rjmJE==— ... ^ ■...... ■■ XII. in XIII. izvestje kn. šk. privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskih letih 1916/17. in 1917/18 Izdalo ravnateljstvo. Vsebina: 1. Zavod sv. Stanislava v vojnih letih 1916—1918. Sestavil prof. Jožef Kržišnik. 2. Šolska poročila za leto 1916/17. 3. Šolska poročila za leto 1917/18. Št. Vid nad Ljubljano, 1918. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. ------- =|| Kiti'J BBJT* — === • ==. ' ■ trm XII. in XIII. izvestje kn. šk. privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskih letih 1916/17. in 1917 l Izdalo ravnateljstvo. it] Vsebina: 1. Zavod sv. Stanislava v vojnih letih 1916 1918. Sestavil prof. Jožef Kržišnik. 2. Šolska poročila /.a leto 1916/17. 3. Šolska poročila za leto 1917/18. M || 1 Št. Vid nad Ljubljano, 1918. Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava. Tiskala .Katoliška tiskarna v Ljubljani. Zavod sv. Stanislava v vojnih letifr 1916—1918. Sestavil prof. Jožef Kržišnik. Svetovne vojske še ni konec. Zato je ta sestavek samo nadaljevanje poročila v XI. izvestju knezoškofijske privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano in se opira na podatke v domači hiši, kakor tudi na pismena naznanila in časniške vesti o bivših in dejanskih gojencih imenovanega zavoda. I. C. in kr. rezervna bolnica št- 1 v Št. Vidu nad Ljubljano, Zadnje poročilo je bilo zaključeno z 31. majem 1916. C. in kr. rezervna bolnica št. 1 v Št. Vidu nad Ljubljano je bila nastanjena v poslopju zavoda sv. Stanislava do 3. decembra 1917. Bolnica je posedla oba stranska trakta, obe dijaški obednici, dvorano in telovadnico ter sobe v pritličju glavnega trakta razen prednje strani. Vodstvo zavoda je bilo zlasti v začetku šolskega leta 1916/17. v Veliki zadregi, kje bo dobilo potrebne prostore za 373 gojencev. V ljudski šoli v Št. Vidu je nastanilo učence prvih treh razredov (skupaj 207), ostale pa v sprednjem traktu domačega poslopja. V pritličju so bile šolske sobe, ki so bile obenem učilnice. Samo učenci VIII. razr. so imeli svojo sobo v prvem nadstropju. Obednico so priredili v podzemlju, ostale prostore, stanovanje g. rektorja ter nekaterih gospodov so porabili za dijaško bolnico in spalnice. Vodstvo bolnice je opazilo svoje prostore z lesenimi stenami, da bi dijaki ne prišli v stik z ranjenci. Iz istega vzroka so morali tudi profesorji in prefekti mimo kleti po podzemeljskem hodniku hoditi v svojo obednico. V začetku šolskega leta 1917/18. so bili v ljudski šoli učenci nižje gimnazije (231), učenci višje gimnazije pa v domači hiši (126). Nepričakovano so pa prišli nemški vojaki 117. inf. divizije, ki so zasedli pritličje in prvo nadstropje v ljudski šoli. Zato so se morali izseliti gojenci I. in II. b razr., prvi najprej v staro šolo, nato pa obojni v zavod. Vojaška bolnica je prepustila nekaj sob v pritličju sprednjega trakta, da so dobili potrebne prostore za te pregnance. V ljudski šoli sta ostala še II. a in III. razr. Pritisnili so tudi častniki tega divizijskega štaba. Prijazni vaščani so povedali, da imajo profesorji luksuriozna stanovanja. Potrebi so se pa vsi odzvali. Ponekod sta se dva profesorja umaknila v eno stanovanje, drugod so pa profesorji odstopili boljšo sobo nemškim gostom. Na strehi je bila tudi postaja brezžičnega brzojava do odhoda nemških zaveznikov. Pri nas so se mudili nemški častniki od 5. do 18. oktobra 1917. Gojenci soi imeli nove obednice v atrijih prvega in drugega nadstropja pred kapelo. Častniki so imeli priliko opazovati naše gojence, zlasti kako dobro jim tekne domača hrana. Priznati moramo, da smo dobili jako vljudne goste, ki so bili v resnici hvaležni za prijazni sprejem. Po odhodu divizije je ostalo še nekaj nemških vojakov v Št. Vidu in okolici. Ti so imeli pri nas v kleteh skladišče za zimsko obleko in tudi našo pekarno so ponoči rabili. Na večer 21, oktobra 1917 je prišel z Dobrove v Št. Vid ogrski pešpolk št. 12. Tudi ti so se oglasili v zavodu in dobili pri profesorjih prenočišče za polkovni štab. Ostali so samo en dan pri nas. Gotovo so zavod v dobrem spominu ohranili. Za rezervno bolnico je imel zavod do konca vso preskrbo (hrano, peko in perilo). Koliko dela so imele sestre in posli zlasti v kuhinji, kjer ogenj takorekoč ni ugasnil, je čisto umljivo. Višek smo dosegli dne 29. septembra 1917, ker je bilo ta dan v zavodu prehranjenih 2127 oseb. Naše in nemške čete so pognale Italijana čez državno mejo, zavzele so Furlanijo in Benečijo do Piave. Zato je dobila naša bolnica prostora v Ljubljani. V začetku decembra 1917 so se poslovili od nas ter odšli v domobransko vojašnico ljubljansko. Ranjence in bolnike so odpeljali, del oprave je pa še sedaj v našem poslopju in v barakah shranjen. Lepi so bili prostori v zavodu sv. Stanislava pred prihodom vojakov. Sedaj pa pač tudi naše poslopje nosi sledove te svetovne vojske! Vojaškim oblastem je zavod zaradi zdrave lege in zračnih prostorov zelo po volji. Napovedano je, da pride okrog 500 naših bolnih ujetnikov iz Rusije v en del zavoda, da bodo tukaj okrevali. V ta namen je vodstvo odločilo severozahodni, novi trakt. V zadnjem poročilu je bil pregled števila ranjencev in bolnikov v tukajšnji rezervni bolnici od decembra 1914 do konca majnika 1916. Ta pregled spopolnjujem z naslednjimi podatki: Leto in mesec Prišlo Odšlo Ostalo moštva gazi- stov moštva gaži- stov moštva gaži- stov Prenos iz leta 1916 . . 13.637 58 13.269 58 368 — 1916, junij 770 8 659 5 479 3 » julij 345 — 543 3 281 — avgust 1.389 — 1.327 — 343 — „ september 586 — 836 — 93 — „ oktober 1.089 — 994 — 188 — „ november 1.262 — 1.043 — 407 — december 153 1 444 1 116 — 1917, januar 566 1 365 1 317 — „ februar . . 1.280 7 905 7 692 — „ marec 1.332 — 1.877 — 147 — april 1.782 — 1.536 — 393 — „ maj 2.952 8 2.574 1 771 7 ,, junij 1.359 — 1.741 7 389 — „ julij 1.386 1 1.354 — 421 1 „ avgust 3.531 6 3.317 6 635 1 „ september 3.661 10 2.982 11 1.314 — oktober 495 7 1.686 5 123 2 „ november 1.315 2 1.365 2 73 2 „ december — — 73 2 — — Skupaj . . . 38.890 109 38.890 109 - [ - Radi prehrane v bolnicah računijo, koliko dni, oziroma dnevnih porcij so dobili bolniki in njihovi strežniki. V vojnih bolnicah delijo ranjence in bolnike v štiri razrede, z lahko (redko), srednjo (gosto), polno (trdo) bolniško hrano (dieto) in s polno hrano zdravih. Bolniki, katerim je zdravnik predpisal lahko bolniško hrano, dobijo zjutraj ob 7. uri mleko ali kakao, ob 9. uri mleko, ob 12.. uri sluznato juho z jajcem, popoldne ob 4. uri £opet porcijo mleka (30 cl) in zvečer ob 6. uri vnovič mleko. Kruh mora zdravnik posebej predpisati. Za tako lahko bolniško hrano je bolnica plačevala za osebo dnevno 1 K 70 vin. Bolniki s srednjo bolniško hrano dobijo zjutraj ob 7. uri mleko ali kakao, ob 9. uri mleko, opoldne slluznato juho, mlečni zdrob, tattioka, sago ali puree, ob 4. uri mleko, zvečer ob 6. kakor opoldne in kruha na posebni predpis zdravnikov. Za te vrste hrano je plačevala bolnica za osebo dnevno 2 K 30 vin. Ranjenci, katerim je zdravnik določil polno bolniško hrano, imajo zjutraj prežganko (oziroma zdrob ali kašo v juhi), ob 9. uri dobijo mehko kuhano jajce, opoldne zakuhano mesno juho, pečenko iz 200 g surovega mesa (100 g gotova brez kosti) s 25 cl zelenjave ali 20 cl sočivja, ob 4. uri kakor zajtrk in zvečer (kakor je bilo določeno na jedilnem listu) bržole s čebulo, hachee, mlečno jed, jajčno jed, možganovo juho, priželjčevo juho ali obarno juho. Za vsak obed dobi bolnik tudi 100 g kruha. To hrano je bolnica dobivala za 3 K 60 vin. Za zdrave je predpisana naslednja hrana: zajtrk kakor za trdo bolniško hrano, ob 9. uri surovo maslo, sir, klobase itd, (za 33 vin. vrednosti), opoldne zakuhana juha, govedine 90 g brez kosti (iz 180 g surovega mesa), za prikuho zelenjava, sočivje ali polivka, popoldne kava, zvečer pa po jedilnem listu golaž s krompirjem, hachee, mlečna jed, jajčna jed, pljučka, kisla jetrca ali ričet; zraven 430 g bolniškega kruha na dan; za vse to plačajo 3 K 75 vin. na dan. Razen tega so zdravniki posameznim bolnikom zapisovali tudi posebno hrano (prosto dieto), za katero so posebej po dogovorjenih cenah plačevali. Strežniki so dobivali polno vojno oskrbo brez kruha in tobaka za dnevno plačo 3 K 58 vin. Strežnice so bile še na boljšem. Za tedensko plačilo 27 K 30 vin. so dobile živež zdravih: zajtrk (kavo), malico (čaj ali kavo), kosilo (v petek zakuhano juho, cmoke s slanino in zeljem, palačinke, v nedeljo še % 1 rdečega vina), za južino kavo, za večerjo po jedilnem listu (v petek juho in obaro, v nedeljo pa juho in telečjo pečenko s krompirjem) in k vsaki porciji 350 g kruha. Za mesec julij 1917.1. je znašal račun bolnice 64.041 K 45 vin. (in sicer za hrano 62.124 K 43 vin., za stanarino 598 K 14 vin., električno razsvetljavo 494 K 70 vin. in pranje perila 844 K 18 vin.). Bolniki so dobili v tem mesecu 11.369 dnevnih porcij (815 lahkih, 3302 srednjih, 3528 polnih bolniških in 3724 polnih zdravih diet). Zdravniki so jim posebej predpisali 3313 porcij belega kruha po 50 g, 1323 tablic čokolade po 33 g, 2272 kosov prepečenca za bolnike po 100 g, 574krat po 2 del boljšega vina, 799 porcij drugega zajtrka, 163 mleka, 44 krat kakao z mlekom, 14krat kakao z vodo, 116 čajev s kognakom, 257 mehko kuhanih jajec, 82 jajčnih jedi iz 2 jajec, 29 porcij sira, 9 šunke, 77 sluznatih juh, 124 sluznatih juh z jajcem, 1 zakuhano mesno juho, 179krat vinski chadeau, 50 mlečnih jedi, 2753 molčnatih jedi, 130 hachee, 105 obar, 503 porcij telečje pečenke, 65 goveje pečenke, 35 prašičeve pečenke, 18 telečjih zrezkov, 1 golaž s krompirjem, 418 porcij kompota, 140 salate, 699 sočivja, 116 slanega krompirja, 464 bolniškega kruha (po J/i porcije), 505 mlečnih žemelj (po 50 g težkih), 405 bolniškega kruha po 100 g, 548 kruha za zdrave (po ]/i porcije), 5001-krat po % 1 belega in 101 krat % 1 rdečega vina. — Strežniki so ta mesec dobili 4485 porcij (cena po 3 K 58 vin.), strežnice pa 636 porcij (cena po 3 K 90 vin.). Zraven tega so v kuhinji poskrbeli tudi za častnike in zdravnike, za njihove družine in še za vse domače gospode, sestre in posle. Dijaki so bili ta mesec že na počitnicah. V marcu 1. 1917. so dobili strežniki 5350 porcij (po 3 K 58 vin.) za 19.153 K, bolniki lahke diete 1480, srednje 1769, polne bolniške diete 2487 in hrane zdravih 6342 porcij (po 1 K 70 vin., 2 K 30 vin., 3 K 60 vin., 3 K 75 vin.) za 39.320 K 40 vin.), zraven pa na izjemne odredbe zdravnikov 346 porcij mleka, 211 mlečne kave, 297 mlečnih žemelj, 218 mlečnih jedi, 229 čaja, 84 čaja s kognakom, 335 črne kave, 526 kakao z mlekom, 13 prepečenca, 29 praženega krompirja, 89 slanega krompirja, 189 krompirja s surovim maslom, 58 kuhanih jajec, 1 jajčno jed, 48 telečjih obar, 626 koštrunovih obar, 735 porcij krompirja zmečkanega (puree), 9900krat 1 belega vina, 145krat ^4 1 rdečega vina, 3krat vinski chadeau, 4krat kuhano vino, 173 porcij telečje, 280 goveje, 234 prašičeve in 215 koštrunove pečenke, 5 telečjih zrezkov, 1840 močnatih jedi, 5405 belih žemelj, 136 porcij salate, 69 sluz-nate juhe, 40 šunke, 759 sadnega kompota, 12 mesne juhe, 25 zakuhane mesne juhe, 205 porcij hachee, 4 porcije rezancev z drobtinami, 179 zelenjave, 98 maslenih kruhov, 45krat *4 porcije kruha, 343x/2 porcij kruha po 150 g, 13 surovega masla, 10 mlečnega čaja. Za to je plačala bolnica posebej 13.531 K 34 vin.; skupaj (po odštetih 21 K za 100 žemelj) 71.983 K 74 vin. Ti podatki naj zadostujejo kot zadosten dokaz ogromnega dela, katero je imela kuhinja v zavodu sv. Stanislava z bolniki in strežniki. C. in kr. rezervna bolnica v Št. Vidu nad Ljubljano je ves čas služila za prehodno štacijo. Zato so se ranjenci in bolniki tako hitro menjavali. Zgodilo se je včasih, da je bilo v bolnici več strežnikov — bilo jih je navadno okrog 160, kasneje med temi okrog 24 strežnic — kakor pa bolnikov, drugič je pa bilo toliko ranjencev, da so jim celo po hodnikih postavili postelje. Do 31. maja 1916 je umrlo v tej bolnici 51 junakov, katerih imena so v XI. izvestju. Po 1. juniju 1916 so izdihnili še naslednji vojaki v zavodu sv. Stanislava: r 1 Služil pri Čin I m e Dan smrti Domobr. pp. 27 Domobr. pp. 27 Pp. 91 Pp. 34 Poljski havb. p. 24 Gorski topn. p. 24 pešec b. strežnik črnovojnik pešec topničar rez. topničar Benčič Pavel Pizzamiglio Jožef Pellech Janez Klampar Julij Borovicz Leon Bencz Andrej 3. julija 13. „ 25. avg. 29. „ 6. septem. 22. „ 1916 Služil pri Čin I m e Dan smrti Pp. 11 nad. r. peSec flrnošt Franc 21. okt. 1916 Train div. 6 črnov. voznik Zabari Franc 9. decem. » Črnov. pp. 409 črnov. pešec Kristek Karol 1. jan. 1917 Pp. 22 sappeur Prodič Lazar 11. „ 1» Črnov. bat. 34 pešec Borek Janez 16. „ » Pp. 64 črnov. pešec Szij Mihael 4. febr. n Črnov. pp. 26 pešec Hajna Ludovik 10. „ n Pp. 77 pešec Karanovič Jovo 18. . v Pp. 86 pešec Labadi Franc 22. „ n Vojno oskrbov. Zagreb črnovojnik Neumann Änton 2. marca n Črnov. pp. 26 pešec Mikek Janez 4. „ i» Pp. 34 pešec Balogh Franc 6. „ n Rez. dom. p. havb. p. 1 topničar Fuchs Pavel 9. aprila 1917 Ogrski črnov. pp.2 desetnik Winterhalter Konrad 9. „ »» Poljski topn. p. 36 črn. topničar Polgar Mato 10. „ 1» Lovski bat. 9 lovec Weißensteiner Franc 28. „ ii Dora. pp. 27 voznik Medvešek Franc 5. maja ii Train div. 7 voznik Gazdag Jožef 18. „ u Pp. 46 poddesetnik Vokaun Vencelj 19. „ M Črnov. pp. 409 pešec' Louda Karol 22. „ II Črnov. p p. 5 pešec Kovačič Jožef 26. „ Pp. 9 pešec Bojko Ivan 1. junija II Strelski p. 36 strelec Karpiuk Vazil 1. »I Črnov. pp. 25 pešec Divoky Rudolf 1. julija II Črnov. p p. 31 pešec Kurzica Jurij 5. „ II Pp. 45 pešec Broda Ivan 30. „ 1? Pp. 42 pešec Vašina Vencelj 9. avg. 11 Črnov. pp. 25 gonjač t. živ. Kern Leopold 10. „ lf Lovski, bat. 25 lovec Skfivanek Franc 21. „ II Pp. 41 pešec Huculak Peter 23. „ II Pp. 64 peš.-nasl. pd. Giesmann Mihael 31. „ II Strelski p. 3 voznik Majerl Jožef 7. sept. 1» Honv. pp. 20 honved Mutuska Tivador 9. „ II bh. lovski bat. 3 lovec Kneževič Nikola 11. „ 11 Pp. 80 pešec Rajca Peter 17. „ II 15 cm havb. mun. kol. 12 predmojster Fruttusz lstvan 29. „ 1» Železn. p. pionir Samsa Karol 11. okt. II Pruska san. st. 3, III. v. zb. poddesetnik Schlegel Ärtur 17. „ 11 Pruski rez. pp. 22 pešec Nelissen Viljem 21. „ II Pp. 41 črnov. pešec Busnioc Vazil 14. nov. II Lovski bat. 23 lovec Marian Grigor 1. dec. Vsega skupaj počiva 98 vojakov, med njimi tudi 2 nemška, na št. viškem pokopališču, oziroma na posebnem oddelku za pokopališčem. Na god Vseh svetnikov 1. 1916. in 1917. je vodstvo rez. bolnice grobove primerno okrasilo. Potrebne cvetice in zelenje so strežnice dobile v parku zavoda sv. Stanislava. Dušno pastirstvo v bolnici je oskrboval rektor zavoda dr, Janez Gnidovec, ki je prevzel tudi posle zasilnega vojnega kurata. Plače ni hotel, pač pa je veliko iz svojega daroval za ranjence in bolnike. V avgustu leta 1916. je bil za svoje požrtvovalno delo odlikovan z »viteškira križcem Franc Jožefovega reda« z vojno dekoracijo. Kot spovedniki so ga podpirali prof. Porenta in dr. Demšar ter prefekta Filipič in Stanonik. Nekateri gospodje so tudi hodili maševat v kongregacijsko kapelo, da so se lahko pri službi božji razvrstili strežniki in bolniki. Vodstvo c. in kr. rezervne bolnice št. 1 v Št. Vidu nad Ljubljano je imel do 17. oktobra 1917, 1. c. in kr. polkovni zdravnik v pok. dr. Janez Benedik, ki je v 1. 1917. postal štabni zdravnik. Takrat je bil prestavljen v Spodnjo Šiško. Kasneje so ga poslali v Kormin, kjer je prosil zopet za stalni pokoj, kateri mu je bil tudi dovoljen. Njegov naslednik je postal štabni zdravnik dr, Herzmann, ki je pa odšel že 11. nov. 1917 v Videm, Zadnje tedne je bil vodja bolnice štabni zdravnik dr, Sass, katerega je nadomeščal c. kr. višji zdravnik dr. Mirko Černič, Upravni častnik Franc Gogala je bil povišan za nadporočnika in odlikovan s »s i g n u m 1 a u d i s« z vojno dekoracijo. Okrožni zdravnik v Št. Vidu nad Ljubljano dr. Mano Dereani, ki je tudi ves čas sodeloval v rezervni bolnici, je dobil v priznanje »zlati zaslužni križec s krono« na traku hrabrostne svetinje, sanitetni prostovoljec kand, med. Vladimir Nebesaf je bil pa za svoj trud odlikovan s »srebrnim zaslužnim križcem s krono« na traku hrabrostne svetinje. Več strežnikov je dobilo na rojstni dan cesarja Karla I. dne 17. avg. 1917 »železne zaslužne križce s krono in brez krone« z vojno dekoracijo. Po odhodu rezervne bolnice v Ljubljano sta' se preselila v domačo hišo tudi II. a in III. razred. Šolski razredi so ostali še nadalje učilnice za gojence. Rezervna bolnica je zahtevala, ko se je preselila v Ljubljano, večino premoga. Zato je bilo v tekoči zimi slabo poskrbljeno za kurjavo. Postaviti so morali peči v sobah, kjer so v bližini izpeljani dimniki, in tja so prestavili šolske sobe. II. Učiteljski zbor kn, šk, privatne gimnazije. Gimnazijski ravnatelj dr. Janez Gnidovec je ves čas opravljal brezplačno službo zasilnega kurata v rezervni bolnici. Njegovo delovanje, kakor tudi pomoč prof. Gašp. Porenta in dr, Demšarja sem že omenil v prvem odstavku. Prof. verouka dr. Franc Kulovec, rez. kurat 17. pešpolka, je bil v oktobru 1. 