SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
ŠT. 3 Leto XXV
CENA 150 DIN
18. februar 1988
VSFBINA
OBČINA ČRNOMELJ
22.
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj sklenjen
23. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj
24. Odlok o razglasitvi krajinskega parka Lahinja
25. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
26. Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje jjroizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj
27. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
28. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja krajevne poti Dolenjci — Plešivica
29. Sklep o prenehanju ukrepa začasnega družbenega varstva v DO Integral TOZD Medkrajevni potniški premet
OBČINA NOVO MESTO
30. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990 v letu 1988
31. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA RIBNICA
32.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica cona 2, 3 Hosta
OBČINA TREBNJE
33. Sklep o valorizaciji cen za geodetske storitve
34. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
MEDOBČINSKA OBJAVA
35. Dogovor o ustanovitvi sveta občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
Občina Črnomelj
22.
Na podlagi 34. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj in 5. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Ur. list SRS št. 46/86) je skupščina SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj na svoji seji 19. novembra 1987 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, daje samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj sklenjen
I.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj je ugotovila, daje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj pristopila večina delovnih ljudi, zaposlenih v občini Črnomelj in večina krajevnih skupnosti v občini in je zato samoupravni sporazum sklenjen.
II.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 06-1/87 Datum: 19. 11. 1987
Predsednik skupščine VIDA KOCJAN
23.
Na podlagi 60. člena Ustave SR Slovenije in 4. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe (Uradni list SRS št. 46/86) sklenejo delavci, delovni ljudje in občani po temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter po krajevnih skupnostih
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE OBČINE ČRNOMELJ
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi opravljanja zadev posebnega družbenega pomena na področju pospeševanja proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2. člen
Člani skupnosti so temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini.
3. člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kijih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
4. člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Črnomelj.
Sedež skupnosti je v Črnomlju, Kolodvorska 34.
5. člen
Skupnost ima statut.
Statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
6. člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine.
7. člen
Skupnost zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine.
14.	člen
II.	NALOGE SKUPNOSTI
8.	člen
V skupnosti se delavci, delovni ljudje in občani sporazumevajo o zadevah posebnega družbenega pomena, ki se nanašajo na področje pospeševanja družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v občini, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe občanov in na področje blagovnih rezerv, pri čemer zlasti:
— sprejemajo planske akte,
— upravljajo sredstva za financiranje programov,
— upravljajo s sredstvi za izvajanje planskih aktov,
— pripravljajo planske akte v sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe,
— sprejemajo ukrepe določene s planskimi akti,
— skrbijo za napredek in boljše organiziranje proizvodnje hrane, predelave in trgovine,
— skrbijo za druge naloge in opravila v skladu z zakonom, drugimi predpisi, planskimi dokumenti in ostalimi samoupravnin(ii splošnimi akti.
III.	PLANIRANJE
9. člen
Planski akti občinske skupnosti so:
— samoupravni sporazum o temeljih plana,
— srednjeročni plan,
— letni planski akt.
10. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti:
— program za področje pospeševanja proizvodnje hrane, zagotavljanje osnovne preskrbe in blagovnih rezerv,
— pogoje za dodelitev sredstev po programih,
— obseg sredstev za izvajanje posameznih programov in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program,
— stopnjo prispevka za srednjeročno obdobje.
11. člen
Na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejema skupščina skupnosti v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti srednjeročni plan in letni planski akt.
12. člen
Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti:
— srednjeročne cilje v predelavi hrane, zagotavljanja nemotene preskrbe in oblikovanje blagovnih rezerv,
— naloge in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
— naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničevanje,
— organizacijske ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
13. člen
Na podlagi srednjeročnega plana samoupravne interesne skupnosti se v skladu s planskimi akti družbenopolitične skupnosti v letnem planskem aktu samoupravne interesne skupnosti za programe za posamezno področje podrobneje določijo:
— ukrepi za izvajanje nalog iz programov,
— obseg sredstev, potrebnih za posamezne aktivnosti in ukrepi za izvajanje posameznega programa,
— pogoji, kijih morajo izpolniti izvajalci programov, da se jim dodelijo sredstva,
— obseg sredstev za izvedbo posameznega programa in skupni obseg sredstev ter delež sredstev za posamezni program.
Skupščina skupnosti sprejme tudi program za opravljanje dejavnosti, s katerimi se določijo načini financiranja za opravljanje dejavnosti skupnosti.
15. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skupščina skupnosti je enodomna in ima 29 delegatskih mest.
16. člen
V skupščino skupnosti delegirajo delegate delavci, delovni ljudje in občani iz organizacij združenega dela, iz drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, iz krajevnih skupnosti v občini ter organizirani potrošniki v občini.
V skupščini skupnosti imajo članice skupnosti delegatska mesta, kot sledi:
I.	ZIV TAM DO BELT Črnomelj	2	delegata
n.	DO ISKRA Semič	2	delegata
m.	1. MERCATOR KZ DO Črnomelj —NOSILEC	3	delegati
2. HP Kolinska TOZD
3. Veterinarska postaja
IV.	1. EMONA, DOLENJKA Novo mesto, TOZD Detajl
Črnomelj — NOSILEC	2	delegata
2. GOLFTURIST, TOZD Gostinstvo Bela krajina Črnomelj
3. ŽITO TOZD Novo mesto, enota Črnomelj
4. EMONA, Market Črnomelj
5. Valjčni mlin Črnomelj
6. PETROL, bencinski servis Črnomelj
V.	DO GOK Črnomelj	1	delegat
VI.	1.	GG, TOZD Gozdarstvo Črnomelj — NOSILEC	1	delegat
2. GG TOK Črnomelj
3. GG TOZD Črmošnjice
VII.	1. TGO GORENJE, TOZD Kompresorji Črnomelj —
NOSILEC	1	delegat
2. Rudnik rjavega premoga Kanižarica
3. DES TOZD ELEKTRO Novo mesto — nadzorništvo Črnomelj
VIII.	1. INTEGRAL TOZD Promet in delavnice Črnomelj —
NOSILEC	1	delegat
2. SCT TOZD Kovinar Črnomelj
3. IMV Novo mesto — TOZD Tovarna opreme Črnomelj
4. CESTNO PODJETJE Novo mesto TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj
IX.	1. SOb Črnomelj — NOSILEC	1	delegat
2. DPO Črnomelj
3. SIS Črnomelj
4. LB TDB PE Črnomelj
5. Knjigovodski center Črnomelj
X.	1. Skupnost OŠ — NOSILEC	1	delegat
2. Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja Črnomelj
3. Vzgojno-varstveni zavod Črnomelj
XI.	BETI TOZD Črnomelj — NOSILEC	1	delegat
2. NOVOTEKS TOZD Konfekcija II. Vinica
3. TONOSA — obrat Adlešiči
4. NOVOST Ljubljana, obrat Črnomelj
XII.	1. OBRTNA ZADRUGA Bela krajina Črnomelj —
NOSILEC	1	delegat
2. Obrtno združenje Črnomelj
3. PLANINA, čevljarsko podjetje Črnomelj
4. Brivsko-frizersko podjetje Črnomelj
XIII.	DELEGACIJA KMETOV NEKOOPERANTOV	1	delegat
XIV.	1. Potrošniški svet Črnomelj — NOSILEC	2	delegata
2. Potrošniški svet Semič
3. Turistično društvo Vinica
XV.	1. ZDRAVSTVENI DOM TOZD Črnomelj —
NOSILEC	1	delegat
2. Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj
3. Glasbena šola Črnomelj
4. Dom učencev Črnomelj
XVI.	SKUPNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Črnomelj	2	delegata
XVII.	KRAJEVNA SKUPNOST Semič	1	delegat
XVIII.	KRAJEVNA SKUPNOST Vinica	1	delegat
XIX.	1. Krajevna skupnost Adlešiči — NOSILEC	1	delegat
2. Krajevna skupnost Griblje
XX.	1. Krajevna skupnost Tribuče — NOSILEC	1	delegat
2.	Krajevna skupnost Butoraj
XXI.	1. Krajevna skupnost Talčji vrh — NOSILEC	1	delegat
2.	Krajevna skupnost Petrova vas •
XXII.	1. Krajevna skupnost Dobliče-Kanižarica — NOSILEC 1 delegat
2. Krajevna skupnost Dragatuš
3. Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi
SKUPAJ:	29 delegatov
17. člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine skupnosti.
V skupščino skupnosti je lahko delegiran vsakdo, ki je izvoljen v delegacijo za delegiranje delegatov v Skupščino skupnosti.
2. Delovno področje ter način dela in odločanje v skupščini skupnosti
18. člen
Skupščina skupnosti odloča na seji zlasti o naslednjih zadevah:
— določa besedilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
— sprejema srednjeročni plan in letni planski akt,
— sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
— določi predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma,
— določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
— voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine,
— voli in razrešuje predsednika in člane skupnih samoupravnih organov,
— imenuje in razrešuje predsednika in člane delovnih teles skupščine,
— odloča o sklepanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, ob-veznostih in odgovornostih med skupnostjo in delovno skupnostjo upravnih organov oziroma samoupravnih organizacij ali skupnosti, ki zanjo opravlja administrativno-tehnična, plansko-analitična, finančno-računovodska dela in druga potrebna dela,
— sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— sprejema ukrepe za celovito in stalno obveščanje javnosti o delu skupnosti,
— odloča o drugih zadevah, če tako sklenejo delegati skupščine.
Skupščina skupnosti veljavno sklepa, če so odločitve sprejete z večino glasov vseh delegatov.
19. člen
Skupščina skupnosti obvešča članice skupnosti, o pripravah predlogov za skupščino, o sklepih skupščine in o njihovem izvajanju.
20. člen
Podrobnejše določbe o obveščanju članic združenih v skupnost ter o neposredni odgovornosti skupščine skupnosti in delegatov v skupščini skupnosti določa statut skupnosti.
3. Skupni samoupravni organi
21. člen
Za izvajanje zadev posebnega družbenega pomena, za pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih cdločitev skupščine skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih programov oblikuje skupščina skupnosti skupne samoupravne organe.
Skupščina skupnosti oblikuje naslednje skupne samoupravne organe:
— odbor za pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe in
— odbor za blagovne rezerve.
22. člen
Skupščina skupnosti lahko oblikuje stalna ali začasna delovna telesa za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
23. člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina skupnosti izmed članov delegacij članic skupnosti za preskrbo. Člani imajo lahko namestnike.
Skupne samoupravne organe sestavljajo predsednik, namestnik in 3 člani, v kolikor ni pri posameznem organu s tem sporazumom drugače določeno.
Delo samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, kiju voli skupščina občinske skupnosti.
Predsednik, namestnik predsednika in člani samoupravnih organov se volijo za 4 leta.
24. člen
V skupnosti se oblikujeta:
— odbor za samoupravni nadzor,
— odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
25. člen
Samoupravno delavsko kontrolo t.resničujejo delavci, delovni ljudje in občani v skupnosti po svojih delegatih v njeni ‘ kupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih kot tudi v odloru za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov skupnosti, uresničevanje sprejetih samoupravnih odločitev, nadzoruje uporabo sredstev ter delovanje organov skupnosti.
Odbor za samoupravni nadzor ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika in člane odbora ža samoupravni nadzor volijo in
odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v skupnosti po postopku, ki ga določi statut skupnosti.
Način dela odbora za samoupravni nadzor ter obveznost organov skupščine skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo ter da dajo na voljo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, določa statut skupnosti.
26.	člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ima skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
— pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti in skrbi za izvajanje teh aktov,
— pripravlja predlog obrambnega načrta skupnosti,
— neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnik^ in člane odbora imenuje skupščina skupnosti izmed delegatov skupščine.
V. OPRAVLJANJE PLANSKO-ANALITIČNIH IN DRUGIH STROKOVNIH DEL, FINANČNO-RAČUNOVODSKIH DEL IN ORGANIZACIJSKO ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DEL
27. člen
Plansko-analitična in druga strokovna dela, finančno-računovodska dela ter administrativno-tehnična dela opravlja za skupnost delovna skupnost Skupnih služb SIS v občini Črnomelj.
