ko bode centralna cenilna komisija na svojo vrstilno tarifo. Na podlogi te tarife, ki je pred Dunaji vrstilne tarife ene dežele proti drugi uravnala. začetkom vcenitve svojo stanovitno veljavo dosegla, so To se bo pa se le takrat zgodilo, kedar bodo ob mejab dotični možje v svoji soseski vcer.itev izvršili. je bilo gledati njimi, to je Njim vsake dežele, ki se z drugo deželo meji ? cenilci tù in na to, da se je vcenitev z bliž- tam vcenitev zemljišč dognali. ? .9 sosednimi soseskami, vjemala; treba Ce se vrstilna tarifa naše Kranjske dežele bistveno ne spremeni, in ostane taka, kakor jo je deželna ce- nilca komisija določila, smemo si gotovi biti, da bo pri zato bilo le zemljišča svoja in pa sosednih sosesk pred očmi imeti in zastran dobrote drugo z drugim primerjati. tudi seski opravljali, in se je tedaj v veliko soseskah ob Pa tudi omeniti to, da ondi, kjer se je od časa stare vce- Na ta način bila je vcenitev kaj lahka hitro izvršila, ker so jo domaći možje v vsaki so- , se je pa nas zemljiški davek vprihodnje niži, kakor je zdaj. Ker pa nas ni volja luči staviti pod mernik, zato moramo enem vršila. vse drugače pa daj po novi postavi nitve nerodovitni svét v rodovitnega (kakor na priliko Ljubljanski mah) davek zadel. spremeni!, bo dotične posestnike viši Konečno nam pa še nekaj na srcu leži, česar ne podlagi nove postave za vcenitev zemljišč namrec vsaka dežela v toliko cenilnih komisij razd da bilo bi boljše, da bi se vo živo poprosimo vse gospode, ki imajo besedo o vrstilne tarife vseh deželá že zdaj o začetku vcenitve ižvrševanji postave od 24. maja 1869. leta, naj ne zabijo o definitivno (konečno) uravnale. Cenilci bi imeli po- moremo zamolčati, in to * y važni tej zadevi resničnega pregovora, da „po toči zvoniti, je tem pri vcenitvi stanovitno podlago, tedaj bi Čisti prepozno". Ce je navedene postave cilj in konec le fiskalna donesek vsake parcele zamogli stalno določiti, m ne korist, onemoglo bode poljedelstvo popolnoma. consules u Zato ,,videant Vred. bilo bi se bati, da se vprihodnje njena dobrotna vrsta spremeni Tudi potem kasneje ne bilo treba novih cenitev in pa novih velikih stroškov kar v, v> u * v t on voav t , xvo.1 pa guuj , gulu v u 00 uuuo picpiiuai u ueprecenijivi njegovi bode neizogibljivo, ako se vrstilna tarifa kasneje pre- moči, in dokler bode kmetova!, imel bo zmirom po gnoJ gotovo se bode prepričal o neprecenlj njegovi drugači. Ta reč je resnega prevdarka vredna, zato jo dva taka toplo na srce pokladamo kup v doiočilnih krajih besedo. vsem oním, ki imajo o tem da sta veliko bogast , o katerih sme po pravici řeči njegovo f Hako se dadó senožeti zboljšati s prav majh Kdor ima mešan gnoj, temu tudi v suhih letinah ne bode lahko klaje zmanjkalo. Kdor pa je previđen s klaj rediti > zamore si več živine rediti, pa jo tudi dobro Vode nimi stroski? peljavati na travnike, ki niso močvirni Kdor pa svojo živino bolj krmi ta tudi ob enem skrbi zato, da mu dobro m rejena živina bolji gnoj daj v vuu " r c*vx ua ti c* \ uiivv^ uiou uiuu y nui ^ 11 njihovo rodovitnost s pomočjo vode povzdigniti, ni po in to pride potem polju gospodarjevemu na korist > vsod mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za izgled svojim Gospodar, ki travnike dobro obdeluj gnoj; vsaj umni gospodar vé, da vsaka travica potre buj ziveza > mlj ga pa jej ne more neprenehoma to 9 Tak gospodar j dom postaviti po znanem i se sme za eden pregovoru jvečih dobrotnikov človeštva kdor naredil. da tara liko dajati, kolikor ga rastlina potřebuj lié baže Gnoj je Hlevski gnoj sploh ne ugaja gospodarjem rastla, rastete zdaj dve > a t poprej ena trava y da bi z njim travnike gnojiii, ker bil bi predrag nica, s katero se dadó v j pozimi po snegu travniki gnojiti in bajarjev. — na vad ali Gnoj ? pomladi, pa tudi obležano blato iz pep ob vlažno- gorkem vremenu čez travnike raztrosen, po katerem posebno rade deteij (kromdirj ras tej y k r0 m p irj perje) y m (gip8) P in pepél od premoga, ki posebno kislim senožetim do bro tekne: to vse so dobri Najbolji gnoj pa med gQ0J semi > je m Kaj pa g (kompost) travnikom. ki je tudi najcenej ^ y • y m gnoj? Beseda že pové, kaj Kjer nie druzega ne rodí, rodí soloenica. Sèm ter tjè ima gospodar kak kos zemlje, kjer niô pravega pridelati ne more, a vendar mora davkarju tudi za ta ko3 zemlje štibro odrajtovati. Na tako nerodovitno zemljo priporoča se solnčnica (solnčna roža) iz sledečih vzrokov: . Kedar solnčnica cvete, je dobra paša čebelam ; 2. solnčnica naredi veliko zrna, iz katerega se dá dobro in prijetno olje za vžitek izprešati: . oljnate preše so za spitanje goveje živine hvale vredne: je, da je namreč zmes iz različnih zemeljnih, rastlinskih in živalskih stvari, na pr. vsake vrste smeti, sekretov mah gn0J iz »v, kurjek , pcjjci, aiuui^ujcvcu, blato iz grabnov , luž in bajarjev pepel 9 šuta, cestno pes itd 9 blato, drevesno listi krompirjevec, poljski plevél , apno, lapor , kaka crknjena mačka vse te stvari skupaj zmešane in dobro ob > 9 9 kruh . perje solnčnice zeleno je prešičem dobra klaja ; . lesnato ste bio se dá kakor konoplja rabiti. Indijanci posušeno seme zmeljejo v moko in si pekó iz nje Ali ne kaže vse to, da solnčnica ne zasluži, da kme tovalci ž njo ravnajo kakor mačohe s svojimi otroci! ravnane dadó dober mešan gnoj Kak s e di tak ga°J V V 9 Gospodar naj naredi iz imenovanih stvari kup na Podučne stvari. štiri vogl 9 mesne leg do l1/g metra visok, tako da med posa nega ali druzega imenovanih gnojev neko liko slamnatega gnoja zvrstoma polo in kup pridno z gnoj