VESTIMK Poštni urad 9020 Ceiove Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 24. FEBRUAR 1984 ŠTEV. 8 (2163) Ni legitimacije za referendum Šolski apartheid v nasprotju s pedagoškimi in demokratičnimi načeli Nikomur ni znano, da bi se prizadeti starši kdaj pritoževati zaradi dvojezičnega pouka. Tudi na dežetnem šoiskem svetu ne vedo o nobenih pritožbah. Torej imajo probteme samo nekateri prenapeti protistoven-ski funkcionarji v Celovcu, ne pa neposredno prizadeti starši. Torej je legitimacija referenduma proti obstoječi ureditvi šolstva zelo dvomljiva. To je ena od ugotovitev iz torkove diskusije v celovškem Uni-klubu. Tam sta v torek zvečer v polni klubski dvorani Avguštin Malle in Teodor Domej s Slovenskega znanstvenega inštituta z občinstvom diskutirala o gheto-šolah, kakor jih predvideva svobodnjaški zakonski predlog in heimatdienstovski referendum. Jasno je prišlo do izraza, da gre obema skupinama za ločevanje otrok na dvojezičnem področju, za apartheid. Jasno se je pokazalo, kaj bi uresničitev teh zakonov imela za posledico: ukinjanje šol, še več brezposelnih učiteljev, pretirano veliko oddelčnega pouka, upadanje prijav k dvojezičnemu pouku. In predvsem hudo zastrupljanje političnega ozračja v deželi s pogrevanjem narodnostnih bojev. Avguštin Malte je podrobno predstavil razvoj dvojezičnega pouka na južnem Koroškem od leta 1945, ko je bil obvezen še za vse šolarje, preko ukinitve obvezne dvojezičnosti leta 1958 do trenutne usmerjene kampanje protimanjšinskih sil. „0 pedagoških problemih dvojezične šole nihče ne razpravlja, v ospredju so edinole nacionalistični politični momenti", je rekel Malle. In naprej: „Edina razlika med splošnim učnim načrtom in učnim načrtom za dvojezični pouk je v tem, da zadnji govori o vzgajanju otrok k strpnosti, medsebojnemu spoštovanju itd., medtem ko to pogrešamo v učnem načrtu za enojezične šole." Ilustriral je, kako ločevanje šol, razredov in otrok nasprotuje vrsti avstrijskih vzgojnoizobraževalnih principov, pa tudi drugim pravnim normam. Namesto koedukactje loče- V Rimu razprava v v * o zasebnem zakonu V Rimu se bo v začetku marca v italijanskem senatu začela razprava o osnutkih zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. To so minuli teden napovedali v Rimu. !etih čakanja so Slovenci v Italiji torej le dočakali, da bo italijanski parlament začel reševati njihovo vprašanje. Do zdaj so v senatu, katerega članica je tudi senatorka Jelka Gerbec, Slovenka, izvoljena na listi KPI, vložili zakonske osnutke Slovenska skupnost, KPI in SPI, medtem ko napovedanega vladnega osnutka doslej še ni. Razprava se bo začela po kongresu Krščanskodemokrat-ske stranke. Nov hrvaški center za zedinjenje Na Gradiščanskem so ustanovili Hr-vatski kult. in dokumentarni center, katerega glavni cilj je predvsem političen: center si hoče prizadevati za zbli-žanje med priznanimi hrvatskimi društvi in Predsedstvom hrvatskih županov in podžupanov. Kot poročajo Hrvatske novine, je novi center do-miniran od socialistične stranke, vendar hočejo svoje članstvo razširiti tudi na druge. „Njegov cilj je vsekakor nadstrankarstvo, hoče pokopati desetletja dolgo svajo in neslogo med Hrvati te in one stranke", pišejo Hrvatske novine in mu želijo „vsc najboljše". vanje otrok, namesto integracije dezintegracija, namesti više organiziranih niže organizirane šole itd. Seveda pa tu precej krivde odpade tudi na avstrijsko državo, ki je pri razvijanju avstrijskega šolskega sistema ignorirala potrebe narodne skupnosti. Neki diskutant je opozoril pri vprašanju učiteljev na absurd: po zahtevah Feldnerja bi sicer absolventi slovenske gimnazije lahko poučevali na vseh šolah po vsej Avstriji, edinole na dvojezičnem področju pa ne bi smeli poučevati nemških oziroma neprijavljenih otrok. Teodor Domej je opozoril na sorodnost heimatdienstovske argumentacije z nacističnim rasizmom, kjer v rasnih zakonih zahtevajo „zbirne razrede za židovske učence" in samo židovske učitelje za židovske otroke. Feldner pa posredno zahteva: Slowe-nische Lehrer nur ftir Slowenische Kinder. Razkril je tudi nasprotja argumentacije, ki je ne moti, da bi prišlo do oddelčnega pouka celo na štiri šolske stopnje hkrati, za vsako stopnjo torej le četrtina pouka, moti pa, če morajo neprijavljeni otroci pasivno poslušati slovenske razlage učitelja. Prav tako jih ne moti, da se morajo šolarji učiti angleščine, ki je, kot je neka diskutantka ugotovila, Kot nesramno predrznost so na ljudskih šolah dvojezičnega področja sprejeli najnovejšo potezo heimatdien-sta v zvezi z njegovim referendumom za šolski apartheid. Ljudje okoli dr. Feldnerja so namreč ravnateljstvom šol kratkomalo razposlali podpisne pole za uvedbo referenduma in jih pozvali, naj referendum podprejo in poberejo še kaj podpisov. Pošiljki je že kar priložena tudi kuverta za vračilo izpolnjenih pol. Očitno organizatorji referenduma mislijo, da bodo podobno kot leta 1958 ob šolskih štrajkih tudi tokrat učitelji nastopili proti svojim lastnim interesom. Kot nam je povedal predsednik deželnega šolskega sveta Karl Kir- najbrž nikoli ne bodo uporabljali, slovenščine pa, s katero so vsak dan na cesti in v šoli soočeni, ne bi smeli niti slišati. Povsod drugje dvojezičen pouk ne predstavlja obremenitve, temveč kvečjemu prednost, toda na Koroškem naj bi veljali drugi zakoni. Po taki logiki bi obremenitev odpadla samo, če bi se tudi slovenski otroci učili samo enega jezika — nemščine. Vsekakor vedno bolj postaja jasno, kam obe iniciativi merita. Tako imenovana enakopravnost nemškokoro-ških otrok s Slovenci jima je poceni demagoška pretveza. Iz megle para-grafarskih kamuflacij prihaja na dan pravi namen: znižanje prijav k dvojezičnemu pouku, s tem pa hkrati de-cimiranje osnove za slovensko srednjo šolo, tudi če gre to zaradi siceršnjih posledic na račun celotnega prebivalstva. Če to ne bi bil namen, take iniciative ne bi bile potrebne. Slovenci na Koroškem se bodo zato z vsemi silami zavzeli za ohranitev sedanjega sistema in za njegovo izboljšanje, za povečanje števila prijav in za dvojezično predšolsko vzgojo. To pa seveda ne bo šlo brez povečanja političnega pritiska na odločujoče sile v deželi in državi. cher, je seveda pravica vsakega državljana, da uradom in njegovim službenim mestom pošilja pisma. Vendar pa je ravnateljstvom prepovedano, da po službeni poti zbirajo podpise. Po Kircherjevih besedah nihče na šolah ne sme biti politično aktiven. Povedal je tudi, da je že dal navodilo tudi šolskim nadzornikom, da naj službena mesta urada, torej ravnateljstva opozorijo na prepoved vsakršne propagande. Šola s to akcijo nima nobenega opravka, je dejal Kir-cher. Še vedno čakamo na to, da bo šolska oblast po strokovno pedagoški plati zavrnila nakane za šolski apartheid. Prepoved propagande na šolah Kapelski socialisti proti ločevanju šol PREBERITE na strani 2 Ločevanje šol pomeni ukinjanje šot 3 Seminar za pevce in pevovodje na Radišah 4 V strokovni šoli v Šentpetru deluje slovenski literarni krožek 5 Brnca: Po 30 letih spet domača igra 6 Književni vestnik 8 Nepozabni Sarajevo 'n reakcije „Nikoli ne moremo dopustiti, da bi nas tiščali v geto, da bi razdvajali naše otroke v šoli. Prosim, da zastavite vse sile, da do tega — za nas vse — neznosnega položaja ne bo prišlo", tako je zadnji petek zaključil svoj govor Peter Kuchar na občnem zboru krajevne organizacije socialistične stranke v Železni Kapli. Dobil je močen aplavz, javili pa so se še drugi in se zoperstavili zahtevam svobodnjaške stranke in KHD-ja. Soglasno mnenje je bilo: omenjeni ljudske referendum je treba jasno zavrniti! V kratkem razgovoru po zborovanju nam je Peter Kuchar povedal kakšno vzdušje je bilo na tem zboru socialistov v Železni Kapli. Zupan Albin Juvan je v poročilu o delovanju stranke, omenil tudi težak gospodarski položaj občine ter okraja Velikovec, kjer je socialistična stranka pri zadnjih volitvah v deželnem me- rilu izgubila najmanj glasov. Predsednik deželnega zbora Josef Schantl, ki je govoril o aktualnem političnem in gospodarskem položaju v Avstriji in na Koroškem, se je v zadnji točki dotaknil tudi manjšinskega vprašanja in dejal, da se tukaj ne more strinjati z Jorgom Haiderjem, katerega zahteve začenjajo ponovni narodnostni boj. Povedal je tudi njemu znan primer iz neke šole, kjer je ločitev šolarjev na dva razreda, ki je prizadela tudi dva najboljša prijatelja, ustvarila hud prepad med tema dvema fantoma. Dejal je, da socialisti tukaj ne morejo podpirati Haiderja. Dodal pa je še, da žal tudi Slovenci niso podprli stranko, tako da je Hanzi Ogris iz Bilčovsa le za 600 glasov zgrešil mandat. V svojem govoru je Schantl pozval svoje tovariše, naj sami ustvarjajo javno mnenje, tudi tam, kjer bodo čutili najprej odpor, povsod je treba zastopati stranko in biti odkrit demokrat. To je Petra Kucharja, ki je bil ta večer počaščen za svoje 25-letno članstvo v stranki, še bolj vzpodbudilo, da se je znotraj stranke zavzel za jasno stališče proti načrtom svobodnjakov in „heimatdiensta". Opozoril je na gospodarsko zapostavljenost najjužnejše koroške občine, ki so ji pred leti enostavno pobrali železnico in ki razen tovarne celuloze „Obir" nima večjega industrijskega podjetja. Opozoril je tudi na požrtvovalno delo nekaterih slovenskih mož, ki so z velikimi žrtvami pomagali graditi turistično infrastrukturo. Razvojne možnosti za občino pa obstajajo le tedaj, če bo mogoče ohraniti dosedanjo enotnost. Pridružil se mu je tudi bivši župan Lubas, ki je dejal, da za socialdemokrate tukaj ni dvoma, da morajo jasno zavrniti ljudski referendum, ker vnaša nov nemir po vseh teh letih, v katerih je bilo mogoče zgraditi miroljubno bazo za sožitje. Posveti o šolstvu Prizadevanja za ohranitev dvojezičnega šolstva in za njegovo izboljšanje so bila v torek v središču seje upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij. Odborniki so najprej poslušali izčrpna poročila dr. Avguština Maileja in Teodorja Domeja in nato tudi sami razpravljali o delu ZSO na tem področju. Kot je med drugim dejal Avguštin Malle, so bili koroški Slovenci v preteklosti včasih premalo pozorni predvsem glede daljnosežnosti tri-strankarskega sporazuma, ki je prvič dal na šolskem področju svobodnjakom veliko vplivno moč. Malle se je podrobno bavil tudi z zakonskimi predlogi svobodnjakov in heimatdien-sta in njihova določila ilustrativno razčlenil glede na celotni šolski sistem v Avstriji. Teodor Domej pa je njegova strokovna izvajanja dopolnil s pregledom posledic, ki bi jih uresničitev teh zakonov imela, predvsem tudi glede na prijave k dvojezičnemu pouku. Medtem je Klub slovenskih študentov in študentk že začel s podpisno akcijo „proti apartheidu v Avstriji". Včeraj zvečer pa sta slovenski osrednji organizaciji pripravili skupen posvet svojih odbornikov in zaupnikov, kjer so razpravljali o potrebnih korakih proti spremembi sedanje ureditve osnovnega šolstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Cigoj na Koroškem Včeraj in danes se je na Koroškem mudil na predstavitvenem obisku novi predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja prj republiški konferenci SZDL Slovenije Štefan Cigoj v spremstvu tajnice komisije Eve Godine. Cigoj se je včeraj dopoldne na sedežu ZSO pogovarjal s predstavniki Zveze slovenskih organizacij, ki so ga informirali o tekočem dogajanju. Isti dan si je ogledal nekatere ustanove koroških Slovencev, med drugim zadrugo v Pliberku in posojilnico v Zvabeku, ter obiskal tudi tovarno celuloze na Rebrci. V petek so sledili razgovori na Narodnem svetu koroških Slovencev in obisk nekaterih slovenskih ustanov v Celovcu in v Rožu. Enostavna enačba Zače/ se je ve/iki /ov na kr:vce. Kdo je kriv za o/impijski f:asko avstrijskih smačarjev? Smačarji sami, trenerji, serviserji, pomanjkljiva priprava? Nekateri so krivce že našli. Nekateri že vedo, koma je treka pred/o-žiti račan. Kr:v je seveda Sarajevo, ki je že enkrat Avstriji kroji/ asodo. Kriv je jagos/ovanski tisk, kriv je komanisfični režim, krivi so žvižgi ka/kanskih Rosancev. Enostavna enačka, ma/o preveč enostavna. Toda tako se de/a po/iti-ka v državi, kjer je za tisk izgaka o/impijske meda/je naciona/na katastrofa. Kjer edino dokitnik ko/ajne postane „rešite/j naroda". Toda enačka se izide. A/nožična histerija astvarjena s senzaciona/istič-nim napihovanjem postranskih de-; tai/ov in z/ohotnim komentiranjem je tista krozga, iz katere rastejo predsodki in iz katere naciona/istične si/e kahajo svojo jaho. Konkreten primer? Rojda zaradi žvižgov v Sarajeva neka ženska na Garah ne ko več govori/a s/ovensko. Da ni ta ime/ koroški tisk svoje pr-stevmes/ p. w. Dobesedno Zbor teh, ki sobrez glasu, potrebuje soiiste! Tomažič f nedelji, 79. 