5. številka.
V Trstu, v sredo 18. januvarja 1388.

Tečaj XIII.
„EDINOST"
i7liitj» dvakrat na teden, vnuk o sredo n soboto ob 1. uri popoltidne.
„Edinost" stane:
t.a vse leto.....j^ld. ti. —
za polu leta .... „ 3,— za četrt letu . . . . „ 1.50 Tom mirne številke ne dobivajo v pro-• ittjii nit-ah tobaka v Trstu po «• nov.,
v Gorici in v Ajdovščini p* «* nov. ITa iiaročts tres priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi ne poSiljajo uredniAtvu v ulici Torrente At. 12. Vmtko pi*nio mora luti frnnkovano, ker nefrankovana*e n> sprejemajo. Kokopisi ne n»> vrat'.ijo.
Oglasi in oznanila se raeune pit T nov. vrstica v petitu; za naslove /. del>elmn črkami h« plačuje i>ro-<t<ir, kolikor In gu
ob^ejflo navadnih vmtir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
Ht» račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insernte prijema upravništvo v ulici i'orreute 12. Odprto reklamacije n« proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V cilinoati J« n offt.
t ANDREJ EINSPIELER.
Nov grob je zopet izkopan in ob tem odprtem grobu objokuje mati Slava britko izgubo ednega najboljših, najzvestejšili, najsposobnejših, najzgovornejših iji najbolj vnetih svojih sinov. Koroški nam bratje nemajo več živega svojega prvoboritelja in voditelja, a ž njimi čutimo tudi mi težek udarec, ki je zadel vse Slovence; posebno živo čutimo tako smrt mi ubogi Primorci, ki vemo ceniti vsako rodoljubno požrtvovalno moč, ki poznamo važnost krepkih stebrov, ob katere se opira poslopje in ako se eden takih stebrov podere, ruši se ob enem vsa zgrada. Korošci so severni steber tega slovenskoga poslopja in mi Primorci — južni.
V ponedeljek 16. t. m. ob !). zjutraj jo zatianol v Celovci na Koroškem za večno oči Andrej Einspieler. Kdo ni čul uže o njem? Komu so neznana njegova dola? Ni dolgo temu, kar so naše slov. novine mnogo pisale o zlatomašniku Einspielerji in o dotičnoj slavnosti. Ne bilo bi nam zatorej treba svojim čitateljem opisovati njegovega življenja, a vender nas dolžnost veže, da vsaj na kratko podamo životopi.sno črtico o tem znamenitem moži.
Einspieler se je rodil 13. novembra 1813. 1. pri „Mežnarji" v Svečah v spodnjej Rožnej dolini na Koroškem, liil je sin ubogih starišev: oče je bil cerkvenik in tkalec, mati pobožna rejenka Rožne doline. Župnik Jlerker, ki je poučeval otroke v branji, pisanji in računanji, spoznal je kmalu, da ima Andrejček bistro glavico, zatorej ga je spravil 1. 1823. v šolo v Celovec in ga se svojimi prijatelji podpiral.
Kadar zvrši Andrej latinske šolo, stopi 1. 1835. v Celovci v duhovno semenišče in bil je tudi posvečen 1837. 1. Po dovršenem bogoslovji je bil Einspieler nastavljen za kaplana v nemškem Pleiberzi. V osmih letih, to je do 1840. 1. je bil dvanajstkrat premeščen, da je uže v mladih letih skusil mnogo težkega in grenkega. L. 1840 pride za kaplana v mostno taro v Celovec;
tu je bil konec vednemu preseljevanju, kajti po šestih letih je bil imenovan na celovškej realki za kateheta in učitelja slovenskega jezika. Polnih 30 let je bil profesor na realki in stoprav 1882. je šel v stalni pokoj. — Leto 1848. je bilo vzdramilo Einspielerja. Slomšek in Maj ar sta ga podpolno vzbudila in navdušila za narod, da jo potem stopil v vrsto najboljših naših mož. Pisal je mnogo slovenski in nemški. Leta 1851. je ustanovil sč Slomškom in s prostom Sorčičem „družbo sv. Mo-horaw, katerej je bil za prvosednika. Izdajal je razne liste in knjigo. Leta 1859. je bil odlikovan s častnim naslovom knezo-škofijskega duhovnega svčtnika. Ko je cesar dal 1800. državi ustavo, stopil je Einspieler v javno politično borbo, dasiravno si je bil v svesti, da bode imel mnogo protivnikov. Znan je bil Andrej kakor sposoben politik in vztrajen ter delaven narodnjak, za tega delj so ga volili 1. 1863. za deželnega poslanca, a to čast je pozneje izgubil, ker je bil obsojen kakor urednik zaradi necega dopisa — v zapor na mesec dnij. L. 1804. je ustanovil celovško čitalnico. V Velikovci so 1871. 1. zopet izvolili Einspielerja za dež. poslanca. Poganjal se je odslej o vsakoj priliki za pravico materinščine v šoli. 1870. je bil izbran za zastopnika v mestni občinski odbor in 1880. uže v tretjič za poslanca. Potegoval se je pogumno in neustrašno za narodno ljudsko šolo. L. 1882. je začel izdajati časnik „Mir", ki vzbuja med koroškimi Slovenci narodno zavest, da ne pozabijo, da so njih stariši nekdaj bili naj-vrlejši sinovi matere Slave. — Na staro dni jo našega boritelja vid zapuščal. Dasi je bil sicer pred nekaterimi meseci še krepek in čvrst, oslabel je starček mahoma, in česar smo se bali, zgodilo se je: Einspielerja ni več med nami! Pogreb je denes v sredo 18. t. m. ob 21/a popoludne. V miru počivaj, neutrudni vojskovodja ob severnej slovenskoj meji!
PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih.
Ital. »pisal Silvij Pel lic o, pral. .los K-a.
VI.
O človekoljubji in ljubezni.
(Dalje.)
Ta ljubav obsega malono vso človeško vrednost, in jo celo bistven dol ljubezni, katero smo dolžni Bogu, kakor lahko raz vidimo iz mnogih lepih mest svetega pisma, posebno iz tega:
„Kralj pa bode rekel ob svojej desnici stoječim: pridite blaženi mojega očeta, zavzemite kraljevstvo pripravljeno vam od začetku sveta. Lačen sem bil in dali ste mi jesti; žejen sem bil in ste me napojili; mig sem bil in ste me oblekli; tujec sem bil in sto me vzprijeli, bolan sem bil in sto me obiskali; zaprt sem bil in sto prišli k meni. — Pravični pa mu bodo tedaj odgovorili: Gospod! kodaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili; žejnega, in te napojili P Kedaj smo te videli tujca, in te vzprijeli, ali golega in te oblekli? Kedaj smo to videli bolnega, ali v ječi, in to obiskali? — Kralj pa jim bode odgovoril: Resnično vam povem : Vsakokrat, kadar sto to storili tudi najmanjšemu mo-
jih bratov, storili sto tudi meni. [Mat. XXV.]"
Stvorimo si v svojih mislih vzvišen uzor človeka in trudimo se biti mu enaki.
kaj govorim? Uzor imamo v našoj veri, in kako veličasten! Oni, kateri nam podajo vera, človek jo jak in zelo mil, — nespraven neprijatelj tlačenju in licemer-stvu — človekoljub, ki vso prizanaša raz-ven nespokorno hudobnosti, — on se brali z reveži in no prokljinja pozemskih mogotcev, ako se lo spomina, da so bratje revežev, — on ne ceni ljudij po njih znanji ali bogatstvu, temveč po srčnih občutkih in delih. On jo edini modroslovec, i na katerem ni najmanje m a roge. On je ! podpolni izraz Boga v bitji naše vrste: on je Bog-Olovek.
Kdor ima tako vzvišen uzor v pameti, gloda pač človeštvo z visokim spoštovanjem! Ljubav jo vedno primerna ceni. Kdor hoče jako ljubiti človeštvo, mora jo visoko ceniti.