poli Tako pravljeni kup pa se ne m vani nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri pol ne pride skozi in skozi, in ravno zato, da se kùp kako nove kolkovné marke (štemplje) prilepo- vati na pisma in jih napisovati. Ob novem letu smo za koleke (štemplje) dobili zmirom rahelj obdrží in pa zato, da se različm tvarine nove marke, ž njimi vred pa tudi ministerski ukaz, enakomerno skupaj mešajo in potem hitreje razpadejo kako ravnati ž njimi, da je prav in da se Človek ob- • % € 1 1 ^ 1 . « 1 t • fe t r ▼ t t ■ « in sprstenijo , se mora kùp čez poletje dvakrat a to krat přemetat eden poleg druzega napraviti. Nihče naj se ne ustraši snetega. varuje škode. Ker je ta poduk potreben skoro vsa- taka kupa se morata kemu, zato ga podamo svojim bralcem na kratko po- tega dela; ako danes en del kupa premeće 9 enega in tako y juti zopet Kolkovné marke (štemplji) se morajo priiepiti na pridnostj Vsaj naprej, je pcrtem to delo kmalu oprav- papir, p redno se spiše pismo, ki mora imeti kolek 9 se tudi gore prestavijo s trdno in marka 9 ki se potem še } ko je ze pismo spi Kdor celo leto nabira gradivo za tak gnoj • t i I ft • • • • 1 ft 1 1 • 1 aí kup in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor toliko ga zmirom spomladi na kùp tako naklada, kakor smo sano, přilepila Čez vrste, ne veljá nič, s takim pismom , kakor da bi ne bilo kolekovano <štem- tako rekli 9 polet pa z ga°j poli in premetuj 9 zmirom imel dva kompostna kupa; st se potem pozimi na travnike izvozi, na majhn zloži. bode kùp kup se ravna pijano). Od pisma mora vsaj ena vrsta, nikakor pa ne nadpis (naslov) ali podpis iti čez kolek pod kole-kovnim znamenjem v ravni crti, toraj mora biti marka m kedar vreme pripusti, po travniku razmeće in pa 8 pripravno brano ftrnasto) enakom razdeli en del Ce gospodar tako ravná, je v stanu jih travnikov pognojiti in to z dobrim gno- popisana na spodnjem pobarvanem delu. Pri blanketih (litograíiranih ali tiskanih pismih) se mora kolek na prostoru za rokopis prihranjenem prile-ko leto piti tako, da gre vsaj ena vr3ta rokopisa čez marko. lem 7 katerega si je skoraj zastonj napravil Moč Nikakor pa ne sme marke tišti, ki dela pismo, za-znamovati s pečatom, ampak marka mora popisana biti. mešanega gnoj trpí t, in ta njegova Po 14. ukaza od 28. marca 1854. leta kolek moč se kaže posebno v tem evela s travnik y mah 1 n druzega pi rasti začne in pri tleh posebno gosta in krepk y ne y g s takimi dobra trava pismi, pobotnicami itd. se ravná, kakor da ne bi bili liko ako ni po tem načinu popisan veljá 9 Kdor je enkrat skusil tak kolekovana; ravno tako je s pismi, če marka ni cela f pravljati mešani pretrgana in potem zopet skup zložena, če prav so ko sovi ene in iste marke. Kolkovné marke moraio biti I # ^ J cele m nepoškodovane, tudi ne sme se jim nikjer poznati, da bi bile že kdaj rabljene. Vse to določuje §. 3. ministerskega ukaza od 28. marca 1854. leta. o >N GS N © >N 0 (0 N Kaj pa zdaj, ko zdravniki vsi, ki so dolgo bivali v Carigradu okoli „bolnika" na smrtni postelji ležečega in mu vsakovrstne dekokte zapisovali, on pa nobenega ni hotel piti, so zapustili Turčijo? Tako vpra-šanje si dandanes plašno stavi posebno dvojica, ka-tera třepetaje gleda v daljavo ter ondi vidi strasno pri-kazen, ki jo zovejo „slovansko m or je", ki se proti njej valí preteča jej — vsaj po njenih mislih — po- gubo. Ta dvojica so oni Nemci in Mag jari, ki si * Avatrijo in Ogerako domišljujejo za gr a j V V f ODI sami lastniki, vsi drugi narodi kateri so valovi razbijajo in katero njim tlacani ? ,Strah je dobra reč" pa pravi star pregovor ; Evropa zategadel mora podpirati vsa o da se tolažijo Magjari in njihovi prenapeti strah je tudi mogočen gospodar, kajti skušnja uči, da združi popolnoma nasprotne elemente. Vsaj je doka- , da se ob povodnji na kaki višini zberó take ži- . če prijatelji! Ce prav bi přivřeli slovanski valovi, ne bodo pili vsega pod ? ampak prizane bodo Slo zano dobra in pravična duša, ki še prevečkrat daje milost ki se sicer do smrti preganjajo , in da volk vali j pride v hlev med ovce in se vrata za njim zapró, se stisne v kot in ne storí ovcam nič. Tak strah je tudi združil Nemca in Mag jar a, ki sta si o mirnem času huda protivnika bila. Vsaj je tam bi bila stroga ostrost na pravém městu tedaj kedaj „slovansko morje" poplavi Magj Ako ne bo tam UJ^IJV fjv JL»j. a, gj Ck L O , U G Lit» astalo nerodovitno, smrdljivo močvirje, ampak ro- dovitna zemlja, katero bo obďelovala pridna roka bo vladala pravica in milost t IQ všemu svetu znano, da so Dunajčanje pred 1. 1848. cele kupe smešnih pravljic (anekdot) imeli o Magjarih, ki so jih za najveće bedake proglasovale ; dandanes pa jih čislajo za razsvitljene sodružnike. Turska muhasta. Ni nas volja preiskavati, v kolikem ta str 'a Nemcev in Magjarov pred v si kim morjem a opravičen; a toliko je gotovo, da si bolj strašnega mislijo, kakor je. tega „bav-bavať t Strah pred slovanstvem v Evropi ni nova pri- ki Je izrekel kažen ; imel ga je že Napoleon „o 50 letih bo Evropa ali moskovitska (slovanska) i a y ali Et meminisse juvat. Kaj navadna prikazen v zgodovini narodov je ta, da se nekatere dogodbe večkrat ponavijajo. Ta prikazen je naravna, ker narodi nikdar hipoma ne izgubé vseh svojih posebnosti, svojih šeg in navad, katere pa zopet^provzročujejo to, da se marsikaj pri njih ponavlja. da mu drugoverec prasè. Ni tedaj Turka posebna lastnost je ta ni člověk } ampak „gjavr (( pes pa republikanska." To prerokovanje se sicer ni se čuda, 8 takim ne ravná po ôl0veski? zlasti