Ma ročni ua mesečno 25 Din, zu inozemstvo 4(1 Din — ne-deliskn izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo UODin U red n i&t » o je » Kopitar ievi nl.b/lll VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in i0.34У za inserate; Sarajevo štv. 75(p, Zagreb štv. 39.011, Prajja-Dnuaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Telefoni uredništvu dnevna služba 2040. - nočna 2496. 2994 in 2090 r-^nfrn ,; • ■ • _ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Žrtve napredka, № še dolgo, kar smo na tem mestu Imenovali brezposelnost rano Evrope. Torej je to tudi naša rana. Sicer je na prvi pogled ne čutimo v tisti meri, kot ostale države, ker smo plačali drago odkupnino z odhodom naših izseljencev in s poskrom-nitvijo uaših življenjskih potrebščin, toda na dolgo Se zlim posledicam ne bomo mogli odtegniti. IJvropa se brani proti brezp-ceelnosti, to je res, vendar ee nam dezdeva, da so sredstva, ki jih uporabljal, v toliko pomanjkljiva, ker niso naperjena proti onim zlom, ki brezposelnost ustvarjajo. Odkar smemo govoriti o napredku tehnike v modernem pomenu besede, opažamo neprestano, kako industrija, ki se je opremila z modernimi stroji, odslavlja določen odstotek svojega delavstva. Joda ti trenutni brezposlenci navadno niso ostali dolgo časa brez dela, ker je napredek človeškega blagostanja odpiral vedno nove j>otrebe in ž njimi tudi nove industrije, ki so morale novim potrebam zadostiti. Šele v povojnem času se je ta normalni razvoj naenkrat ustavil. Roke, ki so postale vsled strojev nepotrebne, se niso mogle več drugod zaposliti, ker človeštvo njih pridelkov ni moglo več koneumirati. Tako se je začel tisti usodepolni vrtinec, v katerem se dane« nahaja svetovno gospodarstvo. Brezposelni, na kojih pridelek svet ne re-flektira več, se preživljajo od državnih podpor. Država vleče podpore iz davkov, ki še bolj obremenjujejo konsumentn in ga silijo, da omeji svoje izdatke, oziroma, da skrči svoje potreb«' na najnujnejše. Oim bolj redke pa postajajo potrebe, čim manj more konsument izdati, tem manj je industrija z&pcslena in tem več bo praznih rok. Poleg vzrokov, ki so splošno svetovno gos)>o-rtarskega značaja, moramo imenovati posebno enega, ki je v največji meri odgovoren za sodobno brezposelnost in za vso socialno bedo, ki iz nje izvira in se širi po vseh socialnih plasteli človeštva. Tmenuje se racionalizacija. Racionalizacija je znanstvena organizacija tovarne, dela in pridobivanja, ki omogočuje, da se s kolikor malimi stroški doseže največja mogoča produkcija in največji mogoči dobiček. Če je mogoče nadomestiti skupino delavcev, ki so za proizvajanje enega j>redjneta potrebni s strojem, j»otem to imenujemo racionalizacijo, ker so pridobitni streški znižani. Če se našemu kmetu pripoveduje, da naj obdeluje samo ona polja, ki nesejo in da naj prideluje samo one pridelke, ki rodijo in med njimi samo one. ki najbolj rodijo na njegovi zemlji, potem je to racionalizacije, ker je pri približno istih pridobitnih stroških skupiček višji. Racionalizacija v našem smislu se je osobito razvila v Ameriki in v Nemčiji. Imela je za posledico, da je tako stavila na razpolago veliko število delavcev, ki so se prej preživljali in ki so poslati nepotrebni. Stvar bi bila enostavna, če bi teh ljudi, ki so gospodarsko rečeno jiostali odveč, ne bilo treba prehranjevali. Razni utopisti z rodovitno fantazijo so si znali izobličiti bodočo človeško družbo tako kot da bi ji ne bilo treba delati. Delal bo vse stroj. Mehanika bo lahko izpolnila najmanjšo željo človeka. Človek bo opustil ročno delo in se posluževal edinole svojih možganov, kol oni fantastični prebivalci Marsa v novelah angleškega pisatelja Wellsa, ki sploh nimajo več rok in kojih telo sestoji predvsem iz velikanske glave, ki je sedež