1916. vnovič odlikovan. Dobil je »s i g n u m 1 a u d i s« z vojno dekoracijo in meči. Postal je nato divizijski župnik pri 6. inf. diviziji in s tem predstojnik duhovskih tovarišev te divizije. Deluje neumorno kot dušni pastir. Sam je omenil, da je imel v 5 mesecih (od jul. do dec. 1916) 145 govorov in je 35 krat biniral; zraven tega je še vodil pisarniške posle divizijske duhovščine in oskrboval dušno pastirstvo pri divizijski bolnici in kjerkoli so ga potrebovali. Njegove zasluge so priznali na Najvišjem mestu s trikratnim odlikovanjem. Kako so ga cenili pri 17. pešpolku, je razvidno iz polkovnega povelja z dne 4. avgusta 1916, katero tu prijavljam: K. u. k. Infanterieregiment Ritter von Milde Nr. 17. Regkmdo-Abfertigung Nr. 155. Feldpost 32, am 4. August 1916. Feldkurat Dr. Kulovec — Ernennung zum Divisionspfarrer. Durch die Ernennung des Feldkuraten Dr. Kulovec zum Divisionspfarrer der 6. I. T. D. scheidet nicht nur unser hervorragend plichttreuer und fürsorglicher Regimentsseelsorger aus dem Verbände des Regiments, dem er durch volle zwei Jahre im Felde seine ganze Liebe, Zuneigung und seine ganze Fürsorge widmete, wir verlieren an Dr. Kulovec auch einen unserer besten Regimentskameraden! Freud und Leid des Regiments stets teilend, hat er es mit außergewöhnlichem Geschick verstanden, in den schwersten Tagen, nicht achtend seine eigene Person, jenen, die in der erhabensten Pflichterfüllung für Kaiser und Vaterland blutigen Tribut zollen mußten, seinen braven Krainerhelden, warmen Trost zuzusprechen und nach seinen Kräften zu helfen. Fürsorglich, wie ein wahrer Vater der Krainer, war er überall dort zu finden, wo es hieß, Hilfe zu bringen! Selbst ein Krainer, liebte er seine braven Siebzehner heiß und innig und nahm regsten Anteil an dem Geschicke des Regiments, an seinen herrlichen Erfolgen, — und ich kann mit großer Befriedigung bezeugen, daß •sich unser Feldkurat Dr. Kulovec an diesen Erfolgen des Regiments einen großen Anteil zuschreiben darf. Voll Begeisterung für die große Sache, durchdrungen von patriotischem Empfinden, hat er seine Überzeugung und Gesinnung bei jeder sich bietenden Gelegenheit in seinen braven Krainern wach erhalten und nur in dieser moralischen Verfassung, in der das Regiment bisher war, konnten diese herrlichen Erfolge der 17-ner erzielt werden. Mit schwerem Herzen lassen wir Dr. Kulovec vom Regiment scheiden! In seiner neuen Stellung aber wünschen wir ihm das beste Wohlergehen und weiteres erfolgreiches Wirken wie bisher, im erhöhten Wirkungsbereiche. Sein Name bleibt mit dem Feld-regimente für ewige Zeiten eng verknüpft. von V e n t o u r m. p., Oberst. V prostem prevodu se glasi ta odpravek polkovnega poveljstva takole: C. in kr. pešpolk vitez pl. Milde št. 17. Polkovnega poveljstva odpravek št. 155. Vojna pošta 32, dne 4. avgusta 1916. Imenovanje vojnega kurata dr. Kulovca za divizijskega župnika. • Vsled imenovanja vojnega kurata dr. Kulovca za divizijskega župnika 6. inf. divizije ne zapusti samo naš izredno vestni in skrbni polkovni dušni pastir polka, kateremu je celi dve leti na bojnem polju posvetil vso svojo ljubezen, naklonjenost in vso svajo skrb, mi zgubimo z dr. Kulovcem tudi enega naših najboljših polkovnih tovarišev! Veselje in žalost je vsekdar delil s polkom in je izredno spretno znal v najtežavnejših dneh, brez ozira nase, srčno tolažiti tiste, ki so morali v izvrševanju najvišje dolžnosti za cesarja in domovino krvni davek plačati, in jim je po možnosti tudi pomagal. Kakor pravi skrbni oče Kranjcev je bil vselej tam, kjer je bilo treba pomagati! Sam Kranjec, je res iz dna srca ljubil vrle vojake 17. polka ter se živahno zanimal za usodo polka, za njegove krasne uspehe, — in z veliko zadovoljnostjo morem pričati, da je naš vojni kurat dr. Kulovec veliko pripomogel k tem polkovim , uspehom. Ves navdušen za veliko stvar, prešinjen s patriotičnim čuv-stvom, je svoje prepričanje in mišljenje pri vsaki priložnosti v svojih vrlih Kranjcih živo ohranil in samo v takem moraličnem položaju, v kakršnem je bil dosedaj polk, so mogli vojaki 17. polka doseči te krasne uspehe. Z žalostnim srcem pustimo dr. Kulovca, da se loči od polka! V njegovi novi službi mu pa želimo vse najboljše, da bo tudi v bodoče kakor dosedaj uspešno deloval na višjem mestu. Njegovo ime pa ostane večno tesno zvezano s polkom. Plem. V e n t o u r 1. r., polkovnik. III. Padli junaki-gojenci zavoda sv. Stanislava. Primerno se mi zdi, da v posebnem odstavku omenim one gojence, ki so umrli junaške smrti za domovino. 1. Prvi je padel v Karpatih 19. novembra 1914 enoletni prostovoljec - desetnik 97. pešpolka Ivan Plevnik, Rojen 1. 1893. v Spodnjem Kašlju pri D, M. v Polju je v 1. 1913. odlično napravil maturo med prvimi abiturienti kn. šk. privatne gimnazije, katere učenec je bil 8 let.1 2. Na bojišču pri Černelicah ob Dnjestru je 10. avgusta 1915 zadela ruska krogla in pretrgala nit življenja sedmošolcu kadetnemu aspirantu 27. domobranskega pešpolka Štefanu Kočevar. Rojen je bil 1. 1893. v Stranski vasi pri Semiču in je prišel v zavod sv. Stanislava v začetku šolskega leta 1908/09. V oktobru 1914 je postal vojak, napravil izpit za enoletnega prostovoljca in po dovršeni častniški šoli odšel na bojišče. Po smrti je bil odlikovan s srebrno h r a -brostno svetinjo 1. razreda.2 3. En mesec kasneje, 19. septembra 1915, je zahtevala smrt novo žrtev. V bojih pri Lucku je padel Kočevarjev sošolec desetnik 40. pešpolka Stanko Poje, rojen 1. 1896. na Vrhniki pri Ložu. Postal je vojak 15. aprila 1915, Tudi Poje je bil ves čas dijak tukajšnje gimnazije.3 4. Četrti je izkrvavel na Rombonu 3. oktobra 1915, zadet od laške krogle, poddesetnik enol. prostovoljec 27. domobranskega pešpolka Ivan Cerar. Rojen je bil 1. 1895. v Dobu in je bil vseh osem let gojenec zavoda sv. Stanislava. V marcu 1915 je z odliko napravil maturo in v aprilu postal vojak/ 5. O Binkoštih 1. 1916. smo zvedeli žalostno novico, da je 6. junija 1916 padel na laškem bojišču pri Asiagu c. in kr. kadet 17. pešpolka Franc Kastelic. Rodil se je 1. 1896. v Metnaju pri Zatičini. L. 1907. je prišel v pripravljalni razred v zavod, bil vsa leta odličen in zgleden učenec. Kot sedmošolec je postal v aprilu 1915 vojak. Junaško se je boril na gališkem, pozneje na goriškem in slednjič na tirolsko-laškem 1 Glej »Bogoljub«, 1915, št. 4, str. 129; X. in XI. iz ves tj e, 1914/15, str. 24, 1915/16, str. 9. -Glej »Bogoljub«, 1915, str. 384; XI. i z v e s t j e , 1915/16, str. 11 in 33. 3 Glej »Bogoljub«, 1915, str. 385; XI. izveš tj e, str. 12 in 34. ' Glej XI. iz vest je, str. 10 in 33. bojišču. Na Podgori mu je krogla prestrelila uhelj, a čez nekaj dni je bil zopet pri svojem polku. Za svojo hrabrost na Oslavju 10. decembra 1915 je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. r a z r. 23. februarja 1916 je napravil maturo z odliko, potem je tekom treh mesecev trikrat avanziral in postal 15. maja kadet pri 17. pešpolku. 6. junija 1916 je bil pri Asiagu poveljnik straž. Tam ga je zadela sovražna granata in končala njegovo mlado življenje. V Ebene pri Asiagu je bil drugi dan zvečer z vsemi vojaškimi častmi ob največji nevihti pokopan. Po smrti je bil drugič odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razr. Součencem je bil vzor in zgled. »Kot vojak je bil vedno vesel kakor nedolžen otrok, bal se pa ni prav nič, K sv. obhajilu je redno zahajal.« Tako je poročal o njem c. in kr, divizijski župnik dr. Kulovec.5 6. Frančišek Rode, rojen 1. 1894. v Žičah pri Rovih, je dovršil gimnazijo z maturo v juniju 1. 1915, Vstopil je v vojaško službo pri domobranskem pešpolku 27. in postal enol. prostovolljec-desetnik. V boju na Osta pyuk (Galicija) dne 3. julija 1916 je padel vsled šrapnel-skega strela v glavo. Ker se je kompanija umaknila, je kraj, kjer je bil pokopan, neznan. Pokopan je bil po Rusih v kraju blizu železnice. Bil je izvrsten pevec in ljubezniv tovariš, vsem lep zgled vedre pobožnosti in neutrudne delavnosti za blagor ljudstva.0 7. Zdravko Šolar, rojen 1. 1895. v Kropi, je obiskoval kn. šk. gimnazijo in z odliko napravil zrelostni izpit 1. 1914. Imel je veliko veselje do tehničnih študij. Moral je pa na vojsko. 9. julija 1916 ob 6. uri zjutraj ga je pri naskoku na sovražno pozicijo zadela sovražna krogla v glavo in je izdihnil. Drugi dan so kadeta 17. pešpolka Šolarja pokopali na skupnem vojaškem pokopališču blizu gore Monte Dodiči. Po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razred a.7 8. Sedmošolec Franc Jenčič, ponos in dika zavoda, je preminul 9. avgusta 1916 v bolnišnici v Krakovem. Bil je rojen v Podgorju pri Kamniku 1. 1897. Po dovršeni ljudski šoli je vstopil v šentviško gimnazijo, kjer je dovršil šest razredov s splošno odliko. Pri vojakih je napravil izpit za enoletnega prostovoljca in vstopil pri 17. pešpolku v oktobru 1915; kasneje so ga pridelili 8. pešpolku. V bojih pri Rudki Mirinski je bil 3. avgusta smrtnonevarno ranjen. Hudo krvavečega so nesli z bojišča. Bil je Jenčič zgleden dijak, nadarjen, priden, nežno 5 Glej »Bogoljub«, 1916, str. 307 nasl.; XI. izvestje, str. 12 in 35; Mentor«, 1916/17, str. 72. “ Glej »Bogoljub«, 1916, str. 309; »Mentor«, 1916/17, str. 72. 7 Glej »B o g o 1 j u b«, 1916, str. 310; »M e n t o r«, 1916/17, str. 120; »Slo- venec«, 1917, 3. febr. pobožen, vzoren kongreganist. »Umrl je vdan v voljo božjo kot nedolžna žrtev, darovana v cvetju tihe, zgledne mladosti v spravo za tolike grehe in krvoprelitja sveta,« piše o njem sošolec.8 Pri vojakih je postal poddesetnik. 9. Jožef Lovšin, rojen 1. 1896. v Ribnici, edinec ljubečih staršev, je moral kot šestošolec v aprilu 1915 oditi v hujšo šoilo in prijeti za puško. Služil je pri domobranskem pešpolku 27. ter postal desetnik. Ozebel je na Rombonu tako hudo, da je moral žrtvovati eno nogo. Začel je hirati in 22. oktobra 1916 ga je smrt rešila vsega pozemskega gorja. Deležen je pa bil te milosti, da je umrl v svojem rojstnem kraju v Ribnici (v rezervni bolnici) v naročju žalujoče ljubljene matere.” 10. Praporščak domobranskega pešpolka 27. Albin Peterlin je 31. oktobra 1916 na soški fronti izvojeval boj življenja. Med neprestanim grmenjem topov je stopil iz svojega kritja, da bi pogledal na moštvo, pa se ni več vrnil. Tovariši so stopili za njim, pa je že ležal mrtev na tleh; eno roko je držal na prsih, drugo ob telesu, glava mu je bila odtrgana nad ovratnikom. Občutil ni nobenih bolečin; bil je takoj na drugem svetu. Rojen je bil 1. 1895. v Preserju pri Homcu in je vstopil 1. 1907. v prvo šolo v zavodu sv. Stanislava, kjer je pred odhodom k vojakom prejel odlično zrelostno izpričevalo 13. marca 1915. Bil je pokojnik zgleden kongreganist, .mnogo je storil v prospeh abstinenčnega gibanja med sogojenci, bil je odkrit značaj, pobožen in goreč častilec presv. Evharistije. Njegovo truplo čaka vstajenja na grobju v Hudem logu. Po smrti mu je bila podeljena bronasta in mala srebrna hrabrostna svetinj a.10 Praporščak Peterlin je ob dopustih zelo rad in pogosto prišel obiskat svoje bivše učitelje in predstojnike. Pri zadnjem obisku se je komaj ločil od nas, kakor da bi slutil, da je zadnjič med nami. Ravno tako hvaležen je bil 11. Franc Kern, poročnik gorskega strelskega polka 2, rojen leta 1894. na Praprotni Polici pri Velesovem. Nadarjenega dečka je vele-sovski župnik, duh. svetnik Jožef Brešar, spravil v gimnazijo v Kranju, leta 1907. pa v drugi razred šentviške gimnazije, kjer je z odliko maturiral 1. 1914. Pri vojakih je idealni Kern junaško prestal vse poizkušnje. Vojaki so o njem pripovedovali, da je bil resen predstojnik, vedno pa dobrohoten, domač, globoko Veren in pobožen. 1. junija 1917 ga je zadel kos izstrelka v glavo, naslednji dan je izdihnil in 3. junija popoldne so ga z vsemi vojaškimi častmi pokopali v Rihenbergu. Njegov skrbnik in prijatelj je rekel ob njegovi smrti: »Če pa dobim še kakega fanta, kot si bil Ti, mu hočem še pomagati kvišku, če ga imajo tudi K Glej »Bogoljub«, 1916, str. 310; »Mentor«, 1916/17, str. 73. " Glej »M enlor«, 1916/17, str. 120; »B o g o 1 j u b«, str. 347. 10 Glej »Mentor«, 1916/17, str. 121; »Bogoljub«, 1917, str. 119. 23 let starega ubiti, kakor so Tebe, ker nikakor ne more biti izgubljeno življenje, posvečeno izpolnjevanju dolžnosti, kakršno je bilo Tvoje.«11 Ljubim gostom in prijateljem vedno rad pokaže g. svetnik Brešar zadnje spomine na svojega ljubljenca: zlat portepe, s krvjo zastrte naočnike in krvavo-oškropljeno častniško čepico, zraven pa v lepi škatlici zadnje odlikovanje Kernovo, vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. Še kot kadet je dobil Kern srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. 12. Od 16. oktobra 1915 nadalje je služil pri 17. pešpolku Jožef Arkar, nastopni četrtošolec tega zavoda. 28. julija 1917 je padel, zadet od sovražne granate na italijanskem bojišču. Doma je bil iz Trebče vasi pri Žužemberku.12 13. Mesec avgust 1. 1917. je zahteval tri žrtve. Poročnik Franc Kvas je padel 20. avgusta ob 9. uri zvečer na Monte Majo v severni Italiji.13 Pokojnik je bil rojen 1. 1894. v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, prišel je v našo gimnazijo kot drugošolec v šolskem letu 1907/08., bil vsa leta med prvimi odličnjaki v razredu in je dovršil z odliko gimnazijske študije v 1. 1914. Potrjen je prišel k 17. pešpolku, 20. oktobra • 1915 je bil odlikovan za hrabri nastop pri Myszkowu v Galiciji s srebrno hrabrostno svetinjo 1. raz r.; s 1. avgustom 1916 je postal poročnik in se prostovoljno javil k napadujočemu oddelku. Po junaški smrti je bil odlikovan za prejšnje zasluge z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči, nato je mrtvemu Nj. Veličanstvo cesar v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom podelil še red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. Sedem dni kasneje, 27. avgusta 1917, je umrl na laškem bojišču Kvasov sošolec 14. Vinko Dolničar, rojen leta 1893. v Srednjih Gameljnih pri Šmartnu pod Šmarno goro, ki se je po leta 1914. napravljenem zrelostnem izpitu odločil za klasično filologijo, katero je poslušal v Gradcu. Potrjen se je kmalu prostovoljno javil na bojišče, kjer je bil blizu Sv. Lucije za telefonista. Postal je enoletni prostovoljec desetnik in dobil bronasto hrabrostno svetinjo, ko ga je smrtno zadela sovražna granata.14 15. Takoj naslednjega dne, 28. avgusta 1917, je bil na Banjški planoti popoludne ob xfa3. uri v protinapadu zadet v vrat od sovražne krogle poročnik bh. pp. 4 Franc Škedelj. Njegovo truplo počiva v mali dolinici za vasico Hoje,15 Rojen 1. 1893. v Vrbovcih pri Št. Jer- 11 Glej »Mentor«, 1916/17, str. 266. 13 Glej »S 1 o v c n e c«, 1917, št. 182. 13 Glej »Slovenec«, 1917, št. 196, št. 252. 11 Glej »S 1 o v e n e c«, 7. sept. 1917. 15 Glej »Slov e n e c«, 15. sept. 1917, 6. nov. 1917. neju je prišel v pripravljalni tečaj jeseni leta 1906.; zrelostni izpit je napravil 22. oktobra 1914 ter je prišel k domobr. pp. 27, kjer je postal poročnik v avgustu 1916. Prestavljen k bh. pp. 4 je dobil s r e -brnohrabrostno svetinjo 2. razreda, kasneje s i g n u m 1 a u d i s z vojno dekoracijo in meči, po smrti pa vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. 16. Dne 8. septembra 1917 je umrl vsled strupenih plinov in bil 9. septembra pokopan v vojaškem grobu pri Sv. Križu na Vipavskem enoletni prostovoljec Valentin Magušar10, rojen v Kropi v 1. 1897., ki je kot šestošolec postal vojak 11. maja 1916. 17. Jakob Pavlovčič, rojen 1. 1898. v Igavasi pri Starem trgu, je kot šestošolec postal vojak v maju 1. 1916. Kot enol. prostovoljec- četovodja lov. bat. 7 je padel dne 14. novembra 1917 ob 3, uri popoldne, zadet od izstrelka italijanske granate na Asiaški planoti vzhodno od Monte Lisser. IV. Bivši gojenci-vojaki zavoda sv. Stanislava. V tem in naslednjem odstavku vsi podatki niso točni, ker marsikateri vojaki niso naznanili svojih doživljajev. Zato se pisatelj že naprej s tem opravičuje, če bo pri posameznih dostojanstvo (čin) prenizko napovedano ali bodo izpuščena zasluženo podeljena odlikovanja. Odlikovanje s »cesarja Karla četnim križcem« tudi ne bo posebej omenjeno, ker je bo itak večina dobila. A. Izmed abiturijentov letnika 1913. so do 31. marca 1918 postali poročniki: 1. Barle Jože! pri pp. 27, doma iz Stranj pri Dobrniču, odlikovan ssignum laudisz vojno dekoracijo in meči. 2. Dužnik Alojzij iz Hrenovic, str. p. 26. 3. Gruden Ivan iz Idrije, pp. 47, za hrabrost odlikovan z vojnim zaslužnim križcem 3. razr. z vojno dekoracijo in m. in bronasto hrabrostno svetinjo. 4. Peterlin Maks iz Podboršta pri Komendi, gorski str. p. 2, je ob 11. laški ofenzivi 6. sept, 1917 na gori Sv. Gabriela s sedmimi možmi odbil 10 sovražnih napadov in bil zato odlikovan z redom železne krone 3. razr. z vojno dekoracijo in meči.17 Ob 9, ofenzivi je bil ranjen pri Opatjem selu ter odlikovan s s i g n u m 1 a u d i s z vojno dek. in meči. Njegove prsi krasi tudti mala srebrna hrabrostna svetinja. Sedaj zdravi ranjeno oko na Dunaju. 18 Glej »Slovenec«, 17. sept. 1917. 17 Glej »Slovenec«, 1917, 6. okt., dopis »Naši gorski strelci«; 13. febr. 1917. 5. Schrems Edmund iz Črnca v Slavoniji, gorski str. p. 2, je bil ob 11. ofenzivi ujet ter se kot ujetnik nahaja sedaj v Casino Caserta. Vojaka enol. prostovoljca sta tudi Naglič Karol in stud. phil. Svetelj Blaž. V ruskem ujetništvu so med. Meršolj Valentin, phil. Pogačar Valentin in Valjavec Franc. B. Letnik 1914: Udir Jožef iz Besnice je c. in kr, morn. komisar 2. razr. Kadet-aspirant Sever Friderik (17. pešpolk) in stud. phil. Korbar Franc sta tudi v vojni službi, prvi na ital. bojišču, drugi v Črni gori. C. Izmed abiturientov letnika 1915. so poročniki: 1. Bidovec Valentin iz Zaloga pri Goričah, gorski str. p. 2, je bil ranjen 1. 1916. 