če mu ne spolnilo, vendar pa Nemcem in Magjarom veàno po drži obljube ali prisege, katero mu je dal, če tudi le ,SiIa kola lomi" usesih šumi in jih delà tako slepe , da že v Tur či ji prisiljen. rwu^ j vidijo močno jéz „slovanskému morju". To posebno bistroumnemu Turku. veljá o Magjarih, o katerih so Němci sami prepričani, feelj", takrat tudi on moli — z u s tn i cam i, v srcu pa da jih valovi tega morja gotovo požró — prej ali slej. kolne, ali po naše: „z eno roko prisega, z drugo pa v ^é! I\ Z VN t-1 « AfV% rw X /\ M A Ir i« ^ /% rv M A /í í A ITkA rr A r\ n TI /V A Ir rw f* ( ( l ^ rfc M ! ^ yv rsm ^ ^ I ! ^ ! « «« U ^ ^ • U /J m m ^ kelj takrat tudi on moli ta pregovor je znan tudi Kedar pa pride Evropski „par z ustnicami, v srcu pa Strah je pa tudi smešna reč, ker je povod temu, da se člověk v marsičem prenagli in pride popolnoma ob pamet. Iz tega izvirajo menda vse simpatije olika- zepu figo kaže misli držati Da prisege ali obljube nikdar ne > to je po veem tem verjetno vsakemu. Te misli so mi nih ljudi do Turkov izvzemši Angleško, ki Turčijo 8klicale v spomin obravnavo o miru ) ki so ga Turki leta 1855. v Parizu sklepali. brani iz samopridnega namena. Ta kurja slepota je Glavni poverjenik Turčije bilje takrat A li-paša. Ko ta&a ) da jim kaže Rusa v podobi strašne zveri, je spoznal, da Evropski pooblaščenci, čeravno so bili Turka pa v podobi lovca, ki tej strašni pošasti preti nekateri med njimi bolj mehkega čut ja, ne kažejo samo s smrtno kroglo. Jemlje jim pa tudi pamet, ker, če bi še kolickaj imeli, lahko bi umeli, kako strašen bi čija ne zób, ampak jih je tudi volja vgrizniti, če bi se Tur- bil Turčin vsemu svetu podala t je stopi i jo ima Rus. 7 ako imel tako moč, kakor rencah Midhat-paša kakor o sedanjih konfe-nenadoma pred-nje s popol pa kroták slon Pametnim ljudém se zdi Rus velikansk, nim nacrtom ustave, ali, kakor so takrat rekli, reformo, ki je kristjanom obetala še mnogo več, nego so Evrop- ki tistega pomendrá, kateri ga zdraži aimaa oivsu, rv i ig uoicga puui&uuia^ aaitu « i/ui aeji »i jv aiioijauviu w ut/iaia o^ uiuugu t eu, uc gu ou jjviup- Turči ja pa krvoločen ris, ki mori in mori, dokler ske vlade zahtevale. Ali-paša sam je prinesel v zbor ima kaj če tudi le iz veselja do mesarstva. Kaj ko ta „hat huymanum f bi ta ris postal slon! to je najviši ukaz sultanov, rekši da njegovega vladarja milost podělí prostovoljno vse to Strah je pa slednjič tudi žalostna reč, ker delà svojim kršćanskim podložoim, tedaj ni treba Evropej-ljudi krivične. Kaj druzega, ko krivica, je že ta cem nikakoršnih garancij več, kajti „padišaha" (sultana) strah pred slovanstvom sam na sebi? Ali ne kaže slo- beseda je sveta, nepreklieljiva. vanstva v podobi vse požirajoče, vsaki omiki nasprotne pošasti, zoper katero nobeno orožje ni prehudo? Je Ko se je ta „hat" v Francoskem převodu prvikrat bral zbranim poobíaščencem Evropskim, so kar vsi str se tako orožje ne rabi povsod in vselej zoper Slovana, meli nad njim; potem pa so jeli majati z giavami in kjerkoli se prikaže? Ali se s tem ne godi huda kri- pretrgaii posvetovanje, češ, da zdaj jim je treba novih vica Slovanom , ki so, kakor zgodovina vseh vekov informacij od vladarjev svojih. Sošli pa so se drugi spricuje , mirni Ijudje in nikomur ne storé nič žalega, dan posebej brez Aii-paše in po obsirnejem razgo- ampak elementom vaja, preradi in po-;osto še pokorni služijo tujim varjanji so sklenili tlačilcem svojim? da se sultanov „hat vzame za po- Kdor prezi na tolo- roatvo miru , da je tedaj sultan sam oagovoren za to f bo streljal tudi po svojem prijatelji, če ga v tèoii kar v njem obeta kristijanom. zagleda pred hišo. Koliko křivic so prestali Slovani že tem zavoljo tega strahú! Kako žalostno pa je pa so stopili psu na rep. Kajti komaj je y da so pri bilo to izgovorjeno, že se oglasi Ali paša in gíasno narodih, ki se ponašajo z omiko, še strahovi tako mo- protestira zoper to ) da se to ) kar sultanova „sveta" gocni f Magjari pravijo so najbolj azpostavljeni va- ako volja daje svojim podložnim, jemalo za poroštvo ; to je no tra nj a zadeva Turčije, v katero se miru noben inoatranec vtikati ne smé y suit an pa je pre- > se lovom „slovanskega morja". Mi tega ne tajimo; mora biti, bode tudi. Nek nemšk pregovor pa pravi: sveta oseba, da bi se za to, kar prostovoljno obeta „kar ni močnó , da se vzdrži, zasluži , da se pogubi." poroštvo zahtevalo. In posrećilo se mu je pridobiti za Koliko narodov je v preteklih stoletjih že poginilo, ker to misel tudi pooblašeenca Avatrijskega in Angle- da se obranili ! Ma- v sebi niso imeli dovolj mocí, gjari so si sami svesti, da se valovom slovanskim za škega; Francoaki in Pruski pa sta potem zahte- vala f da se ta » bat ťí trdno ne bodo mogli upirati priloži protokolu kot „akt"; tudi potem ne ? ce jim tudi to jima ni obveljalo; „hat" je bil v protokolu al s kot zavezniki priskočijo Němci, ki res zdaj pravijo, da par besedami omenjen , in mir aklenjen brez ozira na so Magjari podobni kobili moatú, ob kateri se slovanski akt „najviše sultanove milosti". Kako je sultan spolnoval to, kar je svojim kršćanskim podložnim v onem najvišem ukazu obljubil, kaže zgodovina od 1855. 