njihovega udejslvovanja. Žalibog pa je gospodarski zakon v naši hvala Bogu še manj komplicirani dobi še lak, da zahteva za vsako vrednost protivrednost. Vsaka udobnost se mora plačati s protivrednostjo. Racionalizacija je sicer uspela razbremeniti človeka v pogledu ročnega dela, toda gospodarski razvoj še ni našel nadomestila za zaslužek, s katerim si človek kupi življenjske potrebščine in udobnosti. Racionalizacija torej zapušča za seboj kot Krive napredka brezposelnike, ki so v našem družabnem redu nov pojav, nov raired, da rabimo to besedo, kot je bil delavec nov pojav v socialnem redu. ki ga je ustvaril gospodarski liberalizem. V primeru ž njimi so delavci aristokrati. Kot nov pojav so tudi nov problem, ki zahteva vsestranskega študija, zato ker posega v celoten naš sodobni družabni red, ker je razgibal vse naše dosedanje pojme o r.lovečanskih pravicah in postavil bolj kot Maj poprej imperativno zahtevo po socialni pravičnosti. Sicer se poudarja, da je racionalizacija sama na sebi tudi le posledica gos^podarskih razmer. Industrijalec, kmet, trgovec so prisiljeni Slediti, če hočejo izhajati. Štednja je mogoča le, če se pridobitni stroški zmanjšajo in racionalizacija se je pojavila kot blagoslov za te kroge. Naposled bi bilo skoroda vprašanje upravičeno, če je res racionalizacija povišala brezposelnost ali narobe, če so visoki davki povzročeni vsled brezposelne podpore aaravnost izzvali racionalizacijo. Ne da bi hoteli na tem mestu meritorno odgovoriti na eno In na drugo, bi ugotovili samo to, da Je razvoj moderne tehnike prehiter za razvoj in napredek drugih sestavnih delov gospodarskega iivljenja. Tehnika je v gospodarstvu eno, trgovina je drugo, koneum je tretje. Racionalizacija se torej ne sme smatrati kot kakšno strogo tehnično vprašanje, ampak kot socialno vprašanje v najširšem pomenu besede. Zato bo neobhodno potrebno, da države kot nositeljice socialnih dolžnosti nastopijo proti preveliki gorečnosti tehničnega napredka, kadar moli harmonijo eocinlnega reda, in do tudi njo podvržejo kontroli socialne pravičnosti. Ustava srbske cerkve Belgrad, 17. novembra. I. Iz Sremskih Kar-lovcov Je prišla depulacnjft ariiierejskega sabora, ki je obiskala ministra za pravosodje in mu predložila načrt ustave srbske pravoslavne cerkve, kakor ga je sprejel sabor. Deputaclja je ministra prosila, da čimpreje poda svoje opazke. da bi bila. ustava čimorele sankcioniran«. • ' " i ■ ..4j;. linovno potrdile, da je veČina prebivalstva v teh krajih poljska in da je to poljska pokrajina. Pri leti volitvah se poljske stranke niso cepile kakor leta 1928. temveč so na- Težak gospodarski položaj Italije Znižanje delavskih piač Milan, 17. nov. kk. Kakor doznava Vaš dopisnik. je Mussolini imel ves zadnji teden dolge konierence o gospodarskem položaju Italije z tnc-rodajnimi gospodarskimi voditelji in finančniki. Pri te mes je soglasno prznalo, da je neizogibno, da se zmanjšajo mezde v industriji, da bo ostala konkurenčna doma in v inozemstvu. Obenem pa se ima. kakor v Nemčiji, začeti akcija za znižanje cen, kakor je bila že določena za krušne cene. Tudi na borzah hočejo brezobzirno začeti boj proti baisse politiki, kar dokazujejo aretacije na milanski borzi. Mussolini bo izdelal prmeren zakonski načrt, katerega bo sprejel ministrski svet v torek. Italijanske tvrdke odpnščafo delavce Pariz, 17. novembra, ž. La Liberiji prinaša iz' Turina vest. da je tovarna Fiat reducirala delo in sicer delajo delavci le dva dni v tednu. Od začetka decembra j>a do srede januarja se bo delo šo bolj reduciralo. Enako tudi se bo reducirala delavska plača. Tvrdka »Micheljn« je odpustila več tisoč delavcev. V tovarni klobukov >Borsalino< v Aleksandriji delajo samo trije delavci. Ker je dela vsak dan manj, se delavstvo v velikem številu odpušča. V