2. Grat Mihael iz Dragomlja pri Sv. Jakobu ob Savi služi pri trdnj. art. p. 1 na Tirolskem, odlikovan z malo srebrno in bronasto hrabrostno. svetinj o. 3. Hladnik Anton iz Zg. Kašlja pri D. M. v Polju, strelski p. 26, je bil 8. junija 1917 težko ranjen na tirolskem bojišču, odlikovan s signum laudisz vojno dekoracijo in meči. 4. Končan Anton iz Domžal, gorski strelski polk 2, je bil kot praporščak za hrabri nastop na gori Sv. Gabriela in ob reki Piave dvakrat odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. 5. Kranjc Frančišek iz Stare vasi pri Postojni, 97. pešpolk, je bil težko ranjen. 6. Moder Anton iz Vidma pri Dolu, 17. pešpolk, je bil odlikovan z malo srebrno in bronasto hrabr, svetinjo. 7. Potočnik Jakob iz Št. Lenarta, gorski strelski polk 2, je bil v Galiciji ranjen od strela skozi desni bok in odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razr. Za osvojitev ozemlja na Grmadi ob 10. laški ofenzivi je sodeloval pri napadalnem bataljonu 5. armade in je dobil za svojo hrabrost red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. 8. Zor Janez iz Skaručine pri Vodicah, strelski polk 26, je bil težko ranjen v levo stegno in ni sposoben za službo na bojišču. Praporščaki tega letnika so: Gerčar Jožef (g. str. p. 2), odlikovan zbronastohrabr, svetinjo; Lesar Janez (pp. 17), ki ima malo srebrnohrabr. svetinjo; Ude Alojzij (gorski strelski polk 2), ki tudi nosi malosrebrnohrabr. svetinjo; Verbič Franc, ki je težko ranjen na rumunskem bojišču prišel v rusko ujetništvo. Enol. prost.-desetnik Gašperšič Jožef (17. pešpolk) je invalid Izvestje 1916-18. 2 vsled rane v levi dlani; enol. prost.-četovodja Oblak Gabriel je pri stavbnem oddelku 17. pešpolka. Iz ruskega ujetništva se vrača Triller Janez (17. pešpolka). D. Letnik 1916. ima štiri poročnike: 1. Kastelic Ivan iz Vel, Pec pri Št. Vidu pri Zatičinr je postal praporščak 17. pešpolka in prejel srebrno hrabrostno svetinjo 2. r a z r. za hrabri nastop povodom bojev 9. jul. 1916 na Tirolskem, v juniju 1917. 1. je bil ranjen v noge (dobil je baje 7 strelov iz strojne puške) ter se je nato zdravil v Kromerižu na Moravskem; dobil je še Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda in bil imenovan poročnikom 1. februarja 1918. 2. Lipovšek Ivan iz Krašnje se je dolgo mudil na koroško-itali-janski meji pri strojnih puškah komb. lovskega bataljona (v. p. 376) ter postal poročnik s 1. februarjem 1918. 3. Šali Andrej iz Češče vasi pri Prečini je poročnik pri trdnj. topn, polku 4 že od 1. 1916. in se mudi v Benečiji pri metalcih min (vojna pošta 4), 4. Vidmar Peter iz Vrtače pri Semiču je bil v Galiciji težko ranjen; postal je poročnik pri 17. pešpolku s 1. februarjem 1918. Praporščaki so sedaj: Arko Jože! (prideljen delavski stotniji vojnih ujetnikov); Gorše Ivan (sedaj v Malem Lošinju); Jerman Anton (gorski strelski polk 2); Marinko Ivan, invalid, študira v Gradcu; Poje Anton (17. pešpolk); Puš Ludovik (gorski strelski polk 2) in Trampuš Rafael (17. pešpolk). Kadet-aspirant je Likar Ludovik; v častniški šoli se mudi enol. prost.-četovodja Magajna Peter; podlovec 7, lov, bat. je Strah Jožef, Rotar Stanislav pa četovodja. Enol. prost.-poddesetnik Koželj Jožef, težko ranjen v Galiciji, je bil zadnji čas v Petrovaradinu v skladišču; enol. prost.-četovodja Perko Viktor se mudi kot invalid (ranjen v stopalo) pri gor. str. p. 2 (skladišče). Ravno tako so v pisarniški službi Počkaj Jakob (poddesetnik), Šivavec Vinko in Varl Valentin (desetnik). V rusko ujetništvo so prišli Božič Leopold, Marinko Ivan in Zupanc Franc Jožef. Marinko Ivan je zgubil levo nogo in so ga poslali domov. Postal je praporščak ter se pripravlja za trgovski poklic. Iz vojne službe sta bila odpuščena Čepon Anton in Nadrah Ignacij kot invalida; prvi je bogoslovec ljubljanski, drugi pa goriški. E. Izmed abiturientov letnika 1917, so poročniki: 1. Oblak Frančišek iz Borovnice, lovski bat. 7, ki je dobil malo srebrno hrabrostno svetinjo. 2. Pirnat Alojzij iz Zalesa pri Sv. Trojici, gorski strelski polk 2, je bil nevarno ranjen na bojišču; za hrabrost je bil odlikovan z malo in velika srebrno hrabrostno svetinjo. 3. Žagar Ivan iz Hruševja pri Hrenovicah, strelski polk 25, se je vsled dobljenih ran dolgo zdravil v ljubljanskem Marijanišču in v Brnu; za svojo hrabrost je odlikovan z malo srebrno svetinjo in s signum laudisz vojno dekoracijo in meči. Praporščaki so: Sirnik Pavel (17. pešpolk), Gornik Franc (gorski strelski polk 2) in Urbanija Anton, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Zrelostni izpit so že napravili enol. prostovoljci: Kastelic Jožef (17. pešpolk, desetnik); Oblak Janez (gorski strelski polk 2, desetnik); Oražem Ivan (v pisarni gor. str. polka 2); Simončič Pavel (podčastnik v Srbiji); Stanonik Anton (desetnik v pisarni); Štrukelj Alojzij (v pisarni); Stanko Jurij (desetnik, v pisarni). Četovodja Kandare Fvan in četovodja Mauer Andrej, odlikovan z malo srebrno hrabrostno svetinjo, še nista dovršila gimnazije; ravno tako tudi v Rusiji se mudeči ujetniki Čampa Matija, Legan Janez in Sever Janez. Blažič Franc in Gerčar Feliks sta, odpuščena iz vojne službe, vstopila v ljubljansko bogoslovje. V. Dejanski gojenci-vojaki zavoda sv. Stanislava. Sošolci sedanjih osmošolcev, ki so od marca 1915 do konca 1. 1917. oblekli vojaško suknjo, so v različnem položaju. Tisti, ki so v 1. 1915. postali črnovojniki, so vsled vojaške službe dosedaj komaj napravili izpit čez 6. razred. Ti so: Krek Mihael (desetnik), Mencinger Franc (desetnik), Mežan Ivan (desetnik), Kočevar Franc (desetnik, bron. hrabr. sve t.), Eršte Leopold (desetnik, bron. hrabr. svet.). — Izpita čez 6. razred še nimajo Jenko Mihael, Volk Alojzij (desetnik) in Sevnik Franc, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. Zalokar Jože!, ki je prvi postal vojak, se zadnji čas sploh ni več oglasil. — VI. 1916. potrjena šestošolca Kalan Janez (četovodja) in Žagar Martin (desetnik) sta že napravila zrelostni izpit; Kalan Andrej (desetnik), Kraljič Ivan (desetnik), Oblak Otmar (desetnik) in Škerjanec Jernej so napravili skušnjo čez 7. razred. Brez te so pa še Arko Jožef, Čadež Ivan, Rozman Alojzij in Mavrič Jožef. Novak Franc je bil v nov. 1917 odpuščen iz vojaške službe in dela izpit čez 7. razred, — VI. 1917. potrjeni Demšar Franc Jožef (desetnik), Ferjančič Edvard (desetnik), Košiček Jožef, Oman Peter (desetnik), Slabe Franc, Krebelj Peter (desetnik), Mihevc Jožef, Vrtovec Jožef (desetnik) in Raznožnik Janko so že napravili zrelostni izpit. V ta namen še čakajo dopusta Premru Ivan (desetnik), Hočevar Anton (desetnik), Lavrenčič Gabriel, Oražem Jožef (desetnik) in Škarabot Stanislav. — Raznožnik Janko je bil kasneje iz vojne službe odpuščen. Ta razred ima pri vojakih 32 učencev. Sedmošolci imajo naslednje sošolce pri vojakih: V oktobru 1915 je vstopil v vojno službo Missia Jožef (četovodja), ki ima deloma izpit čez 6. razred. V letu 1916. potrjeni Briški Alojzi) (četovodja), Erjavec Ciril (desetnik), Hočevar Anton (desetnik), Križman Andrej (poddesetnik), Mav Alojzij, Štupar Jožef (desetnik) in Hvastija Franc (desetnik) so napravili izpit čez 6. razred. Kozjek Anton ima v ta namen dopust. — Pomladi 1. 1917. so postali vojaki Ukmar Leopold (12. febr.); Koman Leopold (desetnik), Pavlin Ludovik, Plestenjak Janez (poddesetnik) 10. marca; jeseni v oktobru Mlakar Jožef, Oblak Janez, Rojic Ivan. Po zadnjem naboru so postali 15. marca 1918 vojaki Baš Jožef, Bergant Mavricij, Breznik Franc, Gorup Anton, Koselj Jakob, Kunc Franc, Lavrič Janez, Mali Albin, Markež Franc in Žigon Jožef. Odpuščeni so pa bili in prišli nazaj v šolo Langus Jožef, Šoklič Valentin, Valič Viktor, Merše Franc. Vojakov je iz tega razreda 26. Učenci šestega razreda imajo naslednje sošolce pri vojakih: Od 11. maja 1916 služijo Bizjak Franc, Drnovšek Franc, Drolc Jožef, Sladič Ivan, Kaluža Rudolf. Drnovšek, Drolc in Sladič so napravili izpit čez 5. razred. 10. marca 1917 sta postala vojaka petošolca Pirnat Dominik in Pretnar Jožef. V oktobru 1917 so se poslovili Dellasavia Edvard, Gabrovšek Franc, Lesar Anton, Perovšek Martin in Semič Bogomir (ima izpit čez 6. razred), 15. marca 1918 pa Čampa Alojzij, Debevec Leopold, Kralj Anton, Martinčič Jožef, Miklavčič Maks, Rustja Alojzij in Turk Adolf; vseh skupaj 19. Letošnji petošolci imajo osem sošolcev-črnovojnikov, in sicer iz V. b: Kowarik Bogomir, Oblak Jakob, Piščanec Anton; iz V. a: Habič Ivan, Jeglič Franc, Martelanc Franc, Milič Angel, Žen Jožef, ki so vstopili 15. marca 1918. Iz četrtega razreda je bil potrjen Žigon Jožef, ki je postal vojak 1. februarja 1918. VI. Sodelovanje zavoda in gojencev pri patriotičnem delu. Na poziv kn. šk. ordinariata ljubljanskega sestavljeno poročilo o sodelovanju duhovščine in vernikov pri patriotičnem delu za časa te svetovne vojske omenja tudi zavod sv. Stanislava za dobo od julija 1914 do 1. februarja 1917. Iz tega posnepiam glavne podatke: 1. Vojna posojila. Zavod sam je podpisal vojnega posojila 10.000 K, profesorji in prefekti 35.700 K, posli 7800 K, dijaki 2330 K; skupaj 55.830 K. 2. Zbirke za Rdeči križ so dale pri profesorjih in prefektih 294 kron, pri dijakih 504 K 40 vin., pri poslih 120 K; skupaj 918 K 40 vin. 3. Mornariško društvo ima med profesorji, prefekti in dijaki 18 članov, ki so plačali za 1. 1916.—1918. članarine 186 K. Koledarčkov Mornariškega društva so razpečali v zavodu za 1. 1918, 50 izvodov. 4. Za slepe vojake pri dveh zbirkah (1916 in 1917) 250 K. 5. Vojnopomožnemu uradu 527 K (g. ekonom 100 K). 6. Vojno botrinstvo: dr. Jere 70 K. 7. Čisti donesek veselice 1. 1915. v prid ranjencem 551 K 62 vin. 8. Ranjencem za tobak 160 K (zbirka med profesorji in prefekti). 9. Za devocionalije so darovali rektor nad 1000 K, ekonom (iz upraviteljstva) 100 K, prof. Prešern 50 K; skupaj nad 1200 K. 10. Za druge vojaške namene (podpore vojakom i. dr.) nad 2600 K. 11. Zbirka ob dnevih darovanja (profesorji in dijaki) 236 K 38 v. 12. Društvu vdov in sirot udnine 56 K. 13. Za primorske begunce zbirke in darovi posameznih 859 K 80 vin,; veliko obleke. 14. Za poljske begunce zbirka 120 K, 15. Za razne znake sa učenci z velikim veseljem prispevali. Tudi po 1, februarju 1917 zbirke med predstojniki in gojenci niso prenehale. Zlasti tedenske zbirke med učenci so vrgle lepe zneske. Zavod sam je v službo sprejel veliko beguncev, drugim je pa pomagal zlasti pri nabavi živeža, drv in obleke. Še bolj morajo biti hvaležni starši primorskih gojencev, katerih je 67 obiskovalo v šolskem letu 1916/17. tukajšnjo gimnazijo, v tekočem pa tudi ne mnogo manj. Pri vsaki priložnosti je zavod sv. Stanislava pokazal, da so njegovi stanovalci vsak čas pripravljeni dejansko pokazati svojo ljubezen in neomajno zvestobo do Njegovega Veličanstva in požrtvovalno ljubezen do domovine. V Št. Vidu nad Ljubljano, 29. marca 1918. Šolska poročila za leto 1916/17. i. Učiteljski zbor. 1. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. 1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, rektor kn. šk. zavoda sv. Stanislava, odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, poučeval grščino v VII.: 4 ure. 2. Luka Arh, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III. a, poučeval slovenščina v III. a, latinščino v III. a, III. b, grščino v III. b: 20 ur. 3. Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v IV. b, poučeval slovenščino v IV. a, V,, VI., VIII,, nemščino v IV. b, grščino v IV. b: 18 ur. 4. Franc Jere, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh slovenske dijaške knjižnice, oskrboval slovensko dijaško knjižnico, razrednik v I. a, poučeval slovenščino v I. a, latinščino v I. a in VII., grščino v VI.: 21 ur. 5. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, kn. šk. duhovni svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, občinski odbornik in krajni šolski nadzornik v Št. Vidu, poučeval matematiko v I. a, I. b, IV. a, IV. b, VI., VII.; fiziko v VIII.; filozof, propedevtiko v VII.: 22 ur. 6. Anton Koritnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v II., poučeval slovenščino v II., latinščino v II. in VI., grščino v III. a: 21 ur. 7. Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke, poučeval slovenščino v IV, b, zgodovino in zemljepis v III. a, III. b, IV. a, IV. b, V.: 23 ur. 8. Franc Kulovec, dr, bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, c, in kr. divizijski župnik, odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda, z duh, zaslužnim križcem 2, razreda in Signum laudis. Radi vojne na dopustu. 9. Franc Omerza, profesor, svetni duhovnik, razrednik v IV. a, poučeval slovenščino v III. b, latinščino v IV. a, IV. b, grščino v IV. a: 19 ur. 10. Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke, poučeval prirodopis v I. a, I. b, II., V., VI., fiziko (v II. polletju mineralogijo in kemijo) v IV. a in IV. b: 17 ur. 11. Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik, poučeval risanje v I. a, I. b, II., III. a, IV. a, IV. b: 15 ur. 12. Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIII. in I. b, poučeval slovenščino v I. b, nemščino v I. a, II., latinščino v I. b in VIII., grščino v VIII.: 26 ur. (V II. polletju VIII. razreda ni bilo.) 13. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III. b, poučeval matematiko v II., III. a, III. b, V., VIII., fiziko v III. a, III. b in VII.: 21 ur. 14. Franc Rebol, profesor, svetni duhovnik, varuh učiteljske in nemške dijaške knjižnice, oskrboval nemško dijaško knjižnico, razrednik v VII., poučeval slovenščino v VII., nemščino v III. a, V., VI., VII., VIII.: 21 ur. 15. Janez Samsa, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v V., poučeval nemščino v I. b, III. b, latinščino v V., grščino v V. in psihologijo v VIII.: 21 ur. 16. Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VI,, poučeval nemščino v IV. a, zgodovino in zemljepis v II., VI., VIII., zgodovino v VII., zemljepis v I. a, I. b, lepopis v I. a, I. b: 24 ur. 17. Jernej Pavlin, namestni učitelj verouka, svetni duhovnik, propo-vednik, prefekt v zavodu sv. Stanislava, poučeval verouk v I. a, L b, III. a, III. b, V., VI., VIII.: 13 ur. 18. Jožef Demšar, dr. bogoslovja, pomožni učitelj verouka, c. kr. profesor verouka na učiteljišču v Ljubljani, svetni duhovnik, poučeval verouk v II., IV. a, IV. b, VII.: 8 ur. B. Za neobvezne predmete. 1. Vojteh Hybäsek, svetnik duhovnik, je poučeval petje v 7 oddelkih po 1 uro na teden: I. a, I. b, II., III. a, III. b, IV. a in b in V. skupaj, VI. in VII. skupaj. Poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo. 2. Profesor Gašpar Porenta je poučeval risanje za učence višje gimnazije po; 3 ure na teden. 3. Profesor Franc Rebol je poučeval slovensko stenografijo v 2 tečajih po 1 uro na teden in nemško stenografijo v 2 tečajih po 1 uro na teden. 4. Aleksander Jeločnik, učitelj na ljudski in obrtni šoli v Št. Vidu, je poučeval telovadbo v poletnih mesecih v vseh razredih. 2. Izprcmemba in dopust. Kn. šk. ordinariat je dovolil z razpisom z dne 23, oktobra 1916, št. 4451, namestnemu učitelju Francetu Omerzu dopust za čas od 23. do 31. oktobra 1916. Namestni učitelj Franc Omerza je bil z razpisom kn. šk. ordinariata z dne 1. februarja 1917, št. 403, imenovan za pravega gimnazijskega učitelja z naslovom »profesor«. II. Učni načrt. V obveznih predmetih je ostal učni načrt neizpremenjen, kakor je priobčen v izvestju za šolsko leto 1912/13. Neobvezni predmeti. 1. Prostoročno risanje. V tem: predmetu so se poučevali vsi učenci I. a in I. b razreda ter II. razreda po 3 ure na teden; učenci III. a in III. b razreda po 2 uri na teden; učenci IV. a in IV. b razreda po 1 uro na teden. VI. razredu so risali preproste, iz geometričnih likov sestavljene (moderne in historične) plohe ornamentalne motive, stilizirane naravne like, predmete v narisu in plohe oblike po naravi. Semtertja risanje iz spomina. Risbe se izvajajo s svinčnikom in čopičem v dveh do treh barvah, — VII. razredu: Perspektivno risanje po prostem opazovanju; risanje temeljnih prostorovih likov v zvezi s sorodnimi predmeti v naravi in pohištvu; nadaljevanje risanja plohih motivov. Semtertja risanje iz spomina in vaje v skiciranju. V III. razredu: Nadaljevanje risanja po predmetih iz raznih tehničnih in umetnoobrtnih strok ter risanje primernih rastlinskih oblik in drugih predmetov iz narave; skiciranje preprostejših predmetov, V IV. razredu se je vsled pomanjkanja primernega prostora za risanje poučevala zgodovina umetnosti. V prostem tečaju za višje razrede 3 ure na teden: Figuralno risanje, počenši z razlago in risanjem človeške lobanje; študij vzornih glav po starih in modernih vzorih in sadrovih odlitkih. Vaje v risanju po živem modelu (glave in cele postave). Nadaljevanje risanja in slikanja po naravnih motivih iz rastlinstva, živalstva ter umetne obrti. Figuralno skiciranje. 2. Telovadba se v tem šolskem letu vsled pomanjkanja prostora ni gojila. Šele meseca maja se je pričela gojiti na prostem. Vaie so se vršile natančno po učnem načrtu za srednje šole. V nižjih razredih so se vadile le lažje vrste redovnih in prostih vaj. Posebna važnost se je polagala na lepo, pravilno korakanje. V obilni meri so se v' teh razredih gojile mnogovrstne mladinske igre, kakor: tekalne, skakalne igre, igre z žogo itd. Vadili so se telovadci tudi v vztrajnem in hitrem tekn. V višjih razredih so se vadile težje sestave prostih vaj. Redovne vaje na mestu, z mesta in mied korakanjem, v manjših in večjih skupinah so se vadile natančno po vojaškem sistemu s slovenskim, a tudi z vojaškim — nemškim poveljem (Geländeübungen von Hauptmann Oskar Jöry), Sploh so se vedno in ob vsaki priliki gojile raznovrstne vojaške vaje, kakor zahteva c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 2. junija 1915, št. 333, vpoštevajoč načrt in nasvete, katere je izdal profesor Pawel. Prav pridno so se vadili telovadci tudi v streljanju. Kakor v prejšnjih, tako so se tudi v zadnjih velikih počitnicah shajali dijaki iz bližnje okolice vsak teden k označenim vojaškim in strelskim vajam. Ob takih prilikah so se uspešno gojile tudi težje borilne in tekmovalne igre, igre z veliko žogo itd. Vaje so se vršile edino le na prostem, pod milim nebom, na obsežnih igriščih-telovadi-ščih. Telovadili so vsi gojenci, razen onih, ki so bili oproščeni na podlagi zdravniških izpričeval. 