Nasprotno: kdor ima o človeku lo neplemenit, dvoumen pojem, kdor smatra človeštvo lo čredo neumnih in bedastih ži-valij, rojenih le za to, da jedo, rodč, se gibljejo in pogibajo, kdor ne vidi nič vzvišenega v prosveti, v znanosti, v umetelnosti, v težnji za pravico, lepoto, dobroto in božanstvom — oh! kako bode mogel odkritosrčno ceniti svojega brata, ljubiti ga, naganjati h kreposti, žrtvoval se zanj? —
Kdor liofie ljubiti človeštvo, mora znati gledati njegove slabosti in razvade brez pohujšanja. Kjer vidimo neukega, mislimo si, kako silna je moč, ki proganja zmote, oko le dobro rabi razum. Razmišljajmo, kako vzvišena je meč človeška, katera izraža kreposti tudi sredi nevednežev, kakor n. pr. srčnost, usmiljenje, hvaležnost, pravičnost.
Oni ljudje, ki se nikoli ne naobrazu-jejo, ki nemajo nikakih krepostij, so le bitja, a ne človeštvo. Koliko so vredni taki opravičenja, ve le Bog. Dosti nam je, da znamo to, da bodemo račun polagali samo od onih svot, katere smo prijeli.
VII.
O človekovej ceni.
V človeštvu vidimo, da oni, ki sami na sebi svedočijo o njenej uravskej vzvišenosti, nam ob enetn kažejo, za čem nam jo težiti. V njih slavi jih težko dosezaino, vender to ni tolike važnosti. Vedno smo jim vsaj v notranjej vrednosti enaki, to je v gojenji plemenitih čutov, kadar nismo brezumni ali slaboumni, kadar smo v življenji nadarjeni z umnostjo prešli otroška leta. Kadar nas skušnjava moti, da bi prezirali človeštvo videči se svojimi očmi ali čitajoči njegove grdobe, sporni naj mo so čestitih mož, katerih imena »o leskečejo v zgodovini.
Zdražljivi, ali blugodušni Byron mi je trdil, da je to edini način, s katerim se jo mogel obvarovati človekomržnje.
„Prvi velikan, ki mi je prišel na um," govoril mi je, „je vedno Alozes: Mozes, kateri dviguje propal narod; kateri ga rešuje sramote, poganstva in robstva; kateri mu donaša zakonov polnih modrostij, kateri so čudovita vez patrijarhalne vere in vere prosvetljenih časov, to je evangelija.
Mozesove kreposti in ustave so sredstvo, s katerim je božja providnost stvarila v onem narodu toliko veljavnih državnikov, junaških vojakov, izvrstnih državljanov, svetih nadahnjencev, kateri so bili poklicani, da prorokujejo propad prevzetneži-m in licemercom, in prihodnjo prosveto vsem narodom.
Razmišljevaje o nekaterih velikanih, posebno pa o mojem Mozesu, ponavljal bi Byron, ponavljam vedno z navdušenjem on vzvišeni Dantejev granes: „Ko te vidim v samem sebi. dvigujem se!* Tako se mi zopet vrača dobri pojem o tem Adamovem mesu in o duhovih v njem bivajočih.u
Te besedo velicega pesnika britanskega so mi ostale neizbrisno v duši in ispovedam, da sem si ravno tako pomagal v času, ko me jo hotela napasti Ijudo-mržnja.	(Dalje prih.)
Slovani v Trstu nekdaj
in denes.
i.
Od prvega tukaj
Stanuj« moj rod,
Če ve kdo 7u dnij'ga,
Naj refe, od k >d ?
V. Vodnik.
Vedno nam tržaškim Slovanom očitajo naši nasprotniki Italijani, da smo na tržaških tleh tujci; da smo se jim posili vri-noli v mesto in okolico in da nemamo zahtevati za-se nikakeršnoga prava, ker nismo domačini, čeravno nam no vedo ali nečejo povedati, kedaj smo se jim vsilili, kar bi izvestno na vsa usta vpili, ako bi le površno znali. Ker jim pa nedostaje teh podatkov, ugibljejo in preobračajo resnico ter marnijo z lažnimi datarai samih sebe. Stvar leži Italijanom jasna pred očmi: naši jezikoslovci na glasu izvajajo ime Ter-goste iz slovanske korenike trg. trgovište, tržište, kar priznava sam njih pisatelj Man-zano, da Tergeste znači: emporio t. j. po naše tržišče! Okoliško vasi nosijo zvečine samo slovanska imena. O vsem tem so oni tako prepričani, kakor smo mi, — a razumeti nočejo in zatorej „sila kola lomi" iščejo pomoči, kjer so je nadejo, zategadelj izpeljujejo ime Tergeste na nič manj nego na dvanajst raznih smešnih načinov. Povedati moramo takoj, da sami vlaški zgodovinarji priznavajo, da se je iz početka kraj imenoval: Tergeste in mnogo pozneje še le Tergestum (nelle piii antiche iscrizio-ni si trova Tergeste e molto piiitardi venne in uso Tergestum), kar je za našo trditev velike važnosti, kakor nas podpira v tem tudi italijansko potrdilo, da vlaško ime Triesto je bilo poprej vedno mož-kega spola (odnosno srednjega, katerega Italijani ne poznajo) in stoprav pred tridesetimi leti so začeli rabiti: la bella Trieste [Una rimarca curio s a (čemu?) sul nome Trieste: e cioo che il feinminilo non venne mai usato che da circa un tren-tennio, mentrc sempre por lo innanzi Trieste era detta al maschile.J
In od kod izvajajo Italijani to ime ? Iz latinščine, ki ni bilo nikoli latinsko; iz feniškega jezika: Taršiš (!!); iz traškoga: Taras (!?); iz hebrejskega; iz arabskega; iz sanskrta; iz keltskega: tre-ais-dae ; zopet iz keltskega: tir-ge-es-te; tretjič iz keltskega: tir-hesb; in četrtič iz keltskega: tir-ces, in tako mučijo, trpinčijo in vlačijo ubogo nedolžno besedo neusmiljeno za lase samo za to, ker je njih pastorka.
Jasno in dovolj je z dokazi podprto, da so Slovani od nekdaj tukaj doma; temu ne more ozbiljno ugovarjati najte-meljitejši tržaški italijanski zgodopisec. Trot. Križman v svojih „krajnih imenih v tržaške j okolici44 pravi: „Poleg zgodovinskega dokaza, da so od nekdaj v Trstu in v njegovej okolici bivali Slovenci in da sedanji polaščeni Trst stoji na slovenskoj zemlji, imamo o tem močen dokaz v krajnih imenih tržaške dežele, ki so vsa slovenskega izvira. Uže družinski priimki ne le okoličanov, temveč tudi meščanov imajo večinoma slovansko obliko in spri-čujejo, da se v udih takih družin pretaka slovenska kri. Toda ker bi morebiti kdo hotel tak dokaz ovreči s tein, da so se Slo venci so lo pozneje naselili in se potem zmešali s prvotnimi laškimi prebivalci, zato hočemo ostati za zdaj le pri krajnih imenih. o katerih gotovo nihče no more trditi,
da niso stara itd.--u. Izjasnuje nam
potem pisatelj imena: Barkovije in Baved, Carbula,y Greta, Kadin, Kalonja, Rocol, Rojan, S k o rk I j a, Vrdela, Katinara, Lonjar, Ščedna, liane, Bazovica, Gropada, Konto-vel, Lipica, Opčine, Padriče, Prosek in Trebiče. Dalje govori imenovani pisatelj: „ Videli smo, da vsa krajna imena v trža-škej okolici imajo izvir v slovenskih kore-nikah. Krajno razmero, ljudska pripove-danja in zgodovina potrjujejo očividno naša razlaganja ter pobijajo nasprotna dozdevna dokazovanja tukaj naseljenih Italijanov, ki neradi pripoznavajo. da žive na slovenskoj zemlji .... Imena posameznih krajev, potokov, hribov itd. pričujejo, da tržaška okolica jo bila od nekdaj slovenska."