28. člen
Gradiva za uresničevanje nalog skupnosti po tem sporazumu pripravljajo strokovne službe SIS iz prejšnjega člena tega sporazuma. Po dogovoru v skupnosti lahko gradiva pripravljajo tudi ustrezne organizacije združenega dela in druge strokovne ter znanstvenoraziskovalne organizacije ter upravni organi.
29. člen
Skupne službe SIS opravljajo oziroma zagotavljajo:
— opravljanje strokovnih nalog ter administrativno-tehničnih opravil,
— pripravljanje analiz, poročil, informacij in drugih gradiv za delo skupščine skupnosti,
— pripravljanje osnutkov samoupravnih splošnih aktov in pogodb,
— nemoteno delovanje organov skupnosti,
— opravljanje drugih nalog, določenih s sporazumom med upravnim organom in skupnostjo.
30. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med občinsko skupnostjo in Skupnimi službami SIS ter način zagotavljanja sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VI. URESNIČEVANJE DRUGIH SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Samoupravni splošni akti
31. člen
Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
— statut skupnosti,
— samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti,
— srednjeročni plan in letni planski akt,
— poslovnik skupščine skupnosti,
— druge samoupravne splošne akte, ki so potrebni za nemoteno delovanje skupnosti.
32. člen
Statut skupnosti podrobneje ureja:
— ime in sedež skupnosti
— delovno področje skupnosti,
— samoupravno organiziranost skupnosti,
—- pristojnost predsednika in podpredsednika skupščine,
— javnost dela skupnost,
— opravljanje strokovnih del in drugih del za skupnost.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Ta samoupravni sporazum, kot tudi njegove spremembe in dopolnitev, se sprejemajo in sklepajo po postopku, določenem v statutih članov skupnosti. Pravico do pobude za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma ima vsak član skupnosti.
34. člen
Ta samoupravni sPorazurn je sklenjen, ko ga sprejmejo člani skupnosti in ko ga podpišejo njihovi pooblaščeni podpisniki.
35. člen
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu po poprejšnjem soglasju izvršnega sveta skupščine občine Črnomelj.
Številka: 025-7/87 Datum: 19. 11. 1987
24.
Na podlagi 9. in 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS št. 1 /81) in 171. člena statuta občine Črnomelj je bil na ločenih sejah zbora združenega dela dne 26.1.1988 in zbora krajevne skupnosti dne 26.1.1988 ter na skupni seji Zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti Črnomelj dne 24. 11. 1986 sprejet
ODLOK O RAZGLASITVI KRAJINSKEGA PARKA LAHINJA
1. člen
Območje povirja Nerajčice in zgornjega toka Lahinje s pritoki in okolico se zaradi posebnih hidroloških, botaničnih, zooloških, kulturnih in krajinskih vrednosti razglasi za krajinski park Lahinja.
2. člen
Znotraj krajinskega parka Lahinja se kot naravne znamenitosti razglasijo naravna rezervata ter naravni in kulturni spomeniki, ki so podrobno opredeljeni v 4., 5. in
6.	členu tega odloka.
3. člen
Meja krajinskega parka Lahinja je definirana po zemljiško-katastrskih načrtih območja z obodno parcelacijo. Izhodišče predstavlja parcela številka 2025/4, k.o. Golek, na desnem bregu reke Lahinje, zahodno od vasi Šipek.
K. O. GOLEK, naslednje parcelne številke:
2025/4, 2025/5, 2109/1, 2109/2, 2109/3, 2109/4, 2109/5, 209/6, 2109/7, 2109/8,2135,2139/1,2146/1,2149/1,2155/3,2149/4,2155/1,2155/2,2159, 2155, 2160, 2161, 2162/1, 2185/2, 2185/1, 2184/2, 2184/1, 2183/2, 2183/1, 2182/2, 2182/1, 2123, 2220, 2219, 2217, 2619, 2627;
K. O. BELČJI VRH:
2570/1, 2569, 2568, 2565, 2566, 2577/2, 2578, 2577/4, 2579/1, 2579/4, 2579/8, 2579/9, 2582, 2583/4, 2583/1, 2583/3, 2583/2, 2583/5, 2583/6, 2587/1, 2369, 2368, 2371/2, 2258/8, 2282, 2281/6, 2281/5, 2281/4, 2072/1, 282, 286/2, 287/1, 287/2, 288/1, 289/1, 290/3, 296, 306, 307/1, 307/2, 308, 587, 588, 592/1, 593, 596, 597, 600, 602/1, 603, 605, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 498, 494, 500, 503, 504, 505, 496, 495;
K. O. STARA LIPA 2738, 2734, 2739;
K. O. DRAGATUŠ 282, 283/1, 283/2, 281/1, 281/2, 284, 280, 285/1, 285/2, 279/3, 279/2, 286/1, 287/1, 2987/2, 288, 289/1, 289/2, 291 /1,291 /4, 295/1, 295/2,295/3, 295/4,296/1,296/2,297/1,297/2,298,299/1,299/2,300/1,317,318/1,320, 319/2, 321, 322/1, 322/2, 322/3, 322/4, 263/4, 263/3, 263/1, 262, 261/2, 261/1, 260/3, 260/1, 254/4, 251/2, 248/2, 248/1, 247, 396, 399, 419, 425, 427/1,427/2,435,4655,131,129,128,140,143,144/2,144/3,144/4,144/3, 144/4, 201/1, 201/2, 201/4, del 4655/1, del 146/3, 155, 158, 161/1, 163/3, 163/2,163/1,836/2,821,835,834,833,832,829,790/1,790/2,790,791,792, 789/2,789/1,787,843,841,840,869,874,879,898/1,898/3,904/14,904/12, 904/11, 904/10, 904/9, 918/3, 904/3, 903/3, 903/5, 903/4, 904/6.
4. člen
a)	Naravni rezervat l.ahinjske luge obsega močvirje v dnu izvirne doline severovzhodno od izvirov Lahinje.
Naravni rezervat obsega naslednje parcele:
K.O.
PARC. ŠT. LASTNIK
BELČJI VRH 379/2	Božičevič Marija, Tribuče 2
379/1	Bene Rudolf, Belčji vrh 24,
Posedel Katarina, Semiška 6, Črnomelj 378	Božičevič Marija, Tribuče 2
377/1	Božičevič Marija, Tribuče 2
377/2	Bene Rudolf, Belčji vrh 24
Posedel Katarina, Semiška 6, Črnomelj
376	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
375	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
374	Flajnik Mirko, Belčji vrh 14
373	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
372	Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5
371	Jeseih Alojz in Anica, Belčji vrh 11
370/1	Frankovič Olga, Belčji vrh 23
370/2	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
369	Kuzma Janez in Justina, Belčji vrh 26
368	Dražumerič Janez, Belčji vrh 30
414	Kuzma Janez in Justina, Belčji vrh 26
2364/2	Božičevič (Ivanič) Marija, Tribuče 2
2363	Božičevič (Ivanič) Marija, Tribuče 2
2362/1	Božičevič (Ivanič) Marija, Tribuče 2
2364/1	Bene Rudolf, Belčji vrh 24
2362/2	Bene Rudolf, Belčji vrh 24
Posedel Katarina, Semiška 6, Črnomelj 2361	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
2360	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
2359	Flajnik Mirko, Belčji vrh 14
2358	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
2356	Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5
2355/1	Frankovič Olga, Belčji vrh 23
2355/2	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
2354	Kuzma Janez in Justina, Belčji vrh 26
2353	Mirtič Marija, Kezerska 134, Kranj
2352	Jakobčič Vladimir, Knežina	15
2350	Jakobčič Vladimir, Knežina	15
339/1	Loparec Franc, Knežina 6
339/2	Gorše Frančiška, Belčji vrh 16
340	Ivanič Franc, Belčji vrh 11
341	Dražumerič Marija in Janez, Belčji vrh 1
342	Tkalčič Adolf, Belčji vrh 1 a
351	Klepec Stanislav, Pusti Gradac
353	Lašič Frančiška, Belčji vrh 15
354	Kuzma Peter, Belčji vrh 6
355	Dražumerič Marija in Janez, Belčji vrh 1
356	Tkalčič Adolf, Belčji vrh 1 a
357	Flajnik Mate, Belčji vrh 10
358	Veselič	Rudolf in Angela,	Belčji	vrh	8
359	Kuzma Miko, Belčji vrh 7
360	Kuzma Peter, Belčji vrh 6
361/1	Veselič Alojz, Belčji vrh 20
361/2	Jesih Alojz in Anica, Belčji vrh 19
362	Gašperič Jurij, Belčji vrh 21
363/1	Frankovič Olga, Belčji vrh 23
363/2	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
364	Božičevič Marija, Tribuče 2
366	Jesih (Flajnik) Marija, Belčji vrh 9
367	Frankovič Olga, Belčji vrh 23
415/1	Bene Rudolf, Belčji vrh 24
415/2	Božičevič Marija, Tribuče 2
416/1	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
416/2	Juršinič Ana, Belčji vrh 2
417	Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5
418	Dvorak Frančiška, Belčji vrh 4
419	Gorše Frančiška, Belčji vrh 16
420	Jesih Alojz in Anica, Belčji vrh 19
421	Flajnik Mate, Belčji vrh 10
422	Veselič	Rudolf in Angela,	Belčji	vrh	28
423	Ivanič Ivana, Belčji vrh 3
424	Jesih Ana, Belčji vrh 5
425	Jesih Marija, Belčji vrh 9
426	Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5
427	Videtič	Franc, Šarhova 32, Ljubljana
428	Veselič	Rudolf in Angela,	Belčji	vrh	28
429	Božičevič Marija, Tribuče	2
430	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
431	Gašperič Janez, Belčji vrh 35
432	Tkalčič Matija, Belčji vrh 4
2287/1	Jakobčič Vladimir, Knežina 15
2287/2	Mirtič Marija, Kezerska 134, Kranj
2288	Jakobčič Vladimir, Knežina 15
2289/2	Jakobčič Vladimir, Knežina 15
2289/1	Mirtič Marija, Jezerska 134, Kranj
2292	Kunič Neža, Knežina 2
2293	Grabrijan Anton, Knežina 3
2294	Volf Jože, Knežina 4
2295	Klobučar Anton, Knežina 13
2296	Butala Marija, Šipek 3
2297	Šmaljcelj Anton, Brdarci 4
2298/1	Jesih Angela, Knežina 7
2298/2	Loparec Franc, Knežina 6
2299/1	Dragoš Josip, Knežina 6
2299/2	Hudelja Janez, Knežina 9
2300	Jesih Angela, Knežina 7
2301	Jakobčič Vladimir,	Knežina	15
2302	Jakobčič Vladimir,	Knežina	15
2303	Butala Marija, Šipek 3
2304	Loparec Franc, Knežina 6
2305	Jesih Angela, Knežina 7
2306/1	Šmaljcelj Anton, Brdarci 4
2306/2	Jesih Angela, Knežina 7
2311	Jakobčič Vladimir, Knežina 15
2315	Grabrijan Anton, Knežina 3
2320/1	Babič Janez, Mala Lahinja 1
2320/2	Hudelja Janez, Knežina 9
2321	Jesih Angela, Knežina 7
2322	Butala Marija, Šipek 3
2323	Lašič Marija, Gornji Suhor 8
2324	Kunič Neža, Knežina 2
2325/1	Loparec Franc, Knežina 6
2325/2	Jesih Angela, Knežina 7
2326	Šmaljcelj Anton, Brdarci 4
2327/1	Butala Marija, Šipek 3
2327/2	Lašič Marija, Gor. Suhor 8
2327/3	Butala Marija, Šipek 3
2328	Grabrijan Anton, Knežina 3
2329/1	Volf Jože, Knežina 4
2329/2	Klobučar Anton, Knežina 13
2330	Mirtič Marija, Jezerska 134,	Kranj
2331	Jakobčič Vladimir,	Knežina	15
2332/1	Hudelja Janez, Knežina 9
2332/2	Dragoš Josip, Knežina 6
2333	Jakobčič Vladimir, Knežina 15
2334	Babič France, Knežina 14
2335	Klobučar Anton, Knežina 13
2336	Volf Jože, Knežina 4
2337/1	Hudelja Franc, Knežina 8
2377/2	Hudelja Janez, Knežina 9
2338	Šmaljcelj Anton, Brdarci 4
2339/1	Jesih Angela, Knežina 7
2339/2	Loparec Franc, Knežina 6
2344/1	Ivanič Ivana, Belčji vrh 3
2344/2	Prijanovič Janez in Vida, Belčji vrh 4
2345	Benec Rudolf, Belčji vrh 24
2346	Flajnik Stanislava, Belčji vrh 12
2347	Dražumerič Janez, Belčji vrh 30
2348	Klobučar Anton, Knežina 13
2349	Babič Franc, Knežina 14
b)	Naravni rezervat Nerajske luge vključujejo zemljišča, ki jih sestavljajo stelnik, močvirje in vlažni travnik vzhodno od Velikega Nerajca in severozahodno od sotočij Lahinje in Nerajčice. Naravni rezervat Nerajske luge obsega naslednje parcele:
K. O.
PARC. ST. LASTNIK
DRAGATUŠ 177 178
197
198 200/1 200/2
192
194
193 196
195 203 191
199 202/1
BELČJI VRH
156
162
2690
2691/1
2698/1
2698/4
2691/1
2695/2
2691/2
2699/3
2691/1
2692/2
2693/1
2697/1
2700/1
2694/1
2699/1
2701/1
Adam (Kobetič) Olga, Veliki Nerajec 6
Adam (Kobetič) Olga, Veliki Nerajec 6
Adam (Kobetič) Olga, Veliki Nerajec 6
Adam (Kobetič) Olga, Veliki Nerajec 6
Štamfelj Ana, Veliki Nerajec 1
Štamfelj Ana, Veliki Nerajec 1
Metež Leopold, Veliki Nerajec 3
Metež Leopold, Veliki Nerajec 3
Metež Anton, Veliki Nerajec 4
Metež Anton, Veliki Nerajec 4
Dražumerič Vinko, Pod smreko 9, Črnomelj
Dražumerič Vinko, Pod smreko 9, Črnomelj
Rogina Angela, Veliki Nerajec 18
Rogina Angela, Veliki Nerajec 18
Klobučar Marija, Ana, Janez, Štefan, Vladimir,
Branko, Veliki Nerajec 15
Rogina Matija, Veliki Nerajec 18
Žagar Franc, Podlog 6
Flajnik Franc, Mala Lahinja 6
Flajnik Franc, Mala Lahinja 6
Flajnik Franc, Mala Lahinja 6
Fljanik Franc, Mala Lahinja 6
Babič Janez, Mala Lahinja 1
Babič Janez, Mala Lahinja 1
Hudelja Janez, Knežina 9
Hudelja Janez, Knežina 9
Lamut Katarina, Veliki Nerajec 1
Rožman Franc in Marija, Velik Nerajec 19
Kunič (Žalec) Marija, Mala Lahinja 4
Kunič (Žalec) Marija, Mala Lahinja 4
Kunič (Žalec) Marija, Mala Lahinja 4
Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5
Štajdohar Katarina, Veliki Nerajec 14
Rožman Franc in Marija, Veliki Nerajec 19
2701/4 Lamut Katarina, Veliki Nerajec 1 2702/5	Hudelja Janez, Knežina 9
2702/1	Hudelja Janez, Knežina 9
2703/3	Hudelja (Kobetič) Zvonka, Brdarci 3
2695/1	Hudelja (Kobetič) Zvonka, Brdarci 3
2703/4	Babič Janez, Mala Lahinja 1
5.	člen
Na območju Krajinskega parka Lahinja so kot deli naravne dediščine, ki imajo posebno hidrološko, geomorfološko ali ekološko vrednost, razglašeni naslednji naravni spomeniki s pripadajočimi parcelami:
a) Reka Lahinja od izvira do Pustega Gradca
b) Potok Nerajčica z izviri Okno, Stepanjec in Krnica
c) Izvir Topličice:
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
GOLEK	2109/1 2109/2 2109/3 2109/4 2109/5 2109/6	Nakovič Miha, Šipek 5 Klobučar Peter, Šipek 14 v Gašperič Matija in Olga, Šipek 6 Butala Marija, Šipek 3 Tomc Marija, Šipek 8 Butala Janez in Marija, Šipek 7
d) močvirje Mlaka:		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
BELČJI VRH	2866/1 2865/3 2865/2 2865/1 2864/2	Kunič (Žalec) Marija, Mala Lahinja 4 Flajnik Franc, Mala Lahinja 6 Flajnik Franc, Mala Lahinja 6 Flajnik Franc, Mala Lahinja 6 Vrbanec (Romšek) Marija, Mala Lahinja 2
e) Pečina, vodna jama:		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
GOLEK	1446	Butala Janez in Marija, Šipek 7
f) Zjot, kraško polje z izviri in ponomimi jamami:		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUŠ BELČJI VRH	271/1 271/2 272 268/3 270/3 270/4 2829/1 472	Rojina Leopold, Mali Nerajec 12 Adam Jože, Mali Nerajec 10 Jakobčič Stanislava, Jožefa, Mali Nerajec 11 Adam Jože, Mali Nerajec 10 Panjan Alojzij, Mali Nerajec 8 Prijanovič Franc, Mali Nerajec 9 Prijanovič Marija, Mali Nerajec 22 Kuzma Mirko, Mala Lahinja 5 Ivanič Ivanka, Belčji vrh 3
g) Glušenka, vodna jama		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUŠ	304	Balkovec Andrej in Ana, Mali Nerajec 3
6. člen Kot kulturni spomeniki krajinskega parka Lahinja so razglašeni deli arheološke, sakralne in tehniške dediščine s pripadajočimi parcelami:		
a) Arheološko najdišče, Pusti Gradac		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUŠ	887 888 894 57 332 56	Klepec Daniel in Ana, Kristanova 24, Novo mesto Klepec Anton, Pusti Gradac 8 Klepec Anton, Pusti Gradac 8 Klepec Anton, Pusti Gradac 8 Klepec Anton, Pusti Gradac 8 Rimskokatoliško župnijstvo Dragatuš
b) Antično grobišče, Šipek		
KO.	PARC. ŠT.	LASTNIK
GOLEK	2139/1 2146/1	KZ Črnomelj Gašperič Matija in Olga, Šipek 6
c) Gomilno grobišče, Veliki Nerajec		
K. O.	PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUŠ	852 166	Kunič Marija, Črešnjevec 3 Rogina Matija, Veliki Nerajec 18
d) Podružnična cerkev, Pusti Gradac
K. O. PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUS 56	Rimskokatoliško župnijstvo Dragatuš
e) Žaga venecijanka in mlin, Pusti Gradac	
K. O. PARC. ŠT.	LASTNIK
DRAGATUŠ 895	Klepec Daniel in Ana, Kristanova 24, Novo mesto
0 Lesni most, Pusti Gradac	
K. O. PARC. ŠT.	LASTNIK
GOLEK 2138 DRAGATUŠ 57	KZ Črnomelj Klepec Anton, Pusti Gradac 8 7. člen
Na celotnem območju krajinskega parka Lahinja je prepovedano:
— graditi vodnogospodarske objekte ter izvajati ukrepe in posege v vodotoke in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska in časovna razporeditev voda oz. se spreminjajo naravne razmere na vodnih in pribrežnih zemljiščih, razen, če to zahteva oskrba s pitno vodo ali ukrepi za omejevanje erozijskih procesov ter zavarovanja proti poplavam,
— spreminjati oblikovnosti in sestave površja z zemeljskimi deli razen v tlorisu obstoječih objektov in za potrebe že obstoječe kmetijske rabe prostora (pašništvo, obdelovanje zemlje, košnja),
— odpirati in izkoriščati peskokope, kamnolome in rudne kape,
— na območju parka graditi vse vrste objektov (počitniške hiše, gostinsko-turistične objekte, industrijske objekte, regionalne infrastrukturne objekte) razen za katere velja sprejeti zazidalni načrt,
— graditi ali rekonstruirati objekte v nasprotju z arhitekturnimi in urbanističnimi značilnostmi okoliških naselij,
— graditi oz. napeljevati regionalne površinske energetske ali komunikacijske vode,
— odlagati ali odmetavati odpadke vseh vrst v območju parka in izven za to določenih in ustrezno urejenih mest za zbiranje odpadkov znotraj naselij,
— locirati trajna odlagališča odpadkov, razen za potrebe gospodarstev in gospodinjstev znotraj parka,
— sežigati na prostem odpadke in druge materiale razen lesenih in drugih rastlinskih odpadkov,
— onesnaževati površine in talne vode oz. podzemeljske vode, kar bi poslabšalo življenjske pogoje območja,
— onesnaževati zrak s prahom, aerosoli, strupenimi plini, kar poslabša življenjske pogoje v ožjem in širšem območju parka,
— uporabljati agrokemična sredstva za zatiranje in uničevanje rastlin in živali (herbicide in insekticide) zunaj obdelovalnih površin,
— povzročati stalne vibracije ali eksplozije v območju parka,
— sekati na golo ali spreminjati vegetacijo,
— puščati sečne odpadke v struge vodotokov,
— pogozdovati površine območja, razen če to terjajo ukrepi za zavarovanje pred erozijo ali če je s planskimi akti določena sprememba kmetijskega zemljišča v gozdno,
— vnašati neavtohtone gozdne rastlinske vrste,
— vnašanje neavtohtonih rastlinskih in živalskih vrst,
— obiskovalcem parka plašiti prostoživeče živali z vpitjem ali hrupom,
— loviti divjad s pregonom, s pritiskom, z gonjači in s pastmi ter nastavljati strupe za divjad,
— postavljati reklamna ali druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti,
— izvajati znajistvene raziskave brez predhodne prijave obiska Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
8.	člen
Poleg prepovedi, navedenih v 7. členu tega odloka, veljajo za posamezna območja še dodatne omejitve:
a) Naravna rezervata Lahinjske luge in Nerajske luge:
— trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline, ki so pod posebnim varstvom,
— spreminjati rastiščne razmere (izsuševanje, izkopavanje in zasipovanje površin) presegati maksimalne ravni hrupa 50 Leq (dBa) čez dan in 45 Leq (dBa) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti
b) Naravni spomeniki
V ožjem območju hidroloških spomenikov (5. člen — a, b, c, d) je prepovedano:
— odvzemati mivko, pesek, prod in kamenje iz vodotokov ter vodnih in obrežnih zemljišč, razen če take posege narekuje nujno urejanje vodnega režima,
— kakorkoli onesnaževati vodo (npr. spuščanje kanalizacijskih odplak, tekočih odpadkov),
novo hidroenergetsko izkoriščanje (npr. graditi jezove, zbirna jezera s stalno ali nihajočo gladino za kakršnokoli elektrarno, graditi druge hidroenergetske objekte),
— omejevati dostop do vode, kolikor ne gre za varnostne naprave ali za zaščito obdelovalnih površin v bližini (npr. z ograjami, jarki drugimi ovirami),
— voziti z motornimi čolni.
V območju geomorfoloških spomenikov (5. člen — e, f, g) je prepovedano:
— uničevati, poškodovati ali odstranjevati sigaste tvorbe v jamah,
— lov ter nabiranje jamske favne in flore, razen v znanstvene namene,
— odlaganje odpadkov in kakršnokoli onesnaževanje jam.
c)	Kulturni spomeniki
Na območju arheoloških spomenikov (6. člen — a, b, c) je prepovedano:
— globoko oranje,
— gradnja stalnih in začasnih objektov.
9. člen
Podrobnosti glede izjem pri omejitvah, navedenih v 7. in 8. členu tega odloka, določi ustrezen prostorski izvedbeni akt, ki se sprejme za območje krajinskega parka.
10. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem varstvenih ukrepov opravljajo Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto ter lovski in ribiški čuvaji.
11. člen
Strokovne naloge v zvezi z izvajanjem varstva in razvojem krajinskega parka Lahinja ter pripravljanjem strokovnih osnov za planiranje na območju krajinskega parka Lahinja opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, v sodelovanju z Zavodom SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, ter jih posredujejo nosilcem planiranja.
12. člen
Krajinski park Lahinja je namenjen ohranjanju naravne in kulturne dediščine, poučevanju in razvijanju njene kulturne, rekreacijske, učno-vzgojne in znanstveno raziskovalne rabe. Prav tako naj omogoči in podpira vse tiste gospodarske rabe, ki so v skladu s cilji zavarovanja.