Casoli je v tamošnji tovarni za cement morala tovarna radi velike krize reducirati znatno število relavcev. Zahteve indskih knezov Predpogoji za vstop v zvezo indskih držav London, 17. nov. AA. Na današnji seji indijske konference je indijski delegat Sapru zahteval, naj bi bila Indiji poleg pokrajinske avtonomije dovoljena centralna vlada z odgovornostjo napram zakonodajni zbornici. Ostali indijski govorniki pa so zahtevali takojšen pogumni octroi popolne avtonomne vlade. London, 17. nov. AA. Davi se i« vršila v sakit.jameski palači pod predsedstvom Macdonalda piva plenarna sea indijske konference. Vsi delegati so bili zbrani. Britslko Indijo zastopa 57 delegatom. Zadnja dva zastopnika sta prispela iz Indije v soboto. Konferenci prisostvu e 17 zastopnikov indijskih držav in 15 delegatov angleškega parlamenta. Konferenci je dodeljenih 31 tajnikov in 5 visokih uradnikov s posvetovalno pravico. Madjarski magnati obiščejo Otona Deputacija bojarov se pokloni Otonu 20. novembra Budimpešta, 17. novembra, ž. V legitimisiič-nih krogih se glede na 18 letnico nadvojvoda Otona govori, da 20. novembra ne bo prišlo do nobenih manifestacij, niti do deklaracij niti v Madjarski, ni/ti v Avstriji. Gotovo je samo to, da bo v Belgijo odpotovala posebna delegacija in sicer gredo Franjo in Josip Hunvadyi, grof Karolyi, grof Anton Szigray, grof Cziraky, mark grof 1'alavicini in bron Josip Sztercmy. Na Dunaju se jim bo pridružila vstrijska legitimistična deputacija in bodo Dve vami konferenci v Ženevi Konferenca za goriodarskega probleme Ženeva, 17. nov. AA. Danes je začela .lati konferenca zn gospodarske probleme. Ta konferenca je nadaljevanje prejšnjih pripravljalnih konferenc, ki so bile meseca februarja in marca t. I. Kakor znano je bila na tej pripravljalni konferenci izdelana prva trgovinska konvencija, ki jo je podpisalo 18 držav in ratificiralo 6. Na tej konferenci se bo obenem obravnaval tudi cel niz vprašanj, ki pridejo na dnevni red kasnejših pogajanj. V toku teh pogajanj se je uspešno obravnavala koordinacija gospodarstva raznih držav z racionalizacijo organiziranja pridelovanja, zamenjave, dobave iu odstr-a-njenje motenj, ki ovirajo mednarodno trgovino. Gospodarska konferenca, ki se je danes sestala, si je zadala nalogo, da v prvi vrsti ugotovi pogoje za uveljavljen je omenjene trgovinske konvonejie. London, 17. nov. kk, Včeraj so indski i knezi na vseindski konferenci stavili svojo j pogoje za pristop k vseindski zvezi. »t)aily Telegraph<; poroča, da so zahtevali, da mora podkralj kot zastopnik kralja ostati v Indiji, pridržali pa so si vse pravice glede dinamičnega vprašanja v svojih državah. Dalje zahtevajo udeležbo pri vseh državnih poslih ter da se gotove pravice podkralja odstopijo svetu knezov. Vojska ostane kakor dosedaj pod vodstvom podkralja, pogodbe s krono pa morajo ostati kakor do sedaj in se ne smejo spremeniti v pogodbo med krono in vso Indijo. skupno dpotovali v Belgijo. Dne 20. novembra bo v Budimpešti slovesna služba božja, ki jo bo oele-briral škof Mike«. Potem bo imel grof Apponyi govor, katerega pričakujejo z velikim zanimanjem. Avstrijski legitimisti bodo 20. novembra imeli zborovanje, na katerem bo govoril general Danki. Kako bo to zborovanje zgledalo, je moči napovedati 7. ozirom na dejstvo, da je ce-sarju zvesta ljudska stranka dobila pri zadnjih voliivah v celi državi — 156 glasov. stopile samo tri liste poljskih blokov. Kadi tega je lisla nemške manjšine izgubila dva mandata. Vlada je zabeležila velik uspeh na Pomorjanskem, ker je njen blok dobil tri mandate. Slaba volilna udeležba Varšava, 17. novembra, d. Po približnem ce-njmju je volilo v Varšavi in v drugih mestih 50 do 70%, v Krakovu 80% volilnih upravičencev. V nekaterih kmetskih volilnih okrožjih je bila udeležba pri