1. do zadnje ustaje. Kakor je sleparil tedaj Ali-paša Evropske vlade, tako jih je hotel tudi zdaj Midhat-paša; kajti nacrt Ali-pašine ustave je Midhatovi ustavi podoben kakor jajce jajcu. Ali-paši se je posrećilo v Parizu ope-hariti Evropo, Midhatu pa — zdaj ne. In zakaj ne? Zato, ker je Ruski pooblašóenec general Ignatiev za-gledal zajca za grmom. Rusija vé, da Turku ni nikdar nikoli nic upati. Tako se je ta pot konferenca razbila, ker so morda tudi drugi pooblašćenci Evropski spoznali švindel s „Turško ustavo". Midhat-paša pa je bil zapoden, kakor zapodi gledisčni vodja vigralca, ki svoje naloge ne izpelje po volji njegovi. Ce bi se konferenca v Carigradu ne bila razbila, ali z drugimi besedami: če bi se bilo Midhatu posrečilo vjeti Evropske vlade na lima-nice, bil bi danes tako mogoćen v Carigradu, da bi bil lahko prekucnil še dva ali tri sultane. Prihodnje dogodbe bodo kazale, je li to resnica, &li ne. Mnogovrstne novice, * Luna bode popolnoma mrknila 27. dne t. m., to je, prihodnji torek zvečer ob poli osmih. Ce bo noč jasna, bo to lepa prikazen, ko bode popřej svetla polna luna otamneti začela zato, ker bode zemlja stopila med njo in pa med solnce, od katerega luna svojo svitlobo dobiva. * Se bolj mehkih zim, kakor letosnja1 nahajamo v starih kronikab. Leta 1272. je drevje zeleno ostalo do svečnice, tiči so meseca svečana valili. Leta 1421. so drevesa cvetela suŠca meseca, trte pa aprila, isti mesec so bile češnje zrele. Leta 1572. je bila zima vsa podobna uni 1. 1272. Leta 1585. je rž o veliki noči klasje delala. Leta 1538., 1607,, 1609., 1617. in 1659. ni bilo ne snega ne mraza. Tudi zimi leta 1807. in 1847. ste bili posebno topli. * Velike povodnji so bile přetekli teden v Svajci pa tudi na Českem je Moldava, in na Dunaji Donava aeló velika bila. Naši dopisi. V Gorici 18. febr. — Naš deželni zbor je bil spre- jel prenaredbo tistega paragrafa deželne ustave, vsled katerega morajo deželni odborniki stanovati v Gorici. Te nove postave, ki je dolocevala, da zamo-rejo odborniki biti tudi zunaj mesta stanuj oči poslanci — ni potrdil presv. cesar. Vse ostane tedaj pri starem. — V torek, 20. t. m., opravi naš novi župan, g. dr. D e p e r i s, postavno prisego v novi mestni dvorani. Najviši sklep njegove potrditve je od 2. t. m. — Kakor lani, tako se tudi letos naši posest-niki in umni kmetovalci shajajo vsak torek v gostilnici pri Brandtu in imajo tu veščaki kmetijstveni govore. Dne 26. t. m. bo govoril dež. kmetijske šole prof. dr. Konig o predmetu „Vino in kemija". Nada-Ijeval bode svoje razprave o vinstvu 5., 20. marca in 9. aprila. — Pustna „kor sa" je bila srednja; gledav-cev je bilo veliko, toda niso imeli posebnega gledati. Odkar je bila pri nas ta veselica malo da ne opusčena, ne more več oživeti tako, da bi bila stari, sloveči Go-riški korsi vredna naslednica. Opustili pa so bili naši plemenitaši korso tista leta, ko se je bila začela buda trtna bolezen (od 1852. ali 1853. naprej). Prve korse pa v pustno nedeljo še celó bilo ni. Ni bilo namreč ni enega voza; pač pa obilno zijala prodajocih ljudi. —■ Bolj ko pust me mikajo že spet moje ciprese pri Kapucini h. Drevesa, o katerih sem govoril uni pot, so tista poleg ulice, ki drži proti Tržaški cesti; ali — te dni je mestno starešinstvo spet sklenilo, da se ima tudi na drugi strani — tje proti Podturnu — ulica razširiti. V ta namen prodajo Kapucini nekaj metrov vrta in — drugo lepo vrsto staro-častitljivih cipres. Takrat je starešinstvo že naprej — brez vrtnarske komisije — sklenilo, da se morajo ciprese odpraviti. Jez no vem, zakaj tudi na tej strani našo mestno gospodo ciprese v oči koljejo; znabiti, da jim dišijo preveč po — samostanu. — Ne dalec od Gorice (pa za zdaj ne smem povedati, kje) so našli lep in dobro ohranjen rimljanski mozaik, katerega dobi brž ko ne deželni muzej. Poprej ni bilo nikdar nič slišati o staro-rimskih starinah v tistem kraji. — Zdaj še o — vremenu kaj. To je zraven cipres gotovo mojih dopisov najnedolžniši predmet. Imeli smo dneve přetekli teden, o kterih naši tuji — „Nizzanski" — gospodje pravijo, da pri njih še maja meseca tako prijetnih ni. Včeraj pa se je bilo napravilo za dež; ali — po noči je zametlo vse polno snega po gorah; vsled tega se je nebo razjasnilo in v naši Nizzi je spet lepa spomlad — bis auf weiteres. Zdolnji Zernon na Notraujskem 17. s več. J. P. S. — Ker imamo zmirom voljno vreme, smo pričeli trte ob-rezovati, ki so prav zdrave; al drugo drevje, kakor hruške, jablane itd. ne kaže, da bo cvetelo. — Naši vasčani so se hvalevredno delà poprijeli ; vedno delajo zdaj na polji : kopajo kamnje, popravljajo poti, cesto po vasi in do cesarske so tako lepo napravili, da je kaj, tudi 2 nova kanala so dodělali, ki sta bila silno potrebna. Največ zaslug o tem si je pridobil naš podžupan Andrej Baša in pa naš grajščak Fr. Skribani. Da si ništa ona dva toliko prizadela, še zdaj bili bi imeli staro zanemarjeno grdobo. Zato smo jima jako hvaležni. Zdaj je naša vas vsaj vasi podobna. Kjer vlada sloga , se prav veliko lepih in koristnih reči z zedinjenimi močmi napravi i — Tudi za drevje so se naši ljudjé poslednja leta vneli ter ga prav marljivo sadé. A za novce in za živež jim gre jako trda; vsaj to je sreča, da nam je Bog dal letos dobro zimo. Ce-bele so pa vendar zeló pomrle, tako, da nekateri panji so nad polovico delavk zgubili. Meni, ki sem jih pustil 17 čez zimo, hvala Bogu! ni do zdaj še nobeden po-polno umri. — Pustne norosti so minule; al pri nas to je skoraj po vsem Notranjskem, ni skoro nikoli tako tiho in mirno ,,pasal" pust, kakor ravno letos. Ljudje so krotki, ker jim vsega primanjkuje. Iz Kranja 17. febr. —p— Danes nas je zapustil profesor tukajšnje gimnazije Karol Glazer, vsled minister-skega ukaza od 10. t. m. ,,stante pede" premeščen v Wei- denau na Slezko, odkodar na njegovo mesto pride nek 8uplent — trd Nemec. Osupnilo je to nenadno preme-ščenje