13. člen
Meje krajinskega parka Lahinja in posamezne naravne znamenitosti označi občina Črnomelj po predlogu, ki ga pripravi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v skladu z določbami pravilnika o obliki in namestitvi oznak (Uradni list SRS št. 33/85) po predlogu.
14. člen
Kazni za prekrške iz 7. in 8. člena se določi v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83).
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 68-1/86 Datum: 26/1-1988
Predsednik skupščine občine MLADEN RADOJČIČ
25.
Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS št. 18/84) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1988 sprejela
ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1. člen
Dopolni se 1. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (SDL št. 19/84) tako, da se glasi:
V občini Črnomelj se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo po določbah zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS št. 18/84 tega odloka. Območje stavbnih zemljišč, za katere se plačuje nadomestilo obsega: ureditveno območje Črnomlja, Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica in Svibnik ter naselje Semič in naselje Vinica.
2. člen
5.	člen se spremeni v odstavku A in B, tako, da se glasi:
A)	Zazidano stavbno zemljišče:
Stanovanjske površine	din
l.cona: mesto Črnomelj	5,00
2. cona: naselje Vojna vas, Kočevje pri
Črnomlju, Kanižarica, Svibnik
3. cona: naselje Semič in Vinica Poslovne površine
1. cona: Črnomelj z ulicami: Kolodvorska c.
ul. Staneta Rozmana, Na Utrdbah, ul. Mirana Jarca, 34. Pod lipo
2. cona: ostale ulice v Črnomlju
3. cona: naselje Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju,
Kanižarica, Svibnik, Semič in Vinica Za poslovne površine za družbene dejavnosti se plačuje nadomestilo v višini 30% zgoraj določene odmere
B)	Nezazidano stavbno zemljišče
1. cona: Črnomelj, Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju
Kanižarica in Svibnik	1,00
2. cona: Semič in Vinica	0,50
Navedene cene za m2 nadomestila se valorizirajo vsako leto s sklepom občinske skupščine.
3. člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati 1. člen in A in B odstavek 5. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (SDL št. 19/84).
4. člen
Ta odlok začne veljati v 8 dneh po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-11/84 Datum: 26/1-1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
26.
27.
Na podlagi petega odstavka 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS štev. 17/86), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. 1. SRS št. 5/82, 7/85), odloka o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezj vodnih skupnosti Slovenije (Ur. 1. SRS štev. 22/87) in 174. člena statuta občine C rnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1988 sprejela
ODLOK
O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA
1. člen
S tem odlokom je določena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (v nadaljnjem besedilu odškodnina) ter merila za njeno odmero.
_ Odškodnina je namenjena izvajanju nalog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Črnomelj, predvsem pri varstvu in urejanju kmetijskih in gozdnih zemljišč.
2. člen
Odškodnino mora plačati, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
3. člen
Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, kije z lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta.
Če gre za gradnjo objekta, predvidenega z zazidalnim načrtom, se šteje, daje za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu.
4.00
3.00
11,00
8,50
5,00
Na podlagi 15. člena zakona o pospeševanju proizvodnje hranejn zagotavljanju osnovne preskrbe (Ur. 1. SRS št. 46/86) ter 174. čl. statuta občine Črnomelj, je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1988 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI OBVEZNOSTI PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE IN ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE V OBČINI ČRNOMELJ
1. člen
S tem odlokom se določa obveznost plačevanja prispevka za samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj (v nadalje: interesna skupnost) za tiste udeležence sporazumevanja, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SIS;za za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Črnomelj za obdobje 1988/90 (v nadalje: samoupravni sporazum).
2. člen
Zavezanci po tem odloku so:
— delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delavci v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oz. zasebnimi delodajalci in
— delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost.
3. člen
Prispevek se obračunava in plačuje po zbirni stopnji 1,67% in sicer:
— za program družbeno organizirane proizvodnje hrane 1,13%,
— za zagotavljanje osnovne preskrbe 0,16% in
— za program občinskih blagovnih rezerv 0,38%,
od osnove in na način kot je po posebnem zakonu določeno obračunavanje in plačevanje davka od dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oz. skladno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za družbene dejavnosti.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-1/88 Datum: 26/1-1988
4.	člen
Odškodnina se ne plačuje v primerih, kijih določa zakon o kmetijskih zemljiščih.
5.	člen
Odškodnina se določi za m2 zemljišča in znaša:
- za kmetijsko obdelovalno zemljišče (njive, travniki, vinogradi, sadovnjaki, vrtovi)
Katastrski razred
L
II.
III.
IV.
V. in VI.
VIL in VIII.
— za kmetijsko neobdelovalno zemljišče (pašniki) in gozd
Katastrski razred
I, II, III in IV V, VI, VII in VIII
minimalna odškodnina +900% +800% +700% +200% + 50%
minimalna
odškodnina
+50%
Predsednik
skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
6. člen
Odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, na način, ki ga predpisuje zakon o kmetijskih zemljiščih.
Odločbo o odmeri odškodnine pošlje v enem izvodu Kmetijski zemljiški skupnosti.
7. člen
Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako pa ne pričeti gradnje na podlagi priglasitve.
8. člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za kmetijsko inšpekcijo.
9. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Skupščinski Dolenjski list štev. 27/79) s spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list štev. 17/80, 9/82, 10/85 in 3/87).
10.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-5/85 Črnomelj, 26. 1. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
28.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73,17/83 in 35/85) ter določb statuta krajevne skupnosti Adlešiči, sklepa gorskega odbora Plešivica z dne 2. 2. 1988 in zbora krajanov krajevne skupnosti Adlešiči z dne 6. 2.1988 je svet krajevne skupnosti Adlešiči dne 6. 2.1988 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja krajevne poti Dolenjci — Plešivica.
1. člen
Razpiše se referendum za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja krajevne poti Dolenjci— Plešivica (od priključka na Rc 364 do vrha velikega klanca v skupni dolžini 1350 m).
2. člen
Posebni krajevni samoprispevek se uvede v obliki dvakratnega plačila v denaiju najkasneje 15 dni in dva meseca po uveljavitvi sklepa, če ga bo referendum potrdil.
3. člen
Posebni krajevni samoprispevek bodo plačali zavezanci, ki so dejanski lastniki zemljišč in vinogradov v Plešivici in gravitirajo na krajevno pot opisano v 1. členu tega sklepa, v višini, kije bila okvirno medsebojno dogovorjena na zboru krajanov KS Adlešiči 6. 2. 1988 po predlogu gradbenega odbora, in sicer:
DOLENJCI
Zap.
št. naslov	prispevek	din
1.	Cvitkovič Zvonko	Dolenjci 11	600.000
2.	Vardjan Rudolf	Dolenjci 5	180.000
3.	Dragoš Nikolaj	Dolenjci 9	180.000
4.	Adlešič Anton	Dolenjci 6	600.000
5.	Kapele Anton	Dolenjci 20	270.000
6.	Kapele Anton	Dolenjci 21	270.000
7.	Kapele Jože	Dolenjci 23	270.000
8.	Bahorlč Jože	Dolenjci 14	600.000
9.	Vlašič Jože	Dolenjci 15	1.000.000
10.	Požek Ivana	Dolenjci 17	1.000.000
11.	Starešinič Janez	Dolenjci 18	180.000
12.	Vlašič Anton	Dolenjci 10	270.000
13.	Vardjan Anton	Dolenjci 16	1.000.000
14.	Črnič Branko	Dolenjci 2	270.000
15.	Cvitkovič Niko	Dolenjci 3	350.00
16.	Jakobčič Miha	Dolenjci 12	180.000
17.	Vlašič Vinko	Dolenjci 8	270.000
PRIBINCI			
1.	Žunič Jože	Pribinci 18	180.000
2.	Šuštarič Zvonka	Pribinci 3	180.000
3.	Trdič Jože	Pribinci 19	180.000
4.	Črnič Stanko	Pribinci 5	270.000
5.	Brežan Filip	Pribinci 7	270.000
PURGA			
1.	Cvitkovič Janko	Purga 1	270.000
2.	Črnič Miha	Purga 4	270.000
3.	Rožman Janez	Purga 3	180.000
4.	Rožman Marko	Purga 6	180.000
FUČKOVCI			
1.	Vlašič Jože	Fučkovci 2	270.000
2.	Črnič Jože	Fučkovci 5	270.000
3.	Kralj Adolf	Fučkovci'14	270.000
4.	Kralj Rudolf	Fučkovci 13	270.000
5.	Rožman Katarina	Fučkovci 11	270.000
6.	Jakofčič Ludvik	Fučkovci 1	270.000
7.	Princ Štefan	Fučkovci 3	350.000
8.	Jakobčič Mihael	Fučkovci 6	350.000
Zap. št. naslov		prispevek din
9. Veselič Barbara	Furčkovci 9	270.000
DRAGOŠI		
1. Grabrijan Ivan	Dragoši 4	350.000
2. Slak Jože	Dragoši 4a	270.000
3. Lisec Martin	Dragoši 2	270.000
VELIKA SELA		
1. Kapele Jože	Velika sela 3	270.000
2. Požek Ivan	Velik sela 1	270.000
ADLEŠIČI		
1. Milič Miko	Adlešiči 15	350.000
JANKOVIČI		
1. Vraničar Jože	Jankoviči 8	270.000
2. Vlašič Ivanka	Jankoviči 4	270.000
3. Tkalčič vili	Jankoviči 2	270.000
BEDENJ		
1. Loparec Ivan	Bedenj 21	270.000
2. Črnič Neža	Bedenj	270.000
3. Štubler Jože	Bedenj 12	180.000
4. Črnič Mate	Bedenj 17	180.000
5. Vardjan Anton	Bedenj	270.000
KRAJEVNA SKUPNOST GRIBLJE		
Zap.		
št. naslov		prispevek din
GRIBLJE
1.	Cvitkovič Anton	Griblje 17	270.000
2.	Jakofčič Terezija	Griblje 5	270.000
3.	Brine Katica	Griblje 36	270.000
4.	Pezdirc Jože	Griblje 62	180.000
5.	Pezdirc Vida	Griblje 63	270.000
6.	Šimec Jože	Griblje 66	270.000
7.	Šimec Jože	Griblje 20	270.000
8.	Milek Anton	Griblje 50	270.000
9.	Križan Jože	Griblje 42	270.000
10.	Kambič Janez	Griblje 19	270.000
11.	Totter Alojz	Griblje 13	270.000
12.	Požek Jože	Griblje	270.000
13.	Dragoč Jože	Griblje 16	270.000
14.	Brodarič France	Griblje 78	270.000
15.	Jakofčič Anton	Griblje 15	270.000
16.	Piškurič Anton	Griblje 26	270.000
17.	Lozar Anton	Griblje 64	270.000
18.	Jakofčič Janez	Griblje 4	270.000
19.	Bohor Jakob	Griblje 9	180.000
20.	Jakofčič Janez	Griblje 3	200.000
21.	Požek Peter	Griblje 39	350.000
22.	Kralj Jože	Griblje 18	270.000
23.	Husič Anton	Griblje 90	270.000
24.	Črnič Jože	Griblje 53	270.000
25.	Željko Pavle	Griblje 14	270.000
26.	Štrucelj Nada	Griblje 85	270.000
27.	Črnič Janez	Griblje 10	270.000
28.	Jerčinovič Anton	Griblje 65	180.000
29.	Filak Miko	Griblje 74	270.000
30.	Šterk Jože	Griblje 60	270.000
31.	Šterk Anton	Griblje 71	270.000
32.	Hlebec Janez	Griblje 7	270.000
33.	Cigič Ivica	Griblje 68	270.000
34.	Milek Stanko	Griblje 54	180.000
35.	Štrucelj Alojz	Griblje 6	180.000
36.	Jaklič Anton	Griblje 25	180.000
37.	Križan Anton	Griblje 81	270.000
38.	Tomc Jožefa	Griblje 82	50.000
39.	Štravs Marija	Griblje 80	270.000
40.	Brodarič Jože	Griblje 72	270.000
41.	Pezdirc Janez	Griblje 52	270.000
42.	Macele Daniel	Griblje 87	180.000
43.	Šimec Jože	Griblje 30	180.000
44.	Pezdirc Jože	Griblje 70	350.000
45.	Milek Anton	Griblje 45	270.000
št.	naslov		prispevek din
46.	Pezdirc Ivan	Griblje 76	180.000
47.	Filakm Stanko	Griblje 11	270.000
48.	Žunič Jakob	Griblje n. h.	270.000
49.	Jakofčič Miran	Griblje 67	180.000
50.	Kure Janez	Griblje 41	180.000
51.	Brodarič Anton	Griblje 79	270.000
52.	Marentič Anton	Griblje	270.000
53.	Šimec Stane	Griblje 77	270.000
54.	Pezdirc Julij	Griblje 76	270.000
55.	Brodarič Alojz	Griblje 84	270.000
56.	Filak Matija	Griblje 69	270.000
57.	Jakofčič Jože	Griblje 37	270.000
58.	Štrucelj Marija	Griblje n. h.	100.000
59.	Brine Jože	Griblje 56	180.000
CERKVIŠČE			
1.	Starešinič JOže	Cerkvišče 25	180.000
2.	Dragoš Lojze	Cerkvišče 7	350.000
3.	Mravinec Jože	Cerkvišče 6	270.000
4.	Jakobčič Mirko	Cerkvišče 24	180.000
5.	Starešinič Alojz	Cerkvišče 2	180.000
6.	Husič Anton	Cerkvišče 11	180.000
Zap.