2. 7954 „Heinrich Boli se je nekoč vpraša!, kakšen bi kaj bi! videti svet, če bi kristjani vzeli evange!ij resno. Na Koroškem je 504.655 kristjanov. Tako rad bi verje!, da je to v vprašanju dvojezičnega šolstva pomembno. Kaj bi biio, če bi se eden, dva, deset, sto, da ne govorim o tisočih, vmeša!i v to vprašanje in njih meriio ne bi bi! votilni termin, temveč evangehj?! Tako matodušni smo, da se še smejimo ne več nad takšno zamislijo, kaj šele da bi jih dregnili in vprašali — tiste stotisoče kristjane v deželi. Kje je glas Slovenskega pastoralnega odbora, kje tisti Nemško- slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije? Zbor teh, ki so v deželi brez glasu, bi takšne soliste zdaj nujno potreboval." Manjšinski šoiski zakon izboljšati Karntner AircEenzeitnng, 79. 2. 7954 „ ... stellt die ACUS (Arbeitsge-meinschaft Christentum und Sozialis-mus) Karnten fest, dalš sveder der Gesetzesantrag des Klubs der frei-heitlichen Abgeordneten im Karntner Landtag noch das vom Karntner Hei-matdienst eingeleitete Volksbegehren zu einer befriedigenden Losung des Slowenischunterrichts im gemischt-sprachigen Gebiet in Karnten ftihren konnen. (. . .) Die ACUS (Arbeitsgemeinschaft Christentum und Sozialismus) ist der Auffassung, daS das Minderheiten-schulgesetz in seiner derzeitigen Fas-sung nach einem lange wahrenden Diskussionsprozefš zustande kam und gute Voraussetzungen fiir eine be-friedigende Regelung des slowenischen Schulwesens in Karnten bietet. Not-wendige Veranderungen konnen durchaus im Rahmen der Bestimmun-gen dieses Gesetzes beriicksichtigt wer-den. Daruber hinaus ist dafur zu sor-gen, dalš seitens der osterreichischen Bundesregierung das gesamte Bil-dungswesen der Minderheiten in Osterreich iiberpruft wird und Mog-lichkeiten einer verstarkten Forderung erwogen werden." Slovenskim otrokom grozijo rezervati Z?aršwa Goričar v DELU „ Slovenskim otrokom torej grozijo rezervati. Ne sicer takšni, kot so jih uredili Indijancem po obeh Amerikah, vendar — če upoštevamo peklenske želje po raznarodovanju in germanizaciji — nekaj podobnega. Samo da čez nekaj let naši na Koroškem ne bodo šivali mokasinov, ampak morda znali tisto: an, ban, pet podgan . . . Kolikor ne bo v Avstriji zmagal zdrav razum. Tisti, ki v tej demokratični deželi že zdaj v zasmeh heimatdienstu in Haiderju odmeva po nekaterih uglednih časopisih in revijah." Starši nimajo pravice zahtevati čisto nemške šole Dr. Woi/gang Afaj/rEo/er-GrMenšmN f Kleine Zeitnng, 77. 2. 7954 „Die Eltern haben nach dem Min-derheitenschulgesetz nicht das Recht, rein deutsche Schulen zu verlangen. (. . .) Rein deutsche Schulen in die-sem Gebiet hatten zur Folge, dalš slo-wenisch Lernende slowenische Schulen bekommen mulšten. Das ware eine Trennung der Kinder oft quer durch die Familien. Auf sveite Sicht gesehen hatte es eine nationale Polarisierung zur Folge. (. ..) Die Minderheit hatte es in der Hand, getrennte Schulen zu verlangen. Sie hat das bisher be-wulšt nicht gewollt. Wir sollten diese Entscheidung der Minderheit akzep-tieren, zumal die Lernerfolge der zweisprachigen Schulen nicht von de-nen im iibrigen dsterreich abweichen. FPd-Antrag und Volksbegehren wen-den sich gegen die Vorstellungen der Minderheit. Ich zweifle nicht, dafš das Volksbegehren von der Mehrheit der Karntner eine geniigende Unter-stiitzung erhalt. Ich werde es nicht unterstiitzen." Ločevanje šot pomeni ukinjanje šot Nemškonacionalne sile s svojo zahtevo po ločenih šolah ali razredih nadaljujejo politiko, ki škoduje prebivalstvu obmejnega in narodnostno mešanega ozemlja. Da jim gre edinole za nemškonacio-nalno politiko na škodo tako nemškega kot slovenskega prebivalstva obmejnega ozemlja, so dokazale tudi v zadnjih letih že večkrat. Tako na primer v gospodarski politiki Heimatdienst in FPG najbolj glasno nasprotujeta pogodbi o gospodarskem sodelovanju ob meji. Spomnimo se lahko tudi delovanja teh sil proti Gorenju v Pliberku ali tovarni celuloze Obir na Rebrci itd. UKINJANJE ŠOL POMENI SIROMAŠENJE PODROČJA Poleg kršitev določil avstrijske ustave, avstrijske državne pogodbe, mednarodnopravnih določil in avstrijske šolske zakonodaje, bi uresničitev zahteve po ločenih šolah ali razredih na narodnostno mešanem ozemlju pomenila večkratno poslabšanje sedanje ureditve. Za glavno zahtevo se skriva namreč še dolg rep drugih negativnih posledic. Zahteva po ločitvi šolarjev ne podpihuje le narodnostnega boja proti Slovencem na Koroškem, temveč načrtuje in pospešuje siromašenje podeželskih krajev in celotnega obmejnega področja. Koroški Heimatdienst, FPd in drugi, ki čakajo križem rok na nadaljnji razplet na področju osnovnega šolstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške, ogrožajo obstoj številnih šol. Koroški Heimatdienst in njegovi somišljeniki s tem tudi ogrožajo številna delovna mesta učiteljev. Na Koroškem je mnogo podeželskih šol, ki imajo razmeroma malo šolarjev. V tej situaciji bi delitev šol ali razredov večinoma pomenila tudi njihovo ukinitev. Nov val ukinjanja šol bi prišel nad južno Koroško. Večina eno-razrednih šol bi za vedno morala zapreti vrata. Na primer šole na Krčanjah, Komlju, Radišah, v Slovenjem Plajberku, v Žvabeku in drugod. To bi bila velika škoda za regijo, za kraj, za starše, za šolarje. Drugod po Avstriji in v drugih alpskih deželah si prizadevajo, da ohranijo čimbolj gosto šolsko mrežo tudi v obrobnih krajih. Zavedajo se namreč, da se brez šole v takih krajih ljudje hitreje in bolj pogosto odločajo za izselitev. Nemškonacionalistič-na miselnost takih argumentov noče upoštevati, ker ima druge namene in cilje. Po delitvi šol ali razredov bi se zaradi nizkega števila učencev večje število tri- ali štirirazrednih ljudskih šol moralo spremeniti v dve- eno- ali dvoraz-redni šoli. Avtomatično bi se to zgodilo v Libučah, Trušnjah, Vo-grčah, Vratih, na Suhi in še kje. Verjetno pa bi tudi v teh krajih šolo prej ali slej zaprli. BREZPOSELNOST PRI UČITELJIH OSTANE S šolo bi kraji izgubili učiteljska pa še druga delovna mesta. Torej tudi za reševanje težkega problema brezposelnosti med učitelji in brezposelnosti v celotnem področju zagovornikom ločenih šol ne gre. Lanskega oktobra je koroško učiteljsko glasilo „Der Karntner Lehrer" objavilo statistiko o nezaposlenih učiteljih na Koroškem. Okoli 400 jih je bilo brez delovnega mesta. 100 ljud-skošolskih, blizu 200 glavnošolskih, skoraj 100 učiteljev za ročno delo. V drugih avstrijskih zveznih deželah je položaj podoben. Zagovorniki ločenih šol pa se delajo, kot da bi bil problem aktualen le tam, kjer poučujejo učitelji s kvalifikacijo za dvojezično poučevanje. Tudi če bi nasprotnikom dvojezičnega šolstva uspelo pognati vse dvojezične učitelje na cesto, bi brezposelnost med učitelji ne postala nič manjša. Kampanjo za ločene šole ali razrede v učiteljske vrste in sploh med prebivalce na Koroškem vnaša in podpihuje iskro nacionalne nestrpnosti do Slovencev. Taki dejavnosti, ki prinaša poslabšanje odnosov med narodoma na Koroškem in na več ravneh škoduje vsem prebivalcem južne Koroške neglede na njihovo narodnostno pripadnost, pa moramo odločno nasprotovati. Teodor Domej SPZ pri Kappelariju in Wagnerju Novoizvoljeni izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze se je v torek pod vodstvom predsednika Tomija Ogrisa na nastopnem obisku predstavil škofu krške škofije dr. Egonu Kapel-lariju. V razgovoru, pri katerem je prisostvoval tudi generalni vikar dr. Kirchner, so predstavniki SPZ obrazložili cerkvenemu poglavarju usmeritev svoje organizacije, beseda pa je tekla tudi o sodelovanju vernikov v Slovenski prosvetni zvezi, o vprašanju ekskomunikacije ter o odnosu slovenskih duhovnikov in farnih mladin do osrednje prosvetne organizacije in do krajevnih slovenskih prosvetnih društev. Dr. Kapellari je med drugim izrazil tudi željo, da bi take razgovore nadaljevali tudi v prihodnosti. V sredo dopoldne pa se je izvršni odbor SPZ mudil na predstavitvenem obisku pri koroškem deželnem glavarju Leopoldu Wagnerju. Teme razgovora z deželnim glavarjem so bile med drugim vprašanje glasbene šole, problematika obveščanja o slovenski prosvetni dejavnosti v koroškem dnevnem tisku in vprašanje kulturne izmenjave znotraj dežele. Posebno težišče razgovora pa je tvorila tudi diskusija o aktualnih šolskih vprašanjih, kjer so predstavniki SPZ deželnemu glavarju razložili svoje poglede na ta vprašanja in izrazili svojo veliko zaskrbljenost zaradi trenutnega razvoja. Sodelovanje sosednjih regij Obisk iz Furlanije-Julijske krajine v Ceiovcu Vse kaže, da bodo predor pod Plo-čami (Plockentunnel) le gradili. Za njega je zainteresirana predvsem Fur-lanija-Julijska krajina, ki je tudi pripravljena prispevati levji delež za financiranje predora. Medtem ko je bilo doslej govora o tem, da bo italijanska stran prispevala 20 milijard lir, pa je predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Antonio Co-melli, ki se je v petek mudil na uradnem obisku na Koroškem, seznanil koroške gostitelje, da bo svoj prispevek povišala na 80 milijard lir. Avstrijska stran pa bi s svoje strani za pet let prevzela upravo predora in bi se odpovedala cestnini. Deželni glavar Wagner, ki se je s člani deželne vlade pogovarjal z močno delegacijo iz sosedne dežele, je imenoval to napoved zgodovinsko, saj bi realizacija projekta odprla pot na jug. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti, da gre predvsem za vrata, za katera so na eni strani zainteresirana predvsem zgornjeitalijanska pristanišča s Trstom, Tržičem in Porto Nogarom na čelu, na drugi strani pa gospodarski krogi predvsem v zahodni Nemčiji. Hkrati pa bi tak predor brez dvoma nekje predstavljal tudi konkurenco načrtovanemu karavanškemu predoru oziroma pristaniščem na severnem Jadranu, saj bi prometne tokove iz severa usmerjal v italijanske luke. Pri obisku Comellija pa je seveda šlo še za druge zadeve, ki so pomembne za obe sosedni regiji, ki sta po besedah Wagnerja med prvimi v centralnoevropskem prostoru glede sosedske politike. Glede avtoceste skozi Kanalsko dolino so ugotovili zadovoljivo napredovanje, saj se bosta oba konca z italijanske in avstrijske strani združila leta 1986. Dvotirna izgradnja železnice pa bo zaradi tehničnih problemov trajala še nekje do konca desetletja. Aktualno je bilo seveda tudi odpravljanje zastojev na meji, govorili so o intenziviranju sejemskih kontaktov in o koriščanju pristaniških naprav, ki ga bo dvotirna izgradnja železnice brez dvoma pospešila. Pomemben pa je še velik projekt zimskošportnega centra, ki naj bi na tromeji zajel tako Koroško in Furla-nijo-Julijsko krajino kot tudi Slovenijo. Okoli Trbiža in v Karnijskih Alpah bi polagoma zgradili zimsko turistično središče, ki naj bi privlačilo goste iz vse Evrope, če že ne iz vsega sveta. Posebno atraktiven pa naj bi postal tak center s tem, da bi bil kombiniran s prosto carinsko cono. O tem bo Comelli poročal tudi na sestanku delovne skupnosti Alpe Adria 9. marca v Trstu. Comelli, ki je predsednik te delovne skupnosti, se je pred svojim obiskom na Koroškem mudil tudi na Hrvaškem in v Sloveniji, kjer se je prav-tako prizadeval za skupno politiko v tem ..nevralgičnem delu Evrope". Zemljarič pri porabskih Slovencih Predsednik slovenske vlade Janez Zemljarič, ki se je minuli petek mudil na obisku v Železni županiji na Madžarskem, je obiskal tudi slovensko šolo v Gornjem Seniku. V razgovorih z madžarskimi gostitelji v Monoštru je tekla beseda predvsem o gospodarskem sodelovanju, obravnavali pa so seveda tudi položaj madžarske manjšine v Sloveniji ter porabskih Slovencev na Madžarskem. Več oddaj za Porabce V področnem studiu v Gyoru so pred kratkim povečali obseg slovenskih oddaj, ki so namenjene porab-skim Slovencem. Leta 1979 so začeli s petnajstminutnimi oddajami enkrat mesečno, zdaj bodo Porabci lahko poslušali petnajstminutno oddajo vsako nedeljo, aprila pa bodo čas oddaj razširili na pol ure tedensko. Porabski Slovenci v Cankarjevem domu Podobno kot pred dvemi leti koroški Slovenci in lansko leto Slovenci iz Italije se bodo letos 16. in 17. marca v ljubljanskem Cankarjevem domu predstaviti porabski Slovenci. Poleg pogovora o aktualnih vprašanjih slovenske narodnosti na Madžarskem (tam živi okoli štiri tisoč Slovencev) in razstave ljudske obrti bo najpomembnejša programska točka nastop porabskih kulturnih skupin. Ogled dvojezičnega šolstva v Pomurju Koroški šolniki so videii: Važna je funkcionalna in obojestranska dvojezičnost Pretekli četrtek in petek je skupina vodilnih uradnikov deželnega šolskega sveta za Koroško, dvojezičnih učiteljev in sodelavcev obeh slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem obiskala Pomurje in se tam seznanila z dvojezičnim slovensko-madžarskim osnovnim in srednjim šolstvom. Na ogled dvojezičnega šolstva v Pomurju so vabili šolski odbor osrednjih organizacij, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu in Zavod za šolstvo SR Slovenije. Osnovne informacije o občini Lendava je udeležencem dala Marija Ha-još, ki je povedala, da madžarska narodnost živi v 22 naseljih občine. To področje je z občinskim statutom opredeljeno kot dvojezično. Hajoševa je rekla, da daje osnovo za sožitje dvojezična vzgoja v vrtcih in šolah, ki je uveljavljena tudi v vseh državnih inštitucijah, v gospodarstvu in v kulturi. Govoriti o Madžarih v občinah Lendava in Murska Sobota pomeni govoriti o funkcionalni dvojezičnosti, ko vsak govori v svojem jeziku, pa ga drugi razume, je dejal Ferenc Ha-još. Kot v šoli je dvojezičnost uveljavljena v vsem javnem in družbenem življenju. Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje madžarske narodnosti sodeluje pri vseh ukrepih, ki zadevajo madžarsko narodnost. Tako je sodelovala pri snovanju zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, zdaj pa sodeluje pri njegovem uveljavljanju in izvajanju. Hajoš je poudaril pomen dvojezične vzgoje v vrtcih in pomembnost obvezne dvoletne male šole za madžarsko narodnost, ki dajeta dvostranski dvojezičnosti prve osnove in šele omogočata smiselno dvojezično šolanje. Milena Markič z republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je obrazložila dvojezični šolski sistem v Pomurju in v tej zvezi tudi ..central-ne šole", torej obliko popolnoma organizirane osemletke, ki ima podruž- nične šole. V kratkih besedah je predstavila območje dvojezične šole in dala nekaj osnovnih podatkov iz šolske statistike. Medtem ko je v Pomurju uveljavljeno načelo dvojezičnosti, pa ima italijanska narodnost v Sloveniji zaradi mednarodnega in zgodovinskega razvoja svoje šole. Na slovenskih šolah tega območja je za Slovence obvezen pouk italijanščine, učenci pa se seznanjajo tudi z italijansko kulturo in zgodovino. Ta ..nacionalni program" velja na Obali in v Pomurju tako za učence večinskega naroda kot za učence narodnosti. Število učencev na razred je v šolah za manjšino za tretjino manjše, vendar imajo učenci nekoliko višje število tedenskih ur. Koroška delegacija si je ogledala potek dvojezičnega pouka na osemletki, torej na osnovni šoli in na srednji šoli, videla pa je tudi, kako se v vrtcu pričenja z dvojezičnostjo. Obisk na posameznih šolah, kjer so bili udeleženci povsod prijazno sprejeti, je pokazal, kako se dvojezičnost v šoli prakticira. V pogovorih z učitelji in drugimi pedagoškimi delavci so Korošci dobili poglobljen vpogled v šolsko dvojezičnost. Njihova vprašanja so se nanašala v prvi vrsti na samo organizacijo pouka, potem na predmetnik, na pouk posameznih predmetov, na individualni in diferencirani pouk, pa tudi na učila in učne pripomočke. Obisk je gotovo prispeva! k boljšemu poznavanju dvojezičnega osnovnega in srednjega šolstva v Pomurju in k boljšemu medsebojnemu spoznavanju vseh, ki na Koroškem ali razmišljajo o možnem razvoju šolstva za slovensko narodno skupnost ali pa to šolstvo sooblikujejo in izvajajo šolske zakone. To sicer ni bil prvi namen obiska v Pomurju, gotovo pa tudi ne zadnji. Le z dobrim spoznavanjem položaja na drugih območjih 'n s stalnim pogovorom vseh prizadetih bo tudi na Koroškem mogoč razvoj, kakršnega v interesu učencev želimo vsi. Zato je oblika neuradnih kontaktov med vsemi prizadetimi nujna tudi v bodoče. drma Pevec naj je tudi igralec Seminar SPZ za pevce in pevovodje na Radišah „Vsi se postavite v krog, c!a se boste videti in siišaii", je dejat Janko Jezovšek na nedeijskem seminarju za pevce in pevovodje na Radišah, ki ga je priredita Siovenska prosvetna zveza. „Podajte si roke in zaprite oči, vsak zapoje svoj gias. Ko poješ moraš čutiti kaj drugi detajo" je nadatjeva! pevski animator, zborovodja in igratec Jezovšek, ter raztagat kako važna je medsebojna komunikacija med čla-ni zbora, „če hočemo, da bomo pesem skupno tako interpretirati, da jo bo razumet tudi postušatec." Pevci so se potagoma uživeii, dobiti občutek, da res še več zmorejo in marsikdo je po peturnem seminarju imet ietjo, da se še enkrat udeteži takšnega seminarja. Stovenska prosvetna zveza je s sobotnim seminarjem za pepovod-je in z nedeljskim seminarjem za pevce in pevovodje začela z dodatnim šolanjem na zborovskem odseku, ki je najbolj razgibano področje slovenske kulturne ustvar-jatnosti na Koroškem. „Nujno je potrebno, da se brigamo za razvoj naše pevske kulture" je v svojem uvodnem referatu za pevovodje dejal študent Roman Verdel. Pevovodje pa se v zadnjih letih zaradi preobremenjenosti in drugih vzrokov niso udeležili pevovodskih tečajev v Sloveniji. Zato se Slovenska prosvetna zveza sedaj trudi na koroških tleh izgraditi redno šolanje voditeljev zborov. V začetku pa je bilo treba govoriti sploh o osnovnih problemih pevovodij in pevcev, čeprav so ti problemi vsakemu posamezniku precej znani. O probtemih v zboru ,.Od zborovodje je odvisno, kakšen dostop ima posamezen pevec do petja", je začetka poudaril Roman Verdel, ki sam vodi boroveljski moški zbor in zbor graških študentov. Orisal je položaj zborovodij, ki delajo večinoma zgolj iz idealizma in ugotovil, da vsi dirigenti kljub vsej vnemi vsem svojim nalogam niso kos. Govoril je o potrebi dodatnega šolanja dirigentov, da bodo bolje v stanju nuditi kaj novega, kar bi situaciji bolje ustrezalo. Precej pa je povedal tudi na račun discipline pevcev, ki se ponekod upirajo dihalnim in gla- sovnim vajam, čeprav je to v veliki meri podlaga za kvaliteto petja. Saj redno vadi tudi vsak, ki igra instrument. Omenil je zamujanje, oz. izpuščanje vaj, kritiziral je nekatere soliste, ki se izpostavljajo in si enostavno dovolijo več. Za pevovodje je včasih težko izbrati pravo pesem, ker je na Ko- Janko Jezovšek je skuša! zmobill-zirati vse sposobnosti pevcev roškem na razpolago premalo materiala, deloma pa obstoja tudi tendenca peti iste pesmi. Mankajo pa tudi dolgoročnejši načrti za pevsko delo zborov. Zboljšanje bo potrebno tudi pri izgovorjavi besedila pesmi, tako v pismeni in narečni obliki kot tudi pri tujih jezikih. Verdel pa se je v svojem referatu dotaknil tudi problemov, ki nastajajo med mlajšimi in starejšimi pevci, prav tako pa pri integraciji novih pevcev, ka- terim posvečamo premalo pozornosti in časa. V živahni diskusiji je sodelovalo vseh 12 pevovodij in nekaj pevcev, saj je bil uvod zelo konkreten. Dirigenti so izraziii željo, po seminarjih, na katerih bi strokovnjaki vadili z navzočimi pevci in dirigenti. Slovenska prosvetna zveza pa je ustanovila že krožek 5 dirigentov, ki bodo pripravljali konkretne pristope in vaje za zborovodje, srečavali pa se bodo reginonalno (npr. vsi rožanski itd.). Posveta se je udeležil tudi Janko Jezovšek, ki se teh problemov ne loti zgolj iz ozkega glasbenega strokovnega stališča, ki skuša v pevsko dejavnost pritegniti celotnega človeka, zbuditi v njemu vse energije. V svojem razglabljanju se je izrekel predvsem za samostojno pot pri izobraževalnih tečajih pevovodskih kadrov in pevcev. Kar delaš moraš delati zavestno „Pevec, ki je od vratu navzdol mrtev, poslušalcu ne more posredovati kaj sam čuti in misli," je Jezovšek govoril v nedeljo pevcem mešanima zboroma iz Radiš in Kot-mare vasi. Potrdil je, da je treba dihati s prepono, zato pa je treba sedeti zravnano ne skrčeno in krčevito. Pevcem pa je z vsem svojim prepričanjem in znanjem, z vso svojo mimiko in sproščeno igralsko sposobnostjo dopovedoval, da naj ne pojejo suhoparno in harmonično note, temveč naj so tudi igralci. Poslušalec mora iz pesmi slišati, kaj se v njem dogaja. Basi morajo zelo živo in bobneče zapeti tisto pasažo, v kateri rohnijo valovi ob skalovje, je ob interpretaciji pesmi „Na bregu" prepričljivo dopovedoval. In zadalo je. Bolj si je treba zamisliti v besedilo, posebno tam, kjer je melodija zelo enostavna. Kar delaš, moraš delati zavestno je spet in spet govoril pevcem in z občuteno spremljavo na klavirju potrjeval svoje besede. 