O slovenskih nazivanjih ulic tržaških je pisec toga članka uže govoril nekje drugje, ter omenjal ulic: Jazbica, Uric, Kavana ali Kovana (razume se, da ho to: vrata kovana, kar omenja Mainati v svojih „kronikah44: fuori della porta Gavana), Grumula, Hrenova ulica, Kovač. O poslednjem imenu nam (Jratey razklada pričujoče: Kovač 6 parola eragnolina, che significa fabbro, magnano e maniscalco. ter govori dalje: ne smemo so čuditi, da ima edna naših ulic slovensko ime, ker ne samo da mejo delimo s Kranjskim, nego tudi naši okoličani ne govore druzega jezika razven slovenskega. Do časov grofa
Nikolaja amiltona (1750) ni imel v Trstu nikdo ni konj ni voz v zabavo, in zaradi toga je bilo do malega nepotrebno, da se tu ustanovi tak rokodelec. Samo kmetskim potrebam seje nast-lil v nekej ulici kovač, po katerem se še denes imenuje44, — ali se je imenovala, dodajemo mi, ker je mestni zbor pred nekaterimi leti lica prome-nil vsem takim ulicam in trgom, ki niso delali posebne časti (!) uličnemu vlaškomu imeniku! — Potem imamo ulico Goljavko, Materico itd. — Razvidno je iz vseh teh imen krajev tržaške okolice in mestnih ulic, da ne morejo utajiti svojega slovanskega pokolenja, dosledno je zatorej, ako je lupina in meča slovanska, da mora biti istega roda tudi srce—jedro, omenja župnik M. Sila v svojej zgodovini: „Trst in okolica44.
Namen tem vrsticam ni, da bi se vrgli podpolno na zgodovinsko stališče ter
Ko se prečita in potrdi zapisnik 8. sejo in poročilo glode priklad za okrajne ceste izroči upravnemu odseku v pretresanje in poročanje, poslanec Ilren utemeljuje svoj samostalni predlog gledč povišanja doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu.
Poročilo finančnega edseka o nekaterih premembah cesarskega patenta z dnć 5. julija 1853. glede zemljiške odveze se odloži za prihodnjo sejo, ker slovenski tekst dotičnega zakona še ni konečno vravnan.
Dr. M o še poroča o proračunu zem-ljiško-odveznega zaklada za 1. 1888, ki ga je linančni odsek samo v dveh točkah spremenil. Ker je dostikrat potrebno, da si poročevalec odvezne komisije sam ogleda zemljišča, ki jih razpravlja, postavil je v proračun za izredne potne troske znesek 200 gld,; na drugi strani pa je sodil, da
pisali učeno razpravo o početnem razvi- 8® uradnikom in tudi zvedencem v zem-
janji malega sela Trsta in o njegovih prvotnih prebivalcih, kajti v to nam prvič nedostaje prepotrebnega časa in primernih poverljivih zgodovinskih knjig, drugič pa, in to je poglavitni uzrok, da pišemo članek za političen list svojim spoštovanim čitateljem, katerih nečemo dolgočasiti z globokimi zgodovinskimi raziskavanji, temveč razložiti jim hočemo samo popularno in umevno, od kdaj po priliki stanujejo Slovani na teh tleh, po katerih mi zdaj hodimo. Natanko nam no bode nikakor
Ijiško-odveznih zadevah ne bode več toliko okolo vozariti, da bi se v ta namen potrosilo po 1500 gld. ali skupaj 3000 gld., zato je dotične potne trosko znižal na 000 gld. za vsakateri oddelek, oziroma na 1800 gld. za oboje skupaj. Vsled tega ste zmanjša potrebščina za 1000 gld. ter znaša za deželno in za lokalne komisije 7082 gld. 20 kr., za izplačevanje glavnice 419.050 gld., za plačevanje obresti upravičencem 180.568 gld. 85 kr., za razne troske 855 gld., zatorej vsega skupaj 607.556 gld.
tega moči določiti, ker nam pomanjkuje r>- >kr. Zaklada pa je v prejemkih od virov, iz katerih bi nam bilo crpiti podat- dcžele 290.595 gld., v prejemkih od dr-
kov in zategadelj ne moremo izvestno trditi, ta in ta narod jo prvi prebival tod. Temne zgodovinsko črtice nam pripovc-dajo o nekih Etruskih in Ibercih, pozneje o Keltih, Grkih, Rimljanih, Germanih, Slovanih, ali učenjaki so si zelo navskriž, kar se tiče reda, v katerem bi se bili nasledili. Nekateri zgodopisci trde, da so prve hiše v Trstu zidali Kelti, drugi so
žavo 238.827 gld. 20 kr., v raznih dohodkih 580 gld., torej skupaj 530.002 gld., in se kaže primanjkljej 77.553 gld. 85 kr. Poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga:
„Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Proračun kranjskega zemljiško-od-veznega zaklada za leto 1888 so skupno potrebščino v znesku 607.556 gld. 5 kr. in se skupno zaklado v znesku 530.002
mnenja, da so Karni utemeljili Trst, a tretji, da so mu začetniki Traci. Važno jo 20 kr-< tore.i 8 primanjkavo v znesku postalo to selo stoprav ob vojnah Rimlja- j 77.553 gld. 85 kr', ki jo pokriti z obrestno* z Japodi. Naši novejši slovanski prei- ll'ivimi državnimi posojili — se odobri
akovalci n. pr. Davorin Trstenjak, Sasinek i. d. dokazujo, da so prvotni stanovniki v
2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1888, naj so pobira 16% priklada na
selu Trstu bili Slovani. Razna prvotna neposredne davke z vsemi državnimi pri-slovanska imena nam svedoče, da naši kladami vred, ki znašajo in sicer: a) zem-
učenjaki trde resnico.
(Dalje v II. članku).
Ijiščni davek 631.555 gld., b) hišnorazredni davek 137.820 gld., c) hišno-najemninski davek 215.829 gld., d) pridobnina 126.776 gld., e) dohodnina 299.578 gld., skupaj 1.411.558 gld., v znesku 225.800 gld. in potem 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, ki znaša 323.976 gld. 30 kr., v znesku 64.795. gld.
3. Deželnemu odboru se naroča, da
Iz deželnih zborov.
Kranjski deželni zbor.
IX. seja dr.e 29. dccembra.
Deželni glavar ob %11 pričnei sejo, Bftdobf najvišje dovoljenje za pobiranje teh katero se jo razven njega vdelez.lo 24 po- j deže,nih *
slancev; 12 jih ni bilo.	: g Dreželnemu odboru 80 naroča> da
Deželni glavar oznanja, da je v am|a]„ tožke pogodbe z dnč 29. aprila dobil od papeževega nuncija na čestitko, 1870 (za|cori 8. maja 1876, drž. zak. ki jo je deželni zbor poslal sv. Očetu k st 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, zlati maši, odgovor, kateri prebere zboru. 80 /(i kranjski zemljiško-odvezni zaklad Poslanci so stoje poslušali to sporo- določena 20% priklada na neposredne čilo gospoda deželnega glavarja in je ko- davke s tretjinsko, po c. kr. patentu z nečno pozdravili z „dobrou-kIici.	i dno 10. oktobra 1849, drž. št. 412 vpeljano
Poslanec Grasselli so potem oglasi pri klado zniža za leto 1888. na 16% do-in prosi deželnega glavarja, naj vpraša klft,,° 0(1 V8oh predpisanih neposrednih slavno zbornico, smo li danes glede po-i davkov, toraj sosebno glede rednega zne-sojila Ljubljanskega mesta dati ona po- jska htfno-razrednega davka, hišno-najemni-jasnila, ki jih jo zadnjič neki poslanec »k^ga davka, prihodnine in piidobnine.44
.. Li. ____I	_____ • —	I	i	1	i	T	II	V*l t •
zahteval, pa mu ni mogel ustreči, ker dotičnih izkazov ni imel pri rokah?