3. Petje. I. a, I. b razred: O petju sploh. Pevski organ. Vokalna in instrumentalna glasba. Kaj je ton in kako nastane? O dihanju pri petju in oddihu. Vaje v dihanju. Izgovarjanje samoglasnikov in soglasnikov. Notni sistem, ključi, note, pavze, takt, tempo, metronom; dinamična in prestavljalna znamenja. Sinkope, trijole, sekstole itd. Legato, staccato, ligatura. Mutacija. Vaje in pesmi. II. razred: Intervali in lestvice. Dur- in mol-tonovi načini. Vaje v intervalih, petje lestvic in narodnih pesmi. III. a in III. b razred: Intervali harmonični, melodični, čisti, veliki itd. Obrnjeni intervali. Konsonance in disonance. Trizvok in njegove lege. Pesmi narodne in cerkvene. IV. in V. razred: Trizvok veliki, mali, zvečani in zmanjšani. Glavni in postranski, stični in nestični trizvoki. Zveza trizvokov. Štiriglasni zbori. VI. in VII. razred: Ponavljanje v prejšnjih letih proučene tvarine. Intoniranje in dirigiranje. Vaje v poučevanju in dirigiranju štiriglasnih cerkvenih in svetnih zborov. 4. Stenografija. A. S 1 o v e n s k a. V tem predmetu so se poučevali učenci V., VI. in VII. razreda v dveh tečajih po 1 uro na teden. Učna knjiga za prvi tečaj (1 uro na teden) je bila »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Druga izdaja (1910) in tretja izdaja (1916): Nauk o črkah in njihovem zlaganju v besede (besedotvoritev); nauk o besedah, nastalih po' izpeljavi in sestavi, in o besednih plemenih, njihovem pregibanju in krajšanju (besedno krajšanje). — Udeležba v prvem polletju: 35 učencev, v drugem polletju: 19 učencev, — Učna knjiga za drugi tečaj (1 uro na teden) je bila »Slovenska stenografija«, Fr. Novak. Drugi del (1901): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. Udeležba v prvem polletju: 12 učencev, v drugem polletju: 7 učencev (drugi odšli k vojakom). B. N e m š k a. V nemški stenografiji so se poučevali učenci VI. in VII. razreda, ki so poprej že obiskovali vsaj prvi tečaj slovenske stenografije, in sicer v dveh tečajih po 1 uro na teden. Učna knjiga za oba tečaja je bila »Lehrbuch der Stenographie (System Gabelsberger)«, Emil Kramsall, 8. izdaja in sl. (Wien, 1910 in sl.). Prvi tečaj: Nauk o besedotvoritvi in besednem krajšanju, (Prvi del knjige.) Udeležba v prvem polletju: 14 učencev, v drugem polletju: 6 učencev (drugi odšli večinoma k vojakom). — Drugi tečaj: Debatno pismo ali nauk o stavkovnem krajšanju. (Drugi del knjige.) Udeležba v prvem polletju: 4 učenci, v drugem polletju: 2 učenca (dva odšla k vojakom), — Poleg učne knjige so si učenci naročili za vajo v branju »Stenographisches Übungsblatt ,Gabelsberge>r‘.« Redigiert vom Vereine staatlich geprüfter Stenographielehrer in Österreich, Verlag: Deutscher Gabelberger Stenographen-Zentralverein in Prag I,, Eisengasse 22, ki ga je priporočilo šolam kot učni pripomoček c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 5. marca 1914, št. 8321. (Vsak mesec razen avgusta in septembra ena številka.) III. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine, III. a razred: Cornelius Nepos (ed. Košan): de Miltiade, de The-mistocle, de Aristide, de Cimone, de Pelopida, de Epaminonda c), g), h). Qu. Curtius Rufus: št. 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9. III. b razred: Kakor v III. a, IV. a razred: Caesar: De bello Gallico (ed. Prammer-Kappel-macher): I. II. 16—28, IV. 1—36, V. 24—52. IV. b razred: Kakor v IV. a. V. razred: Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam.: 1, 2, 4, 5, 6, 12, 29, 30; Eleg.: I., 1; Fasti: 5, 6, 7; Tristia: 1, 8. — Privatno: Metam.: 7, 8, 9, 11, 13, 14, 16, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 28. — Tristia: 4, 5, 9, 10, 12. -— Ex Ponto: 1, 2, 3, 4. — T. Livius: Liber XXI. — Privatno: Liber L 1—20, 27—60; II. 1, 2; III. 26—29, 33—36; IV. 1—8; VIII. 8—11; XXVI. 9; XXXIX. 49—52. VI. razred: Sallustius Crispus. Bellum Jugurthinum, — Cicero. In Catilinam or, I. P. Vergilius Maro Aeneis 1. I., II. — Bucol. ecl. I., V, — Georg. II, 319—345, 458—540. VII. razred: Cicero. Pro Murena. — Cicero. Tusculanarum dispu-tationum I. I. — Vergilius. Aeneidis 1. IV., VI., VII. 475—640, VIII. 306—368, 608—731, IX. 176—449, X. 755—908, XII. 791—952. Cicero. Epistulae selectae (Kornitzer): št. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10, 14, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 33, 34, 36, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 55, 56, 57, 58, 60, 67, 68, 71. VIII. razred: Prvo polletje: Qu. Horatius Flaccus, Carmin. 1. I. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 18, 21, 22, 24, 26, 28, 29, 31, 34, 35, 37, 38; 1. II. 2, 3, 6, 7, 9, 10, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20; 1. III. 1, 2, 3, 4, 5, 8, 30; 1. IV. 3, 7, 8, 9. Epod. 2, 7. Sat. 1. I. 1, 3, 9. V drugem polletju ni bilo osmega razreda. B. Iz grščine. V. razred: Xenophon (ed. Prinz): Anab. 1—8, 12 c, 15, 17, 19, 21. Mem. 1—5. — Privatno: Anab. 9, 10, 11, 12, a b c d, 14, 18, 19—21. Cyr. 1—7. Hell. 1—4. — Homer (ed. Christ): Ilias: I, II. VI. razred: Hoiher (ed. Christ): Iliad. 1. III., IV, VI., VII., XVI., XIX., XXII. Herodot (ed. Scheindler) št. 1, 2, 3, 5, 11, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27. VII. razred: Homer (ed. Christ): Odyss. I. 1—74, V., VI, VII, VIII, IX, XI, XII, XIII, XIV, XV. — Privatno: XVI, XXI. Demosthenes (ed. Wotke): III, olintski govor. — Platon (ed. Schneider): Apolog. VIII. razred: Platon (ed. Schneider): Apologija XX—XXXIII; Kriton, Euthyphron. V drugem polletju ni bilo osmega razreda. IV. Pismene naloge. A. Iz slovenščine. V. razred. I.*1 Bajeslovni ostanki v našem domačem kraju, — 2. Moje najljubše delo. — 3.* Zemlja (razmišljevalna vsebina). — 4. Kaj je, balada, pravzaprav s teboj? (Župančič, Revija). — 5.* Kaj beremo v imenih ljubljanskih ulic? — 6. Določite trope v Gregorčičevi »Oljki«. — 7.* Pred prestolom cesarja Karla I. — 8. O čem poje lirik? — 9.* Zdaj klije tebi dvojni cvet, — pomladi čas, čas mladih let (Jenko). — 10. Razvoj lirične pesmi v svetovnem slovstvu (po razlagi v šoli). — 11. Na našem igrišču. — 12. Počitek je priprava za novo delo. 1 Z * so zaznamovane domače naloge. VI. razred. 1.* Napredek je v delu. — 2. Šola (po dispoziciji). — 3.* Solnce (razmišljevalna vsebina). — 4. Umetniška stran poučnega slovstva. — 5.* Zakaj mi ugaja Homer? — 6. Poklonitev cesarju Karlu I. — 7.* Resnica (razmišljevalna vsebina). — 8. Misli ob frižinških spomenikih. — 9.* Kako sem si razširil obzorje z naravoslovskim študijem? — 10. Obseg cerkvenoslovanskega slovstva. — 11.* Vsaka knjiga in slika, vsak kip je spomenik svoje dobe (Cankar). — 12, Beseda na pot v počitnice. VII. razred. 1. Naj volja tak’ krepka kot tvoje gore, — Naj moč ti bo taka, kot tvojih je rek, — Ki trgajo jez in potresajo breg; — A mirno-ponosno srce naj ti bo, — Kot tvoje spomladi polje je cvetno! (Simon Jenko, Naše gore.) — 2,* Žalosti se znebi, — Predno dan ugasne, — A spomin ohrani — Na trenutke jasne! (Simon Jenko,) — 3. A. E. I. O. U. (Izraz trdne vere, veselih nad in neomajne zvestobe in ljubezni ob nastopu vlade Nj. Veličanstva cesarja Karla I.) — 4.* Vodilna misel v Finžgarjevi igri »Naša kri«. — 5. Gloria fugientes magis magis-que consequitur. (Seneca.) — 6. Iz malega raste veliko, — 7.* Kako so pospeševale reke razvoj kulture? — 8. Bolj za druge nego zase! (Geslo naše presvetle cesarice Zite.) — 9.* Suavis laborum est prae-teritorum memoria. (Majniško razmišljevanje.) — 10. Vpliv romantike na Vodnika in Prešerna. VIII. razred (1. tečaj). 1.* Pri Radeckega veteranu ... — 2, Spomini na f sošolca-vojaka Jenčiča in Lovšina, -r- 3.* Na rimskem foru (zgodovinska slika). — 4. Življenje je nekaj svečanega, resnobnega. — 5.* Kako mi ugaja Horacij? B. Iz nemščine, V. razred. 1. Das Hildebrandslied. (Kurze Inhaltsangabe.) — 2. Welche Hindernisse hatte Walther von Aquitanien auf seiner Flucht aus dem Hunnenlande zu überwinden? — 3. Nach getaner Arbeit ist gut ruhen. — 4. Unser Spaziergang im Schneegestöber. — 5. Andvares Fluch, — 6. Gottesurteil an der Bahre Siegfrieds, — 7, Unser Hoffen und Bangen im Vorfrühling. — 8. a) Stilles Heldentum im Kriege. (Eine Lobrede vor den Mitschülern.) — b) Unser Kronland — ein durch reiche Gaben der Natur und durch den Fleiß seiner Bewohner gesegnetes Land. — 9. Warum »lüget auch die Sage nicht, — Wenn dort zu Land der Brite spricht, — Herr Artus sei noch nicht gestorben«? — 10. Wenn Wankelmut beim Herzen wohnt, — Wie das mit Leid der Seele lohnt! (Wolfram von Eschenbach, Parzival.) VI. razred. 1. Warum gelang es den Römern nicht, die Germanen dauernd und völlig zu unterwerfen? — 2. Was bietet dem Menschen Trost im Unglück? — 3. a) Der Einfluß der mittelalterlichen höfischen Epik auf die epischen Dichtungen der folgenden Jahrhunderte, b) Unterhaltungsbücher unsere Freunde und unsere Feinde. — 4. Ein Zeitbild aus dem Dreißigjährigen Kriege. (Nach Grimmelshausens »Simplicius Simplicissimus« gezeichnet.) — 5. Entbehrung ist die Schule großer Männer. — 6. Zeitgemäße Frühlingsgedanken im dritten Jahre des Weltkrieges. (Im Anschluß an Ewald v. Kleists »Frühling«.) — 7. Torquato Tasso — Milton — Klopstock und das religiöse Epos. — 8. a) Zeit bringt Rosen, b) Klopstocks und Wielands Verdienste um die deutsche Sprache und Literatur. — 9. Just und der Bediente Minnas von Barnhelm. (Eine Gegenüberstellung.) — 10. Wie sollen und wollen wir heuer die großen Ferien verleben? VII. razred. 1. Durch welche Eigenschaften erregt in Goethes »Götz von Berlichingen« der Held unser besonderes Interesse? — 2* Durch Kampf zum Sieg! (Mein Wahlspruch für das Leben.) — 3. Dankbarkeit ist die schönste Pflicht. (Ausspruch der Kaiserin Elisabeth.) — Gedanken am 2. Dezember 1916 in dankbarer Erinnerung an weiland Se. Majestät Kaiser Franz Joseph I. — 4/ Exposition von Goethes »Iphigenie auf Tauris«. — 5. Wer kann des Sängers Zauber lösen, — Wer seinen Tönen widerstehn? (Schiller, Die Macht des Gesanges.) — 6. Wohltätig ist des Feuers Macht, — Wenn sie der Mensch bezähmt, bewacht. (Schiller.) — 7.* Gliederung von Schillers »Spaziergang«. — 8. Der Ehrgeiz ist eine Quelle des Segens und des Fluchs. — 9.* Torquato Tassos Charakter. — 10. Die Romantik und die Dichter der Befreiungskriege. VIII. razred. 1. Gar manche Tugend würden wir entbehren, — Wenn uns und andre nie träf Mißgeschick, — 2.* Warum erweist sich das Sprichwort »Vox populi vox Dei« öfter als falsch? — 3. Ans Vaterland, ans teure, schließ dich an, — Das halte fest mit deinem ganzen Herzen! — Hier sind die starken Wurzeln deiner Kraft. (Schiller.) — 4.* Ungleich verteilt sind des Lebens Güter — Unter der Menschen flücht'gem Geschlecht; — Aber die Natur, sie ist ewig gerecht. (Schiller, Braut von Messina I, 3.) — 5. »Wallensteins Lager« als Exposition der ganzen Wallensteintrilogie, V. Prosta predavanja. A, Slovenska. VII. razred. 1. Košiček Jožef: Simon Jenko, slovenski pesnik. — 2. Rejec Albert: Finžgarjev »Divji lovec« po vsebini in ustroju. — 3. Perjatel Josip: Naš cesar Karel I. — 4. Presnik Josip: Naša cesarica Žita. — 5. Raznožnik Janko: Poveljnik grof Radecki v umetnih in narodnih pesmih in pripovedkah (anekdotah). — 6. Zorec Adolf: Početki slovenske moderne in nje glavni znaki. — 7. Demšar Janko: Življenje in delovanje Josipa Jurčiča. — 8. Presnik Josip: Janko Kersnik, slovenski pisatelj. VIII. razred. Oblak Iv.: Emona. — Stanko Jurij: Dr. Aleša Ušeničnika Knjiga •o življenju. B. Nemška. VII. razred. 1. Košiček Jožef: Der Charakter des Haupthelden in Sudermanns Roman »Frau Sorge«. — 2. Presnik Jožef: »Heimaterde« von Mathilde zu Stubenberg, ein Kriegsroman voll Heimatliebe. — 3. Raznožnik Janko: Die Wunder der Heimat, ein zeitgemäßer Roman aus der Gegenwart von Maria Köck. — 4. Demšar Janko: Annette von Droste zu Hülshoff. Ihr Leben und Schaffen. — 5. Zorec Adolf: Theodor Körners Leben und Werke. — 6. Mrak Anton: Theodor Körners Trauerspiel »Zriny«. — 7. Rejec Albert: P. Martin von Cochem als Volksschriftsteller. — 8. Bernot Ciril Metod: Klemens Maria Hofbauer und die zeitgenössischen Romantiker. I VIII. razred. 1. Stanko Jurij: Heinrich Heine und das junge Deutschland. — 2. Oblak Janez: Schillers »Braut von Messina«. Zrelostni izpiti. A. V šolskem letu 1915/16. / Poročilo o pismenih izpitih je bilo priobčeno v XI. izvestju, str. 31. Ustni izpiti, ki jim je predsedoval vladni svetnik c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Janko Bezjak, so se vršili dne 1. julija 1916. Eden izmed abiturientov je dobil izpričevalo zrelosti z odliko, eden izpričevalo zrelosti soglasno, eden izpričevalo zrelosti z večino glasov. Seznam ek abiturientov, ki so bili aprobirani pri zrelostnem izpitu v poletnem roku 1915/16. 1. Počkaj Jakob, rojen 1. 1895., Veliko Ubeljsko, študiral osem let na gimnaziji in dovršil dne 1. julija 1916 zrelostni izpit z odliko. 2. Raztresen Janez, rojen 1. 1895., Butanjeva pri Št. Joštu nad Vrhniko, študiral osem let na gimnaziji in dovršil dne 1. julija 1916 zrelostni izpit soglasno. 3. Kolenec Franc,' rojen 1, 1898., Idrija, študiral na realki v Idriji sedem let, v zavodu sv. Stanislava eno leto in dovršil dne 1. julija 1916 zrelostni izpit z večino glasov. B. V šolskem letu 1916/17. Tekom šolskega leta 1916/17. so bili devetkrat zrelostni izpiti za kandidate, ki so morali vstopiti v vojaško službo, ali pa so na podlagi ministr. razpisov z dne 17. avgusta 1916, št. 26.232, 9. septembra 1916, št. 27.897, in 30. septembra 1916, št. 29.152, dobili potrebni dopust, da so se vpisali v VIII. razred in potem delali zrelostni izpit. Na podlagi ministrskega razpisa z dne 8. oktobra 1914, št. 2988, so bili vsi kandi-datje oproščeni pismenih nalog in deloma tudi ustnih izpitov. Ustnim izpitom je predsedoval vladni svetnik c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Janko Bezjak. Seznam ek abiturientov-vojakov, ki so bili aprobirani pri zrelostnih izpitih v šolskem letu 1916/17. 1. Pirnat Alojzij, rojen 1. 1896., Zales pri Sv. Trojici, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 11. oktobra 1916 zrelostni izpit soglasno. 2. Blažič Franc, rojen 1. 1897., Žužemberk, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 29. oktobra 1916 zrelostni izpit z odliko. 3. Poje Anton, rojen 1. 1894., Zg. Čačič pri Osilnici, študiral osem let na gimnaziji in dovršil dne 29. oktobra 1916 zrelostni izpit soglasno. 1 Ekstcrnist, ki je dovršil zrelostni izpit na realki. 4. Šali Andrej, rojen 1. 1894., Češča vas pri Prečini, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 14. decembra 1916 zrelostni izpit z odliko. 5. Oražem Ivan, rojen 1. 1897., Nemška vas pri Ribnici, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 18. decembra 1916 zrelostni izpit z večino glasov, 6. Kastelic Jožef, rojen 1. 1898., Šmihel pri Žužemberku, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 20. decembra 1916 zrelostni izpit soglasno. \ 7. Lipovšek Ivan, rojen 1. 1895., Krašnja, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 20. decembra 1916 zrelostni izpit soglasno. 8. Sirnik Pavel, rojen 1. 1898., Zg. Kašelj pri D. M. v Polju, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 20. decembra 1916 zrelostni izpit soglasno. 9. Oblak Janez, rojen 1. 1898., Zg. Bernik pri Cerkljah, študiral osem let na gimnaziji in dovršil dne 3. februarja 1917 zrelostni izpit soglasno. 10. Štrukelj Alojzij, rojen 1. 1896., Štrukljeva vas pri Sv. Vidu nad Cerknico, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 3. februarja 1917 zrelostni izpit soglasno. 11. Perko Viktor, rojen 1. 1896., Podnart, študiral sedem let na gimnaziji in dovršil dne 3. februarja 1917 zrelostni izpit soglasno. 12. Stanko Jurij, rojen 1. 1899., Pittsburg v Severni Ameriki, študiral osem let na gimnaziji in dovršil dne 1. marca 1917 zrelostni izpit z odliko. 13. Žagar Ivan, rojen 1. 1896., Hruševje pri Postojni, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 1. marca 1917 zrelostni izpit z odliko. 14. Stanonik Anton, rojen 1. 1896., Sestranska vas pri Trati, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 9. marca 1917 zrelostni izpit soglasno. 15. Urbanija Anton, rojen 1. 1897., Podbrdo pri Moravčah, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 9. marca 1917 zrelostni izpit soglasno. 16. Gornik Franc, rojen 1. 1895,, Grabrovec pri Metliki, študiral šest let na gimnaziji in dovršil dne 20. junija 1917 zrelostni izpit z odliko. Rednih zrelostnih izpitov v šolskem letu 1916/17, ni bilo, ker so vsi učenci VIII. razreda med šolskim letom bili potrjeni k vojakom. VII. Važnejši odloki višjih oblastev. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 20. septembra 1916, št. 5483, naroča, naj se vrše »dnevi darovanja« od 4. do 8. oktobra v zmislu ministrske odredbe z dne 20. januarja 1916 (drž. zak. št, 19). C. kr, deželni šolski svet z razpisom z dne 24. novembra 1916, št. 7282, naroča, naj se vrši žalna slovesnost za pokojnega cesarja Franca Jožefa v zmislu ministrskega razpisa z dne 22. novembra 1916, št. 4492. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. decembra 1916, št, 7722, priporoča spise za mladino iz c. kr. založbe šolskih knjig. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 18. decembra 1916, št. 7910, naroča, naj se v letu 1917. nadaljuje tedenska vinarska zbirka na podlagi dovoljenja po § 2. ministrske odredbe z dne 20. januarja 1916 (drž. zak. št. 19). C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 21. marca 1917, št. 1824, priporoča knjigo: Smolle, Kaiser Karl I. Ein Bild seines Lebens. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 23, marca 1917, št. 1894, razglaša ministrsko odredbo z dne 16. marca 1917, št. 6861, po kateri se uravnavajo šolske počitnice na srednjih šolah. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 21, maja 1917, št. 2902, razglaša lastnoročno pismo Nj. Veličanstva cesarja Karola z dne 1. maja 1917 glede telesne izobrazbe šolske mladine. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 18. junija 1917, št. 3648, naroča, naj se učenci poučujejo in svare, naj se čuvajo najdenih izstrelkov in razstreljivih snovi. VIII. Kronika. Šolsko leto 1916/17. se je pričelo dne 19. septembra s sveto mašo; šolski pouk se je pričel dne 20. septembra. Ker je bila v zavodu sv. Stanislava c. in kr. rezervna bolnica, so bivali učenci prvih treh razredov (obenem z vzporednicami) v prostorih nove šole v Št. Vidu; drugi razredi so bili nastanjeni v zavodu. Dne 4. oktobra je zavod obhajal god Njegovega Veličanstva, sedaj pokojnega cesarja Franca Jožefa. Učenci z učiteljskim osobjem so se udeležili svete maše, po kateri se je zapela cesarska pesem. Izvcstje 1916-18. 3 Dne 19. oktobra je zavod1 obiskal visokorodni gospod deželni predsednik Henrik grof Attems v spremstvu prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča; prisostvoval je tudi šolskemu pouku v nekaterih razredih. Dne 25. novembra je bila sveta maša s sv. obhajilom za Nj. Veličanstvo cesarja Karola I. Dne 29. novembra je bila žalna slovesnost za Nj. Veličanstvo pokojnega cesarja Franca Jožefa. Rektor dr. J. Gnidovec je daroval črno peto sveto mašo ob navzočnosti učiteljskega zbora in učencev. Po sveti maši so se zbrali učenci v učilnicah in so jim razredniki pojasnjevali velike zasluge in očetovsko skrb pokojnega vladarja za svoje narode. Dan je bil prost šolskega pouka. Dne 9. decembra je zavod slavil zavzetje Bukarešta; dan je bil prost šolskega pouka. Božične počitnice so trajale z dovoljenjem c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk od 23. decembra 1916 do 7. januarja 1917. Zato pa je bil šolski pouk v začetku drugega polletja dne 12. in 13. februarja. Dne 19. januarja je bila sveta maša s sv, obhajilom za pokojnega abiturienta Franceta Rode, ki je padel v Galiciji dne 3. julija 1916. Želel je postati duhovnik in je bil sprejet v bogoslovno semenišče; toda preden je mogel vstopiti, ga je Bog poklical v večnost. (Cf. Mentor IX/4, str. 72.) Dne 3. februarja je bila sveta maša s sv. obhajilom za pokojnega abiturienta Zdravka Šolarja, ki je kot kadet padel 9. julija 1916 ob Monte Dodiči. Po smrti mu podeljena srebrna hrabrostna svetinja priča o junaški smrti vrlega mladeniča, ki je marljivo študiral osem let v zavodu sv. Stanislava ter z odliko dovršil zrelostni izpit. Pokojni gojenec je bil tudi kongreganist. (Cf. Mentor IX/6, str. 120.) Dne 10. februarja se je zaključilo prvo polletje s sveto mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. Dne 16. februarja je bila sveta maša za pokojnega gojenca-vojaka Franceta Jenčiča, ki je težko ranjen umrl v bolnici v Kraköwu dne 9. avgusta 1916. Vseskozi zgleden dijak, nadarjen, priden, nežno pobožen, kongreganistom zgled in vzor. Učil se je šolskih predmetov, učil jezikov, petja in godbe, vse, da bi mogel kdaj koristno in uspešno delovati v vinogradu Gospodovem. Hrepenel je po svetišču Gospodovem, da bi kot duhovnik mogel osrečevati tudi druge; Gospod pa ga je v neskončni ljubezni poklical k Sebi. (Cf. Mentor IX/4, str. 73.) Pri sveti maši so gojenci darovali sv. obhajilo za pokojnega. Dne 17. februarja je bila sveta maša za pokojnega Jožefa Lovšina, ki je umrl dne 22. oktobra 1916 v Ribnici, svojem rojstnem kraju. Ozebel je bil na Rombonu tako hudo, da so mu morali odrezati nogo. Veliko je trpel, pa vdano v božjo voljo. Sogojenci so za pokojnega darovali sv. obhajilo. Dne 20. marca je bila sveta maša za pokojnega praporščaka Albina Peterlina. Izvršil je zrelostni izpit z odliko. Kot gojenec je bil vesten in marljiv, kot tovariš ljubezniv do sogojencev, vrl kongrega-nist in navdušen abstinent. Srčno je hrepenel po oltarju Gospodovem*. (Cf. Mentor IX/6, str. 121/2.] Velikonočne počitnice so trajale z ministrskim dovoljenjem od 3. aprila do 30. aprila. Dne 9. maja je zavod slavil rojstni dan Nj. Veličanstva cesarice Zite. Binkoštnih počitnic ni bilo; prosta sta bila samo oba praznika. Dne 1. in 9. marca, 19., 26. in 31. maja je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik vladni svetnik dr. Janko Bezjak, Dne 24. maja je po daljšem bolehanju umrl učenec IV. b razreda Alojzij Goljevšček. Dne 26, maja je bila za umrlega pogrebna sveta maša in nato mrtvaški sprevod, katerega so se udeležili učenci in učiteljski zbor. Sprevoda se je udeležil tudi gospod deželni šolski nadzornik dr. J. Bezjak, ki je prišel zavod nadzorovat; tako je izkazal poslednjo čast svojemu bivšemu učencu na c. kr. državni gimnaziji v Gorici. Dnej 2. junija je umrl poročnik France Kem, ki je bil dne 1. junija ranjen v glavo. Bil je med gojenci z:ivoda sv. Stanislava vzoren po umu in srcu, vrl kongreganist, vdan nebeški Materi, značajen mladenič, ki je v vojni šoli še bolj dozorel. Mnogo se je bavil s slovstvom in napravil marsikatero lepo pesmico, (Cf. Mentor IX/12, str. 267.) Pri sveti maši so se pokojnega spomnili gojenci s sv. obhajilom. Dne 28. junija se je zaključilo šolsko leto s sveto mašo in razdelitvijo izpričeval. IX. Statistika učencev. V razredu Skupa 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 1. Število. Koncem šolskega leta 1915/16 Začetkom šolskega leta 1916/17 Med šolskim letom vstopilo . a. 1 h. a. | b. a. b. a. 1 b. C 43 1 0 44 1 32 | 36 52 35 33 32 35 < 36 1 35 31 40 3 23 31 11 4 22 12 2 2 14 286 373 42 Vseh skupaj torej sprejetih . 44 45 52 33 35 36 35 43 42 34 16 415 Med njimi: na novo sprejetih, in sicer: iz nižjih razr. premeščenih 40 41 12 3 6 3 4 4 1 — — 114 repetentov 1 — 1 — — — 1 — — — — 3 Zopet sprejetih, in sicer: iz nižjih razr. premeščenih — — 37 29 28 31 29 39 41 34 16 284 repetentov 3 4 2 1 1 2 1 — — — 14 Med šolsk. letom jih je izostalo 2 3 2 3 — — 1 2 6 14 16 49 Število učencev koncem šol- skega leta 1916/17 .... 42 42 50 30 35 36 34 41 36 20 — 366 Med njimi: javnih učencev 49 42 50 30 35 36 34 38 26 8 — 341 privatistov (vojakov) . . . — — — — — — 3 10 12 — 25 2. Po rojstnem kraju. Iz župnije Št. Vid nad Ljubljano 2 1 1 — 2 — — 2 2 — 10 S Kranjskega sicer .... 30 32 30 17 27 32 22 29 19 6 244 S Štajerskega 2 2 2 1 1 — 2 1 — 1 — 12 S Koroškega — 1 1 2 S Primorskega 8 6 14 11 5 4 8 5 5 1 — 67 Iz drugih avstrijskih kronovin 1 Z Ogrskega — — 1 — — — — — — — — 1 Iz Amerike 1 1 — — 2 — — — — 4 Skupaj . 42 42 50 30 35 36 34 38 26 8 — 341 3 Po materinščini. Slovencev 42 42 49 29 34 36 34 37 26 8 337 Hrvatov — — 1 1 1 — — 1 1 — -i — 4 Skupaj . 4. Po veri. Rimsko-katoiiške veroizpovedi vsi 42 42 | 42 42 j 50 50 30 30 35 35 36 36 34 34 38 38 26 1 26 8 8 341 3 41 1 | I I I 5. Po starosti. 10 let starih 11 „ 12 „ 13 „ 14 „ 15 „ 16 „ 17 „ 18 „ 19 „ 20 „ Skupaj 6. Razredba. a) Koncem šolskega leta 1916/17 je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred (oziroma so najvišji razred dovršili): odlično sposobnih (z odličnim uspehom) ................... sposobnih (z uspehom) . . vobče sposobnih............... nesposobnih (z nezadostnim uspehom) ................... Ponavljalni izpit se je dovolil . Brez razredbe jih je.............. Izredni učenci.................... V razredu a. b. II. h a. | b. IV. a. I b. VI. VII. VIII 6 14 12 13 4 9 17 10 1 10 9 1 ! 7 13 10 12 1 5 11 r 7 i3 10 3 1 — 1 5 -i 1 4 — 4 — 42 42 50 30 35 | 36 | 34 [ 38 I 26 j 8 — 2 12 40 47 68 62 57 40 12 341 8 7 5 12 9 13 92 33 31 15 5 22 Zl3 1 ~ 2 2 13 'i 1 1 !68 Skupaj b) Dodatek k šol. letu 1915/16: Ponavljalnih izpitov je bilo dovoljenih .............................. Izpit je prebilo: po vol j no..................... . nepovoljno (ali niso prišli) . . Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih ................................ Izpit je prebilo: povoljno........................... nepovoljno (ali niso prišlij . • 42 42 I 50 30 35 | 36 | 34 383126'° 5“ - 835 209» 20 23 2 4 Jl2 _ 3 41-' a. | b. a. b. IV. V. VI. VII. V razredu OO II. III. IV. v. VI. VII. VIII. -a cu 1. a. b. a. b. Torej je končni izid za šolsko leto 1915/16: Za vstop v naslednji višji razred je bilo (oziroma najvišji razred so dovršili): odlično sposobnih (z odličnim uspehom) sposobnih (z uspehom) . . . vobče sposobnih nesposobnih (z nezadostnim uspehom) Brez razredbe jih je ostalo . . . 5 35 1 9 8 20 2 1 1 5 25 1 5 9 22 1 3 8 20 3 1 11 24 3 3 11 19 1 11 12 2 2 1 1 71 180 11 23 1 Skupaj . 50 32 36 35 32 41 31 23 4 2 286 7. Udeležba pri pouku v neobveznih predmetih. 1. II. III. IV. V. VI. b. H. b. a. b. VII. VIII. Prostoročno risanje Telovadba Italijanščina (I. tečaj) (II. . ) Petje (I., II. in III. tečaj) .... Stenografija slovenska (I. tečaj) (II. . ) • Stenografija nemška (I. tečaj) . . » (II. „ ) ■ • 42 42 42 42 50 50 30 30 35 35 36 21 9 34 21 13 2 11 9 19 3 7 6 4 1 2 1 2 2 — 275 42 11 239 19 7 6 2 8. Ustanove. Število štipendistov 1 — 8 4 5 3 2 2 1 3 1 30 Skupni znesek bstanov ... K cs o © S 1 <2 CN CN 1 8 S 6939-29 l X. Imenik učencev koncem šolskega leta 1916/17. / (Debeli tisk znači odličnjake, * vojake enoletne prostovoljce in črnovojnike, ki so se vpisali v začetku šolskega leta.) I. a Adamič Jožef, Domžale. Baloh Jakob, Zagorice pri Bledu. Bratkovič Franc, Koseze pri Št. Vidu nad Ljubljano. Čufar Andrej, Sava pri Jesenicah na Gorenjskem. Dolinar Rudolf, Smlednik. Eržen Viktor, Studenci pri Trbovljah (Štajersko). Gerbic Lambert, Ročinj (Prim.). Golobič Alojzij, Štrekljevec pri Semiču. Homar Anton, Podhruška pri Selih pri Kamniku. Hreščak Emil, Ilirska Bistrica. Jaklič Bogomil, Podgorica pri Do-brepoljah. Jelenc Venceslav, Tržič. Jezeršek Franc, Gorenja vas pri Trati. Kalčič Franc, Gorica (Primorsko). Klopčič Franc, Mošenik pri Moravčah. Končan Janez, Malenški vrh pri Poljanah. Kregar Miroslav, Vižmarje pri Št. Vidu nad Ljubljano. Majaron Janez, Brezovica pri Borovnici. Mencinger Avguštin, Javornik pri Koroški Beli. I. b Bartol Teodor, Zamostec pri Sodražici. Bole Viijem, Brezje. Bone Ivan, Sv. Križ pri Ajdovščini (Primorsko), Bratina Smiljan, Bovec (Prim.). Brecelj Bogdan, Gorica (Prim.). Didič Stanislav, Idrija. Mikuž Ciril, Prečina. Mozetič Vladislav, Miren (Prim.). Ogoreutz Karol, Škofja Loka. Perko Anton, Višnja gora. Pervanje Ignacij, Polje na Št. Viški gori (Primorsko). Pipa Anton, Brdo pri Lukovici. Podboj Ivan, Divača (Primorsko). Premrov Filip, Veliko Ubeljsko pri Hrenovicah. Pretnar Ivan, Rečica pri Bledu. Puc Miroslav, Spodnja Šiška pri Ljubljani. Rodman Ernest, Vipava. Rugelj Jožef, Zagrad pri Št. Rupertu. Schmutz Ferdinand, Postojna. Sosič Anton, Herpelje (Primorsko). Srebrnič Rajmund, Solkan (Prim.). Šetinc Ivan, Jesenice pri Veliki Dolini. Tavželj Jožef, Čemšenik. Vilhar Anton, Postojna. Weingerl Rajko, Gornja Korena pri Sv. Barbari (Štajersko). Zabret Jožef, Britof pri Predosljah. Zupančič Anton, Studenec pri Igu. Žerovnik Janez, Britof pri Predosljah. Žitko Alojzij, Gorica (Primorsko), razred. Eržen Peter, Puštal pri Škofji Loki. Ferkulj Jožef, Pri cerkvi pri Strugah pri Dobrepolfah. Gerzinčič Janez, Kamnik. Hafner Pavel, Škofja Loka. Hočevar Jožef, Velike Lašče. Horvat Franc, Trnovci pri Sv. Bol-fanku (Štajersko). Istenič Maks, Dobračeva pri Žireh. Jeklin Fortunat, Pečine pri Tolminu (Primorsko). Jernejec Peter, Sinčavas pri Dobrli vasi (Koroško). Kajtna Stanislav, Litija. Kapus Jožef, Lesce. Kocijančič Filip, Črnivec pri Mošnjah. Košmerl Vinko, Vrhnika. Kruljec Stanislav, Velika Štanga. Magajna Adolf, Gorenje pri Stu-denem. Mayr Julij, Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem. Mikolič Dominik, Sodražica. Milharčič Daniel, Hruševje pri Hre-novicah. Oblak Stanislav, Vrhnika. Oiifčič Friderik, Bohinjska Bela. Petrič Anton, Podmilj pri Litiji. II. Bajlec Franc, Bagonya (Ogrsko). Bajt Adolf, Kanal (Prim.). Bergant Anton, Godešiče pri Retečah. Bertok Jožef, Rižana pri Kopru (Primorsko). Brozovič Marijan, Vrbnik na Krku (Primorsko). Cerkovnik Franc, Trstenik pri Št. Rupertu. Demšar Viktorijan, Stara vas pri Žireh. Dornik Franc, Zaprice pri Kamniku. Filippini Jožef, Trst (Prim.). Gulič Alojzij, Dobravlje pri Tomaju (Primorsko). Hren Anton, Verd pri Vrhniki. Hvastja Dominik, Medvode. Janko Alfred, Kamnik, Jarc Alfonz, Gorenji Ajdovec. Jerala Jožef, Pivka pri Naklem. Kalin Marijan, Solkan (Prim.). Kambič Alojzij, Omota pri Semiču. Kompare Jožef, Sežana (Prim.). Kopač Andrej, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano. Korce Adolf, Ljubljana. Pirš Rudolf, Zg. Šiška pri Št. Vidu nad Ljubljano. Podobnik Jožef, Opčine (Prim.). Pojavnik Ivan, Sovodnje pri Gorici (Primorsko). Presnik Janez, Zdole pri Vidmu (Štajersko). Puc Daniel, Ljubljana. Puntar Frančišek, Trška gora pri Krškem. Rozman Rudolf, Cerovec. Sajovic Ivan, Medvode. Skok Stanislav, Domžale. Strah Anton, Velike Lašče. Štupnik Martin, Velika Račna pri Kopanju pri Grosupljem. Traven Lovro, Sv. Valburga pri Smledniku. Vidmar Roman, Šturije. Ziegler Milan, Vrhnika. Žbontar Mihael, Kamna gorica. razred. Kovač Jožef, Posavec pri Podnartu. Kunc Janez, Jelični vrh pri Gorah nad Idrijo. Mikelj Jožef, Kamna gorica. Miklavčič Anton, Podbukovje pri Krki. Močan Vladimir, Celovec (Kor.). Mulej Rudolf, Lancovo pri Radovljici, Pavlin Janez, Radovljica. Peterlin Stanislav, Podboršt pri Komendi. Pipa Rudolf, Logatec. Podboj Franc, Divača (Prim.). Presnik Alojzij, Zdole pri Vidmu. Prijatelj Janez, Rakovnik pri Št. Rupertu. Rapsel Bogoljub, Tolmin (Prim.). Repe Anton, Želeče pri Bledu. Ronko Anton, Cerknica. Rott Gotard, Velike Lašče. Rutar Karol, Gorica (Prim.). Rutter Avguštin, Dovže pri Šmartnem pri Slov. Gradcu. Šolar Jožef, Radna pri Boštanju. Šorli Peter, Grahovo ob Bači (Primorsko). Stepančič Karol, Podgora pri Gorici (Primorsko). Štrajnar Franc, Verdun pri Stopičah. Štukelj Alojzij, Denver, Colo. (Sev. Amerika). Udir Anton, Javornik pri Koroški Beli. III. a Albrecht Jožef, Kamnik. Bergant Ivan, Seničica pri Medvodah. Bratuš Janez, Srednja Kanomlja pri Sp. Idriji. Brozovič Ljudevit, Vrbnik na Krku (Primorsko). Čeč Viljem, Radeče pri Zid. mostu. Eržen Ivan, Cerkno (Primorsko). Fajdiga Viljem, Radovljica. Fleiss Franc, Kanal (Primorsko). Grims Stanislav, Škofja Loka. Hiti Stanislav, Pleterje (Štajersko). Jeglič Anton, Ljubljana. Kodrmac Rok, Pevma pri Gorici (Primorsko). Kralj Angel, Sv.KrižpriTrstu(Prim.). Lekšan Franc, Bukovje pri Stu-denem. Mikolj Jožef, Brezovica pri Trstu (Primorsko). III. b Bartol Franc, Sodražica. Bergant Janez, Suhadole pri Komendi. Bitenc Jožef, Dolnice pri Št. Vidu nad Ljubljano. Bonifačič Anton, Punat na Krku (Primorsko). Budihna Lovro, Dornberg (Prim.). Cerar Anton, Moravče. Čudovan Alojzij, Gorenja vas pri Šmarjeti. Debeljak Valentin, Škofja Loka. Dolenc Jožef, Vrhnika. Hartman Alojzij, Suha p. Škofji Loki. Hladnik Janez, Petkovec pri Logatcu. Husu Valentin, Barkovlje (Prim.). Ukmar Viljem, Postojna. Vitežnik Viktor, Št. Vid pri Vipavi. Vombergar Jožei, Pšenična Polica pri Cerkljah. Vrtovec Marijan , Velike Žablje (Primorsko). Zorn Miroslav, Prvačina (Prim.). Žigon Avguštin, Ljubljana. razred. Odar Alojzij, Jereka pri Bohinjski Srednji vasi. Pečkaj Jožef, Dolenji Logatec. Plešec Franc, Brezovica pri Sv. Katarini. Podobnik Jožef, Spodnja Kanomlja pri Sp. Idriji. Rutar Rudolf, Gorica (Primorsko). Sedej Viktor, Velika Ligojna pri Vrhniki. Sirk Bogomir, Sv. Križ pri Trstu (Primorsko). Sosič Ludovik, Herpelje (Prim.). Stariha Matija, Calumet (Amerika). Trojer Ivan, Renče (Primorsko). Urankar Pavel, Selce pri Češnjici. Vajevec Stanislav, Kamnik. Vidav Jožef, Opčine (Primorsko), Žerovec Franc, Mlino — Bled. Žvan Jakob, Vrh pri Št. Rupertu. razred. Ivančič Jakob, Gabrovka - Sv. Križ pri Litiji. Jereb Vinko, Tržič. Kosmač Janez, Sp. Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro. Kozlovič Jožef, Truške pri Kopru (Istra). Kranjc Molislav Jožef, Borovnica. Lavrič Jožef, Moravče. Magister Jožef, Vižmarje p. Št. Vidu nad Ljubljano. Peček Jožef, Hrovača pri Ribnici. Pintar Jožef, Češnjica pri Selcih. Pogačar Janez, Radovna pri Gorjah. Premrov Karol, Veliko Ubeljsko. Primec Mihael, Vrbica pri Ilirski Bistrici. Puc Franc, Dol. Dobrava pri Trati. Ruter Stanislav, Golavabuka pri Slov. Gradcu (Štajersko). Sluga Franc, Trst (Primorsko). Stok Andrej , Povir pri Sežani (Primorsko). Tancar Vinko, Jesenice. Teršelič Martin, Gor. Skopice pri Cerkljah na Dolenjskem. IV. a Ambrožič Daniel, Sanabar pri Colu. Bernik Vincencij, Gorenja vas pri Retečah. Blaznik Pavel, Škofja Loka. Cedilnik Janez, Rodica pri Mengšu. Filipič Jakob, Trata. Habič Janez, Vrhnika. Jankovič Janez, Dol. Košana. Jeglič Franc, Begunje. Jenko Jožef, Topolec pri Trnovem. Juvančič Janez, Bovec (Prim.). Kanc Alojzij, Ljubljana. Knap Anton, Idrija. Kocjan Jožef, Sežana (Primorsko). Kovač Franc, Domžale. Kristanc Leon, Srednja vas pri Šenčurju. Lah Jožef, Nasoviče pri Komendi. Lamovšek Matija, Kostanjevica pri Št. Rupertu. Lesar Jožef, Hrovača pri Ribnici. Logar Franc, Vrzdenec pri Horjulju. IV. b Brandstätter Jakob, Forest City, Amerika. Clemente Avguštin, Ljubno. Cunder Viljem, Stožice pri Ježici. Demšar Anton, Sestranska vas pri Trati. Dobovšek Stanislav, Boštanj. Eisselt Erik, Podpreska pri Dragi. Glinšek Franc, Sv. Križ pri Kostanjevici. Ilc Ivan, Dolenje Laze pri Ribnici. Kavčič Florijan, Vojsko, Kočevar Franc Vincenc, Postojna. Kolar Stanislav, Radgona (Štajer.). Kowafik Bogomil, Mokronog. Tušek Anton, Poljane. Umek Janez, Blatna Brezovica pri Vrhniki. Urbanija Anton, Žiče pri Rovih. Werbole Rudolf, Izlake pri Čem-šeniku. Žigon Josip, Ivanjigrad pri Komnu (Primorsko). razred. Milič Angel, Repnič pri Zgoniku (Primorsko). Mrak Janez, Gorenja vas pri Trati. Pance Vincencij, Glince, Ljubljana. Poljanec Franc, Vincarje pri Škofji Loki. Premrl Franc, Vrhpolje pri Vipavi. Slapšak Julij, Leše pri Tržiču. Stanonik Jakob, Sestranska vas pri Trati. Stok Viktor, Divača (Primorsko). Strnad Rudolf, Kranj. Štukelj Ciril, Motnik pri Kamniku. Šušteršič Jožef, Črnivec pri Mošnjah. Tomšič Janez, Tacen pri Šmartnem pod Šmarno goro. Vavpetič Ladislav, Krško. Zorec Stanislav, Škofja Loka. Žabkar Stanislav, Krško. Žargaj Tomaž, Duplica pri Kamniku. Žen Jožef, Češnjica pri Srednji vasi. razred. * KožmanViktor, Malo polje pri Colu. Krebelj Srečko, Gorica, Krmelj Lovro, Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Mali Filip, Tržič. Munih Valentin, Sv. Lucija ob Soči (Primorsko). Oblak Jakob, Hotavlje pri Trati. Pavlin Jožef, Kremenca pri Št. Vidu nad Cerknico. Pirman Franc, Windber Pa, Amerika. Piščanc Anton, Rihemberg (Prim.). Pogaičnik Fridolin, Ljubljana. Rijavec Jožef, Divača (Primorsko). Rožman Ivan, Ljubljana. Sosič Stanislav, Opčine (Prim.). Srebot Evgen, Divača (Prim.). Stanič Viktorin, Sv. Križ (Prim.). Strnad Jožef, Kranj. Štrukelj Janez, Rob pri Velikih Laščah. V. Bartol Friderik, Jelovec pri Sodražici. Bednarik Rado, Gorica (Primorsko). Bohinec Jožef, Zalog pri Cerkljah na Gorenjskem. Cedilnik Ivan, Ljubljana. Čampa Alojzij, Velike Poljane pri Ribnici. Debeljak Franc, Škofja Loka. Debevec Leopold, Laze pri Borovnici. Dellasavia Edvard, Sv. Anton pri Kopru (Istra). Erzar Matija, Poženik pri Cerkljah na Gorenjskem,. Fister Franc, Brda pri Radovljici. Gabrovšek Franc, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano. Goleč Jožef, Polje pri Podčetrtku (Štajersko). Heferle Henrik, Mokronog. Janežič Josip, Ljubljana. Jeršič Bogomir, Rovte pri Logatcu. Justin Pavel, Kamnik. Kralj Anton, Zagorica pri Dobrepolju. Lesar Anton, Sušje pri Ribnici. Lesar Jožef, Gorenja vas pri Ribnici. VI. Balanč Franc, Knapi pri Bukovščici. Baš Jožef, Dolnice pri Št. Vidu nad Ljubljano. Bergant Mavrici), Krasce pri Moravčah. Breznik Franc, Raholče pri Lukovici. Čemažar Franc, Ravni pri Št. Lenartu nad Škofjo Loko. Šuštar Franc, Grmada pri Dobrniču. Tusulin Rastislav, Kobarid (Prim.). Vadnjal Adolf, Zagorje na Krasu. Weingerl Stanislav, Zgorenja Korena pri Sv. Barbari nad Mariborom (Štajersko). Žibert Jožef, Suha pri Predosljah. razred. Martelanc Franc, Tolmin (Prim.). Martinčič Josip, Veprinac (Istra). Miklavčič Maks, Dolenje Ravni pri Poljanah nad Škofjo Loko. Pečnik Janez, Bodovlje pri Škofji Loki. Perovšek Martin, Šmarije. * Pirnat Dominik, Brnica pri Dolu (Štajersko). * Pretnar Jožef, Rečica pri Bledu. Prodnik Janez, Kregarjevo pri Stranjah. Rant Alojzij, Reteče pri Škofji Loki. Remškar Franc, Brezje pri Čem-šeniku. Rustja Alojzij, Skrilje pri Kamnjah (Primorsko). Selan Valentin, Trata pri Vele-sovem. Semič Bogomir,' Žapuže pri Šturiji. Tomažin Jožef, Dunaj. Tomc Matija, Kapljišče pri Metliki. Turk Adolf, Zamostec pri Sodražici. Vilhar Albin, Postojna. Vodnik Anton, Zapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano. Zupan Franc, Bohinjska Bela. Zupanc Simon, Zagorica pri Rovih. Žabkar Albin, Krško. razred. Gcrup Anton, Tomaj pri Sežani (Primorsko). Hvastija Ivan, Medvode pri Preski. Jerina Ciril, Sinja Gorica pri Vrhniki. * Koman Leopold, Dravlje pri Št. Vidu nad Ljubljano. Koselj Jakob, Smokuč pri Breznici. Kosmač Ciril, Cerkno (Prim.). Kranjc Mirko, Borovnica. Kunc Franc, Rovte pri Logatcu. Lavrenčič Franc, Vrhpolje pri Vipavi. Lavrič Janez, Sodražica. Mali Albin, Tržič. Markež Franc, Jesenice. Merše Franc, Moste pri Komendi. Mlakar Jožei, Kozarišče pri Starem trgu. Mlinar Jakob, Stara vas pri Žireh. Oblak Janez, Jama pri Mavčičah. * Pavlin Ludovik, Ravnica pri Grgarju (Primorsko). Bernot Ciril Metod, Hrib pri Hinjah. * Demšar Franc Jožei, Sestranska vas pri Trati. Demšar Janko, Sestranska vas pri Trati. * Ferjančič Edvard, Vipava. * Hočevar Anton, Velike Lašče. * Košiček Jožei, Žužemberk. * Krebelj Peter, Gorica (Prim.). * Lavrenčič Gabriel, Logje pri Ko- baridu (Primorsko). 'Mihevc Josip, Dolenji Logatec. Mrak Anton, Log pri Škofji Loki. ‘Oman Peter, Žabnica. * Plestenjak Janez, Sv. Barbara pri Škofji Loki. Pogačnik Anton, Kamna gorica. Prijatelj Jožef, Vinice pri Sodražici. Rojic Ivan, Zalošče pri Prvačini (Primorsko). Rott Jožef, Dol pri Ljubljani. * Šoklič Valentin, Bohinjska Bela. * Ukmar Leopold, Branica pri Šta- njelu (Primorsko). * Valič Viktor, Skrilje pri Kamnjah (Primorsko). Žigon Josip, Trst (Primorsko). VII. razred. * Oražem Josip, Globel pri Sodra- žici. Perjatel Josip, Škranjek pri Ribnici. *Premru Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Presnik Josip, Zdole pri Vidmu (Štajersko). Raznožnik Janko, Lesce. Rejec Albert, Tolmin (Prim.), * Skvarča Ludovik, Slavina. * Slabe Franc, Vipava. * Škarabot Stanko, Gradiška (Pri- morsko). * Vrtovec Josip, Velike Žablje (Pri- morsko). Zorec Adolf, Škofja Loka. VIII, razred. ‘Oblak Janez, Zg. Bernik pri Cerkljah (Gorenjsko). * Stanko Jurij, Pittsburg Pa, Zedinjene države v Sev. Ameriki. Dijaki-vojaki, ki so napravili med šolskim letom 1916/17. izpit črez; V. razred. Drnovšek Franc, Sv. Urh pri Zagorju ob Savi. Drolc Jož., Jesenovo p, Čemšeniku. Sladič Ivan, Zabrdje pri Mirni. VI. razred. Briški Alojzij, Zgornja Žaga pri Hvastija Franc, Savlje pri Ježici. Fari pri Kostelu. Jeras Janez, Šmartno nad Kam- Erjavec Ciril, Črnuče. nikom. Hočevar Anton, Ambrus. Krek Mihael, Leskovica. Križman Andrej, Mlaka pri Ko- Mežan Ivan, Spodnji Bernik pri mendi. Cerkljah. Mencinger Franc, Gradec (Šta- Stupar Jožei, Benečija pri Treb- y jersko). njem. ' VII. razred: Gornik Franc, Grabrovec p. Metliki. Kalan Andrej, Cerklje pri Kranju. Kalan Janez, Stara Loka. Oblak Frančišek, Borovnica. Oblak Otmar, Vrhnika. Pirnat Alojzij, Zales p. Sv. Trojici. Simončič Pavel, Breg pri Litiji. Stanonik Anton, Sestranska vas pri Trati. Štrukelj Alojzij, Štrukljeva vas pri Sv. Vidu nad Cerknico. Urbanija Anton, Podbrdo pri Moravčah. Žagar Ivan, Hruševje pri Hreno-vicah. Žagar Martin, Spodnje Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro. / Šolska poročila za 1. 1917/18. i. Učiteljski zbor. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. A. Za obvezne predmete. 1. Janez Gnidovec, dr. modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, rektor kn. šk. zavoda sv. Stanislava, odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda, je poučeval grščino v VIII.: 5 ur. 2. Luka Arh, profesor, svetni duhovnik, razrednik v IV., je poučeval slovenščino v II. b in IV., latinščino v II, b in IV., grščino v IV.: 23 ur. 3. Anton Breznik, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v V. b, odbornik »Slovenske Matice«, je poučeval slovenščino v V. a, V. b, VI. in VII., nemščino v I.: 17 ur. 4. Franc Jere, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v II. a, varuh slovenske dijaške knjižnice, oskrboval slovensko dijaško knjižnico, je poučeval slovenščino v II. a, latinščino v II. a in VIII., grščino v VII.: 19 ur. 5. Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, kn. šk-. duhovni svetnik, varuh prirodoslovne zbirke, občinski odbornik in krajni šolski nadzornik v Št. Vidu, je poučeval matematiko v II. a, II. b, V. a, V. b, VII. in VIII., fiziko v VII. in logiko v VII.: 23 ur. 6. Anton Koritnik, profesor, svetni duhovnik, razrednik v III., je poučeval slovenščino v III., latinščino v III. in VII, in grščino v III.: 19 ur. 7. Jože! Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke, je poučeval zgodovino v IV., zemljepis v I. in IV., zgodovino in zemljepis v V. a, V. b, VI. in lepopisje v I,: 20 ur. 8. Franc Kulovec, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, c. in kr. divizijski župnik, odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda, z duhovnim zaslužnim križem 2. razreda in Signum laudis. Radi vojne na dopustu. 9. Franc Omerza, profesor, svetni duhovnik, razrednik v V. a, je poučeval latinščino v V. a in V. b, grščino v V. a in V. b: 22 ur. 10. Franc Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke, je poučeval prirodopis v I., II. a, II. b, IV., V. a, V. b in VI.: 17 ur. 11. Gašpar Porenta, akademični slikar, profesor, svetni duhovnik, je poučeval risanje v I., II. a, II. b, III., IV.: 12 ur. 12. Jožef Prešern, profesor, svetni duhovnik, razrednik v I., je poučeval slovenščino v I., latinščino v I. in nemščino v III.: 15 ur. 13. Anton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, je poučeval matematiko v I., III., IV., VI. in fiziko v III. in VIII.: 17 (18) ur. 14. Franc Rebol, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VIII., varuh učiteljske in nemške dijaške knjižnice, oskrboval nemško dijaško knjižnico, je poučeval slovenščino v VIII., nemščino v IV., VI,, VII. in VIII.: 19 ur. 15. Janez Samsa, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VI., je poučeval latinščino v VI., grščino v VI., nemščino v V. a in V. b in psihologijo v VIII.: 21 ur. 16. Franc Trdan, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, razrednik v VII., je poučeval zgodovino v II. a, II. b, III., VII., zemljepis v II. a, II. b, III., zgodovino in zemljepis v VIII.: 19 (18) ur. 17. Jernej Pavlin, namestni učitelj verouka, svetni duhovnik, razrednik v II. b, propovednik, je poučeval verouk v II. b, VI., VII., VIII., nemščino v II. a in II. b: 18 ur, 18. Gregorij Žerjav, dr. bogoslovja, namestni učitelj verouka, svetni duhovnik, je poučeval verouk v I,, III, in IV,: 6 ur. 19. Jožef Demšar, dr. bogoslovja, pomožni učitelj verouka, c. kr. profesor verouka na učiteljišču v Ljubljani, svetni duhovnik, je poučeval verouk v II. a, V. a in V. b: 6 ur. B. Za neobvezne predmete, 1. Vojteh Hybašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 6 oddelkih po 1 uro na teden: I., II. a, II. b, III., IV,—V., VI.—VIII. skupaj; poleg tega je poučeval cerkveno petje in glasbo. 2. Profesor Gašpar Porenta je poučeval risanje za učence višje gimnazije po 3 ure na teden. 3. Profesor Franc Rebol je poučeval slovensko stenografijo v dveh tečajih po 1 uro na teden in nemško stenografijo 1 uro na teden. 4. Profesor dr. Anton Ratajec je poučeval francoščino po 2 uri na teden. 5. Profesor dr. Franc Trdan je poučeval italijanščino v treh oddelkih (4 ure na teden). 6. Aleksander Jeločnik, učitelj na ljudski in obrtni šoli v Št. Vidu, je poučeval telovadbo v 7 oddelkih po 1 uro na teden. II. Učni načrt. V obveznih predmetih je ostal učni načrt neizpremenjen, kakor je priobčen v izvestju za šolsko leto 1912/13. Neobvezni predmeti. 1. Prostoročno risanje. V tem predmetu so se poučevali vsi učenci I. razreda, II. a in II. b razreda pol 3 ure na teden; učenci IV. razreda po 1 uro na teden. Učni načrt je bil isti, kakor v šolskem letu 1916/17. 2. Telovadba se je gojila po istem učnem načrtu kakor v lanskem šolskem letu. 3. Petje. Učni načrt je ostal neizpremenjen, kakor je objavljen v izvestju za šolsko leto 1916/17. 4. Stenografija. A. Slovenska. V tem predmetu so se poučevali učenci V., VI,, VII. in VIII. razreda v dveh tečajih po 1 uro na teden. Učne knjige in učna tvarina kakor v šolskem letu 1916/17. Učenci prvega tečaja so se poučevali v prvem polletju v dveh oddelkih, in sicer v 1. oddelku učenci V. a razreda (število: 26), v 2. oddelku učenci V. b razreda (število: 27), V drugem polletju se je število učencev skrčilo in so se učenci obeh oddelkov skupno poučevali. Število v statističnem pregledu! — Drugi tečaj je obiskovalo v I. polletju 10 učencev; število v II. polletju v statističnem pregledu! — B. Nemška. V nemški stenografiji so se poučevali učenci VI., VII. in VIII. razreda, in sicer v I. polletju v dveh tečajih po 1 uro na teden, v II. polletju pa le v I. tečaju po 1 uro na teden, II. tečaj pa je prenehal, ker je polovica učencev odšla k vojakom. Učne knjige in učni pripomočki kakor v šolskem letu 1916/17, Udeležba v I. polletju: v I. tečaju 16 učencev, v II. tečaju 4 učenci; število učencev I, tečaja v II. polletju glej v statističnem pregledu! 5. Francoščina se je poučevala samo v II. tečaju po 2 uri na teden. Učencev je bilo 13, in sicer iz VI., VII. in VIII. razreda. Bo knjigi: Otto-Süpfle, Französische Konversations-Grammatik, Heidelberg 1914, se je obravnavala v I. polletju sledeča tvarina: Spregatev pravilnih glagolov na -er, -ir, in -re. Osebni, kazalni, svojilni, vprašalni, oziralni in nedoločni zaimki. Povratni in intranzitivni glagoli. Verbes impersonnels. V II. polletju: Pasiv, subjonctif in prislovi. Nepravilni glagoli na -er, -ir, -oir in -re. 6. Italijanščina se je poučevala v treh oddelkih. V I. tečaju (2 uri na teden) je bilo 32 učencev iz IV. razreda. Za podlago je služila učna knjiga Baroni-Segatini, Lehr, und Lesebuch der italienischen Sprache, I. del. Pri pouku se je gledalo predvsem na praktično stran italijanščine in se vpoštevala važnost pravilne pisave. Zato so se tudi pisale 3 šolske naloge. V II. tečaju je bilo 20 učencev iz V. a in V. b razreda. Obravnavala se je sintaksa po knjigi Ive-Lovera, »Grammatik der italienischen Umgangssprache« in prebiral po »Biblioteca italiana« zv. 11., Cuore. V III. tečaju je bilo 10 učencev iz VI., VII. in VIII. razreda. Razen slovniških vaj po knjigi Baroni-Segatini, o. c. III. del, so brali Luigi di San Giusto, Nennella, iz zbirke »Neuere italienische Schriftsteller«, zv. 5. Iz literature se je predelalo: »Le origini della lingua e della lettrea-tura italiana« in »I grandi trecentisti« — Dante Alighieri, Francesco Petrarca, Giovanni Boccaccio. III. Učne knjige, ki bodo služile pouku v šolskem letu 1918/19. Kakor v izvestju 1914/15, s primernim ozirom na novejše izdaje. IV. Prebrana tvarina. A. Iz latinščine. III. razred: Cornelius Nepos (ed. Košan): de Miltiade, de Themi-stocle, de Aristide, de Cimone, de Pelopida. IV. razred: Caesar: De bello Gallico (ed. Prammer - Kappelmacher): I., II., IV. 1-—3, VI. 11—28. — Privatno: IV. 4—36, V. 1-—23. V. a razred: Ovidus (ed. Sedlmayer): Metam.: 2—5, 12, 17, 18. — Fasti: 17. — Tristia: 1, 3, 6, 8, 9. — Ex Ponto: 1. — Privatno: Metam.: 9, 10, 11 (2), 15, 16, 19, 20 (2), 21, 22 (2), 23, 24 (3), 25, 26, 27. Fasti: 2, 5—7, 17, 18 (2). Eleg. 1 (2). Trist.: 4, 7, 20. T. Livius (ed. Zingerle): lib. XXI. Izvestje 1916-18. 4 V. b razred: Ovidius (ed. Sedlmayer): Metam.: 2—5, 12, 17, 18. — Fasti: 17. — Tristia: 1, 3, 6, 8, 9. — Ex Ponto: 1. — Privatno: Metam: 7 (2), 9, 13 (2), 16 (3), 19 (2), 2G, 23 (3), 25, 26, 30. Fasti: 5, 7 (2), 11. Eleg. 1 (2), 5 (2). Trist.: 7. T. Livius (ed. Zingerle): üb. XXI. VI. razred: Sallustius (ed. Scheindler): Bellum Jugurthinum. — Cicero: In Catilinam oratio I. (ed. Nohl). — Vergilius (ed. Klouček): Aeneidis 1. I., II. — Ecloga I., V., VII., IX. — Privatno: Sallustius, Bellum Catilinae. VII. razred: Cicero: Pro L. L. Murena; Tusculan. disp. I. 1—24, 95—110. —- C. Plinii Epistulae (ed. Kukula): I., III., V., XIII., XV., XXV., XXVIII., XXIX., XXXII., XXXIV., XL., XLI. Privatno: C. Plinii Epistulae VIII., XIV., LIIL, LIV., LVIII. Vergilius: Aeneidis 1. IV. VIII. razred: Qu. Horatius Flaccus: Carm. I. 1, 2, 3, 4, 6, 7, 11, 12, 14, 17, 18, 20, 21, 22, 28, 32, 37, 38. II. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 10, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20. III. 1, 2, 3, 6, 8, 9, 13, 16, 21, 24, 30. IV. 2, 3, 7, 9, 12, carmen saec. — Ep. 2, 13; Sat. I. 1, 9; Epist. I. 6, 13, 16, 20. — P. Cornelius Tacitus. Annal. I. 1—49; II. 41—43, 53—55, 69—83; III. 1—7; IV. 1—9, 37—42, 57—59; XIV. 51—56; XV. 38-45, 60—65. B. Iz grščine. V. a razred: Auswahl aus Xenophon von Prinz: Aus der Ana-basis št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8; Aus der Kyrupädie št. 1, 2. Homers Ilias von Christ: I.,' II. V. b razred: Kakor V. a razred. VI. razred: Homerus (ed. Christ): Ilias III., IV., VI., XVI., XVIII., XXIV. — Herodotus (ed. Scheindler): št. 1, 16, 21—26, 28. — Privatno: Homeri Ilias: V., VII., VIII., XI., IX., X., XII., XIV., XV., XX., XXI., XXIII. VII. razred: Homer, Odiseja (izd. Christ): I. 1—89, V., VI., VII., VIII., IX., XIII., XXI., XXIII. — Demosthenes (Wotke): Tretji govor zoper Filipa. — Platon (Schneider): Sokratova apologija. VIII. razred: Platon (Schneider): Apologia (ponovljeno in dovršeno), Kriton, Euthyphron, Protagoras 2—7, 9, 11—15, Gorgias 38, 39, 46, 47, 62—64, Politeia I. 16, II. 18—21, Menon 14—21, Phaidros 25—28. — Aristoteles, Metaph. I. 1, 2; izbor iz I. in II. Eth. Nik. — Sophokles, Antigone. — Privatno: Phaidon 1—13, 32—34, 45—49, Politeia III. 12, IV. 7—11, X. 1—4. — Aristoteles, Polit. I. 1, 2, IV. 11. — Xenophon, Mem. A. IV. 1—18. Pismene naloge. A. Iz slovenščine. V. a razred. 1.* O rodni dom, o hiše očetove streha ti! (Župančič.) — 2. Kaj je, balada, prav za‘prav s teboj? (Žup.) — 3.