9 O bolnem očetu je razmišljal, kdo ima sploh koristi od njegovega obilnega znoja pri celoživljenjskem garanju. Ob očetu prijatelja, doživ-ijenjskem hlapcu in pastirju, ki je peresa namenja sliki ideološkega omrežja, ki še obvladuje vas. O božiču pravi, da gre za praznik, s katerim mu katoliška cerkev sleherno leto nastavlja nož (70). Mati mu kupi darilce, radio pa oddaja ganljive zgodbe, o skrbi za zgubljene ljudi. in prepeva le: „Pij, pij, bratec le pij, pusti skrbi doma, naj veter sveže zaveje skozi tepi Buchenvvald" (170). Vendar ti ljudje so različni od tistih sivih ljudi z njihovo krivdo. Medtem ko buhti izkoriščanje delavk pri veletrgovcu in pride celo ROK ARIH Pripovedi o odstranjujočih In odmirajočih vaseh živel bodisi na planini z živino ali v hlevu in dninarski materi in njih ubornem domovanju, je pomislil, kako da se pri njih nikoli ni ustavi! ne deželni glavar, ne zvezni poslanec niti ne župan, da bi se zanimal, kako je pravzaprav z njimi in njihovo revščino (112). Čeprav mimogrede pomisli, da ga beseda domovina navaja na dom, in da je hkrati veselega a tudi resnega pomena — Franc Innerhofer nikakor ne hodi v smeri kakršnegakoli domačijstva (Heimatdichtung), temveč ravno tem idejam in ideološki sestavini nasproti. Položaj kmečkega delavca označuje tudi v primerjavi z delavcem v industriji, saj se je že „zmeraj jezil, ko je v nedeljah odprl hlevske duri, kako so se drugi zunaj tiščali v svo-i'h nedeljskih obiačilih. Pomisli! sem, da predstavniki Kmetijskega 'n gozdnega sindikata niso nikdar Prodrli v notranjost kateregakoli hieva in so se prekleto slabo pobrigali za te ljudi (kmečke deiavce) in so tiščaii gobec, da bi še naprej nemoteno lahko sedeli v svojih pisarnah." (52) Kar precej svojega pisateljskega K temu sodijo še pesmi, vonj kadila, venček nad svečami, goreče sveče, okras, napet} obrazi in tako naprej. še v času vajenstva hodi ob nedeljah v cerkev iz lastne nemoči, da ne bi bil čisto zapuščen (73), ob velikonočni spovedi pa se mu upira duhovnika vsiljivost ob vprašanjih, kako spolno živi (94-95). Cerkev v svojih listih skrbi za kritiko filmov (143), medtem ko bi on mladi delavec mimogrede le rad zvedel, kaj počne na primer papež (174). Spet se srečamo s samomorom šestnajstletne hčerke gorskega kmeta; njenega novorojenca so našli v greznici, pa delavca srednjih let, ki se je pehal in delal celo v tujini (68, 80). Med ljudmi se ohranja nacistična miselnost, že otroci zvedo za pošastne zločine nad ukrajinskim dekletom, a zločinci žive naprej nekaznovani. Deželo prevzema konzumna mrzlica: gostilniška hči bi kar mimogrede pokomzumirala gosta (182). Dežela gradi in podira vse za nemškega turista, ki prihaja v čredah do štrajka, se v bistvu med delavskim razredom nič ne godi. Vajenci popivajo, krmijo z novci glasbene skrinjice, prepevajo popevke, ljubijo v nevšečnih okoliščinah in se v njih budi komaj manj zavesten, a vendar le odpor in razmislek o razlikah med podjetnikom in delavcem. Tu in tam, kdo kaj pove o izkoriščanju kapitalistov, medtem ko vsi vedo te za nekaj komunistov, za šoferja voznika na daljše razdalje in za tiste iz barak. Upornost se zbudi pri vajencu v času zadnjega tečja, ko mora to obdobje preživeti v internatu pod nasilnim vzgojnim osobjem. Naposled vendarle opravi svoj strokovni izpit in se znajde v fabriki. Skoraj neznan in nem kakor gastarbeiter, tudi v razpadajoči hiši na pričnah kakor delavec v tujini. Le njegovo tehnično znanje, ročnost varilca mu prineseta nekaj novcev na uro in boljše stanovanje. Innerhofer konča, roman s koncem izseka in razmislekom, da so nekoga odpustili, sam pa je prišel na njegovo mesto. Malce drugače, kakor je bila Aha- g ) SŠ3 Veliki krog pevcev na Radišah. Ob dobri komunikaciji v zboru se razvija tudi kvaliteta zbora. Občni zbor „Bi!ke" v Bilčovsu Z nedeljskim občnim zborom so člani Slovenskega prosvetnega društva „Bitka" v BUčovsu ob dobri ude-iežbi zaključiti enoletno delovno obdobje od zadnjega občnega zbora ter zastavili smernice za bodoče delo. Z novo klubsko sobo nad novo urejeno Posojilnico so bilčovski prosvetaši v minulem letu imeli dobre izkušnje, vsak ve kje so „doma" in zelo pripravna je za vaje in manjše prireditve. Obžalujejo pa tudi veliko izgubo, nepričakovano je umrl dolgoletni predsednik Gašper Ogris-Martič, ki ga sedaj nasleduje Rupi Reichmann iz Moščenice pri Bilčovsu. Po pevskem pozdravu moškega pevskega zbora je predstavil prosvetno delovanje „Bilke" Rupi Reich- ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA V CELOVCU vabi na OBČNI ZBOR ki bo v četrtek, dne 8. marca 1984 s pričetkom ob 13.00 uri v prostorih Mladinskega doma SŠD v Celovcu, Miksch-allee 4. Občni zbor bo po stari tradiciji tudi tokrat ob mednarodnem dnevu žena, borbenem dnevu naprednih žensk vsega sveta. Ženske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju! Odbor Soprireditetj: Slovensko šolsko društvo čeva pot v Prežihovi Jamnici med delavci, a vendar mladi Avstrijec trdno vstraja tudi na družbeni analizi. Kakšen trenutek se zdi morebiti njegov slog suhoparen, a ni. Za sklep: človeku naposled ne more biti žal, če ga ponese s seboj lepo branje in to lahko vsaj zase zapišem in povem, o knjigah, o katerih sem se razpisal. Vsi trije pisatelji pa seveda nikakor niso neznani. Mogoče je zanimivo, da je v prvi polovici leta veliki francoski ugledni časnik „Le Monde" v svoji književni prilogi (20. maja 1983) s zapisnikom J. L. Mambresa vpraševal, za kaj pravzaprav gre, ali gre za avstrijsko književnost, o kateri so se nedavno pogovarjati v Parizu na avstrijskem inštitutu? Vsekakor da gre za odbrano izbrano mesto, pa čeprav ni ta književnost zmogla in potrditi svoje istosti. Tako je založba Residenz, je zapisal francoski poročevalec, poslala v nasprotju s težnjami, kjer se Kafka in Handke prikazujeta kot docela vključena v nemško območje — v Pariz vrsto pisateljev: Bayra, Frischmuttovo, Innerhoferja, Jonkeja, Kolleritscha in koroškega Siovenca Lipuša. Brali so odlomke svojih del in omenjali tudi posebno avstrijsko varianto v književnosti. Zanimivo, vsekakor verjetno, čustveno upravičeno in podložno, kakor je sleherna beseda, če gre za stvar-jalno rabo pač lahko izvirna, tako tudi skupina besed in sporočilo ali izpoved, ki jo omogoča. (Roncc) mann, še kot tajnik starega odbora. Od zadnjega občnega zbora 7. januarja 1983 je društvo organiziralo 20 domačih nastopov oz. gostovanj. Tako so domači igralci predvajali igri „Ni res, pa le verjamem" v Bilčovsu, gostovali pa so z njo v Rožeku in v Slovenjem Plajberku. Najmlajši člani društva so se pridno pripravljali za materinsko proslavo, pevska zbora pa sta julija meseca sodelovala na tradicionalnem kulturnem večeru. O urejevanju rojstev je predaval mladi zdravnik dr. Franc Wutti, društvo pa je sodelovalo tudi na Rožanskem izobraževalnem tednu. Kot goste so v Bilčovsu lani pozdravili lutkovne igralce Koroške dijaške zveze ter igralsko skupino kulturnega društva „Vesna" iz Križa pri Trstu. Vrhu tega goji „Bilka" tudi stike s Slovenskim kulturnim društvom „France Prešern" v Boljuncu. Ne samo udeležba 80 članov društva (veliko mladih), tudi razvejana glasbena in igralska dejavnost priča o mladostnem zagonu bilčovskih pro-svetašev. V okviru društva deluje mešani pevski zbor pod vodstvom Urha Kassla, moški pevski zbor, ki ga vodita Joško Boštjančič in Mirko Lausegger ter obnovljena igralska skupina, ki jo usmerjata Tomi Gas-ser in Antonija Lesjak. Ne smemo pa pozabiti tudi otroški zbor, ki pod vodstvom Micke Mischkulnig in Uršule Filipič deluje v društvenem in cerkvenem okviru (kar seveda velja tudi za oba zbora). Delovanje teh skupin se bo po občnem zboru razvijalo sedaj pod okriljem novo sestavljenega odbora, ki mu predseduje Rupi Reichmann. Predsednikova namestnika sta mag. Anica Gasser in Franci Krušic, tajniške posle bosta vodili Rina Kropivnik in Cilka Mischkulnig, za blagajničarja pa sta bila izvoljena Gregor Reichmann in Štefan Schellander. Dobre izkušnje pa so v Bilčovsu napravili z delovanjem posameznih referentov, ki skupaj z odborom razvijajo dejavnost. Kot referenti so bili na občnem zboru potrjeni oz. izvo-ljenii Hani Ogris in Rupert Gasser (mešani zbor), Marjan Einspieler in Toni Lausegger (moški zbor, Tomi Gasser (igralska skupina), Herbert Seher in Maria Kruschitz (izobraževanje odraslih), Hanzi Reichmann, Milan Kropivnik in Micka Mischkulnig (mladinsko delo in šport) ter Monika Gasser in Gašper Ogris-Martič (glasbena šola). Ob navzočnosti predsednika SPZ, Tomija Ogrisa, in drugih gostov se je razvila živahna diskusija, v kateri je bilo govora tudi o tem, da je treba v prosvetnem delu iskati in uresničevati nove ideje in s tem zainteresirati in pritegniti tudi mladino. Izražeha je bila kritika, da je premalo zbranega materiala za materinske proslave. Povedano pa je bilo, da bo ob gostovanjih igralskih skupin treba občinstvo prej bolj točno seznaniti z vsebino iger, da ne trenutno že spet vadi za novo veseloigro „Po-slednji mož", ki bo na sporedu 11. marca. Ker so se obnesle redne seje na prvo nedeljo v mesecu (po drugi maši), bodo v bodoče te seje za vsakega dostopne. Novi predsednik Rupi Reichmann se je zahvalil občini, Slovenski prosvetni zvezi in koroški deželni vladi za finančne podpore. Zahvalo pa je naslovil tudi na vse vodje skupin ter na učitelje ljudske šole, ki pomagajo pri materinski proslavi. Ne nazadnje pa se je zahvalil tudi snažilki društvene sobe ter Hanziju Ogrisu-Mi-klavžu, ki brezplačno daje na razpolago dvorane za društvene prireditve. bo nepotrebnih razočaranj Domača igralska skupit 20 let južnokoroškega krožka za vzrejo pujskov Nagrada za uspešno vzrejo pujskov kmetu Kajžru v Rinkolah Dvajset [et je pretekio od tedaj, ko so kmetje na območju Ptiberka ustanoviti Južnokoroški krožek za vzrejo pujskov. Krožek je bii usta-novijen pod pokroviteijstvom Siovenske kmečke zveze v Ceivcu, ki ga je vodi) agiini tajnik inž. Biaž Singer. Tedaj še zeio aktivna Siovenska kmečka zveza je vedeia, kaj mora storiti za svoje čiane oziroma kmete. Vedeia je, da samo, če se bodo kmetje združiti v krožke, bodisi za vzrejo pujskov aii goveda, bodo tahko kijubovaii raznim pritiskom in izkoriščanju s strani raznih mešetarjev. Seveda je bila takrat še popotna celina na tem področju, ko so orati prve brazde te pobude in sejali prve zamisli delovanja tega krožka. Marsikateri kmet je bil tedaj še neverni Tomaž, ker si ni mogel predstavljati, kako bo vse to teklo. Pa kljub temu so korajžno začeli in premostili vse porodne bolečine. Škoda je le v tem, da ta krožek ni več pod ostrešjem Slovenske kmečke zveze. Pri ustanovitvi se je kmalu pokazalo, da je bila pobuda za vzrejo pujskov dobra in kmetje so bili zadovoljni z odkupom in tudi z izkupičkom. Vsekakor je moral vsak član krožka veliko investirati in se podvreči strogi kontroli. Snažnost hleva, dobra rasa in skrbno negovanje živali je končno rodilo tisto, kar so si kmetje želeli in tudi pričakovali — siguren odkup in preskrba z dobrimi plemenskimi svinjami. Krožek danes šteje 40 čla- nov, ki se dobro zavedajo, da svoje blago lahko prodajo le, če je izvrstnega oz. zdravega pokolenja. Temu južnokoroškemu krožku so sledili še drugi, tako da je danes 12 krožkov na Koroškem z 230 člani. Vzreja pujskov zahteva obilo dela in truda. Svinje morajo biti neoporečnega izvora, za kar skrbi kmetijska zbornica. Kontrola pujskov, hlevov in oštevilčenje vsakega pujska, zahteva od vsakega rejca pač vse sposobnosti in znanje. Vseh 230 rejcev se trudi, da bi bili kot krožek in tudi kot vsak posameznik čim bolje uvrščeni in otočkovani. Kriteriji krožkov in Kmetijske zbornice so zelo strogi. Vsakoletna kontrola in ocenitve zbornice vodijo tudi k temu, da je medsebojna konkurenca tudi vsako leto večja in zahteva od vsakega rejca še večjo prizadevnost. Vsak posamezni član krožka je otočkovan za svoje delo — snažnost, pleme in fizično zdravi porodi Iz šentjakobskega kraja Pol leta je minilo: v šoli, pa tudi pol leta muziciranja pri glasbeni šoli. Zato smo se 9. februarja 1984 stlačili v društveno sobo SPD „Rož" v Šentjakobu otroci, naši glasbeni učitelji — celo