Poslanec Dež man oporeka tej zah-
Iz vladnega poročilu, ki ga g. poročevalec prečita, jo razvidno, da so letos trije uradniki opravljali opravke zemljiščne
tevi, češ, da je reč dognana, in da je ni odveze, dasi sta so iz zemljiščno-od-treba več pretresati, ker bi bilo sicer j veznega zaklada plačevala samo dva. Zato morda vso to zadevo vnovič obravnavati.'.!0 bil Pa tudi uaPo11 ugoden. Leta 1886
Dr. Poki u kar pa odgovarja, da ima poslanec Grasselli pravico govoriti k zapisniku.
Poslanec Grasselli dobf od večine deželnega zbora privoljenje odgovarjati poslancu Luckmannu zastran iskazanih obrestij za 1. 1886. Račun efektivnih obrestij jo'znašal I. 1885, 52.353 gld. 89 kr., 1. 1886. pa 54.796 gl. 94. kr.. zatorej 2442 gld. 65 kr. več, kakor I. 1885. Razloček izvira od tod, ker se je 1. 1885. i/, računa specijalne rezerve na račun obresti prenesla svota 8049 gld. 87 kr. Ako se ta znesek prišteje gori navedenemu računu efektivnih obrestij iz 1. 1885., ostaje svota 60.403 gld. 76 kr., katera se nahaja v glavnej bilanci 1. 1885. Razloček zatorej nikakor ne izvira od tod, ker si morda mestna občina iz posojilnega zaklada izposojaj* denar, ki ga potrebuje, no da bi mu plačevala zanj obresti. V računu obresti so podrobno un videno obresti, katere je mesto plačevalo od posojil za vojašnico, vžitninski zakup, bolnico za silo itd.
Poslanec Luekmann po tem pojasnilu odgovarja, da mu ni mogoče precej nanj odgovarjati in pretresati posamične številke.
jo bilo nerešenih ostalo 124 oporatov; letos jih je do 20. novembra prirastlo40; od teh 164 jih je bilo do 20. novembra rešenih 71. Meseca novembra in decembra jih bode rešeno šo 26, torej jih koncem lota ostane nerešenih 67. Kaže so torej potreba, da omenjeni uradniki poslujejo še dalje, in da ho tudi za leto 1888 plačujejo iz zemljisko-odveznega zaklada. Nadejati se pa jo, da lokalnih komisarjev uže skoraj no bode več treba.
Zbornica na to brez ugovora odobri proračun in sprejme gori omenjeno prod-logo finančnega odseka.
Dr. Mošč poroča daljo o računskem zaključku deželnega zaklada za 1. 1886. Vseh prihodkov jo bilo 165.052 gld. 2»/» kr., troškov pa 114.191 gld. 38# kr., ter so dohodki troške presegali za 50.860 gld. 64. kr. Ako se pa pomisli, da je koncem 1. 1885. deželnemu zakladu primanjkovalo 19.435 gld., ki jih je bilo treba poplačati iz dohodkov prihodnjega leta, proostajalo je koncem leta 1886. še 31.425 gld. Deželna imovina jo znašala 1,372.394 gld. 42 kr. in sicer v gotovini 381.795 gld. 29 kr., v dolžnih pismih 26.250 gld., v obligacijah 702.650 gld., v posestvih 124.510
gld., v inventaru 13.189 gld., 13 kr. Za-stanki troškov so koncem leta 1886. znašali 181.173 gld., 66»/a kr., torej je znašala čista deželna imovina 1,19.1220 gld. 75«/» kr., ter se je v primeri s čisto imovino prejšnjega leta, ki znašala 1,162.363 gld. 20 kr. pomnožila za 28.857 gld. 54Va kr.
Deželni zbor odobri ta računski zaključek.	(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Deželni zbor goriški je završit 14. t. m. svoje seje.
V 22. seji češkega deželnega zbora je utemeljeval Dr. Vašatv svoj predlog ob izvedenji narodne ravnopravnosti na Češkem. Predlog je sličen onemu, kateri je v tej zadevi stavil Paček. Va-šaty zahteva namreč za češki jezik vsem in povsod vse one pravice, katere uživa nemški jezik. Predlog je bil izročen Y pretresovanje komisiji za okrajno in občinske zadeve. Proti izročitvi predloga komisiji so glasovali plemenitaši. To priliko so porabili Mladočehi v demonstracijo proti tej stranki. Galerije so bile z Mladočehi, zato je je dal deželni maršal iz-praznoti. Tega dejan ja konservativna stranka Mladočehom ne more odpustiti. „Politik44 in druga Ricgerjeva glasila napadajo Grć-gra in zagovarjajo plemonitaše, boječ se, da bi se jim ti morda ne odtegnoli ter prestopili popolnoma v nemški tabor.
Mestni zbor dunajski jo sklenol postaviti v pokoj vse ove profesorje na mestnih srednjih šolah, ki so državni ali deželni poslanci. Na njihovo mesto imenujejo naj se novi pod tem uvetom, da so ne dajo voliti ni v deželni ni državni zbor.
Kakor pišejo iz L i n c a, izpala je tamošnja volitev v državni zbor v prilog liberalne stranke. Državnim poslancem je izvoljen grof Kuenburg, pristaš nemško-avstrijske stranke. Konservativci so se letos združili z novo „obrtno44 stranko in si pridobili na tak način lepo število glasov.
Vnanje dežele.
O mladem letu ni r u s k i car pri vsprejemu diplomatičnega korpa dal onih pojasnil, katera so vsi pričakovali, zato je politični položaj danos tako nejasen in negotov, kakor prod meseci. Da pa Rusija ne misli na vojno, priča na užo vojnega ministra proračun, ki jo manjši nego druga leta. Svojim pravicam na Balkanu, posebno na Bolgarskem, se pa Rusija nikakor neče odreči. Dokler jej državo vzlas-ti Avstrija teh pravic ne prizna, ne bode mogoče sporazumeti se in ako bi tudi Koburga žrtvovali. — Ruska vlada se pogaja s Kino, da sezida tri velikanske že-leznične proge, ki bi vezale Kino z Rusijo. Te proge bi imelo biti prva iz Semi-palatinska v »angaj, druga iz Čete v Peking in tretja iz Kjahte v Peking, ako se bodo dala kitajska vlada prepričati o potrebi teh železnic, preverjeni smo, da je bodo izvršili ruski inženirji se spretno-stijo in s čudovito naglostijo, kakor so dozidali zakaspijsko železnico.
Srbski kralj namerava spomladi potovati po vseh onih krajih svojega kraljevstva, kjer ni še bil iu kjer je ljudstvo zelo radikalno. Minister notranjih zadev jo poslal o mladem letu (srbskem) vsem okrajnim prefektom okrožnico, v katerej pravi, da je dobil od kralja povelje, da varuje in hrani red, varnost osebe in imetka ter pravic državljanov. Minister preporoča zatorej svojim uradnikom, naj zakonito uradujojo ter zahteva nepristransko varnost imetja, osebo, nedotekljivost volilnih pravic, svobodo govora o javnih stvareh in grozi s kaznijo vsem, ki bi delali proti temu. Gruič je imenovan za generala.
Tudi bolgarski knez jo čutil potrebo po novoletnem vsprejemu svojih častnikov spregovoriti ostro besedo proti zatiralcem Bolgarsko. Ali na besede tega kneza se nikdo ne ozira in kmalu bode odbila ura, ko so bodo moral posloviti od prestola in krone in dičnih svojih prijateljev, ki mu pomagajo molziti zemljo.
Pruski dežolni zbor jo odprt. V tem zasedanji no pride na vrsto nič važnih političnih vprašanj. Deželni zbor pruski poslal jo prestolonasledniku adroso, v katerej ga zagotovlja živega zanimanja za njogovo bolezen tur izraža nadejo. da bodo imel skoro srečo pozdraviti ga ▼ prestolnici. Nemški ceBar boleha, a sedaj mu je nekoliko odleglo.