št.
naslov
KRAJEVNA SKUPNOST PODZEMELJ KRASINEC
1.	Starešinič Jože	Krasinec 23	270.000
2.	Pezdirc Anton	Krasinec 35	400.000
3.	Zupanič Marija	Krasinec 7	270.000
4.	Starešinič Anton	Krasinec 8	270.000
5.	Jurejevčič Ana	Krasinec 46	270.000
6.	Pezdirc Anton	Krasinec 12	350.000
7.	Klepec Jože	Krasinec 28	350.000
8.	Jakijevič Anton	Krasinec 24	200.000
9.	Starešinič Anton	Krasinec 44	180.000
10.	Cajnar Anton	Krasinec 21	270.000
11.	Klepec Anton	Krasinec 33	220.000
12.	Nagode Janez	Krasinec 10	270.000
13.	Vipavec Jože	Krasinec 30	200.000
KAPUIŠČE			
1.	Štefanič Ivan	Kapljišče 1	350.000
PRILOZJE			
1.	Šuštarič Jože	Prilozje 2	270.000
2.	Rožman Jože	Prilozje 5	270.000
BORŠT			
1.	Hlebec Ana, Jože	Boršt 2	270.000
KRAJEVNA SKUPNOST TRIBUČE
Zap.
št.
naslov
DESINC
1.	Trdič Leopodl	Desinc	4
OSTALI
1. Prijanovič Marinka, Pod smreko 4, Črnomelj
2. Jaklič Peter, Ljubljana
3. Jaklič Jože, Ljubljana
4. Peteh Stanislav, Ločka 17, Črnomelj
5. Mahne Janez, Vojinska cesta, Črnomelj
6. Kadivec Peter, Hrastje 104, Kranj
7. Rahija Jože, Tomšičeva, Črnomelj
8. Jankovič Vida, Ribniška 23, Ljubljana
9. Rajič Fabijan, Medikovičeva 12, Karlovac
10. Jesenovac Ana, Goriška 57, Ljubljana
11. Skrt Amalija, Glinškova ploščad 10, Ljub.
12. Stalekar Slavko, Zlatnageva 5, Kralj
13. Horvat Ivan in Marija, Sestova 16, Metlika
14. Hauptman Jožefa, Zavrstnik 64, Šmartno-Litija
15. Trdič Anton, Bratov Komel 65, Ljubljana
16. Trdič Stanislav, Cesta na Brinj, Ljubljana
17. Totter Vida, Cankarjeva 8, Črnomelj
18. Pezdirc Anton, Kamniška 34, Ljubljana
19. Lovšin Ludvik, Prešernova 10, Črnomelj
20. Mitrovič Živko, Smičiklasova 1, Karlovac
21. Bogataj Franc, Ljubljana
22. Filak Stanko, Črnomelj
23. Rus Zvonko, Breg revolucije, Metlika
24. Malarič Jože, Čardak 22, Črnomelj
25. Bartolj Marija, Jerneja Petriča 12, Škofljica
26. Stipanovič Milena, Marindol
27. Črnič Edvard, Nova loka 11, Črnomelj
28. Kmetič Janez, Adamičeva 17, Ljubljana
29. Nograšek Marija, Kamnik
prispevek din
270.000
180.000
270.000
180.000 180.000
270.000
270.000
270.000
180.000
270.000
180.000
4. člen
Posebni krajevni samoprispevek niso dolžni plačati krajani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Ur. list 3/73) oproščeni plačila.
5. člen
Dejanski lastniki zemljišč in vinogradov so dolžni poravnati celotne obveznosti iz
3.	člena do 20. maja 1988, v primeru morebitne zamude pri plačilu ali prisilne izterjave so dolžni plačati vse stroške te izteijave in zamudne obresti po zakonu.
6. člen
S posebnim samoprispevkom bo zbranih 43.230.000 din. Ta sredstva so namenska in bi se uporabila izključno za financiranje del, navedenih v 1. členu tega sklepa.
7. člen
Za postopek glasovanja in izvedbe referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblik osebnega izjavljanja in zakona o samoprispevku, in sicer tako:
a) da se dejanski lastniki zemljišč in vinogradov, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Adlešiči, na referendumu odločajo neposredno s tajno glasovnico in
b) da se dejanski lastniki zemljišč in vinogradov, ki imajo stalno prebivališče izven območja krajevne skupnosti Adlešiči, izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem po seznamu in denarnih zneskih iz 3. člena.
Volilna komisija krajevne skupnosti Adlešiči bo vodila postopek izvedbe referenduma, ugotovila skupni rezultat glasovanja in podpisovanja in izdala poročilo o izidu referenduma, ki se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Glasovanje na referendumu in postopek s podpisovanjem vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti Adlešiči.
8. člen
Referendum bo 6. marca 1988 od 7. do 19. ure na volišču v Kulturnem domu Adlešiči.
Postopek odločanja o samoprispevku s podpisovanjem mora biti izvršen do zaključka referenduma.
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»KRAJEVNA SKUPNOST ADLEŠIČI«
Na referendumu dne 6. marca 1988 za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka v denarni obliki z obrestmi za sofinanciranje asfaltiranja krajevne poti Dolenjci — Plešivica z dvakratnim plačilom, po zneskih, določenih v 3. členu.
prispevek din GLASUJEM ZA
GLASUJEM PROTI
180.000
100.000
270.000
270.000
150.000
270.000
270.000
270.000
270.000
270.000
270.000
270.000
270.000
180.000
270.000
180.000 180.000 180.000 180.000
»KS ADLEŠIČI«
žig
9. člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Adlešiči.
10. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Adlešiči, 12. 2. 1988
Predsednik sveta krajevne skupnosti Adlešiči: MIKLOŽIČ MARJAN, 1. r.
29.
Na podlagi 12. in 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva (Ur. list SRS, št. 32/80) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičenga zbora dne 25.1. 1988 ter na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 1. 1988 sprejela naslednji
SKLEP
I.
Začasni ukrep družbenega varstva, ki gaje sprejela skupščina občine Črnomelj na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. 1. 1987 in sejah zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1987 (SDL št. 3/87) v DO Integral TOZD Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice Črnomelj, preneha veljati s 1. 2. 1988, ker zanj ni več razlogov.
II.
Ta sklep začne veljati s 1.2.1988 in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 017/1-87 Datum: 26. 1. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC
Občina Novo mesto
30.
Na osnovi 22., 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80) ter 222'. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) so zbori skupščine občine Novo mesto na seji dne 28. januarja 1988 sprejeli
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 v letu 1988
• S to resolucijo določamo temeljne usmeritve in naloge na pomembnejših področjih družbenoekonomskega razvoja občine Novo mesto v letu 1988. Pri oblikovanju nalog izhajamo iz usmeritev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 ter predvidenih učinkov protiinflacijskih ukrepov.
1.	GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Fizični obseg proizvodnje dejavnosti v gospodarstvu se bo v letu 1988, v primerjavi z letom 1987, povečal za 1,5%, in sicer:
—	industrijska proizvodnja	1,5%
—	kmetijska proizvodnja	1,5%
—	gozdarstvo	0%
—	gradbeništvo in vodno gospodarstvo	1,0%
—	trgovina	1,0%
—	gostinstvo in turizem	1,0%
—	promet in zveze	3,0%
—	drobno gospodarstvo	3,0%
Predvideno povečanje fizičnega obsega proizvodnje bo ob racionalnejšem gospodarjenju prispevalo k 1,6% rasti družbenega proizvoda v letu 1988.
Število zaposlenih v industriji se bo zmanjšalo za 250 delavcev, v družbenih dejavnostih pa bo ostalo na ravni leta 1987. Zaradi naravnega odliva bomo zaposlili okoli 450 delavcev.
Izvoz se bo povečal za 2%, uvoz pa za 1,5%.
Zagotavljali bomo povečanje dela akumulacije v doseženem dohodku vsaj za 1 strukturno točko.
Sredstva za družbene dejavnosti in splošno porabo bodo rastla za 8 odstotnih točk počasneje od nominalne rasti dohodka gospodarstva.
Osebni dohodki se bodo gibali v skladu z opredelitvami družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samopravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji ter v skladu z doseženimi kvalitativnimi rezultati gospodarjenja.
Ob načrtovani rasti družbenega proizvoda in delitvenih razmerjih bodo realni osebni dohodki manjši kot v letu 1987. Le v primeru hitrejše rasti družbenega proizvoda bo mogoče povečati sredstva za osebne dohodke.
II.	NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČIN V LETU 1988
1. Kmetijstvo
Obseg tržne kmetijske proizvodnje se bo povečal za 1,5% v primerjavi z realizacijo v letu 1987.
Za uresničevanje programa kmetijske proizvodnje bo skrbela Mercator KZ Krka Novo mesto. Pri izvajanju programa pridelave hrane bo upoštevala usmeritve republiške SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Kmetijsko tržno proizvodnjo bomo spodbujali tudi s sredstvi SIS za preskrbo občine Novo mesto.
Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala z aktivnostmi za vključevanje zanemarjenih zemljišč v obdelavo. Skupaj z ostalimi nosilci nalog bo nadaljevala z izdelavo agrokarte. Sodelovala bo pri načrtovanju in izvajanju agrarnih operacij in komasacij v občini. V letu 1988 bomo v občini začeli s prvo fazo hidromelioracij na področju Radulje in z investicijskimi pripravami za hidromelioracijo na območju Šentjernej—zahod. Agromelioracije bomo izvajali na Lopati in Zvirčah ter bomo z njimi nadaljevali na območju Kal—Karteljevo—Kamence. Komasacije bomo nadaljevali na Šentjernejskem polju.
2. Industrijska proizvodnja
Načrtujemo 1,5% rast industrijske proizvodnje. Predvideno povečanje bo temeljilo na povečani produktivnosti, saj se bo število zaposlenih v industriji zmanjšalo, ter na tehnoloških posodobitvah.
Nadaljevali bomo s postopno tehnološko prenovo in vlagali sredstva predvsem v avtomatizacijo proizvodnje in uvajanje nove tehnologije.
3. Preskrba in blagovne rezerve
Izvršni svet in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Novo mesto bosta skrbela za izvajanje programa oblikovanja blagovnih rezerv, tako da v letu 1988 ne bi prišlo do motenj v preskrbi z osnovnimi živili.
S smotrnejšo organiziranostjo trgovine v občini, z odpiranjem zasebnih prodajaln in s sredstvi ŠlS-a bomo dosegli, da trgovske organizacije ne bodo opuščale nerentabilne trgovine v občini.
Trgovske organizacije bodo prenavljale prodajne površine. V letu 1988 bomo pridobili investitorja in izvedli pripravljalna dela za izgradnjo blagovnice v Novem mestu in oskrbnega centra na Drski.