* Na našem igrišču. — 4. Katera povest mi je najbolj ugajala? — 5.* Na šentvidskem vojaškem pokopališču. (Razmišljevalne vsebine.) — 6. Uporaba kovin v vsakdanjem življenju. — 7.* Kako mi »Mentor« širi obzorje? — 8. Hrvaške narodne pesmi. — 9.* Kako sem uporabil čas v letošnjem šolskem letu? — 10. Dejanje ti ljubi, a boj se pokoja (Gregorč.). V. b razred. 1.* Kako uporabljajo umetniki bajne in pravljične predmete? — 2. Kakšna naj bo balada? — 3.* Pri električni luči, — 4. Dantejevo potovanje po vi c ah. — 5.* Prizor iz grške bitke. — 6. Razlika med epiko in liriko. — 7.* Moja najljubša zabava. — 8. Junaki hrvaških narodnih pesmi. — 9.* Kamen se obrusi na cesti, človek pa med ljudmi (Debevec). — 10. Kako sem preživel to šolsko leto? VI. razred. 1.* Šola in življenje. — 2. Razvoj drame v svetovnem slovstvu. — 3.* V letalu. — 4. O higijeni našega telesa. — 5.* »Prijatelj« — to je beseda vseh besed! kot meč, svetlo nabrušen, i v ognju i v strupu izkušen, — on, ti — in na drugi strani magari ves svet! (Žup.) Pokažite na zgodovinskih zgledih! ■— 6. Homerjev ščit. — 7.* Kam življenje moje gre? (Žup.) — 8. Misli ob frizinških spomenikih. — 9.* Cesta ... — 10. »O, ko bi mogel biti kdaj gospodar morja!« (Napoleon.) VII. razred. 1.* V novem letu izobraževanja. — 2. »Trubar od Slovenov slovo jemlje.« (Predgovor iz nov. zakona 1582.) — 3.* V muzeju. — 4. V primerni dalji se vse na svetu lepše vidi. — 5.* Voda (naravoslovno predavanje). — 6. Kaj pomeni Prešeren v slov. slovstvu? — 7.* Kateri slovenski učenjaki so sodelovali pri- svetovnem kulturnem napredku? — 8. Cerkev je mati kulture (škof Jeglič). — 9.* Ob 300-letnici 301etne tragedije. * Z ' so zaznamovane domače naloge. VIII. razred. 1. a) Vodilna misel v Prešernovem »Sonetnem vencu«, b) Vojska je človekovo življenje in vsakdo more postati junak. — 2.* Gregorčič — Soči in 12. soška bitka. (Slavospev.) — 3. a) Nec temere nec timide! b) Človek gospodar v naravi. — 4.* »Žal ti naj bode le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in pa za zgubljeni čas!« A. M. Slomšek. (V obliki govora.) — 5. a) Zakaj se učimo starih klasičnih jezikov? b) Ovx ayaftov noXvxoiQaviry elg xoigavog eoua, — Elg ßaaiXe.vg. (Hom., II. II. 204 sl.) - - 6. a) Kar človek seje, to bo tudi žel. (Sv. Pavel, Gal. 6, 8.) b) Kako je krščanstvo prenovilo svet? — 7.* a) Sava. (Potopisno-zgodovinska črtica.) b) Dokler človeška kri ni voda, — zaman otresamo se spon, — in vsa namišljena svoboda — vesti je le —■ oksimoron. (A. Medved, Svoboda vesti.) — 8. a) Pomen Velikih Lašč z okolico za slovensko slovstvo, b) Ko ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat je človek, rodu rod; — Preganjanja se pazi in razpora, — Sovraštvu v srci ne dajaj prostora! (Stritar, Mladini.) c) Slovo od gimnazije. (Abiturient-ski govor.) — 9. Zrelostni izpit, B. Iz nemščine. % V. a razred. 1. Die Balladen »Erlkönigs Tochter« von Herder und »Erlkönig« von Goethe. (Ein Vergleich.) - 2. Gerold und Juliana. (Nach der gelesenen Novelle »Die Geschwister« von Ernst Zahn.) — 3. Unsere Anstalt im gegenwärtigen Kriege. (Ein Brief.) — 4. Der zwölfjährige Jesus im Tempel zu Jerusalem. (Lukas 2, 41—52.) — 5. Niobens Schuld und Sühne. (Nach Ovid.) — 6. Der Chor der Erinnyen und ihr Gesang im Gedichte »Die Kraniche des Ibykus« von Schiller. — 7. Ein Robinson. (Nach Chamissos Erzählung »Salas y Gomez«.) — 8. Beowulf. (Inhaltsangabe.) — 9. Ein Rückblick auf das heurige Schuljahr. (Aus meinem Tagebuche.) V. b razred. 1. Dämonische Wesen und ihr Einfluß auf den Menschen in der deutschen Ballade. (Eine Abhandlung.) — 2. »Es wächst der Mensch mit seinen großem Zwecken.« (Schiller.) (Auf Grund der gelesenen Novelle »Die Geschwister« von Ernst Zahn nachzuweisen.) — 3. Erinnerungen einer alten Glocke. (Von ihr selbst erzählt.) — 4. a) Meine letzte Reise nach Hause, b) In den Weihnachtsferien. (Aus meinem Tagebuche.) — 5. Zwei Welten. (Nach dem Gedichte »Der Tod des Tiberius« von Emanuel Geibel.) — 6. Die Rolle der Kraniche im Ge- dichte »Die Kraniche des Ibykus« von Schiller. — 7. »Ein Schiff, eiff" Schiff!« (Eine Szene aus Chamissos Erzählung »Salas y Gomez«.) — 8. Ein Wiedersehen. (Nach dem Hildebrandsliede.) — 9, Mens sana in corpore sano. (Pläne und Vorsätze für die nächsten Ferien.) VI. razred. 1. Die Sprache der herbstlichen Natur. (Betrachtung.) — 2. Der Apfel fällt nicht weit vom Stamme. (Sinnerklärung des Sprichworts und Erfahrungsbeweis.) — 3. Die deutsche lyrische Dichtung des 17. Jahrhunderts. — 4. Der winterliche Wald. — 5. Mancher ist arm bei großem Gut, und mancher ist reich bei seiner Armut. (Sprüche 13, 7.) — 6. Menschliches Leben im Freien bei Wiederkehr des Frühlings. — 7. Was zieht uns zu Ostern besonders in die Heimat? — 8. Scherasmins Anteil an der glücklichen Lösung der schweren Aufgabe Hüons von Guyenne. — 9.* Das menschliche Leben ein Kampf. VII. razred. 1. Die Elemente hassen das Gebild der Menschenhand. (Schiller.) — 2.* Graeci libertatem externis bellis servaverunt, perdiderunt do-mesticis. — 3. Sieh, da entbrennen in feurigem Kampf die eifernden Kräfte. — Großes wirket ihr Streit, Größeres wirket ihr Bund. (Schiller, Der Spaziergang.) — 4.* Segen der Einführung des Ackerbaus. (Nach Schillers Eleusischem Fest.) — 5. a) Die Heilung des Orestes in Goethes Iphigenie. b) Ein and'res Antlitz, eh sie geschehen, — Ein anderes zeigt die vollbrachte Tat. (Schiller.) — 6. a) Welches Glück, daß ich katholisch bin! b) Geistliche Lieder von Novalis. — 7.* Schwert und Zunge, die höchsten Herrscher auf Erden. (Vergleichende Betrachtung.) — 8. Inhalt und Kunst der Exposition in Goethes Torquato Tasso. — 9.* Zwar herrlich ist die liedeswerte Tat, — Doch schön ist's auch, der Taten stärkste Fülle — Durch wiird'ge Lieder auf die Nachwelt bringen, (Goethe, Torquato Tasso II. 1, 56—58.) VIII. razred. 1. a) Inwiefern ist der Ausspruch Anastasius Grüns: »Und singend einst und jubelnd — Durchs alte Erdenhaus — Zieht als der letzte Dichter — Der letzte Mensch hinaus« berechtigt? b) Arbeit ist nicht eine Last, sondern ein Segen. — 2.* Hand und Maschine. (Vergleichung.) — 3. Welche Lehren wollen wir uns aus Adalbert Stifters Erzählung »Die Mappe meines Urgroßvaters« fürs Leben merken? — 4.* Ernst ist das Leben, heiter ist die Kunst. (Schiller, Prolog zu Wallenstein.) — 5. Welche Befürchtungen und Hoffnungen drängen Wallenstein zum Abschlüsse des Bündnisses mit den Schweden? — 6. a) Wallensteins Charakter nach Schillers »Wallenstein«, b) Welche Empfindungen und Gefühle erregt der Frühling im Menschenherzen? c) Mein Lieblingsheld in der Geschichte. — 7.* Zwei Augen hat die Seel’: eines schauet in die Zeit, — Das and're richtet sich in die Ewigkeit, (Angelus Silesius.) — 8. a) Der Pfarrer und der Apotheker in Goethes »Hermann und Dorothea«. (Eine Vergleichung.) b) Rudolfs von Habsburg Bedeutung in der Weltgeschichte, c) Da sich die neuen Tage — Aus dem Schutt der alten bauen, — Kann ein ungetrübtes Auge — Rückwärts blickend vorwärts schauen. (Fr. W. Weber, Dreizehnlinden XVII. 16.) — 9. Zrelostni izpit. VI. Prosta predavanja. A. Slovenska. VII. razred, 1. Langus: Slovenska kultura. — 2. Volk: Gregorčič — pesnik človekoljubja. — 3. Hvastija: Avgust Strindberg. — 4. Lavrenčič: Veliki francoski konvertitje (Coppee, Brunetiere, Huysmans, Verlaine . . .). — 5. Mali: Zrak. — 6. Markež: Vrchlicky. — 7. Jerina: Shakespeare. — 8, Breznik: Murillo (ob 300 letnici njegovega rojstva). — 9. Balanč: P. Preradovič (ob 100 letnici njegovega rojstva). — 10. Čemažar: Dante. — 11. Kosmač: P. Bourget. VIII. razred. 1. Rejec Albert: Tolmin in njegova okolica. — 2. Presnik Josip: Katoliški misijoni v času svetovne vojske. — 3. Rejec Albert: a) Značilna svojstva moderne umetnosti, b) O vplivih inozemskih pisateljev na slovensko moderno, — 4. Zorec Adolf: Sardenkov »Šotor miru« po vsebini in obliki. (Podobnosti z Weberjevim epom »Dreizehnlinden«.) — 5. Bernot Ciril Metod: Pripovedka o Hildebrandu v dramatizaciji Henrika Lilienfeina. B. Nemška. » VII, razred. 1. Žigon Josip: Das Perpetuum mobile. — 2. Jerina Ciril: »Quo vadiš?« von Heinrich Sienkiewicz und »Mysterium crucis« von Felix Nabor. (Eine Vergleichung.) — 3. Mlinar Jakob: Shakespeares »An- tonius und Kleopatra«. (Inhalt und Charakteristik der Hauptpersonen.) — 4. Langus Jožef: Katharina I., Kaiserin von Rußland. — 5. Volk Anton: Von welcher Bedeutung war der Patriotismus der alten Griechen und Römer? — 6. Merše Franc: Schillers »Wilhelm Teil«. (Quellen, Inhalt, Charakteristik der Hauptpersonen.) — 7. Jeras Ivan: Aushebung und Herrichtung der Stellung im modernen Positionskriege. — 9. Lavrenčič Franc: Theodor Körner, der deutsche Tyrtäus, und seine Dichtungen. — 9. Hvastija Janez: Jean Pauls Leben und Wirken. — 10. Balanč Franc: Don Kariös in Schillers Dichtung und in der Weltgeschichte. — 11. Rott Jožef: Alban Stolz als Volksschriftsteller und Kalendermann. — 12. Kosmač Ciril: Das große Wunder der Weltgeschichte oder das Christentum im Kampfe gegen seine Feinde. VIII. razred. 1. Presnik Josip: Ferdinand von Saars Leben und Werke. — 2. Bernot Ciril Metod: Aristoteles als Naturforscher. >— 3. Presnik Josip: Peter Roseggers Leben und Werke. — 4. Mrak Anton: »Schloß Sonneck« von Felix Nabor, ein »Heldenlied der Arbeit«. — 5. Rejec Albert: Die Geschichte des Romans. — 6. Zorec Adolf: Form und Darstellung in Fr. W. Webers »Dreizehnlinden«. — 7. Demšar Janko: Herders ,»Cid«. — 8. Mrak Anton; Friedrich Hebbels Trauerspiel »Agnes Bernauer<■. VII. Učila. I. Gimnazijska knjižnica. A. Učiteljska knjižnica. Varuh : P r o f. F r. R e b 6 1. Učiteljska knjižnica se je pomnožila v šolskih letih 1916/17. in 1917/18. za 21 del, oziroma 135 zvezkov. Koncem šolskega leta 1917/18. šteje 2273 del v 5278 zvezkih. Časopisi in zborniki. 1. Allgemeines Literaturblatt. (Österr. Leo-Gesellschaft,) XXVI., XXVII. Jahrgang. 2. Bergstadt, Die. (Paul Keller.) V., VI. Jahrgang. 3. Carniola. (Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko.) Letnik VIII., IX. 4. Christliche Kunst, Die. XIII., XIV. Jahrgang. 5. Cvetje z vertov sv. Frančiška. XXIV. tečaj. 6. Čas. (Leonova družba.) Letnik XI., ,XII. 7. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. I. letnik. Ljubljana, Gradec, Dunaj. 1918. 8. Deutsche Literaturzeitung. XXXVIII., XXXIX. Jahrgang. 9. Dom in Svet. Letnik XXX., XXXI. 10. Echo, Das literarische. 19., 20. Jahr. 11. Geographischer Anzeiger, 18., 19. Jahrgang. 12. Gral, Der. 11., 12. Jahrgang. 13. Historisch-politische Blätter für das katholische Deutschland. 158.—161. Band. 14. Hochland. XIV., XV. Jahrgang. 15. Hrvatska Straža. Godina XV., XVI. 16. Indogermanische Forschungen. XXXVII., XXXVIII. Band. 17. Jahrbücher, Neue. — für das klassische Altertum- etc. Zwanzig- ster, Einundzwanzigster Jahrgang. XXXIX.—XLII. Band. 18. Katechetische Blätter. XVIII., XIX. Jahrgang. 19. Laibacher Zeitung. 136., 137. Jahrgang. 20. Lehrproben und Lehrgänge. 1917, 1918. 21. Ljubljanski Škofijski List. Leto 1917., 1918. 22. Ljubljanski Zvon. Letnik XXXVII, XXXVIII. 23. Monatsblätter für den katholischen Religionsunterricht an höhe- ren Lehranstalten. 18., 19. Jahrgang. 24. Nastavni Vjesnik. Knjiga XXV., XXVI. 25. Natur und Kultur. XIV., XV. Jahrgang. 26. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Neue Folge. XVI., XVII Band. 27. Österreich, Das neue. Monatsschrift für Politik und Kultur. II,, III. Jahrgang. 28. Österreichische Rundschau. Band XLVIII.—LV. 29. Pharus. 8., 9. Jahrgang. 30. Slovan. Leto XV. 31. Slovenski Učitelj. Leto XVIII., XIX. 32. Stimmen der Zeit. 47., 48. Jahrgang. 92,—95. Band. 33. Theologie und Glaube. Jahrgang 9., 10. 34. Theologisch-praktische Quartalschrift. 70., 71, Jahrgang, 35. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht. Jahrgang 1917, 1918. 36. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. 31., 32. Jahrgang. 37. Zeitschrift für den physikalischen und chemischen Unterricht. 30., 31. Jahrgang. 38. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. LXVII., LXVIII. Jahrgang. 39. Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen. Der ganzen Reihe 48. Band, 40. Euphorion. Zeitschrift für Literaturgeschichte. XXII, Band. Praktische Methodik für den höheren Unterricht. Herausgegeben unter Mitwirkung von Schulmännern von August Scheindler in Wien: 1. Methodik des Unterrichts in der Religion: Krebs, Dr. Leopold: Katholischer Religionsunterricht. (1914.) 2. Nalepa-Schwaighofer-Tertsch-Burgerstein: Methodik des Unter- richts in der Naturgeschichte. (1914.) 3. Rippel Johann, Methodik des Unterrichts in der Chemie. (1915.) B. Dijaška knjižnica. a) Slovenska, Varuh : Profesor dr. Fr. Jere. Slovenska dijaška knjižnica se je pomnožila za 24 novih del v 47 zvezkih in za 94 zvezkov starih del. Koncem šolskega leta 1917;18. šteje 683 del v 2521 zvezkih, b) Nemška. Varuh: Profesor Fr. Reböl. Nemška dijaška knjižnica se je pomnožila za 27 del, oziroma 126 zvezkov. Koncem šolskega leta 1917/18. šteje 527 del v 1756 zvezkih. II. Zemljepisna in zgodovinska učila. Varuh: Profesor Jožef Kržišnik. Zbirka šteje koncem šolskega leta: 57 zemljevidov, 154 stenskih podob, 6 barvanih fotografij, 2 zemeljski obli, 1 relief, 1 solnčno uro, 2 kompasa, 1 prazno laško granato, 1 model 30-5 cm možnarja. Novega se ni nič naročilo. III. Prirodopisna zbirka. Varuh: Profesor Frančišek Pengov. Zbirka je ostala neizpremenjena. IV. Prirodoslovna zbirka. Varuh: Profesor dr. Ivan Knific. Neizpremenjcno. V. Risarska zbirka. Varuh: Prof. Gašpar Porenta. A. Učila za prostoročno risanje. Sadrovi odlitki: 1. Tri človeške lobanje. 2. Paris (antika). 3. Mladenič iz Tarenta (antika). 4. Vestalka Tuccia (antika). 5. Donatello: Bambino. 6. Donatello: Janez Krstitelj. 7. Donatello: Sv. Cecilija. 8. Donatello: Sv. Frančišek. 9. Andrea della Robia: Otročja glava. 10. Andrea della Robia: Otročja glava. 11. Lucca della Robia: Angelska glava. 12. Lucca della Robia: Angelska glava. 13. Rosellino: Janez Krstitelj. 14. Florentinski plemič. 15. Dante. 16. Rauch: Liszt. 17, Ritschel: Kristusova glava. 18. Gasser: Glava Madone. 19. Heller: Maska smeha. 20. Heller: Maska joka. 21. Heller: Maska srda. 22. Re-nesanska konzola (cement). 23. Triglif (cement). 24. Kapitel korin-skega pilastra (cement), Nagačeni sesavci: 1. Lisica. 2. Kunec. 3. Veverica. 4. Veverica. 5. Podlasica. 6. Ovčja lobanja. 7. Kozja lobanja. 8, Ovnovo rogovje. Nagačeni ptiči: 1. Vrana. 2. Šoja. 3. Sraka. 4. Golob. 5. Sova. 6. Udeb. 7. Črna žolna. 8. Zelena žolna. 9. Lišček, 10. Ščinkovec. 11. Senica. 12. Kalin. 13. Pastaričica. 14, Strnad. 15. Deset ptičjih peres na lepenki. Ribe in mehkužci: 1. Ščuka. 2. Morski pajek (cancer pagurus). 3. Norveški rak (nephrops norvegicus). 4. Školjka: cassis flammea. 5. Školjka: tridacna gigas. 6. Školjka: tritonium tritonis. 7. Školjka: bisernica. 8. Štiri manjše školjke. 9. Zbirka polžev. 10. Deset metuljev pod steklom. Modeli iz rastlinstva: 1. Šestnajst obalk rastlinskih listov. 2. Štirideset prostostoječih rastlinskih mladik. 3. Zbirka koruznih strokov. 4. Dve vratni buči, 5. Dva kokosova oreha. 6. Zbirka orehov. 7. Zbirka smrečnih storžev, 8. Zbirka borovih storžev, 9. Zbirka umetnega sadja (20 kosov), 10. Breskev iz svile. Modeli iz umetno-obrtnih strok: Glinarstvo: 1. Majolika (večja), 2. Majolika (manjša). 3, Tri pisane cvetlične vaze. 4. Šest modernih glinastih vaz. 5. Posoda za toplo vodo. 6. Zbirka cvetličnih loncev in podstavnih posodic. 7. Tri sklede. 8. Dve latvici. 9. Tri torila. 10. Dve skodelici. 11. Sedem barvanih loncev. 12. Dva dolenjska lonca. 13. Trije gorenjski lonci. 14. Kastrola. 15. Dva glinasta štedilnika. Steklarstvo: 1. Šest ovitih steklenic. 2. Deset vinskih steklenic. 3. Osem steklenih vaz. 4. Šest modernih kupic. 5. Pollitrska steklenica. 6. Četrtlitrska steklenica. 7. Trije kozarci. 8. Trije svetil-niški cilindri. 9. Tri električne hruške. Lesna obrt: 1. Leseni modeli za perspektivični pouk (154 kosov). 2. Lesene skledice (25 kosov). 3. Manjše lesene skledice (10 kosov). 4. Dva lesena krožnika. 5. Štirje manjši krožniki. 6. Deset malih rešet in sit. 7. Deset malih škafcev. 8. Pet lesenih žličnikov. 9. Lesene žlice, kuhalnice in brodlje (16 kosov). 10. Dva kuhinjska valjarja. 11. Kuhinjska deska z deščico. 12. Kuhinjsko kladivo. 13, Oblič. 14. Mizarski privijač. 15. Mizarski pravokotnik. 16. Stojalo za šivanje. 17. Dva koželja s kroglo. 18. Putrh. 19. Stara lesena rherica. 20. Stojalo za leščerbo. 2L Lesen svečnik. 22. Valj za pečnico. 23. Mala violina z lokom. 24. Mala guitara. 25. Tamburica. 26. Re-petnica in tri cevi pri kolovratu. 27. Podnožka. 28. Mala samokolnica. 29. Mala dvokolnica. 30. Peharček. 31. Tičnica. 32. Dve dolenjski košari. 33. Gorenjska košara, 34. Krušni jerbasček. 35. Pet košar za sadje. Kovinska obrt: 1. Kladivo. 2. Klešče. 3. Dleto. 4. Sekira. 5. Kuhinjski nož. 6. Tri podkve. 7. Brus s pogonom. 8. Zbirka starih ključev. 9. Lijaki (15 kosov). 10. Dva strojna lijaka. 11. Štiri posode za mleko (dve modri, dve sivi). 12. Tri kastrole (dve modri, ena rdeča). 13. Sedem zajemalk (4 modre, 2 medeni, 1 rdeča). 14, Dva modela za krofe, 15. Dva bobna. 16. Zbirka pločevinastih krabic. 17. Malin za kavo. 18. Mrliška svetilnica. 19. Dva premikalna svečnika. 20. Dve bakreni ponvi. 21. Medena ponva. 22. Moderna bakrena posodica. 23. Moderna vaza iz pločevine. 24. Kuhinjski možnar. 25. Zvonec za čredo. 26. Dve leščerbi. 27. Pločevinast krožnik. 28, Vojna čelada. 29. Stojalo za žveplenke. 