ravnatelj sam je hotel slišati, kaj že zmoremo — in seveda naši starši. Marsikomu so se tresla kolena, saj so nekateri nastopali prvič. Ko pa smo zapihali v flavte, povlekli harmonike in udarili na klavir, so se kolena pomirila in ušesa odprla. Mnogotero materino oko je ponosno zažarelo. Pa tudi roke niso bile brezposelne, vedno spet so navdušeno zaploskale. Najprej so zaigrali začetniki. Neverjetno, koliko so se v šestih mesecih naučili. Nato so se zvrstili večji učenci, dokler ni dvaintrideseti glasbenik — šolar 4. razreda — zaključil naš glasbeni nastop. Mlade instrumentaliste iz Sveč, Št. Janža, iz Loč in Šentjakoba je pozdravil in predstavil podgorški ravnatelj Urhej Kassl, ki skrbi za teoretični pouk naših učencev. Po nastopu smo olajšani in zadovoljni ugriznili v pripravljeno malico in odžejali suha grla. Med klepetom smo izrazili željo po večkratnem srečanju. S. V strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu so gojenke tega zavoda ustanovile slovenski literarni krožek. Pobudo za ustanovitev tega j krožka jim je dala radijska oddaja ..Spoznavajmo svet in domovino", pri kateri so gojenke tekmovale z dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. Ob tej priložnosti so izvedele, s kolikimi krožki se bavijo ti dijaki v svojem prostem času in si tako izpopolnjujejo svoje znanje na področju slovenskega jezika. Po načelu — Kar znate vi, lahko naredimo tudi mi — so se dekleta okorajžila in ustanovila slovenski literarni krožek, ki jim bo prav gotovo mnogo koristil, zlasti v bodočem poklicu, kjer je pri zaposlitvah tajnic povpraševanje po obvladanju slovenščine vedno bolj pogosto. Obvladanje slovenščine v besedi in pisavi je pravi zaklad, ki ga nima vsakdo v svoji posesti. Koliko je ljudi med nami, ki nam zavidajo, da obvladamo dva jezika. Tega se je treba zavedati in postali bomo bolj samozavestni. Literarni krožek je seveda izven šolskega pouka, to je v prostem času, kar je tudi majhna žrtev, ki pa se konec koncev prav gotovo dobro obrestuje. ter odprodani pujski. Skupno je možno zbrati 80 točk. Tisti pa, ki doseže največ točk za uspešno vzrejo pujskov, dobi temu primerno nagrado. Lansko leto je bil najbolje otočkovan z 79 točkami Janez Kaiser pd. Kajžr v Rinkolah, ki je bil tudi med ustanovitelji Južnokoroškega krožka za vzrejo pujskov. Koliko prizadevnosti, skrbi in pridnih rok je potrebno za to, pa bo vedel povedati le on sam in njegova žena. Dobiti največ točk in nagrado pa ni tako enostavno, če pomislimo, da se za to „magično" številko (80) bori kar 230 rejcev. Za nagrado je Kajžr namreč dobil od Kmetijske zbornice plemensko svinjo. Poudariti pa je še treba, da je Kajžr to nagrado dobil že tretjič in da je upravičeno lahko ponosen, da je prvi na Koroškem med rejci pujskov. Ko so pred nedavnim funkcionarji kmetijske zbornice pripeljali „živo" nagrado na dom, je bil to velik dogodek. Z muziko je ta „ži-va" nagrada morala iti nekaj poti peš, predno jo je vzorni kmetovalec prevzel in odgnal v hlev. Spremstvo, ki je pripeljalo to lepo nagrado je Kajžr povabil v hišo, kjer so ob jedači in pijači skupno proslavljali uspeh vzreje pujskov. Tudi harmonika je prispevala svoje. Vsi so bili izvrstne volje in le težko se je bilo posloviti od gostoljubne Kajž-rove domačije. K uspešnemu rejstvu in dobljeni nagradi Kajžru iskreno čestitamo z željo, da bi tudi v bodoče bit dobitnik nagrade zbornice oz. krožka. „Nagrada" pa naj mu povrže številna gnezda zdravih kočejev. ikej Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na 15-dnevno POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI preko Italije, Francije, Španije in Portugalske. Odhod bo 24. apriia 1984 ob 6.00 uri zjutraj v Celovcu. Potovanje z udobnim Sienčnikovim avtobusom z vso oskrbo stane 7.700 šiiingov. Prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasome-tergasse 10 ali po telefonu dopoldne 0 42 22 - 51 37 52, popoldne 59 37 74. Podroben spored potovanja smo že objavili v prejšnjih številkah Slovenskega vestnika. PtMREDIT VE Lutkovna predstava .ZVEZDICA ZASPANKA SELE-KOT TRADICIONALNO PUSTNO SREČANJE na „debeli četrtek" 1. 3. 1984 pri Lenčiji na Bajtišah. Prireditelj: SPD „Herman Velik" ŠENTPRIMOŽ Komedija N. V. Gogolja .ŽENITEV v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14. uri v kulturnem domu .Danica' v Šentprimožu. Gostuje: PD Jezersko. Režija: Silvo Ovsenk. Prireditelj: SPD .Danica' v Šentvidu v P. R A D I ŠE Veseloigra „JARA MEŠČANKA v nedeljo 26. 2. 1984 ob 15. uri v kulturnem domu na Radišah. Gostuje igralska skupina KD Brezje. Prireditelj: SPD „Radiše" ŠMIHEL Veseloigra ..MATURA v nedeljo 26. 2. 1984 o 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu. Nastopajo igralci PD Braslovče. GLOBASNICA PUSTOVANJE v soboto 25. 2. 1984 ob 20. uri v farnem domu v Globasnici. Nastopa tudi čarovnik. Prireditelj: Farna mladina v Globasnica. Veseloigra ,.JEFE S HRIBA *v nedeljo 26. 2. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Vogrčah Prireditelj: Farna mladina Vogrče # v nedeljo 4. 3. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: Farna mladina Pliberk Nastopajo igralci farne mladine Vogrče KONCERTI ob pevskem srečanju „Od Pliberka do Traberka " *v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri v dvorani Schwarzl v Pliberku. Spored oblikujejo: Koroški oktet, vodi Toni Ivartnik — MoPZ Šent-anelski pavri, vodi Mitja Sipek — MoPZ ..Edinost", vodi Foltej Hartman. # v soboto 25. 2. 1984 ob 19. uri v Prevaljah nastopa MePZ „Podju-na" iz Pliberka lin Suški oktet # v soboto 25. 2. 1984 ob 19. uri v kulturnem domu v Kotljah nastopa MoPZ SPD „Trta" iz Žitare vasi #v soboto 25. 2. 1984 ob 19. uri v Žerjavu nastopa MoPZ ..Edinost" iz Pliberka TINJE WV nedeljo 26. 2. 1984 ob 19.30 uri KONCERT — glasbeni in pevski nastop slovenskih študentov glasbe # V soboto 25. 2. 1984, od 9. do 17. ure in v nedeljo 26. 2. 1984, od 9. do 17. ure. V tečaju se bomo posvetili posebno in predvsem slovenskim motivom. Vodi: Ga. Anica Vrečar * v nedeljo 26. 2. 1984 ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli. Prireditelja: SPD „Zarja" v Železni Kapli in SPD „Obir" na Obirskem *v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri v ljudski šoli v Zitari vasi. Prireditelji: SPD „Trta" v Zitari vasi, SPD „Srce" v Dobrli vasi in Farna mladina v Šentlipšu Slovensko prosvetno društvo ,Dobrač' na Brnci vabi na odrsko predstavo Nikola Manzarija „Naši ljubi otroci" (komedija v treh dejanjih) v soboto 25. 2. 1984, s pričetkom ob 19.30 uri v kulturnem domu na Brnoi Nastopajo igralci domačega društva Režija: Slavica Kropivnik Pustni ples v soboto 3. 3. 1984 ob 20. uri v Kovačevi gostilni na Obirskem Igrajo: Fantje izpod Obirja Šeme, pridite po nagrade! Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem ZVABEK PUSTOVANJE v soboto 3. 3. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Zvaheku Spored: igra ..Podlaga zankonske sreče" — nastop otroške skupine, pev-skoinstrumentalne skupine, vižarjev in ansambla ..Energija" Prireditelj: KPD „Drava" v Zvabeku Čas družabnih prireditev Naša prosvetna društva v mesecu februarju plavajo na valovih družabnih prireditev, kar je seveda samo po sebi umevno, saj gre za predpustni čas. V Dvorcu pri Čimžarju je Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" v Hodišah imelo zelo uspelo družabno prireditev — Hodiški ples, katerega se je udeležilo mnogo ljudi, tako da so bili organizatorji kar zadovoljni z 9. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od sobote 10. do nedelje 18. marca 1984 Prireditelji: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi — SPD v Šentjanžu — SPD „Kočna" v Svečah — SPD „Rož" v Šentjakobu v Rožu — KD „Beter Markovič" v Ro-žeku — SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah — SPD v Borovljah — SPD „ Vrtača" v Slovenjem Plajberku — SPD „Bil-ka" v Bilčovsu. uspehom. Bila je prijetna družabnost, za katero je imel posebno zaslugo znani Planinski sekstet, ki je navdušil tako plesalce kot tudi poslušalce. Kar je treba hodiškim prosvetašem priznati je tudi uspeli srečolov, katerega glavni dobitek je bil tridnevno potovanje oziroma bivanje v Dubrovniku (za eno osebo). Ker so „hodiški plesi" vedno dobro obiskani, jih že smatramo za tradicionalno prireditev Gorjancev, kako tudi, ko pa je prizorišče v središču Gur (zahodnih). Tudi v Svečah so pustovali in to še na posebno originalen način. Prireditelj je bil Slovensko prosvetno društvo „Kočna" v Svečah, prireditev pa se je odvijala pri Adamu. Sveški prosvetaši dajo veliko na domačo glasbeno umetnost, letos pa so bili tozadevno sploh na višku. In ker so Sveče znane tudi po tem, da je tam cela vrsta akademikov, ki so poleg tega še dobri pevci in glasbeniki, se ne čudimo, da se že govori po deželi o nekakšni akademski filharmoniji v Svečah. Da Svečani znajo praznovati pustovanja in podobne prireditve, pa ni treba posebej poudarjati, in tako je bilo tudi tokrat — prijetno in veselo do jutranjih ur. Za 12. ples „Danice" pa lahko samo rečemo, da že dolgo ni bil tako dobro obiskan kot letos. To je tudi dokaz za to, če se potrudiš, da trud ni zastonj. Uverturo v 12. ples „Da-nice" je napravil domači mešani pevski zbor, zbrano publiko, med katero so bili zastopani predstavniki obeh osrednjih organizacij in avstrijski konzul v Ljubljani gospod Ciril Štern, pa je pozdravil, tokrat v „rajmah", predsednik SPD „Danica" Stanko Wakounig. Predsednik je izrekel tudi ŽELEZNA KAPLA Strokovno predavanje o socialnem vprašanju v ponedeljek, 27. 2. 1984 ob 9.30 uri v hotelu Obir v Železni Kapli Predava: dr. Roswitha Kugiitsch (Kmetijska zbornica) Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Železni Kapli OBIRSKO Koncert v soboto 25. 2. 1984 ob 19.30 uri pri Sriencu na Obirskem Nastopajo: MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč — Hanes Košutnik — Trio Oraže iz Borovelj — Obirski vižarji — Franci Pavlič, harmonika Po koncertu bodo zabavali obirski vižarji Prireditelj: Alpski kiub ŽELEZNA KAPLA Lutkovna predstava: .Zvezdica Zaspanka" v nedeljo 26. 2. 1984 ob 11. uri v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelja: SPD „Zarja" v Železni Kapli in SPD „Obir" na Obirskem VELESLALOM v soboto 3. 3. 1984 ob 14. uri na Lebiču pri Blatu. Prijave: v Posojilnici Pliberk, tel.: (0 42 35) 25 83 ali Topšport (0 42 35) 20 41 od petka 2. 3. 1984 do 17. ure Prireditelj: Športno društvo Pliberk zahvalo vsem podjetjem in drugim, ki so karkoli prispevali za srečolov. Za ples in prijetno družabnost pa je odlično skrbel Planinski sekstet, ki se je res potrudil v splošno zadovoljstvo. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za pod zob, to se pravi za jedačo in pijačo. Prav posebno pa je privlačila „koča pri Micki in Rozviti". Z veseljem je treba ugotoviti, da so na plesu Danice prišli vsi na svoj račun — mladi in stari in to je tudi tisto, kar dokazuje, da imajo šentviški prosvetaši pravi pristop do načrtovanih akcij. ROŽEK Pustna prireditev s plesom v soboto 25. 2. 1984 ob 20. uri v gostilni pri Kosi na Ravnah Prireditelj: KD „Peter Markovič" Slovensko planinsko društvo Celovec vabi v nedeljo 26. 2. 1984 na IZLET NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO Zbirališče in odhod: ob 7.30 uri od Polanca na Čememici nad Šentjakobom v Rožu STROKOVNO PREDAVANJE O SADJARSTVU # v soboto 10. 3. 1984 ob 13. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu v Rožu Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga in Slovensko prosvetno društvo „Rož" oba iz Šentjakoba v Rožu # v soboto 10. 3. 1984 ob 9. uri v gostilni Anderwald (Vožl) na Suhi Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah Predavatelj: inž. Franc Lombergar (Kmetijski zavod Maribor) V slučaju slabega vremena bo predavanje preloženo na soboto 17. 3. ob istem času in na istem kraju. ZMOTICE ZAŠČITNA SREDSTVA ZA ŽITO IN KORUZO — GNOJENJE četrtek 1. 3. 1984 ob 9.30 uri v gostilni Pranger v Zmotičah. Predavatelj: inž. Aleksander Kassl Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga na Brnci. KONCERT moškega okteta s Suhe in ansambla Korenika iz Šmihela # v nedeljo 26. 2. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Kotmari vasi Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi # v nedeljo 26. 2. 1984 ob 19.30 uri v dvorani pod cerkvijo v Šentilju Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju V pozdrav bo zapel MePZ „Moj-oej" — Miro Kemjak CELOVEC Koncert ..Koroška poje" — naša pesem in beseda v nedeljo 11. 3. 1984 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ ..Podjuna" iz Pliberka — MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu — MMZ slovenske gimnazije — MoPZ „Radiše" — Obirski ženski oktet — MoPZ KUD „Stane Žagar" iz Krope — MePZ „Rupa-Peč" iz Gorice Prireditelj: Krščanska kulturna zveza RADIŠE Drama „POT DO ZLOČINA" v nedeljo 18. 3. 1984 ob 15. uri v kulturnem domu na Radišah Nastopajo igralci domačega prosvetnega društva Režija: Silvo Ovsenk Prireditelj: SPD „Radiše" Menjava denarja Stanje v četrtek 23. februarja 1984 Za 100 dtn dobite 12.50 šil. Za 100 dtn plačate 15.50 šil. Za 100 Ur dobite 1.10 ši). Za 100 Or plačate 1.19 ši). Za 100 mark dobite 696 00 ši). Za 100 mark piačata 712.30 šil. Brnški igralci bodo po 30 letih spet nastopili z igro Po tridesetih tetih se bodo igralci igraiske skupine Siovenskega prosvetnega društva „Dobrač" na Brnci spet predstaviti z igro. To je vsekakor veiik dogodek za prosvetaše in pa za prebivaistvo Brnce in okoiice. igraici se bodo predstaviti s komedijo v treh dejanjih „Naši !jubi otrociO vsebini igre ne bomo poročati, ker je najboije, da si jo ogledamo v soboto zvečer ob 19.30 uri v brnškem Kuiturnem domu. Režijo ima, kdo drugi kot, Slavica Kropivnik, ki je bila že po drugi svetovni vojni z možem Ferdijem motor odrske dejavnosti SPD „Do-brač" na Brnci. Takrat je Brnca slovela kot najbolj agilna in uspešna kulturno-prosvetna organizacija na južnem Koroškem. Glavna dejavnost tega društva so bili odrski nastopi in to ne samo doma na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji. Še dobro imamo v spominu opereti Miklova Zala in Študentje smo ter igre Zlatarjevo zlato, Zlatorog ... Vendar je ta dejavnost hitro zamrla z odhodom Slavice in Ferdija Kropivnika z Brnce. Leta 1956 sta se preselila v Beljak in tako je bila povezava z društvom onemogočena, kar je imelo težke in usodne posledice za kulturno dejavnost tega kraja. Od takrat je preteklo skoro 30 let in nihče ni več verjel, da se bo na Brnci še kaj spremenilo na bolje. Pa je nastala nova generacija, ki si je zadala cilj, da obnovi kulturno dejavnost, da bi bilo na Brnci spet vsaj približno tako, kot je bilo nekdaj. Začela so se gostovanja drugih društev, tudi glasbena šola je imela svoj nastop, samo na odrskem področju, kjer je bila Brnca nekoč tako profilirana, še ni bilo 'zgledov, da bi se kaj spremenilo. Vendar tudi tu so prodrli. Stopili so v stik z nekdanjo režiserko Slavico Kropivnik, sedaj že vdovo, in jo prosili, da bi naštudirala kakšno igro. Bita je takoj pripravljena in prevzela režijo zgoraj omenjene komedije. Iskra, ki je tlela pod pepelom tridesetletnega molka se je spet vnela in upajmo, da tega plamena ne bo več mogoče pogasiti. Slavica Kropivnik in brnški igralci so se spet znašli skupaj kot takrat pred 30 leti. Slavica Kropivnik izhaja iz sosednje Kranjske gore, kjer je že kot otrok nastopata na domačem odru, pozneje tudi v Ljubljani. Leta 1947, Po vrnitvi njenega moža iz ujetništva, je prišla na Koroško na Brnco 'n se takoj vključila v kulturno-pro-svetno delo. Njena ljubezen do odrske dejavnosti se je hitro prenesla na brnško mladino, med katero naj omenimo takrat najagilnejše — Po- žarnikovo Majdo (danes Miki) in Di-to (danes Kravanja), Plozčevega Valterja z Ločila, Markovo Milenko (danes Schlapper) in Slavkota, Oni-čevega Hanzija, Gamsovega Rudi- Dolgoletna izkušena režiserka Slavica Kropivnik ja... Čeprav krvavi amaterji, je Slavica iz njih znala narediti igralce, ki so uživali vsesplošen ugled. Ljubezen do brnških igralcev in njena žilica za režiranje je bila povod, da je tokrat po tridesetih letih spet prevzela režijo igre na Brnci. To pa je tudi dober omen, da se bo na Brnci situacija le spremenila na bolje. Sploh so bili Kropivniki, ki so po rodu Rožani iz ljubeljske doline, tisti faktorji, ki so že od nekdaj kreirali prosvetno dejavnost Brnce in okolice. Že pred drugo svetovno vojno je Flanzi Kropivnik, Ferdijev brat, ustanovil znani brnški sekstet, ki je bi) tako odličen in znan, da so ga posneli na gramofonski plošči, kar je bila za tedanji čas prava redkost. Takrat so bili brnški pro-svetaši predvsem pevci in to res odlični. Njihova slava je šla daleč preko meja Koroške. Na žalost pa je Hanzi v zadnji vojni padel in z njim so bile pokopane vse nade, da bo po vojni Brnca spet prizorišče odličnega petja. Po zaslugi Hanzijevega brata Ferdija in svakinje Slavice, pa je Brnca po drugi svetovni vojni dosegla na odrskem področju svoj višek med koroškimi Slovenci. Je pač le tako, da so spet bili Kropivniki tisti, ki so zbudili ljudstvo in odkrili skrite talente na deskah in postavili na oder igre in operete, na katere se še danes radi spominjamo in občudujemo takratno podjetnost in prizadevnost igralcev in režiserke. Po vsem tem kar smo ugotovili je treba kulturno-prosvetno dejavnost Brnce in okolice deliti na tri svetla obdobja — na predvojni čas s pevsko dejavnostjo, na povojni čas z odrsko in sedanji čas, ki bi ga imenovali kulturno-prosvetni preporod po 30-letnem molku. V soboto bodo torej po tridesetih letih spet zaigrali domači igralci. Pridimo iz vseh krajev in uživajmo skupno z Brnčani, saj bo to velik dogodek, nad katerim naj bi se vsi veselili in ga počastili s čim večjo udeležbo. OBJAVA Po odloku Deželnega žohkega :veta je na dvojezični Strokovni Šoti za ženske poklice zavoda Šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu vpisovanje v 1. razred 3-letne strokovne šole za ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo do 29. februarja 1984. Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 29. februarja 1984. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 33 - 343. Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine. Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 6. julija. Za obisk 1-letne gospodinjske šote ta test ni potreben. Vodstvo šole PISMA BRALCEV Nove pesmi Hanzija Artača in Miike Hartmanove Bojim se, da je šla oddaja v celovškem radiu v petek 10. februarja kot mnogo drugih, mimo nas. Škoda bi bila. Saj je bila kulturni dogodek, ki nas je obogatil, razveselil in opogumil. Mešani študentski pevski zbor dz Kamnika je pel v krstni izvedbi nove pesmi, ki jih je uglasbil Hanzi Artač in je besedilo pripravila Milka Hartman. Mnogo pesmi iz sodelovanja obeh naših kulturnih ustvarjalcev že poznamo, priljubile so se nam dn postale narodna last. Presenetile so nas v oddaji nove pesmi, da se čudimo močnemu ustvarjanju. Napovedovalka jih je takole označila: ..Skladatelj Hanzi Artač je vanjo vnesel skrito občutje koroškega ljudstva in hotenje dati slovenskemu narodu na Koroškem himno veličastnega vztrajanja. To so pesmi, ki govorijo o življenju, o upanju in razočaranju, pokončnosti in padanju, lepoti in bolečini trpljenja. Pripovedujejo o ljubezni in osamljenosti velikega človeka in malega naroda." Nisem strokovnjak, da bi pesmi ocenjeval. Toda meni so kot poživljajoča injekcija, ki ublaži srce, ga osrečuje dn daje narodu novega poguma. Toliko lepega je zopet privrelo dz Milkinega srca, in se zlilo v prijetne Hanzijeve melodije, da se mi zdi prav, da jih zagrabijo tudi naši pevski zbori, zlasti mladinski. Res ne razumem, zakaj nam mašijo ušesa z nerazumljivimi dn nesmiselnimi angleškimi besedili. Naj posluša, kdor želi, toda komur je mar narodna kultura, bo gojil predvsem domačo besedo, v tem primeru oplemeniteno po pesnici Milki in oblečeno v žlahtno Hanzi j evo melodijo Mladinski zbor dz Kamnika je posvetil koncert Milki Hartmanovi ob 82-lctnici njenega rojstva. Koncert je pripravil tudi v Pliberku. Prva pesem je že program: Qj prelepa dežela Koroška si ti naj iz srca najin 0<300000<><>00000<>0<> <300000000<3000<)00<><3<3<>0<>0<)0000<3 000000000000<300000<000000000<30000000000000000000000000000000000000000000000 Mladje 52 - nekaj pesmi, nekaj proze v Sloveniji vanju, o kulturi in javnem obveščanju, o rabi jezika v verski praksi ter v skupščinah, sodstvu in upravi, o položaju italijanščine in madžarščine v gospodarstvu ter o družbeni skrbi za uveljavitev rabe jezika narodnosti, ne nazadnje pa tudi o financiranju. Dodan je zemljevid in izbor določil iz osnovnih pravnih dokumentov. Publikacija je izšla tudi v angleščini. Povod zanjo je bil, da stalna konferenca lokalnih oblasti in dežel, delovno telo Evropskega sveta, za letos pripravlja srečanje strokovnjakov, politikov in predstavnikov manjšin, kjer bodo razpravljali o različnih vidikih manjšinskega življenja v Evropi. Za to srečanje je INV na povabilo pripravil oris položaja Italijanov in Madžarov v Sloveniji. slovenskih maturantov kot nemško-govorečih (5,6 "/o — 4,4 "/o); prav v tem sklopu pa bi bilo potrebno diskutirati vprašanje, kaj se zgodi, če postane socialna struktura manjšine „prepopolna", tako da izgubi bazo (kar je med drugim tudi posledica restriktivnih ukrepov na osnovnošolskem področju); d) razvoj kulturne, znanstvene in publicistične dejavnosti. Na drugi strani pa avtor vidi delovati tudi mečne asimilacijske dejavnike, predvsem dominanco nemškega jezika na ..modernih" jezikovnih področjih (slovenščina izgublja komunikativno vrednost) in binacio-nalne pozicije, ki rezultirajo iz družinskih ipd. faktorjev. „Ali torej prinaša družbena modernizacija izgubo narodne identitete koroških Slovencev?" — Po avtorjevem mnenju zaenkrat izoblikovanje narodne zavesti na relativno privilegiranem socialnem položaju (gimnazija itd.) zavrača to hipotezo. Toda razvoj bo odvisen od tega, koliko bo ta nova skupina inteligence znala zakoreniniti socialno rast v celotni narodni skupnosti. Republika Avstrija pa bi morala močneje upoštevati jezike narodnih skupnosti v modernih sredstvih obveščanja v izobrazbi. Torej: razumljivo in pregledno napisana zanimiva knjiga, ki upošteva tudi slovensko literaturo in se trudi za stvaren prikaz, čeprav bi se o nekaterih poglavjih dalo diskutirati (npr. o oceni povojnega po/;t;'ČHeg4 razvoja). Edino, česar v sicer tako utemeljeni znanstveni publikaciji ne bi smelo biti in kar slovenskega bralca naravnost zaboli, je prevzemanje avstrijskega uradnega, toda neznanstvenega pisanja slovenskih krajevnih, imen („ves" namesto „vas"). Vendarle knjigo lahko vsakomur priporočam. Fo/ti$ini4 „Aufzeichnun- gen aus Karnten" Precej kuharjev je bilo na delu: izbor tekstov je opravilo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, ki je-hkrati izdajatelj, založnik je Klub Prežihov Voranc, teksti pa so prvotno Izšli v 7n(%JjM. Gre za antologijo proze iz v nemščini, ki je pred koncem leta izšla pod naslovom zl%/-ze;c7wKMgen gMt /Ctrntfn. Povod pa je bil 90-letnica Prežihovega Voranca. Najbrž bi se dalo precej pripomniti na račun izbora, na račun prevodov,, ni pa dvoma, da je bila nemška antologija proznih tekstov zahteva časa. Najbrž je dejstvo, da antologijo izdaja DSPA, zalaga pa Klub P. V., samo posledica pomanjkanja sredstev pri kajti sicer bi revija sama bila poklicana za tako izdajo. Najbrž tudi ne velja preozko zabeležiti, da bi vendar za tako založniško početje bila poklicana kaka špecializirana ustanova, saj ima vsakdo pravico, da svojo idejo tudi sam uresniči. Kritično pa bi kazalo povedati, da bi bibliografski podatki lahko bili popolnejši, vendar bi potem po vsej priliki morala Izpasti prispevek Florija Lipuša iz Naših razgledov in Mirka Messnerja pripombe na Lipuša. Toda nič zato, drugi poskus se bo napakam gotovo izognil. P- R A D ! O TELEV!Z!JA A V S T R ! J A 1 PETEK. 