vse naše meščane tem bolj, ker je profesor G laze r bil velespoštovan učitelj, mož mirnega značaja, obnašal se v vsacem oziru izgledno. Edina pregreha njegova mora po takém le biti to, da je poleg izvrstne učiteljske sposobnosti bil pošten narodnjak in čitalnici naši v pevskem oziru marljiv podpornik. Po vsem mestu gre glas, da ga je denunciral neki „kolega", ki ga tudi nasprotna nam stranka tako pisano gleda, da mu je iz kazine slovó dala. O tej dogodbi zdi se nam pa to dvojno še posebno čudno; prvič to: naša gimnazija bila je osnovana za narodno gimnazijo, to je, s slovenskim učnim jezikom, in zdaj daje nam — Nemcija učitelje; drugo čudo pa je to, da ima vlada denarja dovolj za stroške tacih premesčenj, za poplačanje stvarnih potreb- ščin naše gimnazije pa vinarja nima! Ves drugi komen- davka. — Prihodnjo nedeljo bode pri kmetijski družbi tar tej dogodbi y ki Je t) drugi natis" Šukljeve afaire, razgovor o gozdnih in pasnih nadlogah na Goren- skem. Na ta razgovor pridejo zastopniki Kranjske obrt- prepuščamo našim čitateljem samim. Brezovice nad Ljubljano 13. sveč. M. S. (Nad- nijske družbe in pa zastopniki 4 "prizadetih "občin na No- Gorenskem. PaČ živo bi bilo želeti, da bi se večletni loge povodmj; najdbe v močvirji.) Naj tudi jaz vicam" kaj poročam. Zimo imamo prijazno; ozimina razpori med tema dvema strankama pravično poravnali! kaže dobro, al kaj, vsaj je ta Kananska dolina tudi — (V seji dež. odbora 17. svečana) se je na znanje potopna dolina! Preteklo leto bili so obilni pridelki pod vzelo poročiio županstva v Planini o sklepih in marlji- neusmiljeno vodó ; ozimna žita je deloma požrla v svoje vem postopauji občinskega odbora, da se požiravniki in žrelo in isto tako je drugi spomladanski pridelek zopet tomuni ob Uncu v Planinski ravnini iztrebiio in odtok * _ * m m, « é v--«»» ^ « -v * w—. v svoje žitnice skrila. Kedaj jih odpre, to le sam Bog imenovane vode pospešuje in povodenj zabraňuje, ter se vé. Da pač skoro pogledal na to neizmerno prazno dolino, kjer mnogo družin že kliče: Gospod če ne, poginemo je 8klenilo, da 9 resi nas y I Ker sem že veckrat slišal bral y pa tudi y da je gospod Peru ci našel na močvirji pri Igu se deželna vlada naprosi za izplačevanje podpore, katero je ministerstvo kmetijstva v ta namen přivolilo. — Posestniku Martinu Peruci-u v Lipah se dá nalog, da pregleda in se prepriča , katera veliko starín , naj tudi jaz povem nekaj od mojega so- spadajo k ozemlji Ljubljanskega močvirja zemljišča da daj o w m«^* AU y «j «^J J L «V/JA^ I V' v% WJ-řMUMlJ V U. LM A j A j U j UtLiUi^VgU LU » »1 j C* y U CM OU UC) seda Jurija Ovna iz Brezovice. Ko je mož štore kopal, pod postavo o osuševanji in obdelovanji tega močvirja je pod nekim štorom našel o peko (cegel) take veli- — Nekaterim občinam se je dalo privoljenje za po- ? kosti decimetrov na vse 4 vogale, debela pa je 88 milimetrov. ki se sedanji čas ne nahaja nikjer ; ona meri 57 biranje občinskih přiklad. Iz obširnega poročila, ki nam ga je si. hra- Silno stara mora biti ta stvar, ki je globoko pod štorom nilnica Ljubljanska včeraj poslati blagovolila mo- ležala. Kdor jo želi videti, lahko jo ogleda, kakor sem remo v današnji list vzeti le naznanilo podpor, ki jih rekel, pri Juriju Ovnu na Brezovici. Je darovala različnim zavodom, namreč : magistratu za Kokrice nad Kranjem. — Zopet pridem s ponudbo Ljubljanske uboge 2500 gold., čitalnici za obleko revnih sadnjih divjakov in sadnih dre ves mnogovrstnih otrok 100 gold., ubogim učencem gimnazije Ljubljanske plemen in pa s ponudbo lončenih cevi za vodotoče 200 gold., Kranjske, Novomeške in Kočevske vsaki po in pa za drenažo. * " ....... sem prav veliko jabelčnih in hruševih divjakov že pro- 100 gold. Na jesensko ponudbo v „Novicah" 100 gold., realke Ljubljanske 200 gold., preparandije y dal triletne po 1 krajc., stiriletne pa po pa jih imam še več tisuč na razpolagaoje : dve in krajc. ✓ mestne Ljubljanske ljudske sole 100 gld., mestne 200 gold., za pripravo učnih pripomočkov v Visoke ljudskih šolah narodni šoli 100 gold., „schulpfennigu (( cepljene jablane dajem po 30 kr., hruške po 40 100 gold., Ljubljanski nunski šoli 200 gold., nunski šoli krajc. y tudi pritlikovcev imam obilo in jih proda- v Škofji Loki 100 gold., protestantiški šoli 200 gold. jam jabelčne in hruševe po 30 krajc. Lončenih oskrbovalnici malih otrók 200 gold., bolnišničnemu pod- cevi za vodotoče in drenažo, po mnogih skušnjah po- pornemu društvu 100 gold., požarni straži 200 gold. trjenih y XU Ui VUUUU , J/U LUUV^IU OliUUUJMU j^UlUUUlU U1 UOtT U 1 VV gUlU. , ^UAaiUl oua/il iVV gUlUl^ se dobi zmirom pri meni na izbiro z manjšimi otroški bolnišnici 200 gold., revnim bolnikom o zápustu ali večimi luknjami, katere izdelujem z mašino, ki mi tukajšnje bolnišnice 200 gold., ubogim Kranjskim dija-jo je si. kmetijska družba na posodo dala po pritrjenji kom na vseučilišči v Gradci za brezplačni obed 150 gld., c. kr. ministerstva poljedelstva. Nedavno smo na graj- invalidni blagajnici 100 gold., v podporo tukajšnjemu šČini na Go vnik u velik travnik drenažirali. Most poleg Ljubljane. ndrej Net, posestnik. gledališču 450 gold., revnim učencem Novomeške ljudske šole 100 gld., Ljubljanski mestni godbi 200 gold., revnim Pri novi volitvi župan- učencem živinozdravniške šole Ljubljanske 100 gold. st va za našo obcino 17. dne u. m. so bili Martin^Bav- Ljubljanski mestni dekliški šoli 100 gold., ženski pre dek, posestnik v Udmatu,vza župana, Jakob Siška parandiji 100 gold., delavskemu društvu 50 gold. y za iz Hrastja, Janez iz