11 a 1 i j a n i uže jedva čakajo dneva, da se spoprimejo z Abisinoi. Nad««jo se,
da je bode Negus napadel 26. t. m. ker je ta dan obletnica jedne njihove zmage in oni v svojoj praznuj veri menijo, daje to za njo srečen dan. Vesti o množici abisinske vojske so zelo različne, Italijani mislijo, da jih ni preko 30.000.
Angleška vlada zelo strogo postopa proti irskim poslancem, ki pripadajo narodnej zvezi (ligi.) Zadnje dni dala jih je nekoliko zapreti in obsoditi na več tednov zapora. Naj postopa se tem strožje, težko da bode mogla ustaviti irsko gibanje, dokler ne da Ircem, kar jim gre po naravnih in človeških zakonih, t. j. ono prostost, katero uživajo Angleži uže od nekdaj.
DOPISI.
Od Karavank 17. januvarja. (Družba sv. Cirila in Metoda in Kranjski deželni zbor.) Te dni smo brali po časnikih, da jo dolenje-avatrijski deželni zbor dovolil nemškemu šulferajnu 2000 gl. podpore. To je pač preveč, ako pomislimo, da ima šulferajn itak preveč dohodkov, da z denarjem ne ve kam. Njemu ni skrbeti za domače, nemške otroke, ker tem vzdržuje uže država dosta nemških šol. Tim potreb-nejša pa jo naša „družba sv. Cirila in Metoda", zato pa je tudi kranjski deželni zbor moralno zavezan, da seže nasej družbi pod ramena.
Se ve da je Kranjska uboga v primeri z dolnjo Avstrijo, toda potreba je silna, in takrat se tudi ubogi ne sme odtegnoti dolžnosti, da pomaga še bolj ubogemu, in to so oni Slovenci, ki nemajo pouka v materinem jeziku. Kadar jo bila lakota v Istri, storili so Kranjci veliko dobrega tamošnjim prebivalcem, podpirali so jih z denarjem in živežem. To je bila Kranjcem krščanska in bratska dolžnost. Enaka dolžnost jih kliče zdaj, ko preti lakota na Goriškem. Nekatere Slovence, vzlasti koroške, pa uže dolgo let muci duševna lakota, ker so jim odroka duševna hrana v edino razumljivem materinem jeziku, oziroma zapira se jim pot do nje s tem, da se zabranjuje poučevanje v čitanji in pisanji v materinem jeziku. Kdor pa brati no zna. podoben je tistemu, ki bi rad jedel, pa nema žlice. Kako se bode namreč oni poučil iz knjig in časnikov, kdor ne zna čitati P
Usmiljenja vredni so zatorej tisti Slovenci, ki nemajo narodnih šol, in K ran j c i, ki so v srečnejšem položaji, naj svojim bratom pomagajo s tem, da iz deželno blagajne dovole stalno podporo „družbi sv. Cirila in Metoda", vsaj za toliko časa, dokler se šolska sistema ne obrne Slovencem na bolje. Mislim, da deželnim poslancem tega nihče ne bode štel v greh; nasprotno se bodo veselili vsi rodoljubi tacega ukrepa, na malo peščico nomškutarjev se pa ni treba ozirati, tudi ne na Kočevarje, ki imajo svoje nemško šole, zatorej nemajo razloga pritoževati so. V dolenjej Avstriji je veliko več Slovanov, kakor na Kranjskem Nemcev, tako absolutno, kakor relativno. Samo na Dunaji jo preko 200.000 Slovanov, potem je pa šo na deželi nekaj čeških in hrvatskih občin in naselbin. Površno račun-jeno je v dol. Avstriji 10% Slovanov, na Kranjskem pa samo 5% Nemcev. Če se dol. avstrijski deželni zbor ni oziral na svoje Slovane, naj se tudi kranjski deželni zbor ne boji dovoliti podpore nasej šol-skej družbi. Ako bi Kranjska v ta namen vsako leto dovolila 1000 gld., to se jej no bode poznalo, našej šolskej družbi bode pa mnogo pomagano. Se vo da bi moralo tudi drugo dežele, kjer Slovenci prebivajo, za skupno slovenske potrebe toliko storiti, kakor Kranjci; pa kaj so hoče, ako v no-benej drugej narodnjaki nemajo deželnega zbora v svojej oblasti! Kar pa morejo nabrati zasobnim potem za narodne namene, to so itak stori ali so vsaj poskuša storiti. Zatorej kranjski deželni poslanci! posnemajte vzgled dolenje-avstrij-skega zbora in odločite družbi sv. Cirila in Metoda stalno deželno podporo!
Domače vesti.
Deželni zbor tržaški jo imel sinoči sejo, katero hočemo v prihodnjej številki objaviti. Toliko omenimo za danes, da se je naš poslanec gosp. Nabergoj krepko potegnol za rabo slovenskega jezika v zemljiških knjigah.
Iz Celovca sta prejela „Slov. Narod" in „Slovenec" pričujoči brzojav: „Celovec 17. januvarja. Raz hišo družbe s,v. Mohora in raz pokojnikovo vejejo v znak žalovanja črno zastave. Pred krsto nenadomest-
ljivega nam ranjcega skozi ^el čas gneča ljudstva iz mesta in z dežele, Iz vseh stranij dohajajo pomilovalne brzojavke na pre-britkej izgubi. „Mir" izhajal bode tudi nadalje, izdajatelj in lastnik mu bode Gregor Einspieler."
Za družbo sv. Cirila in Metoda
Došlo nam je pismo, kateremu radi usto-pamo prostor: O žalostnej priliki prerane smrti našega prvega telovadnega učitelja Ivana L a v r i č a, ki si je pridobil za naše družtvo toliko zaslug, nabrali smo mej vrlimi člani sedemindvajset goldinarjev. To svoto poklanja odbor družbi sv. Cirila in Metoda, prepričan, da na tak način najdostojnejše in najlepše slavi spomin nepozabnega nam učitelja Lavriča!
Z odličnim spoštovanjem
V Trstu 16. jan. 1888.
Odbor „Tržaškega Sokola"
(Temu pismu dodajemo samo nekoliko pohvalnih besed „Tržažkemu Sokolu", ki jo o tej priliki vsem družtvom in zasebnikom pokazal, da najlepše česti spomin dragih pokojnikov s tem, da kaj žrtvuje za prekoristno „družbo sv. Cirila in Metoda" in da izdaje denar v blažjo in vzvišenejšo svrho, nego da kupuje vonco, ki v dveh dneh avenejo brez vso koristi. Ravnajmo se po vzgledu naših nasprotnikov Italijanov, ki porabijo vsak ugodni trenotek, da zbirajo podporo svojej „Pro Patriji". Spominajmo se našo šolske družbe o vsakej žalostnej in veseloj priliki.	Ured.)
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je ynabralo v veselej družbi v „Slovan-skej Čitalnici" v soboto dne 14. t. m. zvečer pet gold. in 20 nvč. in v isti namen je daroval g. Ant. Sklemba eden gold. Posnemanja vredno; le naprej po tem poti!
„Nova podružnica sv. Cirila in Metoda
se ysnuje, kakor se nam javlja iz Celovca, v Šmihelu pri Pliberku v podjunskej dolini. Dobro! Vivant sequentes !
Razpuščena podružnica. C. kr. deželno namestništvo je razpustilo z dekretom 13. januvarja t. 1. podružnico „Pro Patrije" v Piranu. Uzrokov ne vemo, gotovo pa dotična podružuica ni bila preveč navdušena za Avstrijo. — V nedeljo je nameravala ista podružnica napraviti velik ples na korist družtvenej zakladi, a oblastvo ga jo prepovedalo.
Delalsko podp. družtvo napravi dne 4. febr. t. 1. veliki ples v bogato in jako vkusno okrašenem gledališči „Feniee".Da se slavnemu občinstvu bolj ustrežo, preskrbela so je vojaška godba pešp. št. 99 iz Gorice. Pred polunočjo bodo plesalo 24 parov v raznih slovanskih oblekah narodni ples „KOLO". Ustopnina 50 kr. Začetek plesa ob 8. uri in traja do 5. ure zjutraj.