30. Igrače (22 kosov). B. Predloge za risarski pouk. 1. Andel: Der moderne Zeichenunterricht (I., II., III.). 2. Andel:-Elemente des pflanzlichen Ornamentes. 3. L. Chilla: Fliesen-Motive (1., II.). 4. F. J. Halmhuber: Vorlageblätter. 5. F. J. Havelka: Ukäzky moderniho pisma. 6. O. Hasslinger-A. Gansloser: Pflanzenornamente. 7. E. Herdtle: Blätter- u. Blumen-Ornamente. 8. T. Huberich und Fischer: Gewerbliches Freihandzeichnen. 9. L. Kratz: Vorstufe zum ornamentalen Zeichnen. 10. Lippold: Pflanzenstilisation. 11. F. J, Tretau: Vorlagenwerk. 12. A. R. W. Hein: Doppelter Lehrgang für das Freihandzeichnen (I.—VIII.). 13. J. Marin: Zeichnen in der Volksschule. 14. Hänselmanns: Letztes Zeichentascher.buch. 15. C. Hoff-mann: Zeichenkunst (I.—V.). C. Strokovne knjige za risarski pouk. 1. Andel: Anleitung zum elementaren Unterricht im perspektivischen Freihandzeichnen nach Modellen. 2. J. Bezljaj: Pouk o črtežih. 3. W. Braumüller: Hilfsbuch für das Zeichnen und Kunst-industrie (I., II.). 4. Dr. A. Klaus: Methodik der Farbenlehre, 5. G. Delabar: Anleitung zum Linearzeichnen. 6. R. Eitelberger von Edelberg: Über Zeichenunterricht. 7. J. Grandauer: Methodik des Zeichenunterrichts. 8. I. J. Filipi: Nejvolnejši zpüsoby kreslirsky. 9. B. R. Green-Strassner: Leitfaden zur Perspektive. 10. J. Hänselmann: Anleitung zum Studium der dekorativen Künste. 11. Dr. F. K. Hillardt: Der Schreibunterricht. 12. K. Huberich: Die erste Sjtufe des Freihandzeichnens. 13. J. Kajetan: Systematik des Zeichnens. 14. K. Lang: Methodenbuch für den elementaren Unterricht in der Perspektive. 15. V. Levičnik: Začetni pouk v prostem risanju (III. iz-vestje-Idrija). 16. J. J. Matthias: Allgemeine Formenlehre für Kunstgewerbe. 17. Fr. More: Ziele und Wege des Zeichenunterrichtes. 18. Verein österreichischer Zeichenlehrer: Neugestaltung des Zeichenunterrichtes, (I., II.) 19. Verein österreichischer Zeichenlehrer: Beratungen über neue Zeichenuterrichts - Methoden. 20. Verein österreichischer Zeichenlehrer: Außerordentliche Herbsttagung 1908. 21. R. Wihau: Methodik des Zeichenunterrichtes. 22. H. Weisshaupt: Theorie und Praxis des Zeichenunterrichtes. 23. Th. Wunderlich: Grundriß der Entwickelung des Unterrichtes im freien Zeichnen. ! Č. Strokovni časopisi za risarski pouk. 1. Zeitschrift für Zeichen- und Kunstunterricht (1908—1918). 2. Naš smer (1910—1914). 3. Ksztalt i barwa 1914. VIII. Zrelostni izpiti. Tekem šolskega leta 1917/18. so bili trinajstkrat zrelostni izpiti za kandidate, ki so morali vstopiti v vojaško službo ali pa so dobili dopust, da so se vpisali v VIII. razred in potem delali zrelostni izpit. Na podlagi ministrskega razpisa z dne 8. oktobra 1914, št. 2988, so bili vsi kandidatje oproščeni pismenih nalog in deloma tudi ustnih izpitov. Ustnim izpitom je večinoma predsedoval vladni svetnik c. kr. deželni šolski nadzornik dr. Janko Bezjak; dne 26. aprila in 17. maja pa ravnatelj dr. Janez Gnidovec. A. Seznam ek abiturientov-vojakov, ki so bili aprobirani pri zrelostnih izpitih v šolskem letu 1917/18. 1. Oblak Frančišek, rojen 1896, Borovnica, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 10. oktobra 1917 zrelostni izpit z odliko. 2. Raznožnik Janko, rojen 1899, Lesce, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 10. oktobra 1917 zrelostni izpit z odliko. 3. Gerčar Feliks, rojen 1896, Cvibel pri Žužemberku, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 30. novembra 1917 zrelostni izpit soglasno. 4. Oman Peter, rojen 1898, Žabnica, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 30. novembra 1917 zrelostni izpit soglasno. 5. Slabe Franc, rojen 1898, Vipava, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 30. novembra 1917 zrelostni izpit soglasno. 6. Xošiček Jožef, rojen 1898, Žužemberk, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 18. decembra 1917 zrelostni izpit z odliko. 7. Ferjančič Edvard, rojen 1898, Vipava, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 10. januarja 1918 zrelostni izpit soglasno. 8. Mihevc Josip, rojen 1899, Dol. Logatec, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 10. januarja 1918 zrelostni izpit soglasno. 9. Vrtovec Josip, rojen 1899, Velike Zabije na Primorskem, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 1C. januarja 1918 zrelostni izpit soglasno. 10. Demšar Franc Jožef, rojen 1898, Sestranska vas pri Trati, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 26. januarja 1918 zrelostni izpit soglasno. 11. Simončič Pavel, rojen 1897, Breg pri Šmartnem pri Litiji, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 16. februarja 1918 zrelostni izpit soglasno. 12. Kalan Janez, rojen 1898, Stara Loka, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 5. marca 1918 zrelostni izpit z večino glasov. 13. Krebelj Peter, rojen 1899, Gorica, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 5. marca 1918 zrelostni izpit soglasno. 14. Žagar Martin, rojen 1898, Sp. Gameljne pri Šmartnem pod Šmarno goro, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 16. marca 1918 zrelostni izpit soglasno. 15. Premru Ivan, rojen 1897, Vrhpolje pri Vipavi, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 26. aprila 1918 zrelostni izpit soglasno. 16. Skvarča Ludovik, rojen 1899, Slavina, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 26. aprila 1918 zrelostni izpit soglasno. 17. Kraljič Ivan, rojen 1898, Studenec-Ig, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 13. maja 1918 zrelostni izpit z odliko. 18. Oražem Josip, rojen 1899, Globel pri Sodražici, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 13. maja 1918 zrelostni izpit z odliko. 19. Hočevar Anton, rojen 1899, Velike Lašče, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 17. maja 1918 zrelostni izpit soglasno, 20. Škarabot Stanko, rojen 1899, Gradiška na Primorskem, študiral 7 let na gimnaziji in dovršil dne 28. maja 1918 zrelostni izpit soglasno. 21. Mauer Andrej, rojen 1897, Postojna, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 18. junija 1918 zrelostni izpit soglasno. 22. Oblak Otmar, rojen 1898, Vrhnika, študiral 6 let na gimnaziji in dovršil dne 18. junija 1918 zrelostni izpit soglasno. B. Redni zrelostni izpit v šolskem letu 1917/18. V poletnem roku 1917/18 se je zglasilo in dobilo dovoljenje za zrelostni izpit 7 učencev VIII. razreda. Pismeni izpiti so bili od 3. do 6. junija. Kandidatom so se predložile sledeče naloge: 1. Iz latinščine (dne 3. junija): Cie. De off. c. 31. 2. Iz nemščine (dne 4. junija) na izbiro: a) Wer nicht vorwärts geht, der kommt zurücke. (Goethe, Hermann und Dorothea III. 66.) b) Wallenstein und Cäsar. (Eine Charaktervergleichung.) c) Welche Naturkräfte stellt der moderne Mensch in seinen Dienst? Za temo a) se je odločilo 5 kandidatov, za temo c) 2 kandidata, 3. Iz grščine (dne 5. junija): Aristoteles, ’Adrjvalcov nohivela 5—6. 4. Iz slovenščine (dne 6. junija) na izbiro: a) Kako so pospeševale Bleiweisove »Novice« in kako Janežičev »Slovenski Glasnik« razvoj slovenskega slovstva? b) Važnost Donave za zgodovinski in gospodarski razvoj naše monarhije. c) Plemeniti ljudje žive in delujejo tudi še po smrti. Za temo a) se je odločilo 5 kandidatov, za temo c) 2 kandidata. Ustni izpiti, ki jim je predsedoval c. kr, deželni šolski nadzornik vladni svetnik dr. Janko Bezjak, so se vršili dne 22. junija. Vsem kandidatom se je priznala zrelost z odliko. C. Seznamek abiturientov, ki so bili aprobirani pri zrelostnih izpitih v poletnem roku 1917/18. 1. Bernot Ciril Metod, rojen 1900, Hrib pri Hinjah, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 2. Demšar Janko, rojen 1899, Sestranska vas pri Trati, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 3. Mrak Anton, rojen 1899, Log pri Škofji Loki, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 4. Perjatel Josip, rojen 1899, Škranjek pri Ribnici, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 5. Presnik Josip, rojen 1899, Zdole pri Vidmu na Štajerskem, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 6. Rejec Albert, rojen 1899, Tolmin na Primorskem, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. 7. Zorec Adoli, rojen 1900, Škofja Loka, študiral 8 let na gimnaziji in dovršil dne 22. junija zrelostni izpit z odliko. IX. Važnejši odloki višjih oblastev. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk z razpisom z dne 21. junija 1917, št. 20.249, razglaša izjemne določbe za dijake-vojake za šolsko leto 1917/18. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 21. avgusta 1917, št. 475, naroča, naj se med dijaštvom pospešuje protialkoholno gibanje, C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 23. avgusta 1917, št. 4476, naznanja, da se je poročilo c. kr. deželnega šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. J. Bezjaka o nadzorovanju zavoda dne 1. in 9. marca, 19., 26. in 31. maja s posebnim zadovoljstvom vzelo na znanje. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 10. decembra 1917, št. 8411, v smislu ministr. razpisa z dne 19. septembra 1917, št. 29.262, določa podaljšanje božičnih počitnic do vključno 6. januarja 1918. C. kr. deželni šolski svet z razpisom dne 3. junija 1918, št. 3936, naznanja, da je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk z razpisom z dne 25. maja 1918, št. 17.483—XI, dovolilo, da se na tukajšnjem zavodu sklene šolsko leto v smislu min. razpisa z dne 4. aprila 1918, št. 12.260—XI, dne 28. junija 1918. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. junija 1918, št. 4127, določa način vojaške priprave zrelejše mladine v smislu razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 1. junija 1918, št. 1705—X b/17. Kronika. Šolsko leto 1917/18 se je pričelo dne 21. septembra s sv. mašo. Dne 22. septembra se je pričel šolski pouk. Dne 3. novembra se je praznovala osvoboditev Gorice in se obhajal god N;. Veličanstva cesarja Karla. Dne 21. novembra se je obhajala slovesna zahvalna služba božja za rešitev Nj. Veličanstva cesarja Karla iz smrtne nevarnosti. Dne 22. novembra je bila žalna služba božja ob obletnici smrti Nj. Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa. Dne 1. decembra je bila sv. maša za pokojnega Jožefa Arkarja, ki je kot dijak 4. razreda vstopil v vojaško službo in nekako po dveh letih padel na bojišču dne 28. julija 1917. Bil je odkrit, vesel in pošten mladenič. Gojenci so zanj darovali sv. obhajilo. Dne 10. decembra je bila sv. maša za pokojnega poročnika Franceta Kvasa, ki je po zrelostnem izpitu vstopil v vojaško službo in po treh letih padel dne 20. avgusta 1917. Pokojni France je bil vrl mladenič, silno nadarjen in poln lepih upov. Dne 11. decembra je bila sv. maša za pokojnega Kvasovega sošolca Vinkota Dolničarja, ki je padel dne 27. avgusta 1917. Bil je jako zmožen mladenič, ki je kazal veliko spretnost za pisateljevanje. Dne 14. decembra je bila sv. maša za pokojnega poročnika Franceta Škedlja, ki je izvršil zrelostni izpit dne 22. oktobra 1914, nato pa nastopil vojaško službo in dne 28. avgusta 1917 padel na bojišču. Bil je ves čas svojih študij priden gojenec. Dne 17. decembra je bila sv. maša za pokojnega Valentina Magušarja, ki je umrl dne 8. septembra 1917 na posledicah zastrupljenja s plini na bojišču; dne 18. decembra pa za njegovega blagega sošolca Jakoba Pavlovčiča, ki je padel dne 13. novembra 1917. Vseh teh padlih gojencev-vojakov so se gojenci spominjali pri sv. maši in zanje darovali sv. obhajilo. Božične počitnice so trajale od 22. decembra do 6. januarja. Dne 9. februarja se je zaključilo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov. Dne 10. februarja se je pričelo drugo polletje. Dne 11. in 12. februarja je bil šolski pouk. Dne 15. marca se je prekinil šolski pouk vsled pomanjkanja živil za gojence. Dne 1. maja se je zopet pričel pouk v 8, razredu. Dne 22. maja se je pričel pouk v vseh drugih razredih. Dne 9. maja je zavod slavil rojstni dan Nj. Veličanstva cesarice Zite. Dne 23. maja je zavod slavil dvajsetletni jubilej prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča kot ljubljanskega škofa^ Gojenci so pri sv. maši prejeli sv. obhajilo; zavod je Prevzvišenemu po deputaciji izrazil vdanost. Dne 13. junija je zavod slavil god prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča s sv. njašo in skupnim sv. obhajilom. Popoldne je Prevzvišeni obiskal zavod in izvršil slovesno posvetitev celega zavoda z vsemi njegovimi stanovalci božjemu Srcu Jezusovemu, ki naj kot kralj in središče vseh src vlada v krščanskih družinah. Dne 28. junija se je zaključilo šolsko leto s sv. mašo in razdelitvijo izpričeval. XI. Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine. Preteklo šolsko leto, kakor tudi šolsko leto 1916/17, je bilo v zdravstvenem oziru za gojence dovolj ugodno. Dasi niso imeli tako ugodnih prostorov, kakor v rednih razmerah, se je vendar skrbelo za njih telesni razvoj in zdravje, kar je bilo največ mogoče. Učenci so se mnogo gibali na prostem. Večinoma so trikrat na dan hodili na igra-lišče, redno trikrat na teden na izprehod. Pod nadzorstvom vzgojnega zavoda so se gojile raznovrstne igre z ozirom na starost in učne oddelke. Iger so se udeleževali vsi učenci. Ob ugodnem vremenu se je vršila telovadba na prostem. Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci večinoma tudi ta čas na igrališču. Za bolnike se je posebno skrbelo v primernem bolniškem oddelku. XII. Zahvala ravnateljstva. Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk (po visokem c. kr. deželnem šolskem svetu); prevzvišeni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski; slavna Gospodarska zveza v Ljubljani; častito predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani; g. dr. Rudolf pl. Andrejka, c. kr. ministr. tajnik na Dunaju; g. J, Aljaž, kn. šk. duh. svetnik in župnik na Dovjem; g. P. Bohinjec, župnik v Dupljah; Izvcstie 1916—18. 5 g. Jožef Brešar, kn. šk. duh. svetnik in župnik v Velesovem; g. dr. A. Breznik, profesor na zavodu sv. Stanislava; g, dr. J. Demšar, profesor na c. kr. učiteljišču v Ljubljani; g. A. Hafner, kaplan v Žužemberku; g. V. Hybäsek, pevovodja in učitelj glasbe v zavodu sv. Stanislava; g. dr. Fr. Jere, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. dr. I, Knific, kn. šk. duh. svetnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. A. Koritnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. A. Kržič, častni kanonik, prof. v p. v Ljubljani; g. J. Kržišnik, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. Valentin Ma-jar, kurat v Izlakah; g. G. Porenta, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. J. Prešern, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. dr, A. Ratajec, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. Fr. Reböl, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. dr. I. Samsa, profesor v zavodu sv, Stanislava; g. V, Steska, kn. šk, akt. konz. svetnik, ravnatelj kn, šk, pisarne v Ljubljani; g. I. Šašelj, župnik v Adlešičih; f g. Janez Škerjanec, župnik v Vremah; g. dr. Fr- Trdan, profesor v zavodu sv. Stanislava; monsignor dr. A. Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; g. L. Arh, profesor v za-’ vodu sv. Stanislava. Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo prisrčno zahvalo. Bog povrni! XIII. Statistika učencev. V razredu 'ca 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 1. Število. a. b. a. b. a. b. a. b. a. b. OO Koncem šolsk. leta 1916/17. 42 42 50 30 35 36 34 41 36 20 366 Začetkom Sol. !eta 1917/18. 61 38 38 48 47 35 29 33 27 8 364 Med šolskim letom vstopilo — — - — — — 2 24 26 Vseh skupaj torej sprejetih 61 38 38 48 47 . 35 29 33 29 32 390 Med njimi: nanovo sprejetih, in sicer: , iz nižjih razr. premeščenih 61 1* — 3 1 — — — 1 — 67 repetentov 1 — — — — — — 1 Zopet sprejetih, in sicer: iz nižjih razr.premeščenih 35 38 43 46 32 29 33 28 32 316 repetentov 1 — 2 3 — — — — 6 Med Sol. letom jih je izostalo 8 1 — 2 1 7 2 12 18 25 76 Število učencev koncem šolskega leta 1917/18. 53 37 38 46 46 28 27 21 11 7 314 Med njimi: javnih učencev .... 53 37 38 46 46 28 27 21 11 7 314 privatistov — — — — — — — — 2. Po rojstnem kraju. Iz župnije St.Vid n. Ljubljano 2 1 1 1 1 — — 1 — — 7 S Kranjskega sicer . . . 40 24 30 28 32 26 17 18 10 5 230 S Štajerskega 2 3 1 3 1 — 2 1 — 1 14 S Koroškega 1 — 1 1 3 S Primorskega 8 9 5 11 11 2 6 — 1 1 54 Iz drugih avstrij. kronovin 1 1 Z Ogrskega — — 1 — — — — — 1 Iz Änierike — — 1 1 — 2 — — — 4 Skupaj . 53 37 38 46 46 28 27 21 11 7 314 3. Po materinščini. Slovencev 53 37 38 45 44 28 27 21 11 7 311 Hrvatov — - 1 2 — — — — — 3 Skupaj . 53 37 38 46 46 28 27 21 11 7 314 (1. Po veri. Rimsko - katoliške veroiz- povedi vsi 53 37 38 46 46 28 27 21 11 7 314 * Na podlagi sprejemne skušnje. V razredu VII. VIII. 5. Po starosti 10 let starih Skupaj 314 a) Koncem šol. Ietal917/18. je bilo, da vstopijo v naslednji višji razred (oziroma so išji razred V razredu ,.i ! GO II. III. 1! 1. V. VI. VII. Vlil. CZ -E3 03 a. b. a. | b. a. b. Torej je končni izid za šolsko leto ' 1916/17: \r > Za vstop v naslednji viSji razred «V je bilo (oziroma najvišji razred so dovršili): ■ .1 1 odlično sposobnih (z odličnim uspehom) 10 7 8 7 5 12 9 13 9» 3* 83r’ sposobnih (z uspehom) . . . 26 32 32 15 22 20 22 21* i;s 5" — 21220 vobče sposobnih 3 1 5 3 6 1 1 — — —■' —*. 20 nesposobnih (z nezadostnim uspehom) 3 2 5 5 2 3 1 4 — * — 25 Brez razredbe jih je ostalo . . . 1 1 Skupaj . 42 42 £0 30 35 36 34 383 ;25>° 812 — 34125 7. Udeležba pri pouku v ne- I 1 . III IV. V. VI. VII. VIII. 1. U b. III. h obveznih predmetih.