Most za svetovalce izvoljeni. Birk iz Smartna in pa Janez Crne izkopavanje stavb na kolih na močvirji 100 gold. v Cili O ICI V KJ ±X€AI AV/llii 1J Ci JLUUV> Y JLX J 1 1VV y Cl* beni šoli filharmoniški 150 gold., društvu katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gold., Kočevski dekliški šoli Izubijane. O politiških in vojnih zadevah, ki jih svèt s strahom pričakuje, je še zmirom vse nejasno, 50 gold., društvu sv. Vincencija St. Jakobškemu 100 in bode tako dolgo, dokler Rusija ne dovrši priprav gold., tukajšnji hiralnici 200 gold., dečki zavetnici 200 za boj. Bank inih obravnav med Avstrijsko in Oger- gold., Loschnerjevi ustanovi za vdove in sirote zdravni- sko vlado ni konca ne kraja, al bati se je po poslednjih kov 100 gold. — Ostalo poročiio iz občnega zbora hra- poročilih, da ne bi obveljala zmaga Magjarom, kateri nilničnega 19. dne t. m. objavimo prihodnjič. nedeljo je počastil gosp. mestni župan dr. J. marka — ki jih je nekdaj izustil o potrebi, da se sre- Bleiweisa s svojim pohodom in mu izročil v lični obliki dišče (Schwerpunkt) Habsburške monarhije preloži v diplomo castnega meščana Ljubljanskega, za ka- Budapešt. Tega proroka se držijo Magjari — in za terega je bil že leta 1867. imenovan. ne zabij o besed doslednega protivnika Avstrije Bis Villagos pride maščevanje « (Pred porotno sodnijo) so u nid an prišle prav ža (Iz družbe kmetijske.) Vlogo Ljubljanskih lostne dogodbe v obravnavo. 18 let stari fant Janez mesarjev, s katero so prosili koncem lanskega leta Keber iz Studenca Poljske fare je ponoći zadnjega dne lanskega leta med tepežem v krčmi fabriškega * « i m m m m ^ il po družbo kmetijsko, naj se ona potegne za to, da se dav- kovska tarifa za te leta v točki 10. in 11. drugače delavca Kočevarja s kolom tako silovito udaril glasi, je si. finančno ministerstvo z odpisom od ugodno řešilo, sklicaje se na ukaz od 18. avgusta I860. É t. m. glavi sita : y da je drugi dan umri; al živina še ni bila krvi : malo ur potem je Janezu Borštnarju z motiko po katerem imata mlečna zoba klešnikov zna- razbil obe čeljusti. Hudodelee, ki je bil že d vak rat menja biti y ali tele ni še leto staro aii pa je že. Po poprej zarad enacib silovitosti kaznovan, je deloma ob-dopisu c. kr. finančně direkcije je si. ministerstvo tudi stal tíudodelstvo. Porotniki so ga krivega spoznali in ukazalo , da se ima oni ukaz naznaniti vsim tištim vžitni davek od klavne živine pobirajo. y ki 8odniki na 7 let težke ječe obsodili. To Je eden razglasom pri nas vkljub vsem dobrim naukom žalibog ! še zmi-teh določeb , kako se ima davek od mlade klavne go- rom navadnih krčmarskih pobojev. Nenaden umor pa, vedi pobirati, se bode konec storil mnogim prepirom, da je oce svojemu Komaj tednov starému otroku ki so dozdaj bili med dacarji in mesarji zarad užitnega (hčerki) z mišico zavdal, obravnala je porotna sod- 63 (Slovensko gledisce.) Zadnji dve predstavi ste srednje obiskani. „Cevljar-baron" je bil druga je to hudodelstvo doprinesel iz vzrokov, ki porotnikom leta bolje igran, gladkeje se je ponavljala resna igra samim niso bili do ^—- — ----J- T\r nija 12. dne t. m. France Ri vec, 26 let star ože njen mlinar, iz Starega Boršta v okraji Litijskem domá, bili osm i lu uiou u m uu dobrega jasni; obstál pa je sam, ua ,, * ujuuijauv ju u«jmu m uun\w jl i^o . » je otročiču (drugemu iz tega zakona) kosček mišice v torek 26. dne t. m. pa se bo prvikrat predstavljala Be- M VI ^ U ! I "P* n Ut Uli rt n r»/\i /\ r* trt s-v rt in wt. i Mtt rai n/\l A/lilr rt /\Tfn TTArt A I H 1 A»t»n TT A H Ain^ll n Dhiti/IiIiaU da ,V Ljubljano jo dajmo" in burka „Krojač Fips usta vtaknil. Da bi bil s svojo ženo v nemiru živel, nediks-ova vesela igra v 4 dejanjih ,.Banditje > ni se moglo doloćno razvideti iz njegovih govorov pred todnijo; rekel je le, da je to storil zato, da naj bi Bog punčiko k sebi vzel, mislé, da ni njegova. To je pa esko mirno in priprosto pred sodnijo pripovedoval, kakor Cenče iz Ljubljane. Spisuje narodni postopač. pa ne bil nic hudega storil. Da ne bi bil zdrave pa- meti, ni se moglo razvideti; sodnija tudi tega vprašanja ni stavila do porotnikov. Hudodelstvo samo po sebi in hudodelec sam po sebi: oboje je vendar mislečemu člověku psihologična uganjka. Porotniki so Rivca za vrat-nega umora krivega spoznali in sodoija ga je obso-dila v smrt na vislice. (> 1. epistel. Kaj je novega v Ljubljani? a prašajo povsod člověka, ki pride iz glavnega mesta Slovenije, in komaj se je nekoliko oddahnil, že mora pripovedovati. Gorjé mu, Če nič ne vé! Brž zagleda krog sebe obraze kisle iz katerih je zginila vsa prijaznost. Tudi „Novice" so tak 9) pot (( 9 ki vsak teden po en- hh^i ^^^HmmH narejene, 3 do 7 let stare, s krepko in močno postavo, lepo bojo, živahne pa ne hudobne, in sicer zdrave so po razglasu c. kr. ministerstva kmetijstva povabljeni, naj to pismeno do 31. dne sušca naznanijo ,,deželni ko- krat prihaja z Ljubljane. Da-si prinesó poln koš novic z vsega svetá, jih prinašajo nekaterim bralcem morda vendar-le premalo z Ljubljane. Vsem tem bom skušal vstrezati jaz; zato sem najel si za dragi denar vsake vrste ljudi, moške in ženske, in si osnoval „kundschafts- za misiji za konjerejo" in v tem pismu povedo ceno katero jih prodadó. Tako naznanjene žebce bode ob 9 ki bom svojem času oficir ces. žebcev ogledal, in taki > ki jih poljubilo bureau", da mi donašajo vsakovrstno robo potem svojim bralcem zastonj prodajal, zadovoljen s tem, če čenče moje namen svoj dosežejo. Zacnem naj z velikánsko slovesnim pogrebom, o katerem še zdaj vse