Ustopnice so dobivajo uže zdaj v družtvenem uradu; v prodajalnici g. Ant. Žitka, Via Stadion št. 1; v kavarni „Com-mercio" ; pri vseh poverjenikih družtva; zadnji dan pa le pri denarnici gledališča „Penice".
Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu družtva, preporoča odbor vsem družabnikom in družabni-cam, da se gotovo udeleže plesa in prosi sploh človekoljubno tržaško in drugo občinstvo bližnjih krajev, da mnogobrojno počasti družtvo ee svojo navzočnostjo.
Velikodušnosti se pri tej priliki ne stavijo meje.
Veselico pevskega družtva „Hajdrih"
na Prošeku hočemo prihodn jič opisati, ker denes nam nedostaje prostora. Izostalo jo tudi nekoliko dopisov in drugih važnejših vestij, katere prinese sobotna številka.
Dr. Giaxa, mestni protofizik, se jo odpovedal dosedanji službi, ker je imenovan za profesorja na vseučilišči v Pisi na Vla-škem. Kakor uzrok svojej odpovedi navaja sam v izjavi, katero jo priobčil v nekaterih tukajšnjih italijanskih listih, da so ga magistratni mogotci preveč črtili in proganjali, ker ni hotel trobiti z njimi v isti rog itd. Znamenito jo čitati baš o tej zadevi tržaške novine, kako so si zaradi dr. Giaxe v laseh, kaj si vse očitajo. Ma-gistratna glasila n. pr. „Piccolo", „Indi-pondente" itd. pišejo proti Giaxi in ga Bramote ter blatijo, da je navadni zdravnik brez posebnih vednoatij in sposobnostij, da sam sebi v obraz bije, ker preklicuje denes, kar jo včeraj trdil: tu namreč se spominajo lanske kolere, ko jo dr. Giaxa kemično preiskaval razno trž. vodnjake, v katerih je najprej našel nezdravo, okuženo vodo, a nekoliko dnij pozneje se je ista voda podpolno popravila: bila je zdrava in pitna. A tudi Giaxov strastni zagovornik „Mattino" se je o tej priliki vrezal, ker denes zopet zida, kar je pred meseci podiral; tedaj mu je bil dr. Giaxa nioevedec; denes mu jo velik učenjak in prvak medicinskih znanostij (ingegno superiore, una capacita illustre). Časi se prominjajo!
Odbor „Slovanske Čitalnice" oznanja
p. n. članom, da letos zaradi nepripravnih svojih prostorov ne bode nobene plesne zabave. Skrbel pa bode odbor za nove prostore z dvorano ter je dosedanje stanovanje uže odpovedal.
„Bralno družtvo v Komnu" napravi veselico s koncertom in plesom dne 20. jan. v dvorani gostilne g. Frana Kovačiča, pri katerej bode sviral izvrstni češki orkester Peinelt. Začetek ob 7. uri zvečer.
Imenoval je naučni minister za profesorja na državnoj obrtnoj šoli v Trstu dr. Mihela Zupančiča za zemljemerstvo in zemljemersko risanje in privatnega docenta in azistonta dr. Edvarda Aulin-gerja za matematiko in fiziko.
Kastavsko delalsko družtvo napravi dne 22. januvarja 1888. v prostorih „Narodnega doma" v Kastvu veselico. Ustopnina za možke gld 1, za obitelj gld 1.50. — Darovi se vzprijemljo so zahvalnostjo. Čisti prihod je namenjen v družtvono svrho. Početek točno ob 7 uri zvečer. Razpored: 1. Pozdrav, govori M. I). 2. Iv. pl. Zaje: „Hrvaticam", pjeva družtvoni zbor. 3. „Uskok", šaloigra u jednom činu. 4. Vo-dopivec: „Ilodnica", pjeva družtveni zbor. 5. Tombola. 6. Ples.
„Tominska veteranska podružnica" osnuje dne 21. januvarja 1888 v Podšolar-jovih prostorih veliki ples. pri katerem bode svirala godba c. kr. pešpolka kralja Milana št. 97. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Trupli infanta Don Juana in infantinje Marije Frančiške Bourbonske Rte dospeli prošlo soboto v Trst. Na kolodvoru je bilo več dostojanstvenikov, ki so spremili oba mrtvaška voza do Sv. Justa. Stolna cerkev je bila črno preprežena. Pri črnoj maši so bili pričujoči: infant Don Carlos, Don Alfonz Bourbonski se soprogo, infantinja Marija de las Nievcs de liraganza, dva komornika, deželni namestnik in mnogo drugih odličnih osob. Po končanej slav-nosti shranili so se ostanki obeh Rourbon-cev v rodbinsko rakvo v kapelico sv. Karla.
Mesečni izkaz mestne bolnice. Dne 31. decembra p. 1. je bilo v mostnej bolnici 1009 bolnikov in sicer 567 možkih in 442 ženskih, 13 ženskih je bilo v poro-disči, 7 otrok v sirotišnici in 116 osob v blaznici (63 možkih in 53 ženskih). Umrlo je meseca decembra 15.12% bolnikov.
Pojišče v Trebčah. V soboto dne 28. t. m. bode na tukajšnjem magistratu javna dražba za napravo pojišča v Trebčah. Klicna cena jo 2936 gld. 29 kr. Na-tančneji pogoji se izvedo pri tehničnem oddelku tržaškega magistrata v IV. nadstropji mestne palače.
Policijsko. Težak Franjo Podlipnikje hotel ukrasti blizu cerkvo sv, Antona novega nekej gospe novčarko iz žepa. Gospa je poštenjaka opazila in poklicala stražnika, kateri ga je spravil v varno zavetje.
Sodnijsko. Težak Ljudevit Grillo jo bil včeraj obsojen na 14 mesecev zapora, ker je ranil dnć 1. novembra p. 1. težaka Karla Zavliča o nekem pretepu z nožem.
Požar. Sinoči so so vnela drva v stanovanji Emilije vd. Cropt v I. nadstropji hišo št. 7 v ulici Tigor. Predno so prišli gasilci, pogasili so domačini ogenj. Skoda je neznatna.
Požar. V soboto po noči so jo vnel hlev posestnika Ivana Pahorja v Rocolu št. 192. Mestni gasilci so prihiteli na pomoč in pogasili požar. Skoda iznaša okolo 350 gld.
Osepnice v Ljubljani se množe dan na dan. Izbolelo je od meseca novembra 1887. do 8. januvarja 1888. 155 oseb, od katerih je umrlo 34. Razven teh pa je bilo šo 79 bolnikov v posebnoj bolnici za izbolelo na osepnicah.
Nič slovenski ne znajo uradniki pri okr. sodniji v St. Pavlu na Koroškem. Slovenske stranke morajo ali za vsako malenkost odvetnika najemati in plačevati, da se namesto njih se sodnikom dogovarja, ali pa morajo krivico trpeti in so odreči sodnijsko pomoči, ker se za malo reč ne isplača hoditi v Slov. Gradec po odvetnika in ga v št. Pavel pošiljati. Zanimivi odnošaji na Koroškem!
Jos. Stritarja zbranih spisov sta prišla na svetlo 28, in 29. snopič.
Listnica uredništva
G. dopisniku »iz Podmnlcu (v hribih)«: Vašega dujiisa z najboljšo voljo ne mor> mo objavi1 i, k^r se vedno iti povsod na sum govorili čiste resnični Dn so nekateri c. k. uradniki v Vaših krajih nevešči našemu jeziku, nam j" žal predobro znano, a v tolažbo Vam bodi. da je tudi drugod mnogo tacih, ki povprašujejo: «kej hi g« boli?« Kmalu se spet oglasite, a ne prehudo 1 — G. dopisniku i/ Divače: Ne letujte previsoko v Svojih izrazih, držite se bolj (iomafiega govoru ter bodite ini-
bstivi uredniku in jeziku. Naša krasna slovet -Šflina se IM daj« mr-v;>riti na vse pretetr- kakor I uradna germanščitia. Pišite v domačem nur*čji, 1 ki je vendnr uko č sto in n-ruvno!