volitvah še slabša zaradi slabega vremena. Snoči ob 21 so se pisarne volišč zaprle in ee je začelo štetje glasov. Predsednik republike Mošicki je opravil volilno dolžnost v Domčali blizu stare poletne reai-dence predsednika Poljske republike. Volitve v Gdanskem (idansk, 17. novembra, kk. V novoizvoljenem ]>arlamenlu (id a nekega je bilo razdeljenih 72 mandatov sledeče: socialni demokrati 18 (preje 36), nemški nacionalci U) (16), centrum 11, komuniste 8 (4), narodni blok (narodni liberalci, nemško-gdanaka gospodarska stranka, ljudska narodna zveza, mestna in podeželska lista) 7. nemško Hberalnt blok (nemški liberalci, uradniška stranka in železničarji) # narodni socialisti (Hitler) 12, Poljaki 2. Razbita je I o rej dosedanja koalicija socialnih demokratov in centrutna, nemogoča pa je ostala prejšnja koalicija s pritegnitvijo neinškoliberakiega bloka. Razen tega je v skladu z željo, izraženo na 11.skuj>-Sč;ni Društva narodov Svet Društva narodov pozval države, zastopane na tej konferenci, da postavijo na dnevni red vprašanja poznejših razprav. Na ta seslanek konference so povabljene vae države, ki po se udeležile pripravljalne konference za gospodarstvo v mesecih februarju in marcu. Modifikacija pravil rečnega prava Ženeva, 17. nov. AA. Danes je začela zasedati konferenca za kodifikacijo gotovih pravil rečnega prava, ki se tičejo ureditve plovbe na velikih evropskih rekah. Ta vprašanja silijo po vojni vedno bolj na dan. Konferenci bodo predloženi načrti, ki so bili izdelani s slrani odbora za konferenco rečnega prava. Eden teh načrtov se tiče adminislralivnih ukrepov za upravljanje komunikacij |*> plovnih rekah, drugi načrt se tiče imatrikulacije ladij, lastnišiva ladij, kreditov, hipoteke itd., tretji pn vsebuje predpise o pristajanju ladij tzvoz na Koroško Belgrad, 17. nov. AA. Trgovska in obrtniška zbornica v Celovcu se je obrnila na naše gospodarske organizacije, želeč kontakta z našimi izvozniki živeža. Po s|x>ročilu zbornice v Celovcu se je na tamošnjem tržišču pojavilo živo zanimanje za tur-ščico, pšenico in ostala žita naše države. Tretje zasedanje tarifnega odbora Belgrad, 17. nov. AA. Tajnik tarifnega odbo-ra je poslal vabilo vsem članom odbora, v katerem jih vabi na tretje zasedanje odbora, ki bo 24. t. m. j Med drugimi stvarmi, ki j>ridejo na tem zasedanju j v pretres, bodo tudi definitivni sklepi o vprašanju . reforme lokalnih in izvoznih tarif. Poštne snremembe Belgrad, 17. nov. A A. S sklej>om ministra za gradnje in v soglasju jircdsednika ministrskega sveta so postavljeni pri |xxlružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: za poštnoliranilniško uradnico v 3-11 Stana Vidmar, jx>štnohranil. uradnica v 4-II v Ljubljani; za računovodjo v 3-II Julija Rojšek, pripravnica pri jx)družnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 4-11; Ivana Deutsch, uradnica podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani k podružnici Poštne hranil niče v Zagrebu. Delovni čas v carinarnah Belgrad, 17. nov. AA. Carinski oddelek mini-I strstva za finance je f>oslal okrožnico vsem cari-narnani in carinskim blagajnam, v kateri predpisuje delovni čas od 8—12 in od 14—17 vsak delavnik razen sobote; v soboto pa od 8—14. Za cenejši kredit Belgrad, 17. nov. ž. Na merodajnetn mestu sc proučuje vprašanje znižanja brezobrestne mere, zlasti v privilegirani Narodni banki, da bi se kmetom dala možnost v tej obči gos|x>darski krizi prit-do cenenih kreditov. Korektura meje proti Madžarski Budimpešta, 17. nov. kk. Nn jugoslovameko-madjarski meji v komitatu Zala so je v prisotnosti i madjarski h in jgoelovanskih zastopnikov j>opravila meja, pri čemer je Jugoslavija namesto denarne odškodnine, ki je bila določena v mirovni pogodbi za vodovodna regulacijska dela, odstojrila Madjarski 500 juter