govori, čeravno ni pel pri njem veliki zvon. Pokopan je bil velik mogoČnež, ki je več ko pol Ljubljane vodil za nos, njemu na Čast se je potrošilo veliko denarja. Zato je bil pa tudi pogreb (Poslano.) Nekemu gospodu se je v „Danici" njegov sijajen tako, da ne vem, če bo kateri izmed Du- on ne bo izvrgel, imajo se pripeljati na štacijo, kjer žebcem vsako leto premije delijo; tam se bo kupčija brž sklenila ali pa gospodarju povedalo , kedaj da poznej e se to zgodi. t SVOJ anátema izreći o sestavku 9 9f ki ga je najskih in Peštanskih ministrov takega imel. Menim 9 dr. Samec v ietošnjem Matičnem letopisu spisal pod vsak vé, da govorim o pustu. Brez mene se v da Ljub- nasiovom „Možgani" , češ da je ,,popolnem materijali- ljani ne sme nič zgoditi, zato sem šel tudi v čitalnico, sten članek", in interpelira zato Matičin odbor: ,,kako kjer so se po „Sokolu" pozvani zbrali pogrebci tega da se je dopustil ovi stavek tiskati od družbe s katoli- mogočnega norca. Krasotic ženskih ne morem popiso- škim odborom", častito vredništvo „Danice" pa gosp. interpelanta navaja na odsek za „izdavanje knjig"', rekši : t a n a j g o v o r i !" Po takem pride vrsta odgovora na vati > ker imam za cenitev ženskih nóš toliko spomina , kakor na pr. dr. Schaffer o slovenski litera- , da se mi je čudno zdelo to- , kateremu je kot doktorju zdravilstva najbolj liko repatic ali kometov videti, o katerih pa nobena pristajala kritika o rokopisu, ki anatomično, fizio- pratika nié ne pové, meni so bili najbolj všeč oni Ma- 91 mene in uma, turi; samo to naj povem logično in patalogicno razpravlja možgane Jaz 9 gjarski ,,softe" , ki so přinesli Kerim-paši sabljo; to svetu znam „kierikalec" , sem na tanko sitice djal dr. res je bila prav prilična pustna burka. Iz kaka je bila Samčevo razpravo, a nikjer nisem nič pohujšijivega ta sablja? Bila je iz 9 ,lecta", s katero bi se slavni našel, kar ne bi smel „kato^iski odbor" v roke dati Turški zeló trebušni vojskovodja med tem, ko se nje-s voj i m udom, ki imajo vsaj jmožgane take, da morajo raz- gove čete bojujejo , v svojem šotoru mirno ležeč jako umeti spis o možganih. Ce anatomi in pathologi mož- delektiral , ko bi jo kos za kosom jedel. „Magjarski biti gane razpravljajo, morajo, hočejo ali nočejo, terijalisti", kajti tudi možgani so materija, v a manjih softe" čitalnični po takem gotovo bolj vedó Turškega junaka primerno, nego oni v Pešti. kaj je za Med pogrebci videi si tudi več Turkov, celó sultan ) osnova je tako čudovito ustvarjena, da njihovo delovanje v zdravém, še manj pa v bolnem stanu vkljub velikim se jim je pridružil, a v taki podobi študijam najslavniših fizijologov in pathalogov še danes usmiljenja vreden — posebno potem ni popolnoma jasno. Po mojih mislih ne bi tedaj smel, prijel rak. Rak da Je moz res 9 ko bil ga je za nos je res prava podoba sedanjega časa kdor ni strokovnjakv fizijologiji in pathologiji, dlake a ne le v Carigradu, ampak tudi pri nas, kjer gre vse ce piti o zdravniškem članku in ne posamesnih vrstic „rakovo pot" in skoro vse novejše naprave in ustanove trgati iz celega sestavka. Článek dr. Samčev je zani- imajo v želodcu raka. Zato Diogen, ki je tudi bil miv 9 to priznava sam kritični pisatelj ,,poslanega u >> ,,Daničinim", da 9 temu med pustnimi pogrebci, s svetilnico svojo ne bi našel 19. osnovnih državljanskih pravic „volkswirtbschaft- pa ni pohujšljiv celó čitateljem je priča to, da je častiti gospod vrednik dopustil cele lichen Àufschwung" , resničnih liberalcev in nelažilibe- strani natisniti v ,,Danici". Naj mi neznani gospod pi- ralcev itd. Těžko bi mu bilo tudi najti pravih ministrov 8atelj tedaj za zeló ne vzame, ako po mojih možganih za Avstrijo iu Magjarijo, čeravno stavim, da je v Ljub- se 8preha]a misel, da mu ni bilo toliko za „materijali- ljani toliko ministerskih kandidatov, kolikor -ustavover- stiČni" článek Samčev , kakor za to , da je svetu po- nih petelinov. Le prašaj jih od najvišega dol do kam- kazal, da tudi on prebira časnik „Nátur und Offenba- noseka Petra Thomana. rung a ne vemo 9) 9 Est modus in rebus" gospoda moja i sicer jaz in sodružniki moji, kako braniti se na- tako padom od dveh strani: enim, da smo presilni klerikalci, pri maškaradi nemškega gledišča? Slovenci so se pustni torek zabavali v čitalnici kakor znajo, pošteno, živahno. Kako pa je bilo neko natakarico -drugim, da smo premalo cerkveni! Dr. Jan. Bleiweis. so kulturonosci vpričo vsega občinstva take nespodob- noati uganjali, da je morala policija spodmakniti objekt 64 njihovih salonskih in finih burk. To ni misli, da ima policija delà čez glavo drugje sebno pri slovenskih časnikih. malo, Če se po- m po- na velike dogodjaje, ki dandanes pretresajo jugosla govori blagi škof venski svet. Naš revni narod kap; kratkem borno imeli ravs in kavs po ulicah in pred „rotovžem", ker bodemo skušali zopet par narod-njakov vsiliti med mestno starešinstvo. Jaz gotovo ne zavidam teh revežev na starešinskih stolih ; govoriti sicer Srbe in katoličane. trpi že dosti nadlog; mnogokrat zahaja iz dežja pod takrat se brigajo za-nj ? ce mu je kaj z lepa ali s silo vzeti." Posebno oštro graja škof tudi ono stranka na Hrvaškem, ki se vere poslužuje, cla razpor seje med obče se vidi iz škofovega lista y smejo, tudi interpelacij staviti na cente, al dozdaj menda da ni zadovoljen s sedanjim položajem Hrvaške. še ni ne eden njihovih važnejših predlogov zadobil ve- Novice iz Turskega in o Turskih zadevah. Pogo- jevanje zarad miru traja dalje. Srbija je poslala že drli, da se bodo namreč ulice, ki