..Slovanski Svet'4.
Vabilo na naročito.
„Slovanski Svet", ki stopi začetkom tega leta namesto ljubljanskega „Slovana" v vrsto drugih slovenskih časopisov, hoče poučevati o vsem, kar se vrši važnega med Slovani in v dotiku ž njimi. Namen mu je ravpravljati politična ter odločilna kulturna slovanska vprašanja. Prinašati hoče torej politične članke in sestavke, katerim je razkrivati, v kaki sestavi in zvezi so različne slovanske težnje, in kolike vrednosti je ta in ona politična zadeva v celoti z vsem drugim javnim življenjem. Ker so je v tem pogledu boriti pojedinim slovanskim vejam posebe in Slo-vanstvu v obče z raznimi političnimi in narodnimi nasprotniki, bo list razkrival tudi namere istih neprijateljskih sosedov.
Zapadnim Slovanom zakrivajo nasprotniki njih zgodovinsko preteklost ter pačijo zgodovinske čine in zasluge, ki jih imajo Slovani tudi v prošlosti. Zato hoče „Slovanski Svettt opozarjati na ono vire, ki so najbolj bližajo resnici, in ki tako najbolje kažejo, kakoga pomena je bil in utegne biti Slovan v bodočnosti za se in za človeštvo v obče.
Zapadni Slovani so izgubili mnogo tega, kar jih je utrjevalo in povzdigovalo v kulturnem ter branilo v narodnem življenji. Tuji vplivi so Slovanom, zlasti na zapadu, spreobračali prvotno v njih samih vzraslo naravno nazore o pravu, nravstvenem življenji in o vrednosti svojstvenih običajev od najnavadniše vrste tje do vzvišenosti bogoslužbenih obredov. Jednako bo Slovani izgubljali duh lastno umetnosti in poslednjo zamenjavali a tujimi tvorbami, ki, kakor je čim dalje očitniše, niso toliko vrednosti, kakor slovanska umetnost! Vse te kulturne točke je treba zopet uvaževati in toliko bolj širiti in utrjevati, kolikor v veči nevarnosti so pojedine slovanske [narodnosti, in kolikor resničnišo je, da manjši narodi se morojo braniti proti navalom večih in mogočniših narodov najbolj s pomočjo živahnega vsestranskega, iz plemenskih in lastnih svojstev razvitega in utrjenega kulturnega življenja.
Po moči hoče „Slovanski Svet" spoznanje in dosledno primerno delovanjo pospeševati na to tudi za Slovence odločilno stran ter objavljati razno sestavke in spise kulturnega obsega. Zaradi tega bo priobčeval pa tudi leposlovna dela, sosobno čo utegnejo pojasnjevati kulturno življenje Slovanov o preteklosti in utrjevati pripoznana načela in veljavne vzoro v zdanjosti.
Zagotovljena je listu tudi pomoč na raznih slovanskih krajih, od koder bodo dopisi oznanjali, kaj so tu pa tam krvni bratje ukrenoli znamenitega ali izvršili pomenljivega in sploh, kako se jim jo boriti o raznih potrebah. Poleg tega zabeleži „Slovanski Svet" v posebnem „pogledu" pojedine važno novice in dogodke iz vseh krajev, kjer bivajo Slovani. Književnost in novino dobo tudi svoje mesto, kolikor so vjemajo s tu naštetimi nalogami lista.
Doba je važna, zaradi obče nemirnosti tudi o pogledu na slovansko bodočnost nejasna, negotova. Toliko potrobnise je, da so utrdimo v brambi proti političnim in narodnim nasprotnikom, in da se no damo zavesti po zvijačah, kjer ne morejo z lehka, se silo do nas. V ta namen vabimo slovenske rodoljube in tudi dtugo Slovane, da nas podpirajo duševno, kakor gmotno. Cena jo listu postavljena tako nizka, na niti veči narodi ne dajejo ceneje, pač pa draže, takih in tudi glede na zunanjost toliko obsežnih listov.
„Slovanski Svet" namreč, ki izhaja od 10. januvarja t. 1. počenši, 10. in 25. dno vsacega meseca na šestnajstih straneh četvorke, velja:
za celo loto.....3 gld. — kr.
za pol leta.....1 „ 50 „
za četrt leta.....— „ 75 „
Za ljubljanske naročnike in dijake velja pa
celoletno......2 gld. 80 kr.
poluletno......1 „ 40 „
četrtletno..... — „ 70 „
Oni naročniki, ki plačajo naročnino takoj za celo leto, prejmejo, ako priložijo še 5 kr. za poštnino, jedno onih slik Ljubljane, katero je izdalo minolega leta upravuištvo „Slovanovo".
Naročnina pošilja naj se upravništvu, pisma pa uredništvu v Ljubljano.
Lastništvo, ured. in uprav. „Slov. Svata"
Javna zahvala.
I'odpisana izreka z ginenim srcem prisrčno zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, raznim deputacijam slov. družtev in vsem zasebnikom, kutori so izkazali poslednjo čast nepozabnemu mojemu soprogu, posebno pa sltivn. (Iružtvu „Tržaški Sokol" za krasni venec, knteri je položilo na gomilo bivšega svojega učitelja.
V Trstu, Iti. januvarja 1888.
I7IARIJA vilova LAVR1Č.
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. uvntr.
KREDITNEG ZAVODA
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
30-dnevni oilknz -"/„% 3-mesečni B 2:l t „ fi-	3 _
Št. 059.
Razpis natečaja
za mesto učiteljice III. vrsti pri ljudskoj šoli v Dolini in podučiteljice pri ljudskej šoli v Svctraarji oba s6 slovenskim učnim jezikom.
Plača ustanovljena je v deželnih zakonih 3. novembra 1874 in 10. decembra 1878.
Prosilke naj uložijo svoje prošnje s potrebnimi prilogami v 4 tednih pri podpisanem.
C. kr. okrajni šolski svet v Kopru, 31. decembra 1887
Presdsednik : Bosizio.
Poziv
k rednej občnej skupščini „posojilnice in hranilnice v Kopru", katera bode v Dekanih dne 9. februvarja t. 1. ob 10. uri pred poludne s6 sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnikovo o delovanji zadruge v letu 1887.
2.	Poročilo nadzorstva o računih zadruge 1. 1887.
3.	Volitev odbora.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Svobodni predlogi.
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno In debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno, ion 100
^ ^	-cA?	-C^r
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ill gospode za jako nizke ceno. — Dežniki iz bombaža od 80 iiovč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki žiriani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	36 —104
4-dneviii oilknz 2'/4% * « „
0 V/i •
Vrednostnim papirjem, kuferi nahajajo v okrogu pripozna wo nova obrestna tarifa na temelju ob javo od 17. in 21. oktobra in 12. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obrestih
Nakaznice
za Punnj, Prugo, PoŠto, Urno, Lvov, Reko, Zagreb, A rud, Urur, Hermanstaiit. Inomont, Celovec, Ljubljano in Salcburg — b r o z troškov.
Knpnja in prodaja
vrodnnstij, diviz, kak or tudi vnovfenje koponov pri odbitku 1% provizije.
Pred n j m i.
Na jamčevne listine v gotovem, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, llor-linu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5'/,% letnih obrestih do 1000 gld., za vekse svoto po pogodbi.
ITložki v polirano.
Sprejemajo ne v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 13. oktobra 1887.	43-48- 5
Zimske suknje
iz valjanega sukna
gorke
i .lebeln podloj? -ne
f. 5.-
II. vrsti fr. 6.50
NajboljSa, najcenejša najtrpnejSa zimska stik-nja iz dobreh š'rtjerskegH sukna vnuki
barve in Ve-
7. i m -o 7u<\ ><it.iijft SirnUnst <<.»7. pr«
llkr^tl
^•eoesoieeeeeoe
Proti hemoroidam! J
y Kdor hoće čuvati svoje zdravje naj rabi, ■B	v pravo	^
© MENIŠKE KROGLJICE • (Pilole dei Frati.)
kri čisteče ni proti hemoroidam
G koje izdeluje P. Fonda.