4. Zunanjetrgovinska menjava
Izvoz blaga in storitev se bo v primerjavi z letom 1987 povečal za 2%. Tudi v letu 1988 bomo izvoz usmerjali predvsem na konvertibilno področje.
Uvoz blaga in storitev se bo povečal za 1,5%. Povečal se bo tudi uvoz opreme, kar pa ni upoštevano v 1,5 odstotni rasti uvoza.
5. Drobno gospodarstvo
V odvisnosti od dopolnitev zakonov in predpisov, ki naj bi v večji meri prispevali k možnostim razvoja drobnega gospodarstva, bomo preverili možnost za prenos programov iz organizacij združenega dela v drobno gospodarstvo. Spodbujali bomo organizacije združenega dela, da del dohodka usmerjajo v sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in s tem prispevajo k ustanovitvi novih enot.
6. Zaposlovanje
Organizacije združenega dela, pri katerih se bo zmanjšal obseg proizvodnje zaradi manjšega povpraševanja ali zaradi nerentabilnosti določenega proizvodnega programa, bodo zmanjšale število zaposlenih. Predvidoma se bo število zaposlenih zmanjšalo za 250 delavcev.
V negospodarstvu se število delavcev ne bo povečalo. Z racionalnejšo organizacijo bomo dosegli zmanjšanje števila zaposlenih.
V občini se bo na novo zaposlilo 450 delavcev, kar je manj kot je naravni odliv.
Prednostno bomo zaposlovali generacijski priliv iz občine. Zaposlovali bomo
predvsem visokostrokovne kadre in večji del potreb nadomestili s pripravniki.
Organizacije združenega dela, ki bodo zaposlovale delavce, bodo svoje potrebe uveljavljale preko Skupnosti za zaposlovanje.
Skupnost za zaposlovanje bo skupaj z organizacijami združenega dela pripravila programe prekvalifikacij in dokvalifikacij za odpravo strukturnega neskladja in s tem omogočila zaposlitev tehnološkega viška delavcev.
7. Urejanje stavbnih zemljišč
Sklad stavbnih zemljišč bo nadaljeval s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino na območjih, predvidenih za kompleksno pozidavo v soseskah: Cikava, Češča vas, Novo mesto—Volčičeva, Dobruška gmajna in Sela pri Dolenjskih Toplicah. Pridobival bo tudi zemljišča za potrebe organizacij združenega dela in skupnosti za realizacijo njihovih programov ter zemljišča, ponujena v odkup v prosti prodaji.
Sklad bo nadaljeval s pripravami za gradnjo v soseski po ZN Mrzla dolina in z delnim komunalnim opremljanjem v soseskah po ZN Otočec in ZN Žužemberk — Stranska vas.
8. Stanovanjsko gospodarstvo
Stanovanjska skupnost bo kot družbeni investitor izgradnje stanovanj v soseski Irča vas — Brod dogradila 119 stanovanj in novo kotlovnico. Izvedla bo vse priprave za gradnjo 86 stanovanjskega objekta, ki pa ga bo začela graditi le, če bodo znani kupci za 80% teh stanovanj. V letu 1988 bo začela z izgradnjo 15-stanovanjskega objekta v Šentjerneju.
Stanovanjska skupnost bo v okviru razpoložljivih sredstev sodelovala pri načrtovanju prenove starega mestnega jedra in pri obnovi kareja na Prešernovem trgu.
9. Komunalno gospodarstvo
Kolektivna komunalna dejavnost se bo izvajala v enakem obsegu kot leta 1987. Komunalna skupnost bo financirala oz. sofinancirala vodovodne sisteme: vodovod Birčna vas, rezervoar Volčkova vas, saniranje vodovoda Javorovica in dokončanje povezave vodovodnih sistemov v Novem mestu. Sofinancirala bo študijo dolgoročne preskrbe s pitno vodo porečja reke Krke ter regresirala dobavo pitne vode.
V letu 1988 bomo izvršili pripravo za koriščenje novo odkritih vodnih virov, pri čemer bodo imeli prednost tisti, ki pokrivajo večje število potrošnikov.
Komunalna skupnost bo sofinancirala izgradnjo kanalskih sistemov in čistilnih naprav v Novem mestu in Straži — Dolenjskih Toplicah.
Financirala bo razširitev pokopališč v Prečni in Šmihelu.
Ob dopolnjevanju planskih aktov občine bomo v dolgoročnem planu določili lokacijo za novo mestno pokopališče.
Komunalna skupnost bo v skladu s kriteriji, sprejetimi v srednjeročnem planu, sofinancirala komunalne programe in urejanje pokopališč v krajevnih skupnostih.
10. Cestno gospodarstvo
Skupnost za ceste Slovenije bo na magistralni cesti Ljubljana—Bregana izvajala obnovitve cestišč. Na regionalnih cestah bo izvajala večje in manjše rekonstrukcije v skladu s svojim letnim planom. Pri določitvi prioritet bosta sodelovala izvršni svet skupščine Novo mesto in občinka skupnost za ceste.
Občinska skupnost za ceste bo zagotavljala redno vzdrževanje in varstvo na 495 km lokalnih cest.
Izvedla bo sanacijo in obnovo lokalnih cest: Mokro polje—Orehovica, in Kro-novo—Dobrova. Sodelovala bo pri financiranju mostu čez Krko v vasi Otočec in mostu v Prečni ter drugih mostov čez vodotoke v skladu s srednjeročnim programom.
Sodelovala bo pri modernizaciji lokalnih cest v manj razvitih krajevnih skupnostih Dolž in Hinje.
Sofinancirala bo obnovo cest in avtobusnih postajališč po krajevnih skupnostih v skladu s kriteriji, sprejetimi v srednjeročnem planu.
Začeli bomo z izgradnjo novega mostu na Loki v Novem mestu.
11. Elektrogospodarstvo
Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto bo v letu 1988 zgradilo 11 transformatorskih postaj in nadaljevalo z obnovo nizkonapetostnega omrežja.
Elektro Ljubljana TOZD ELEKTRO Ljubljana — okolica in TOZD Kočevje bosta na območju občine zgradila tri transformatorske postaje in nadaljevala z obnovo nizkonapetostnega omrežja.
12. Dejavnost PTT
Skupnost za PTT promet in Podjetje za PTT promet bosta nadaljevala v letu 1987 začeta dela ter začela v letu 1988 z izgradnjo pošte II v Novem mestu ter pošte v Dolenjskih Toplicah in na Otočcu.
Za povečanje števila telefonskih priključkov in izboljšanje telefonskega omrežja bodo krajevne skupnosti in drugi uporabniki ptt storitev sklenili s PTT podjetjem posebne sporazume.
13. Skupna in splošna poraba
Delež sredstev za skupno in splošno porabo v družbenem proizvodu se bo znižal. Sredstva za skupno in splošno porabo bodo rastla za 8 odstotnih točk počasneje od rasti nominalnega dohodka v gospodarstvu, z izjemo sredstev SPIS.
Zaradi zmanjšanja razpoložljivih sredstev bomo izvedli selekcijo programov in zagotavljali izvajanje tistih programov, ki več prispevajo k družbeni produktivnosti. Širitev občinskih programov skupne in splošne porabe ter zaposlovanje novih delavcev bo vplivalo na osebne dohodke v teh dejavnostih.
Izjenfloma bo mogoče povečati število visoko strokovnih kadrov v družbenih dejavnostih, v primerih, ko bi bilo ogroženo uresničevanje osnovnih programov, po uskladitvi v komisiji izvršnega sveta za družbene dejavnosti, v upravnih organih pa po uskladitvi v izvršnem svetu.
Preverili bomo standarde in normative in po potrebi predlagali njihovo korekcijo.
Za posebej dogovorjene programe bomo sredstva zagotavljali predvsem z neposredno svobodno menjavo dela in s prispevki občanov.
Strokovna služba SIS bo v sodelovanju z izvajalci pripravila predloge programov in finančnih načrtov za leto 1988 in pri tem upoštevala navedene usmeritve.
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo do 30. aprila 1988 zagotovil pripravo predlogov za racionalnejše organiziranje strokovnih služb skupščine občine ter samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti s programom zmanjšanja zaposlovanja.
14. Urejanje prostora in varstvo okolja
V letu 1988 bomo dokončali:
— zazidalne načrte za soseske: Klek pri Žužemberku, Šentjernej — za hipodromom, Irča vas — Volčičeva, spremembe in dopolnitve obrtno-industrijske cone Cikava, Straža — na Gmajni ter po uskladitvi ZN farmacevtska industrija Cegelnica in BTC Češča vas,
— ureditvene načrte: razširitev pokopališča Prečna, tovarna perila Labod,
— lokacijske načrte: kanalizacijski sistem Žužemberk,
— prostorsko ureditvene pogoje za občino Novo mesto.
Nadaljevali bomo z izdelavo zazidalnih in ureditvenih načrtov: RTP Hudo, Ra-govo — terciarna cona, Romsko naselje Žužemberk^Mirna peč — Češenska hosta, Bršljin — Novo mesto. Dolenjske Toplice — jedro, Smarjeta. Pridobili bomo izvajalca za izdelavo ureditvenega načrta dela prenove mestnega jedra Novo mesto in za centralno mestno pokopališče v Novem mestu.
Sodelovali bomo pri pripravljalnih delih za izgradnjo avtomobilske ceste in v ta namen izdelali lokacijski načrt.
Uporabniki prostora bodo sami financirali izdelavo prostorsko-izvedbenih aktov.
Na podlagi sklepov občinske skupščine, sprejetih ob obravnavi poročil o komunalnem gospodarstvu in varstvu okolja v naši občini, bodo posamezni nosilci izvedli naloge, ki so vključene v zaključke poročil in se nanašajo na varstvo okolja, predvsem pa bomo:
— izdelali kataster onesnaževalcev voda; večji onesnaževalci pa bodo izdelali sanacijske programe,
— na osnovi dopolnjenih meritev onesnaževanja zraka ter katastra onesnaževalcev ugotovili vrstni red priprave sanacijskih programov,
— izdelali sanacijske programe na področju varstva pred hrupom,
— preverili prostorske možnosti za lokacijo odlagališča posebnih odpadkov,
— dopolnili načrt ukrepov v primeru izlitja nevarnih snovi.
Komite za urbanizem in varstvo okolja bo dvakrat letno informiral izvršni svet o izvajanju nalog na področju varstva okolja.
Delovna organizacija KOMUNALA bo uvedla kontrolo nad dovodom industrijskih odpadkov iz organizacij združenga dela na deponijo v Leskovcu.
15. Spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov
Nadaljevali bomo s spreminjanjem in dopolnjevanjem planskih aktov občine. Samoupravne interesne skupnosti bodo preverile svoje srednjeročne plane in jih ob upoštevanju novo nastalih razmer, ki sojih povzročile spremenjene gospodarske razmere in nove sistemske rešitve, dopolnile. Pri tem bodo upoštevale načelo sočasnega planiranja.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v skladu z rokovnikom za drugo fazo sprememb in dopolnitev planskih aktov občine dopolnila kategorizacijo in razvrščanje kmetijskih zemljišč v območja. Pripravljala bo dolgoročni plan razvoja kmetijstva.
V postopku dopolnjevanja planskih aktov občine bomo izvršili usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru.
16. Naložbe
Pri presoji investicijskih programov bomo upoštevali selektivne kriterije investiranja.
Nosilci investicijskih namer morajo pripraviti strokovne podlage, ki bodo upravičile posege v prostor.
Investitorji bodo zagotavljali sredstva tudi za odpravo negativnih vplivov na okolje.
V letu 1988 bodo organizacije združenega dela s področja gospodarstva pričele izvajati naslednje investicije:
Industrija motornih vozil bo dokončala aneksa pri Tovarni avtomobilov, nadaljevala z rekonstrukcijo tovorne železniške postaje, izvedla rekonstrukcijo Tovarne avtomobilov za nov proizvodni program in nadkrila carinsko skladišče,
Krka tovarna zdravil bo začela z izgradno čistilne naprave in vodarne, razširila bo obrat kozmetike ter rekonstruirala ATB in ampulni obrat,
Novoteks bo vlagal v zamenjavo iztrošene opreme,
Labod bo pripravil dokumentacijo za izgradnjo industrijske trgovine,
Iskra TOZD HIPOT razširila proizvodne prostore in se pripravila za serijsko proizvodnjo LCD prikazalnikov,
Iskra TOZD TENEL bo nabavila uvoženo in domačo opremo,
ISKRA KEKO bo vlagala v opremo in povečanje proizvodnih prostorov, potrebnih za izdelavo investicijske opreme,
Kremen bo dokončal prvo fazo naložb v obrat za proizvodnjo ognjeodpornih mas in livarskih peskov v Mokrem polju,
Mercator KZ Krka bo vlagala v izgradnjo trajnih nasadov v družbenem sektoiju in koopraciji. Pričeala bo z investicijskimi pripravami za izgradnjo namakalnega sistema. Nastopala bo kot investiror za vse agrarne operacije.