imajo postati med svoje^poverjenike v Carigrad in zdaj neki gresta tudi čine. Pač, da se ne lažem. Z enim predlogom so pro- Kozlerjevo in poštno hišo, imenovale ,,K n a ffe 1 n o v e da se dva Crnogorska pooblaščenca tje. Pravijo ulice" po onem dobrotniku , ki je na Dunaji s svojo Turčija delà tema državama nasproti miroljubno , naj-ustanovo toliko Kranjcem pripomogel do vseučiliščnega brže bi rada mir sklenila ž njima zato , da bi potem izobraženja. Se vé, da blagi mož ne more zato, da se po njegovi pomoci tudi marsikater Kranjskih sinov naleze tam tudi takih naukov, kateri niso piškavega oreba mogla obrniti vse svoje moči proti Rusiji. Sliši se celó da se ima premirje , ki iztece s 1. marcom , podaljšati, vredni. Ker ravno o imenu nove uiice naj tem če bi obravnave zarad miru do tje ne bile dovršene. VAVIAU«. AX^ži. i ft v Liu \j luiouu iiv/rcž uii^o govorim, naj Srbijo se je Turčija neki že pogodila in Kristić ima povem, da ni upanja, da bi mi, ki zdaj živimo v Ljub- predložiti pogoje o miru skupščini. ljani, se seznanili z novi mi imeni uličnimi. Nekatera Turčija na vso moč pripravlja za vojsko. Stanje raje nova imena pa re3 zaslužijo patent na originalno znajdbo. v Bosni postaja čedalje hujše, ker za kristjane ni pra-Poprej je Ljubljanski škof stanoval v svoji palači na vice niti varnosti več. Po Lievni se klati že več dni pa se stolnem trgu y zdaj pa škof dr. PogaČar biva „pred škofijou, nekako ironično, kakor da v smel. Kdor tega ne verjame, naj gre brat! škofijo ne 12 Turskih „soft", ki vnemajo mohamedanske prebi-valce za vojsko. Turk i onega kraja pravijo javno da » Tagblattu a se Je unidan „contra Klun" bodo v kratkem vsi „gjavri" (kristijani) poklani. oglasil nek „deficientenpriester" iz Beča, rekši, da ma- Rusija se neprenehoma pripravlja za vojsko , Dunajski vladni časnik „Pol. Corr.u že na drobno našteva stan lefice ne zaslužijo benefice. Jaz poznam tegatička; ker Ruske armade, vsak hip za vojsko pripravljene; skupno število znaša zdaj že 600.000 mož, pa se ima se pa sam imenuje ,, deficienta" ali na telesu ali na umu ? ga „Tagblattu" še le prav priporočam, da si ga vdinja tega ni dostavil, zato mu dam absolucijo in pomnožiti do 800.000. u n««,, An ^ - _________ za stalnega korespondenta. Turski sultan je tako bolan, da je že ves zmešan in nikakor ni več v stanu, poslušati nasvetov svojih ministrov. Zato bo gotovo kdo drug přišel na prestol in v Carigradu se bojé velikih pre- Novicar iz domaćih in tujih dežel. Iz Dunaja. Ministerstvo hoče, predno zadnjo besedo reče Ogerskemu ministerstvu o banki ni h zadevah , pred vsem izvedeti mnenje svoje ustavoverne stranke, potem pa tudi državnopravne. Danes ima biti konferenca Dunajskega ministerstva s svojo stranko. Ogerski ministri pa hodijo v enomer iz Budapešta na Dunaj, pa zopet nazaj. Ali ne bode nazadnje obveljal pregovor : „parturiunt montes" — je bolj ko ne ver-jetno. kucij. — Ce dalje bolj verjetno postaja to , da bo Avstrija zasedla Bosno. Da bi ona ali kaka druga Evropska oblast drugače ali naravnost pomagala Rusiji, to pa ni verjetno. Rusija se bo ravnala po svojem last-nem nacrtu. Ko bodo diplomatične obravnave pri kraji, potem bo car lotil se tega, k čemur je poklican, na kar ga veže njegova lastna beseda. V Petrogradu prav dobro vedó, da Rusija nima pričakovati pomoči od nikoder, da pa tudi s Turki ne bo nobena Evropska moč po-tegnila. zbornici go sposki je bila v ponedeljek Listilica vredništva. Gospodarju Ant. Komljancu na v kateri se je obravnaval v zbornici poslancev že Bučki: Da ste pri veselici 11. dne t. m. prav zidane volje seja, lani sklenjeni dodatek zakonski postavi, po bili, tudi nas veselí in zato Vaš dopis radostni na znanje vza- katerem naj bode katoliškim duhovnom, ki so zapustili memo, nadjajoči se, da govori so duhovski stan, in pa minihom, ki so zapustili samostan, bili narodni naši reči na čast. Gospodarju Fr. Klemenčiču v M.: Da se o zložbi to sejo so prišli tudi škofje zemljišč s sosedi pogovarjate, nam je veselo znamenje, da ste Gosp. M. M. v Pr. : Hvala Í dopuščeno ženiti se. večidel iz vseh škofij Avstrijskih. Liberalci so na vso za koristne naprave vneti. moč zagovarjali postavo , nadškof Dunajski je tehtno drugi pot pride. a A V ^ O VVI. J MIAA M V/ PU Ui^ f V j XXMIU.KJ1X V JL JL^ ví Ul J KJ JLV M, J govoril proti njej , knez Fr. Lichtenstein je nasvetoval prestop na dnevni red; konečnega izida te obravnave danes še ne vemo. y Česko. — Pri volitvah državnih poslancev v mestih in trgih so zopet povsod zmogli staročehi, o katerih je gotovo, da ne gredó v državni zbor. Zitna cena Bode _ HHII Dunajsko ministerstvo sprevidelo, ^da značajnih Cehov ne spravi v ta državni zbor? — Castni kanonik Anton Marek, starosta Ceskih pisateljev v Ljubljani 17. februarija 1877. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domaće 10 â. 24. banaska } umrl v Pragi. .Ie 15. dne t. m. ío a. 94. jeèmena 4 Û. 70. 74. tursiee 6 fl. 80. soršice prosa 4 3. 70. 6 fl. 77. ajde 5 fl. 70. rzí 6 à. 40. ovsa 3 fl Krompir 4 ň. 50 kr. 100 kilogramov. Iz Zagreba. Prevzvišeni biskup S t ro s s m a j e r je o nastopu posta razposlal pastirski list duhovščini Unirani drž svoji, ki se po obsegu in obliki odlikuje memo enacih Naredao posojilo 68 â. 25 kr. pastirskih listov, ker ne obravnava samo verske in cer- ____ kvene reči, ampak se spušča tudi v svetovne z ozirom Kursi na Dunaji 14. februarija. dolg 62 fi. 30 kr. Ažijo srebra 114 fl. 30 kr Napolendori 9 ii. 83 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovili dedicev v Ljublj