24.!.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Ruščina — 10.00 Tako dela industrija za čevlje — 10.50 Canaris 12.15 Ne samo resničnost — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Oskar super-miš — 17.50 Don Kihot 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pan- optikum — 18.5o Mj-- 19-°o Slike iz Avstrije— 19.50 čas v sliki— 20.15 Oddaja — 21.20 Oolly Joker — 22.10 Reklama 'n šport — avstrijsko prvenstvo v slalomu za ženske — 22.50 Karl Rahner, 80" — Oddaja XY — 25.40 Poročila. SOBOTA, 25. !.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina— 10.55 Poknežena grofija — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.55 ..Karl Rahner, S°" — 15.00 Uredništvo — 14.55 Ulli in tvlarei — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Jolly — 17.50 Peppino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske— 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Udo JOrgens — 21.55 šport — 21.55 Bal du Moulin rouge — 22.55 Poročila. NEDELJA, 26. 2.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Naša šola — 15.00 Balduin, vlomilec tre-sorjev — 16.25 Očetje klamote — 16.45 Začarani vrt— 16.55 Risanka — 17.10 Gibanje fe vse — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Mayer-ling — 22.15 šalom — 22.20 šport — 25.10 Poročila. PONEDELJEK. 27. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi — 10.00 šolska TV — 10.50 Ulli in Marei — 11-SO Risanka — 12.00 Iz parlamenta — 15.00 Uredništvo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.50 Stari hlapon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Mj — 19.00 Slike iz Avstrije -19.50 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport ** 21.05 „Novi podnajemnik" — 21.10 Kriminalka — 22.20 šport — 22.50 Poročila. TOREK. 28. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Angleščina — 1? S°'ska TV — 10.30 Francoski podvig — 12.00 Lisica in zajec — 12.10 Ponedeijski port 13 Q0 Uredništvo — 17.00 Za pred-oiske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Peanuti . 18.30 Mi — 19.00 Stike jz Avstrije — 19.30 Cas v siiki — 20.15 Prizma — 21.30 Državna tezona — 22 50 Poročita. SREDA, 29. 2.: 9.00 Poročita —9.05 Oddaja imiško — 9.35 Francoščina — 10.05 šoiska ^ — 10.35 Batduin, vtomiiec tresorjev — 12.00 Očetje kiamote — 12.15 Prizma — 13.00 Uredništvo — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 čebeiica Maja — 17.55 Otrokom za tah-noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi *** 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Umor po naročitu — 21.35 Dediščina Jaite — 22.20 Poročita. CETREK, 1. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Deieta in tjudje — 10.00 šotska TV — 10.30 Don Juanove pu-stoviovščine — 12.15 Kiub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Mandara — 17.55 Otrokom za iahko noč— 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Hote) Poian in njegovi gostje — 22.05 Trije umetniki iz Predariske — 22.50 šport — 23.40 Poročita. ORF - KOROŠKt RADiO SLOVENSKE ODDAJE PETEK, 24. 2.: 14.10 Obzornik — Zabavna giasba — Spominjamo se. SOBOTA, 25. 2.: 9.00 Voščita. NEDELJA, 26. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — Voščita. PONEDELJEK, 27. 2.: 14.10 Obzornik — iz ijudstva za ijudstvo: „!z piiberškega konca" (Herman Germ in Hubert Krop) — 16.45 T. Ogris: Drava (siov. šotska oddaja za šo-iarje od 4.—8. šoiske stopnje). TOREK, 28. 2.: 9.30 LandanderDrau— Dežeia ob Dravi — 14.10 Obzornik — Otroci za pust. SREDA, 29. 2.: 14.10 Obzornik — Veseii va!. ČETRTEK, 1.5.: 14.10 Obzornik— iz iiterar-ne zakiadnice: 140-tetnica rojstva pisateija Josipa Jurčiča. A V S T R t J A 2 PETEK. 24. 2.: 17.50 Naša šo-la — 13 00 Galerija — 18.50 Bonanza — 19.30 čas v siiki — 20.15 Krokodii v kopaini banji — 21.00 Zakiadnica Avstrija — 21.20 Poiitika v petek — Deset pred deseto — 22.20 Tovariša — 23.55 Poročita. SOBOTA, 25. 2.: 14.50 Poiitika v petek — 15.50 Dva krat sedem — 16.15 Operete in druge dunajske zgodbe — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 šport — 19.00 Traiier — 19.30 čas v siiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika — 20.15 Francoski podvig — 21.45 Nenavadne zgodbe Roaida Dahia — 22.15 Protišpionaža — 23.45 Sto mojstrovin — 23.55 Poročita. NEDELJA, 26. 2.: 13.25 športni popoidan — 17.00 Potovanje okoii sveta — 17.45 Veiika desetorica — 18.30 Okay — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Tedenski pregied — 20.15 Kraj dejanja — 21.55 Dinastija —Denverskikian — 22.40 Maia nočna giasba — 25.40 Sto mojstrovin — 23.50 Poročita. PONEDELJEK, 27. 2.: 18.00 Perspektive — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Ziati časi — 21.05 „Novi podnajemnik" — 21.10 Big brother good bye — ietos ni 1984 — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Žene iz Stepforda — 0.10 Poročita. TOREK, 28. 2.: 17.45 šoiska TV — 18.00 Orientacija — 18.30 Bonanza — 19.30 čas v siiki — 20.15 Parodistična pustna oddaja — 21.05 Daiias — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2 in poročita. OBJAVA ZVEZNE G)MNAZiJE ZA SLOVENCE V CELOVCU Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča: 1- Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1984/85 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, v času do 29. februarja 1984, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevato prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega držav-ijanstva. Z. Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega teta 1983/84 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3 Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodiia sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo 4. juiija 1984. 4- Konec maja 1984 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo favnatetjstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5 Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta. 6 Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-"ateijem. Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni ati pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence, Prof.-Janežič-Piatz 1, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec. RAVNATELJ: dr. Reginaid Vospernik !. r. SREDA, 29. 2.: 18.00 Dežeia in ijudje — 18.30 Bonanza -r 19.30 čas v siiki — 20.15 Kuiturni iurna! v sredo — 21.05 Prizorišča svetovne iiterature — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dva ziobna komada — 23.50 Poročiia. ČETRTEK, 1. 5.: 17.45 šoiska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Bonanza — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Daiii - datii — 21.45 „Siamnati vdovec" — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Operni ba! 1984 — 23.50 Poročiia. LJUBLJANA H PETEK, 24. 2.: 8.50 TV v šoli — 17.20 Poročita —17.25 Zve- na oddaja — 17.55 Modro potetje, mtadin-ska nanizanka — 18.25 Obzornik ijubijan-skega območja — 18.40 Turizem — možnost in pritožnost: Turistična Siovenija — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Naseibinskaku!turanaS!ovenskem, dokumentarna serija — 20.50 Ne prezrite — 21.05TVkviz — 22.15 Dnevnik — 22.30 Ktara Lust, fiim. SOBOTA, 25. 2.: 8.00 Poročita — 8.05 ZBiS: Škatiica z godbo — 8.25 Ciciban, dober dan: Da bo medvedek iepši — 8.35 Mese-ček, otroška serija — 9.05 Mati svet — 9.25 Gtasbaza kitaro — 9.50č!ovekinzemija — 10.15 Pred izbiro pok!ica:Poktici v sadjarstvu in vinogradništvu — 10.45 Ljudje in zemija — 11.45 Poročiia — 16.05 Poročiia — 16.10 V puščavi in goščavi, nadaijevanka — 17.00 Košarka Oiimpija : CZ, prenos — 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Ciarka — 19.00 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Piavi Max, fiim — 22.30 Zrca-io tedna — 22.50 Miriam Makeba, zabavno giasbena oddaja — 23.15 Poročiia. NEDELJA, 26. 2.: 9.30 Poročiia — 9.35 Živ žav — 10.20 Modro potetje, miadinska nanizanka — 10.50 Pesem, nadaijevanka — 11.40 625, oddaja za stik z giedaici — 12.00 Kmetijska oddaja— 13.00 Poročiia— 14.50 Pri-siuhnimo tišini, oddaja TV Koper za siušno prizadete — 15.28 čez tri gore: Vokaini kvartet Spev — 15.50 Poročiia — 15.55 Letniki 1960—1970 — 16.55 športna poročiia — 17.10 Taras Bu!jba,ti!m — 19.10 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zr- CELOVEC 4. NEDELJSKA MATiNEJA z mešanim ktasično-sodobnim sporedom v nedeijo 26. 2. 1984 ob 11. uri v celovškem ORF-gledališču. Gostujeta Claus Christian Schuster, klavir in Nižjeavstrijski kvintet trobil PRODAM AVTO! MiTSUBtSH) CORDiA 1.6 Turbo 11$ PS 8000 km po ugodni ceni interesenti naj se javijo v uredništvu Sioven:kega vestnika tei.: [0 42 22) $4 0 42 VESTNIK izdajate)) in zaioiniic Zveza slovenskih organizacijnaKoroškem, 9020 Celovec, Gasometergasse 10. Uredništvo: 9020 Celovec. St.-Ruprechter-StraBe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42084 sindok a. Uprava: 9020 Celovec, Gasometera 10. tel. (0 42 22)62 5 50. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. OPOZARJAMO VSE LJUBiTELJE SLOVENSKE KNJiGE, DA Si LAHKO brezpiačno izposojajo knjige in revije V SLOVENSKi ŠTUDiJSK) KNJiŽNiCi S PODROČJA SLOVENSKE KNJiŽEVNOSTi: Gotob B.: SRCE USTVARJA, ROKA PiŠE, srečanja z mladinskimi pisatelji — 330 str. Janež S.: PREGLED SLOVENSKE KNJiŽEVNOSTi - 399 str. TA HiŠA JE MOJA, PA VENDAR MOJA N), sodobna stoven-ska literatura na Koroškem - 174 str. (Kondor; 161) Pibernik F.: MED MODERNiZMOM iN AVANTGARDO, pričevanja o sodobni poeziji — 334 str., iiustr. Kmecl M.: ROJSTVO SLOVENSKEGA ROMANA - 126 str. -(Zbirka Kultura) SLAP, štirje slovenski pesniki Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Oton Župančič — 265 str. Grafenauer N.: ALBUM SLOVENSKiH PiSATELJEV - 68 str., it. OTON ŽUPANČiČ V PREVODiH - 231 str. - (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev; 4) STAREJŠE SLOVENSKO SLOVSTVO, od Brižinskih spomenikov do Linhartovega Matička — 520 str. — (iz slovenske kulturne zakladnice; 22) Bernik F : PROBLEM! SLOVENSKE KNJiŽEVNOSTi - 591 str. SŠK ima svoje prostore v Tarviser StraBe 16, tei. 51 15 34 Knjižnica dobiva od ieta 1974-75 ves obvezni izvod SR Siovenije. Poieg tega zbiramo tudi tako imenovano avstrijsko siovenico. Knjige so zeio raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam in pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi VAS nekatere zanimate. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA na — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 igmanci, nadaijevanka — 21.05 športni pregied— 21.35 Živeti z naravo, dokumentarna serija— 22.20 Poročita. PONEDELJEK, 27. 2.: 8.50 TV v šoii — 17.20 Poročiia — 17.25 Meseček, otroška serija — — 17.55 Ukrepi civiine zaščite, skupna akcija — 18.30 Podravski obzornik — 18.45 Giasba za miade — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Turopoijski top, drama — 21.20 Prepovedani sadež doktorja Fausta — 22.00 Dnevnik. TOREK, 28. 2.: 8.50 TV v šoii — 17.35 Poročiia— 17.40 Siovenske ijudske pravijice: Gosiač — 17.55 MPF Ceije 83: Mešani mia-dinski zbori — 18.25 Severnoprimorski obzornik — 18.40 Mravije, jugosiovanski fiim — 18.55Knjiga — 19.15 Cikcak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.5 Vreme — 20.00 Ch. Dickens-D. Edgar: Živijenje in dogodivščine Nichoiasa Nick!ebyja, nadaijevanka — 21.00 Aktuaino — 22.00 Dnevnik. SREDA, 29. 2.: 8.50 TV v šoii — 18.00 Poročiia — 18.05 Ciciban, dober dan: Modna revija — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Sava — reka, ki živijenje daje — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.27 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Sorodniki, fiim — 21.35 Kuiturne dia-gonaie — 22.05 Dnevnik. ČETRTEK, 1. S.: 8.50 TV v šoii — 17.50 Poročiia — 17.55 Odprava zeienega zmaja — 18.25 Zasavski obzornik — 18 40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Tednik — 21.05 Diamanti na nebu, dokumentarna nanizanka — 21.55 Dnevnik. S!ovenska športna zveza, S!ovensko p!aninsko društvo Ceiovec, Stovensko prosvetno društvo .Rož" v Šentjakobu v Rožu vabijo na VI. zimski pohod „Arihova peč" V SPOMtM MA PADLE BORCE POD ARiHOVO PEČJO FEBRUARJA 194$ ki bo v nedeijo 4. mana 1984, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. !.a)Smučor:ki tek — 3,5 km (1 krog) # otroci do 10 le) (letniki 1974 in mlajši) # dekleta do 16 let (1968—1973) # ženske do 30 let (1954—1967) # ženske nad 30 let (letniki 1953 in starejše) b) Smučarski )ek — 7 km (2 kroga) # fantje do 16 let (1973—1968) # moški do 30 let (1967—1954) # moški nad 30 le) (1953 in starejši) # tekmovalna ženska in moška skupina 2. Pohod za pešce od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke .Koče nad Arihovo pečjo' (t084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polanca. ZtMSK) POHOD .ARiHOVA PEČ" bo izveden ob vsakem vremenu, v slučaju pomanjkanja snega bo samo pohod. POGOJ) ZA UDELEŽEMCE: Na VI. zimskem pohodu Arihova peč lahko sodelujejo vsi. Udeleženci pohoda (pešci) morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo — .Koča nad Arihovo pečjo" (kontrolni žig) in se preko Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo po označeni poti nazaj do cilja pri Polancu najkasneje do 15. ure. Masovni star) za tekače je ob 10.30 uri, na cilj pa je treba priteči najkasneje do 12. ure. Pred startom je kratka spominska svečanost padlim partizanom pod Arihovo pečjo, februarja 1945. PRiJAVE iM STARTMiHA: Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnina znaša 50 šit. (300 ND) za odrasle in 40 šil (250 ND) za otroke in mladince. Startnina se plača pri prijavi. Pohodniki in tekači prejmejo na startu kontrolni kartonček in značko, tekači pa še dodatno startno številko. Po pohodu je treba na cilju predložiti kontrotni kartonček. Vsak udeleženec dobi nato diplomo in kolajno za udeležbo. Najboljši dneva pri teku pa spominsko plaketo Slovenskega vestnika. OKREPČiLA, ZDRAVMiŠKA SLUŽBA, SERViSMA SLUŽBA: Vsak udeleženec dobi toplo pijačo in klobaso. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost. DOVOZ tM PARKiRMt PROSTOR: tz Šentjakoba v Rožu vodi proti Podroščici/Ro-senbach, preko vasi Leše/Lessach, Svatne/Schlatten in Hodnina/Kanin asfaltirana cesta na Cemernico, ki bo označena s kažipoti .Arihova peč*. Parkirišča so na razpolago. ZLATA ZMAČKA: Kdor se petkrat udeleži zimskega pohoda .Arihova peč", prejme posebno zlato značko. Petkratno udeležbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki. Končale so se 14. zimske olimpijske igre: Nepozabni Sarajevo POROČA MIRKO ŠTUKELJ 14. zimske oiimpijske igre v Sarajevu so mimo. Udeležba na teh igrah je biia rekordna: Oiimpijci iz 49 držav, nad 2000 novinarjev, nekaj sto fotografov, 56 radijskih in televizijskih postaj in na stotisoče gledalcev. Zame so bile igre nepozabno doživetje, ker sem prvič v svojem življenju imel priložnost, da si ogledam tak spektakel. Olimpijski živžav v Sarajevu Vreme v Sarajevu je bilo prav zimsko megleno, mrzlo in vetrovno. V mestu samem j e okrog 40 cm snega. Kljub neugodnemu vremenu so se v večernih urah gnetle množice v centru Sarajeva, posebno pa v Baš-čaršiji. Baščaršija je bila gotovo najbolj privlačen kraj za turiste in za domačine. Kafane, čevapdžinice, slaščičarne, trgovine, restavracije so bile nabito polne. Na ulicah, v kioskih so prodajali značke, suvenirje. Hit je bila priljubljena olimpijska maskota „vučko". Ulice so bile čedne, javna poslopja, trgi, ceste okrašene z olimpijskimi zastavami. Mesto je izžarevalo olimpijski duh. V centru pozornosti pa je bila Skenderija, nakupovalni in rekreacijski center Sarajeva. Tukaj so se odvijale hokejske tekme, umetnostno drsanje. Vsak dan ob šestih zvečer pa so na prostem podeljevali olimpijske kolajne najboljšim športnikom. Tisoče ljudi, med njimi veliko navijačev iz vsega sveta, se je zbiralo ob tej slavni ceremoniji. V kletnih prostorih, v bifejih in hod- nikih so se srečavali navijači. Tukaj so se mudili menjalci olimpijskih značk, ljudje so neprestano prihajali in odhajali, pravi cirkus. Odlično vzdušje na Jahorini, Malem Polju in na Bjelašnici... V centru moje pozornosti v Sarajevu pa so bile tekme, ki so bile zame enkraten užitek. Kar po prihodu v Sarajevo sem se podal na Jahorino, kjer je bil na programu slalom za ženske. Čeprav je bilo na Jahorini zaradi goste megle, mraza in vetra zelo neprijazno, je bila atmosfera odlična. Posamezni navijaški klubi so podpirali in hrabrili svoje 'idole (izstopala je skupina Švicarjev, imeli so s seboj velike kravje zvonce, transparent in piščali), nekateri so prepevali ob sprmljavi kitare. Vse to me je malo pogrelo ob tekmovalni progi. Tukaj sem doživel pristno olimpijsko vzdušje. Največ ljudi pa je bilo na skokih v Malem polju (60.000), kjer so se domačini pred 40 leti borili ne za kolajne, ampak proti okupatorju. Menda so pozno v noč vozili gledalce iz arene nazaj v Sarajevo. Višek in finale olimpijskih iger je bil slalom za moške na Bjelašnici. Ob slalomski progi sem srečal skupino avstrijskih navijačev iz Mollna (rojstni kraj Franza Gruberja). Vzdušje je bilo izvrstno, vreme lepo in sončno. Ob progi je bilo tudi na tisoče Slovencev, ki so prišli s številnimi avtobusi in posebnimi vlaki gledat Bojana Križaja. ... iz žvižgi ter mnenje Prodingerja in Kahra Slalom je na žalost pokazal tudi nešportne strani na tej olimpiadi. Žvižganje jugoslovanskih gledalcev (resnici na ljubo je treba povedati, da niso žvižgali vsi), predvsem ko so vozili avstrijski slalomisti, se mi je zdelo nefer in neupravičeno, kajti kaj morejo športniki za to, da so nekateri naši novinarji nadvse negativno poročali o dogajanju na olimpiadi. Mislim, da je imel avstrijski trener Prodinger prav, ko je rekel, da je vzrok za žvižganje bilo katastrofalno poročanje nekaterih novinarjev o olimpiadi. Bojan Križaj je po končanem teku v intervjuju obsodil ne-oiimpijsko zadržanje nekaterih jugoslovanskih gledalcev. Naši športniki so ponovno postali žrtev neodgovor- nih avstriskih novinarev, ki so izvajali neopisen pritisk na svoje olimpijske smučarje in izsiljevali kolajne. Sef-trener Kahr je pravilno ugotovil, „da pod takim pritiskom športnik ne more niti živeti, kaj šele, da bi dosegal vrhunske dosežke." Avstrijski poročevalci so sprovocirali s svojimi deloma sovražnimi poročili o olimpiadi jugoslovansko stran. Posledice pa so najbolj trdo občutili športniki sami. Po izjavi predsednika olimpijskega organizacijskega komiteja Mikuliča noben tisk ni tako sovražno poročal o dogodkih okrog olimpiade kot ravno avstrijski. Dejstvo je, da so Avstrijci prvič na olimpijskih igrah doživeli polom. Vzrokov je veliko. Mislim, da so nekateri naši novinarji veliko doprinesli k neuspehu avstrijske reprezentance na vseh igrah. Dejstvo pa je tudi, da so tisti avstrijski športniki, ki so stali popolnoma v ozadju po-ročevalnih orgij dosegli odlične uspehe, npr. hitrostni drsalec Hadschieff (v štadionu na Zetri sem bil edini avstrijski navijač) in mladi simpatični tekač Sulzenbacher. Drži, da je bilo vreme organizatorjem nenaklonjeno in da so zaradi tega nastali veliki organizacijski problemi. Moj vtis pa je bil ta, da so se organizatorji res potrudili, da bi speljali igre kar se da optimalno. Igre so bile po mnenju mednarodnega olimpijskega komiteja uspešne, in prepričan sem, da bi bili tudi avstrijski novinarji tega mnenja, če bi avstrijski športniki osvojili nekaj več kdaj n. Avstrijci ne znajo zgubiti Iskanje krivcev (izposojeno iz Kronen Zeitung) Maščevanje za Sarajevo 1914 torej tudi 1984 ni uspelo; Avstrijci, ki so prispeli v glavno mesto Bosne in Hercegovine polno pričakovanj, upanj in nekateri tudi z dokajšnjo aroganco, so to mesto zapustili kot poraženci: ena sama bronasta kolajna v moškem smuku je edino, kar so Avstrijci osvojili pri 14. zimskih olimpijskih igrah. Toda bronasta kolajna v Avstriji ni povzročila veselja, marveč jezo in trmo: „Kdo je kriv našega poraza?" to vprašanje je stalo v središču zanimanja. Odgovor, da so pač na dan tekmovanja bili drugi boljši kot Avstrijci, dostikrat seveda ni prišel v poštev. Material je kriv, so vzkliknili sprva; trener avstrijskega moštva, ki je očividno mnenja, da ima zlate kolajne v zakupu, je torej začel tarnati, da material avstrijskih smučarskih firm zaostaja za materialom inozemskih podjetij, 'in tisk, vesel vsakega še tako plehkega izgovora, je to Kahrovo tezo seveda takoj osvojil. Samo, teza ne drži: tudi zmagovalci drugih držav so deloma tekmovali z avstrijskim materialom, Športno društvo Zahomc vabi šotarje in mladince na smučarsko skakalno prireditev za avstrijski pokai (Austria-cup) v nedeljo 26. 2. 1984 šolarji tekmujejo od 10. ure naprej na 30 m skakalnici. Mladinci od 12.30 ure naprej na 60 m skakalnici. Tekmovati bodo športniki iz Predarlske, Tirolske, Satzbur-škega, Nižje in Zgornje Avstrije, štajerske in Koroške. SAK-ples Razen ob plesu, ki je bi) ob po-vzdigu v Koroško ligo, še ni bilo toliko obiskovalcev na plesu SAK, pravijo njegovi organizatorji. Minulo soboto so se pri šoštarju v Globasnici zbrali predvsem mladi navijači Slovenskega atletskega kluba iz Podjune in zaplesali in se poveselili ob zvokih Planinskega seks-teta. Vrsta vidnih gostov, kot npr. predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in mnogi občinski in društveni odborniki, je prav tako izpričata podporo in zvestobo klubu. Funkcionarji kluba si želijo, da bi se takšne množice navijačev zbirate tudi ob vseh domačih igrah Slovenskega atletskega kluba, ki se je sedaj intenzivno pripravljal na vi-gredno prvenstvo. seveda pa tak izgovor škoduje avstrijskemu izvozu, zato je bilo treba najti drug izgovor za poraz. In hipoma so ga našli: nešportna jugoslovanska javnost je naše ljubljence ohromila, celo ustrahovala, in zato niso imeli istih možnosti kot drugi tekmovalci. Ze drži, da