Pričela bo z izgradnjo predelave mesa ter z investicijskimi pripravami za razširitev blagovnice v Žabji vasi. Rekonstruirala bo oskrbni center Graben ter dopolnila opremo v tovarni krmnih mešanic. Opravila bo pripravljalna dela za rekonstrukcijo zadružnega doma v Bršljinu in obnovo bifeja na Dvoru.
Gozdno gospodarstvo bo nabavilo tehnično opremo in gradilo gozdne ceste.
BTC — poslovna enota Novo mesto bo nadaljeval s pripravljalnimi deli in začel z izgradnjo skladišč v Češči vasi.
Gorjanci bodo nabavili nova tovorna vozila, prikolice in avtobuse. Pripravili bodo dokumentacijo in začeli z izgradnjo delavnic v Novem mestu.
GIP Pionir — TOZD MKI bo razširil proizvodne prostore, zgradil lakirnico in perišče avtomobilov. TOZD Lesni obrat bo razširil proizvodne prostore.
Cestno podjetje bo obnavljalo avtomobilski in strojni park.
Gradbenik Žužemberk bo dokončal separacijo v peskokopu Klek.
Vodnogospodarsko podjetje bo vlagalo v obnovo prevoznega in strojnega parka.
Opekarna Zalog bo zgradila proizvodno halo za pripravo suhe opeke, rekonstruirala deponijo ter nabavila tehnološko opremo.
OZ Hrast bo nosilec združevanja sredstev in investicijskih priprav za gradnjo poslovnih prostorov drobnega gospodarstva na Cikavi, rekonstruirala bo svoje poslovne prostore na Trdinovi.
Novotehna bo nadkrila plato pri grosističnem skladišču in to skladišče nadzirala.
Poklicna gasilska enota bo zgradila aneks k servisni delavnici.
Podjetje za PTT promet bo začelo z izgradnjo pošte 2 v Novem mestu in poštnih objektov na Otočcu in v Dolenjskih Toplicah.
Telekomunikacijske objekte bo gradilo v skladu s programom oz. s sporazumi s krajevnimi skupnostmi.
Elektro Novo mesto bo zgradilo 11 transformatorskih postaj in obnavljalo nizkonapetostno omrežje.
Elektro Ljubljana — okolica in Kočevje bosta zgradila 3 transformatorske postaje in obnavljala nizkonapetostno omrežje.
Komunala Novo mesto bo nadaljevala z izvajanjem študije dolgoročne preskrbe s pitno vodo v porečju Krke, sanacijo in modernizacijo obstoječih vodnih virov in omrežja, gradila bo vodovode: Suha krajina, Gradenc—Lašče, Birčna vas ter rezervoar Volčkova vas. Nadaljevala bo z izgradnjo »A« kanala v Bučni vasi ter začela gradnjo kanalizacijskega sistema Dolenjske Toplice —Straža in nadaljevala pripravljalna dela za izgradnjo čistilne naprave v Straži. Nadaljevaja bo s sanacijsko sanitarne deponije v Leskovcu in začela s širitvijo pokopališča v Šmihelu in Prečni.
Na področju negospodarstva bomo v letu 1988 začeli z naslednjimi investicijami:
Na osnovi referendumskega programa bomo začeli z dograditvijo osnovne šole v Mirni peči in s pripravami za dograditev osnovne šole v Škocjanu. Obnovili bomo staro šolo v Vavti vasi.
S sredstvi, združenimi na osnovi posebnega sporazuma, bomo v stari šoli v Vavti vasi usposobili dve igralnici za potrebe otroškega varstva, prav tako pa bomo zagotovili sredstva za dve igralnici v Mirni peči. Nadaljevali bomo z izgradnjo lekarne v Novem mestu.
Pripravili bomo dokumentacijo za rekonstrukcijo bivše osnovne šole na Otočcu za potrebe arhiva.
17. Krajevne skupnosti in skladnejši razvoj občine
Krajevne skupnosti bodo izvajale naloge iz svojih srednjeročnih planov in referendumskih programov.
Skupnost za ceste bo sofinancirala rekonstrukcijo cest v manj razvitih krajevnih skupnostih Dolž in Hinje. Komunalna skupnost bo sofinancirala vodovod v Birčni vasi.
Pri pospeševanju razvoja Suhe krajine bodo sodelovale mladinske delovne brigade. Za izvajanje njihovih nalog bomo pravočasno zagotovili programe in finančna sredstva.
Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto in krajevna skupnost Slatnik bosta pripravili dokumentacijo in začeli s prvo fazo izgradnje kabelske televizije. Sredstva za izgradnjo in vzdrževanje bodo krajevne skupnosti združile od občanov.
18. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljevali bomo proces podružbljanja zadev splošne ljudske obrambe, varnosti in zaščite. Dograjevali bomo obrambne načrte, varnostne načrte in načrte narodne zaščite.
Delovne ljudi in občane bomo usposabljali za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Posebno pozornost bomo posvetili izvajanju nabornih in mobilizacijskih priprav ter uveljavljanu operativnega dela centra za obveščanje in razvoju upravnih zvez.
III.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepe pri posameznih področjih gospodarskega in družbenega razvoja občine v letu 1988 bodo konkretizirali naslednji dokumenti:
1. letni plani samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnosti za leto 1988;
2. program in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč za leto 1988;
3. načrt zaposlovanja v letu 1988;
4. program in finančni načrt Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Novo mesto, vključno s programom dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv v letu 1988;
5. proračun občine Novo mesto za leto 1988;
6. programi in finančni načrti za izvedbo nalog, pomembnih za razvoj občine. Številka: 30-02/87
Novo mesto, 28. 1. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, 1. r.
31.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9/85) in
3.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št. 45/87) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 16.2.1988 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1.
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list št. 1/88 in 2/88) se prva podtočka prvega odstavka druge točke spremeni in dopolni tako, da glasi:
1.	stanarine in najemnine povečane za 55%, se s 1.3. 1988 povečajo za 30%.
2.
Ta odredba začne veljati 1. 3. 1988.
Številka: 38-02/87-2 Datum: 16. 2. 1988
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik: IVO LONGAR, 1. r.
Občina Ribnica
32.
Na podlagi 10. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 21.12.1987 in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 12. 1987 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica cona 23 — Hosta
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v tem ' odloku na območju zazidalnega načrta Sodražica cona 2,3, ki so v srednjeročnem planu občine Ribnica za obdobje 1986—1990 opredeljena za stanovanjsko gradnjo.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta Sodražica cona 2,3 leži izven mestnega naselja Sodražica ob cesti v Jelovec. Meja tega območja poteka po S meji parcele 2602/2 od parcele 317/1 proti Z do parcelne številka 2604 ter po njeni S meji do novonastale parcele štev. 2087/100, ter po njeni V meji preko parcele 2087/48 do SZ stičišča parcel 2087/19 in 2087/8 ter od tam vzporedno s SZ mejo parcele 2087/48 preko parcel 2087/8, 2082/2,2087/23 in ponovno preko parcele 2082/2, kjer seka na SZ parcelo 2087/48 in se lomi navzgor proti S na parcelo 2087/11, kjer se obme navzdol proti V, ponovno prečka parcelo 2087/48 in poteka preko parcele 2088/1 po S meji parcele 2087/93 in 2087/84 do meje s parcelo 2087/49 ter po njeni J meji, kjer se obrne proti S in poteka po V meji parcele 2087/79, kjer se lomi še bolj proti V preko parcel 2087/9 in 2303, nakar se obrne navzdol proti J preko parcele 2305 do S meje parcele 2285/1 ter po njej proti Z do njene Z meje ter naprej po Z mejah parcel 2285/2,2306,2307,2320, kjer se preko parcele 2232/2 lomi proti Z po J meji parcele 2321 do parcele 317 STP oziroma novonastale 317/1, kjer se ponovno lomi proti J in se naveže na parcelo 2602/2, vse k. o. Sodražica.
3.	člen
Na območju iz 2. člena tega odloka ležijo naslednja zemljišča v k. o. Sodražica:
Zap.	Vložna	Parcelna		Površina	Lastnik	
št.	št.	številka	Kultura	v m2		
1	2	3	4	5	6	
1	46	2087/20	pašnik 5	1856	Perovšek Franc, Sodražica, Zavoda 7	
		2087/21 560/1 558 557	pašnik 5 njiva 4 njiva 4 travnik 4 njiva 4	2432 352 150 677 683		
		2087/102	travnik 6	573	Čampa Jože, Sodražica 150	
2	1067	2087/61	pašnik 5	536		
		244 STP	stavbišče 0	72		do 1/2
3	1303	2087/98	pašnik 5	683	Zabukovec Andrej	
		560/2	njiva 4	696	Zabukovec Anica	do 1/2
					oba Zamostec 31	
4	71	2087/22	travnik 6	1873	Pirc Ljudmila ml.	do 1/2
		2087/108	travnik 6	163	Pirc Ljudmila st.	do 1/2
		2087/88	travnik 6	1001	Sodražica, Podgorska 18	
		2087/93	travnik 6	272		
		2334	travnik 5	910		do 1/2
5	1251	2087/75	pašnik 5	1310	Mihelič Jakob	
					Mihelič Anica oba Trg V. Vlahoviča 9/A, Ribnica	do 1/2
6	1254	1087/76	pašnik 5	1082	Štupica Miran, Vrhnika, Gradišče S/10	
7	1258	2087/77	pašnik 5	1061	Sarkič Vera, Sodražica,	
					C. notranjskega odreda 16	
8	1282	2087/78	pašnik 5	1479	Vesel Roman,Sodražica 84	do 1/2
9	1293	2087/97	travnik 6	1158	Putre Rudolf	
		2087/89	travnik 6	576	Putre Ana	do 1/2
					oba Za potok 21	
10	1296	2087/87	travnik 6	173	Vesel Alojz, Globel 4	
		2087/81	travnik 6	869	Levstek Viktor, Slemenska 7, Sodražica	
11	1298	2087/80	travnik 6	1333		do 1/2
12	1168	2087/79	travnik 6	1158	Drobnič Vinko	
		2087/84	travnik 6	500	Drobnič Nevenka	do 1/2
	536	2087/9	travnik 6	990	oba Sodražica 154	do 1/2
13	1294	2087/86	travnik 6	1025	Levstek Miro	
					Levstek Andreja	
					oba Zapotok 23/a	do 1/2
14	1295	2087/82	travnik 6	938	Košmrlj Jože	
		2087/92	travnik 6	109	Košmrlj Marija	do 1/2
					oba Sodražica, C. notranjskega odreda 33	
15	1090	2087/103	pašnik 5	. 196	'Občina Ribnica	
		2087/100	pašnik 5	190	Oražem Matija	do 1/2
16	1297	2087/83	travnik 6	17		
		2087/91	travnik 6	993	Oražem Anica	do 1/2
					oba Sodražica, C. notranjskega odreda 4	
17	1301	2087/90	travnik 6	715	Vesel Viktor, Zamostec 58	
		2087/96	pašnik 5	341	Kmetijska zadruga Ribnica	
18	804	2333	travnik 5	1388		
		2332 2331 2330 2087/69	travnik 4 travnik 4 travnik 4 pašnik 5	1302 572 2143 2032		
	928	2325	dvorišče 0	1607		
	435	317/1	dvorišče 0	734		
			gosp. po. 0	279	Hudolin Terezija, Sodražica 119	
19	1048	2321	njiva 4	837		
20	729	559	njiva 4	1180	Petrič Matija, Sodražica 78	
Zap.	Vložna	Parcelna		Površina		
št.	št.	številka	Kultura	v m2	Lastnik	
1	2	3	4	5	6	
21	1129	556	travnik 4	1072	Pucelj Andrej Pucelj Breda	do 1/2 do 1/2
22					oba Sodražica 125	
	247	382 STP	stavbišče 0	93	Belaj Ivan, Žimarice 12	
23		548	njiva 4	869		
	1093	383 STP	stavbišče 0	89	Oblak Jože, Sodražica 19	
			dvorišče 0	133		
24	1273	2232/16	njiva 5	169	Marolt Vilijem, Sodražica 155	
	759	553/1 553/2	njiva 4 njiva 4	871 250		
25		552	njiva 4	866		
	1094	555	travnik 4	1649	Arko Jože	do 1/2
		2232/14	njiva 5	524	Arko Erika >	do 1/2
26	1278				oba Sodražica 122	
		554	njiva 4	508	Arko Jože, Na pesek 34, Sodražica	
27	1099	550	njiva 4	593	Gornik Jože, pora, Janeži 10	
28	1002	2082/3	^travnik 5 1	83	Cvar Marija, Ljubljana, Maveijeva 18	
		2082/4	travnik 5	213		
29	1189	2303/1	travnik 5	606	Vovko Marta Vovko Andrej	do 1/2 do 1/2
30	1288	23Cfe/l			oba Ljubljana, Trebinjska 13	
			travnik 5	317	Hočevar Stane, Na pesek 15, Sodražica	
31	131	208^/3	travnik 6	24	Šilc Danilo, Jelovec 10	
32	Seznam I	2087/48	pot 0	1051	Družbena lastnina v splošni rabi	
33	2	2087/101	pašnik 5	30	Občina Ribnica	
34	23	2087/23	pašnik 5	6328	Levstek Ivana, Sodražica,	
		2087/95	pašnik 5	154	C. notranjskega odreda 2	
4. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka, ter postanejo navedena zemljišča družbena lastnina, Občina Ribnica pa pridobi na njih pravico upravljanja.