1'armacistn v Piranu
Y	Prepotrebiif za vsukega, kateri trpi
V	"a hemoroidah, /uba-unju, hrozteS- A £ nost^ glavobolji, t- r sploh veliko sedi, **
ene fiistijo kri in dober vspuh potr- W jujejo zasebnu in zdmvnlSk.i sprite-vala. koju ko priloženu ■/. podukom za ft Jj* porabo vsnk. j ikatljlci v »lovanskern, w
iieinŠKetij in italijanske m ;e/iku. £ Prodajajo »h po 2(1 nvft katlji.'K v
• vsih lekarn* h Trst-. Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškega in Trenta.	4"> — f)4
(^fe)
| Ljubljanski Zvon. |
«» Gld. 4.60. i&> | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. g
SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog.* v bankovcih od od 50 sold do vsacegu zn-ska vsak dan v tednu razini nruzniltov, in to od 9 — 12 ure opoludue. Ob liedelluh pu od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[0
Plačuje vsiik >inn od 9—12 ureonolncJne. Zneske od f>U gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedni!, 100—1000 9 dni in čez 100U pa o dni poprej. Eskomptuje menji.-e domicilirane nu tržaš-
ke.„ trgu po..... ... 41/«
P0»0juje na državne papirje avstro-ogrske
d . 1000 gU. po....... .5%
višje zneske v tekočem računu po. 4Va°/0 Daje denar proti vknjižeiiju na posestva v Trstu. Obresti' pn dogovoru.
TRST, 1. oktobra ias6.	2-24
tt-jopice S::;
iz line r j [ V S I ll
[barvah. 7h g. miode in i?o*pe, <»leg. i tooie
fiotove obleke za gospode f
Ihlarfe, suknja in prsluk, iz dobreg >• v»Wv hrnske? In riheiib. sukna za jesen i zimo, toplo podložene, vsake boje i velikosti Enn oMeka st&ne f. 6.KO, II vrsti f.§ 50, III. uajtineje f tO.SO — Za mero za dontnjf šPokost. f'ez »rsi
Odeja za potnike
f. 1.75
Dežni plašči iz kavčnka^f.6.45
iz mMTedrljivega, viilkun:zovane(?rt aheeting-kuvinka v e eg. dolgej pul-tot-obliki ter b-more na Npodniej strani nositi tudi kot povrina suknja 7» mero zadostuje visokost
PoLrivala 7,1 P°Htelie i mize iz f 1 fiF
1 UMliaia liiiHRaripsa, z tkanimi « cvctl'can i in z č-okami Iz rdiSa na 4 oglih in konje, d^ bele, tople, trajne in v like z barvatiitn robom komad f 1T5, iako flne f |_T5,
AfrriilillPa • legantne, tople, irpežne.f | llglldjlltv I/t velike, v fin h, orijet.I* !•' barvah ikaue z krasnim cheluille-ftipkami neverjetno po ceni kuoljeno. Vsaki komad samo 1
na pošiljatev rroii poštnem povzetju tili pa proti gotovem denarju 35 iiiniHl"
vom FEKETE'm
Fabriks- Lager fertiger Kleider
,Zur ungar. Kroneu, Wien, V., Wehr gasse 13/34. 7-8


za leto 1888
9C bodalo iluMtt*«»v»n
izšel je v tiskarni Dolonc in se prodaja v Trstu
po 40 nvč. komad.
Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvč.
L1N1KA
za spolne in želod-(Seve bolesti, nastop«-okužetija i oslabenja moJfke slabosti, poluclje, žgeiSo vodo, močenje postelje, puftfanje krvi, zabiije v. de, m zu vse bolezni nuhurja, oroha in živite v. Tudi pismeno po najnovejšem zriHiistvenem postopanju z neškodljivimi sre.istvi	45—93-l(t4
C. Stroetzel, sneeijalni zdravnik Lindan am Bodenaee
IJHtiiuovljono 1747. ^ C. kr. dvorni zvonar
k Ibert & Samassa

SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
Karol Kreikenbaum
22	liraunschvveig. 49—52


REVEN DIJAK
prosi za instrukcijo v predmetih gimnazije ali pa ljudskih šol. Govori slovenski, nemški, hrvatsko-srbski in nekoliko laški. — Ponudbe sprejema upravništvo „Edinosti".
P. t gospodarjem, čast. duln-v^ini, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznanjati, da je nu svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom :
' KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega e. kr ministerstva kmetijstvu spisal E KRAMER, ravnatelj Jrielne kmetijske šole v Gorici
Knjiga govori na kratko o vseh km tijskib "trokah s posebnim ozlrom na kmetijske ru/. i ere nu Krunjskem Primorskem in epodnj. stajarskem, obsezu 16 tiskovnih pol nu močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je <lov.». lilo vis. c kr. ministerstvo za t sk knjige 7,datno podporo, jej je cena sumo f 0 k--.
iJobiva se tudi v tisknmi Dolenc v Trstu ne/, ntasi poštarino vred 55; trdo /.eiuna'5 kr
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vso vrste gasilnice, izvrstno sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstno škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke In
orcd;e za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za dro žganje, gnojnico, podzemeljsko namene, ročna in strojna dol«. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s p:it< klino, mehovi jiz konopnine in gumija itd. po[ najnižjih centih. Obi'ine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke
LA FILIALE
della
B A N C A UNION
TRIESTE »' oooupa dl tutte le operazioni di Banoa e di Camblo valute
u) Acr.etta vertnnienti in nanln eorrenU: Abbuonando I'ititeresse utrnuo: per Banconote con preuvviso di 5 giorni „ » 12 • u sei mesi tisso
per Napoleoni »•on prenvviso di 20 giorni , 40 . „ , 8 me.si
juHMiiajii)/
BHdruštv
20 svetinj.
VOŠČENE SVECE
izdeluje
0—8
Seemann v Ljubljani.

it
.i , 'i < /'er le li tt' re di Versumonto in circ» a iono II nuovn uhhci (t'inl. r«nHe andrk in vicor« u purtlra dal ginrnn 18. 'i aprile 3. '.::t. iuhkrtIo, 18. luglioe IH. ottobre u aeunnda dni prouvviio.
Trle.-t« 13 April« 1886.
Warrants
IIAIVCO OIBO
abbuonando II 3°/n interesse annuo si t.o rjutilunquc «oirima; prelevazionl silio u tiorini '.'0 (100 a vlsta verso cherine ; importi magt'iori preavviso avanti lu Borsii. - Con fer m a dei versamenti in apposlto lihretio.
ConteK^in pertutti i vurs i eiiti tatti a qualsiasi oru d' utticio la u ,'tn <lel me<lesimn otnrno
AhNUIIKI poi P OI»pl «<»!•• rontlMti l' mcfitto di rambnilt Wr Trteste, y*$nnn e /hninpest, rilascm l»ro utegni jier ane.*tr ullime vmtte ed arr.nrila lom le Jar uiti) <l«»B»iollii« e/ftHt pre*»n'la s»a rama (ranood'oK>ii MpcMtt por ommI. UJ S* incnrir.a ileU'acaui*to e detla ren<>v a di etfetti oubhllci, valute « divin., iioin'he 11hI I' incusso d% asxeqnt, caiti-hiah e r.onjHins, verso '/»"m di pruvig-gione,
o) aneordn nt nuni cnminittenu tu facolta di devnsi ure iJTetti Ji gualttti.u »veete e ite cvrn gram Pincat*« di eoupont alla scailtnia
La Filiale della Banca Union
Moziouc Moroll s' incarica deli* acquisto e della vendita di merci in commissione, aceorda sovvenzioni eci apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnatc. oppure poiizze di carico o Wurunis.	1—24

Lastnik pol. dru/.tvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urodnik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.