5. člen
Prejšnji lastnik oziroma uporabnik stavbnega zemljišča ima pravico uporabe na tem zemljišču dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, ne izda odločbe o izročitvi zemljišča občini.
Prejšnji lastnik oziroma uporabnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v to zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine.
6. člen
Stavba, ki bo po prostorskem izvedbenem načrtu ostala na stavbnih zemljiščih, ki so postala družbena lastnina na podlagi tega odloka, se ne prenese v družbeno lastnino. Lastnik stavbe ima pravico uporabe na stavbišču in funkcionalnem zemljišču dokler stavba stoji.
Če je stavba na stavbnem zemljišču in se mora po prostorskem izvedbenem načrtu odstraniti, se zanjo uvede razlastitveni postopek, splošni interes pa se ne ugotavlja posebej.
7. člen
Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča lahko takoj po uveljavitvi tega odloka zahteva, da občina prevzame zemljišče in plača odškodnino za to zemljišče, občina pa mora tako zemljišče prevzeti.
Če občina na zahtevo prejšnjega lastnika v enem letu ne prevzame stavbnega zemljišča, lahko prejšnji lastnik s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva prevzem zemljišča in plačilo odškodnine za to zemljišče.
8. člen
Pristojno temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kočevju, po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem v 3. členu tega odloka, pravico uporabe občine Ribnica, ter druge pravice določene s tem odlokom.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464—3—87—05 Datum: 21. 12. 1987
Predsednik skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
Občina Trebnje
33.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76) in 4. člena odloka o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 6/86) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na 56. seji dne 11. 2. 1988 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen za geodetske storitve
Cene geodetskih storitev iz 3. člena odloka o cenah za geodetske storitve se valorizirajo tako, da znašajo:
Zap.
št.
Vrsta in obseg geodetske storitve
Cena
1.	PARCELACIJE
140.000
40.000
34.000
112.000
46.000 150.000
92.000
23.000
1. parcelacija parcele do 0,3 ha na dva dela
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha
3. za vsako dodatno novo parcelo
4. za vsako novonastalo parcelo obodne parcelacije
5. za prenos ene gradbene parcele iz projekta v naravo
6. za razlastitev dolžinskega objekta, za vsakih 100 m
2. MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK
1. ugotovitev in izmerilev meje med dvema mejnima točkama
2. za vsako nadaljnjo mejno točko
3. PRENOS POSESTNE MEJE PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
1. za grafični kataster:
1. — določitev posestne meje med dvema	mejnima točkama	116.000
2. — za vsaako nadaljnjo mejno točko	29.000
2. za numerični kataster:
1. — določitev posestne meje med dvema	mejnima točkama	70.000
2. — za vsako nadaljnjo mejno točko	23.000
4 IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PROSTORSKE IZVEDBENE AKTE
1. izdelava načrtov do površine 0,3 ha	110.000
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,3 ha	36.000
III.
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-08/84-1 Datum: 11. 2. 1988
Predsednik izvršnega sveta MAKS KURENT
34,
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9/85) in
2.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 8/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Uradni list SRS št. 45/87) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na svoji seji dne 17.2.1988 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini
Trebnje
1. V odredbi o določitvi najvišjih cen v občini T rebnje (Uradni list SRS št. 46/87 in Skupščinski Dolenjski list št. 22/87) se v 2. odstavku 1. točke za besedami »gostinstvu in turizmu« postavi vejica in doda naslednje besedilo:
»cene v motelih I. in II. kategorije in cene v restavracijah s postrežbo in gostilnah s štirimi in petimi zvezdicami, razen cen družbene prehrane« in črtajo besede »razen ure vožnje z motornimi vozili«.
2. V 2. točki odredbe se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi:
»Povečajo se lahko cene naslednjim uslugam, storitvam in dejavnostim:
1. Stanarine do 30%
2. Oskrbnine v VVZ, dijaških in študentskih domovih in domovih za ostarele, ki jo v skladu s 6. členom zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) neposredno plačujejo občani, se poveča do 16%.
3. Cene proizvodov in storitev s področja obrti in osebnih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču do 15.11.1987, se lahko povečajo, in sicer:
— za proizvode, kjer se oblikujejo cene za končni izdelek, se cene povečajo do 20%;
— za proizvode in storitve, kjer se cena oblikuje na podlagi režijske oziroma norma ure, se cene povečajo do 15%;
— kemično čiščenje do 20%;
— frizerske storitve do 15%;
— fotografske storitve do 18%.
3. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-03/85-10 Datum: 17. 2. 1988
Predsednik izvršnega sveta MAKS KURENT
5.	IZDELAVA POSNETKOV NOVEGA STANJA
1. izdelava načrtov za območja do površine 0,1 ha	70.000
2. za vsakih nadaljnjih začetih 0,lha	23.000
6.	ZAKOLIČENJE OBJEKTOV
1. stavbe in objekti do 200 m2 tlorisne površine	50.000
2. stavbe in objekti nad 200 m2 tlorisne površine	dejan,	čas
3. dolžinski objekti	dejan,	čas
7. Cene geodetskim storitvam na gozdnem območju se povečajo za 50% od zgornjih cen.
8. URNE CENE Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene:
A — terensko geodetsko delo, ura	12.000
B — pisarniško geodetsko delo, ura	11 090
C — risarsko geodetsko delo, ura	7.000
D — figurantska in druga pomožna dela, ura	4.000
9. SPLOŠNO
— Posebej se obračunvajo materialni stroški (mejniki, obrazci, prevozni stroški, poštnina);
— Posebej se obračunavajo stroški za figurantska dela, če figuranta preskrbi geodetska uprava;
— Geodetske storitve se obračunavajo ločeno za terensko delo in ločeno za pisarniško delo po cenah, ki veljajo ob zaključku posamezne faze dela;
— Ob prekinitvi postopka naročnik storitve plača vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
II.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta skupščine občine T rebnje o valorizaciji cen za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 9/87).
din
din
din
din
Medobčinske objave
35.
Na podlagi 193. člena Ustave SR Slovenije ter 173. člena statuta občine Črnomelj, (SDL št. 19/80), 244. člena statuta občine Metlika, 150. člena statuta občine Novo mesto (SDL št. 5/79) in 297. člena statuta občine Trebnje (SDL št. 9/79) so skupščine občine Črnomelj, dne 25. in 26.1.1988 Metlika dne 23.12.87, Novo mesto dne 28.1.1988 in Trebnje dne 3.2.1988 na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, sprejele
DOGOVOR
o ustanovitvi sveta občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
7.člen
Svet ima predsednika in namestnika predsednika. Svet ima tudi sekretarja, naloge katerega opravlja sekretar Skupščine občine, kjer je sedež sveta. Način izvolitve in imenovanja podrobneje opredeljuje poslovnik sveta.
8. člen
Svet dela po programu, ki ga sprejme za dobo enega leta..
9. člen
Delo sveta je javno.
IV.	FINANCIRANJE SVETA
10. člen
Potrebna sredstva za delovanje sveta in občasnih delovnih teles zagotovijo skupščine občin v svojih proračunih vsako leto na osnovi izvedenih nalog iz programa dela sveta.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
V. KONČNE DOLOČBE
1. člen
Za urejanje številnih zadev skupnega pomena, ki so navedene v tem dogovoru, skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ustanovijo svet občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: svet), kot usklajevalni organ.
2. člen
V svetu ustanoviteljice usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo o urejanju skupnih zadev, ki so določene s tem dogovorom.
3. člen
Sedež sveta je vedno na sedežu tiste občine, iz katere je predsednik sveta.
Svet ima pečat, kije okrogle oblike, z grbom v sredini in napisom: »Socialistična republika Slovenija — Svet občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.«
4. člen
Svet sprejme poslovnik o delu sveta. S poslovnikom se določi način in metode dela sveta in njegovih organov v uresničevanju zadev in nalog, ki so skupnega pomena. Poslovnik sprejema svet soglasno.
II.	ZADEVE, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBČINE TELJICE SVETA
USTANOVI-
11.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občin — ustanoviteljic in podpišejo predsedniki skupščin občin ustanoviteljic ter se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, kije bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 4/85.
Številka: 011-1/86	Številka:	011-2/86
Datum: 26. 1. 1988	Datum:	23.	12.	1987
Predsednik
skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČ1Č, 1. r.
Številka: 020-01/88 Datum: 28. 1. 1988
Predsednik
skupščine občine Novo mesto FRANCI ŠALI, 1. r.
Predsednik skupščine občine Metlika STANISLAV BAJUK, 1. r.
Številka: 02-03/87-10 Datum: 3. 2. 1988
Predsednik skupščine občine Trebnje NACE DEŽMAN, 1. r.
5.	člen
Zadeve in naloge, ki so skupnega pomena za občine ustanoviteljice sveta, so:
1. družbeno-ekonomski in samoupravni razvoj občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje ter usklajevanje programov razvoja občin,
2. usklajevanje programov razvoja določenih gospodarskih dejavnosti predvsem kmetijstva in gozdarstva, industrije, trgovine, prometa in zvez, gostinstva in turizma, obrti in drobnega gospodarstva, gradbeništva, vodnega gospodarstva ter razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v bančništvu,
3. uskaljevanje stališč v kreditno-poslovni politiki,
4. razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v zavarovalništvu,
5. usklajevanje stališč o gospodarskih in drugih vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji,
6. razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih, regijskega pomena,
7. usklajevanje programov razvoja zdravstvenega varstva in investicijske politike na tem področju,
8. razvoj usmerjenega izobraževanja v regiji in gradnja potrebnih domov za učence,
9. kadrovska in štipendijska politika,
10. socialno varstvo,
11. družbeno planiranje v regiji,
12. davčna politika,
13. splošni ljudski odpor in družbena samozaščita,
14. varstvo okolja,
15. informiranje,
16. vprašanja, katera soglasno sprejme in jih opredeli svet v soglasju z ustanoviteljicami.
III.	ORGANIZACIJA IN DELO SVETA
6.	člen
Svet ima deset delegatov. Iz vsake občine sta po položaju delegata sveta predsednik skupščine občine in izvršnega sveta skupščine občine ter predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko Novo mesto in medobčinskega sveta SZDL Novo mesto.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
z a občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in T rebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 5.000 din, izvod v prosti prodaji stane 150 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15. 11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.