gozda. Sneg v Belgradu Belgrad, 17, nov. m. Sava i« tX>nava sta pri Belgradu pričeli naraščati. V Btlgrad^ re danes toezilo. Bethlenov obisk v Berlinu Budimpešta, 17. novembra, ž. Tukajšnji listi se mnogo bavijo s potovanjem predsednika grofa I Bethlena v Berlin ,kamor je potoval s svojo soprogo. Listi pišejo, da uživa orof Bethlen v inozemstvu veliko reputacijo in sicer tembolj, ker je najstarejši predsednik vlade. Je namreč že devet j Iel predsednik vlade. Madjarska in Nemčija živita že 100 let v prijateljstvu. Bethlenov obisk v Berlin je nov dokaz starih zvez. Grčija izžene turške emigrante Atene, 17. nov. AA. Po poročilih listov je oklenila grška vlada p-epovedati daljno bivam c v Grčiji onim muslimanom, ki so delovali proti Ke-malovi vladi, češ da grška vlada ni mogla do sklepu grško-turškega pri atelV.va vodi iz Grčije sovražna akcija proti Turčiji in n.; en emu predsedniku. Listi Venizelosove stranke naglaša o, da so bili ti ukrepi popolncma upravičeni. Po prijateljski pogodbi in sporazumno z novo Turčijo ne more grška vlada dopustiti kake antikematistične akcije 1 v Grčiji Londonsko pismo ijoiidun, 13. novembra. keep sniiling — bodi dobre volje — so pozdravljali danes zjutruj pre branil stališče, da se morajo izvesti dulckoseine reforme pri centralni vladi v Delhih, ki dosedaj ui bila odgovorna parlamentu. Lord Irvviiig stoji nu stulisču. dn шога Indiju dobiti oentralno vlado, ki Iki odgovarjala zakonodajnemu državnemu zboru. Prišteli bi še lahko priporočila Simonove komisije, ki odrekajo Indiji pravico do domini-jonskega statusa, a ki smutrajo zn nujno potrebno popolno reorganizacijo provincijaluih vlad, tako v vladavinah prineov kakor v drugih provincah, tako tla bo narod imel neposreden vpliv nn njih sestavo iu delovanje. Iz prednjega še sicer ni mogoče sklepati na smer. po kateri so bo razvijala konferenca, osobito. ko britanska vlada prihaja k okrogli mizi brez. vsnkega predloga, ker noče vplivati nn delegate, vendar pa se v velikih obrisih že vi-lijo črte bodoče indske ustave, ki bo sklenjena na tej konferenci nli pa šele polagoma v razdobju prihodnjih let. Reorganizacija prov ineijulnih vlnd. reforma centralne vlado. Province predstavljajo sn-mobitnu kulturna telesa, katere loči ver«, kaste in gospodarski napredek. Ključ za rešitev indskegu vprašanju hi torej obstojal v neko vrste zedinjenih državah Indije z več ali>manj močnimi iprovincijalninti vladami, ki bi v-e konvergirale proti eni centralni vladi iu proti enemu centralnemu parlamentu, kateremu bi bila zvezna vlada odgovorna. Iz. indskega kaosu rase v nejasnih črtali še ustavna oblika Avstralije. Vprašanje, če naj ta oblika dobi svoboščine dominijona. katerega veže nu Anglijo samo oseba angleškega kralja, nli če bi vez. ostulu še bolj trdna, kot jo recimo odvisnost angleških kolonij, jc v primeru z notranjimi ustavnimi reformami Indije drugovrstna in se bo tudi kot taka rešila, ko bo natopila jasnost plode prvih važnejših problemov. Angleška javnost se zaveda zgodovinskega trenutka, ki je napočil. Zato je vladar sam pozdravil delegate Indije, nu kuterc so gledali predsedniki vseh dominijonov britskega imperija. Otvoritveni obred, veličasten v sijaju angleških tradicij, je pokazal zadosti jasno, da je Indija res ključ britskega ini,perij«. Tudi mi tukaj imamo vtis, du so delegati prišli v Jamesovo palačo, da zidajo in zbirajo in ne, da slebr in razdirajo. Novi izgledi za mir ob Rent Zanimiva izvajanja francoskega publicista — Posaarje naj postane vez miru in sprave med Francijo in Nemčijo Par rs, t7. nov. fr. (Izv. ->Slov.«) Splošno zanimanje v vseh političnih krogih je zbudi a znanstvena razprava, ki jo je obtavil j}rof de Fels v Ugledni reviji »Revue de Pariš«, o kateri sc je vedno sodilo, da dobiva inspiracije i* zunanjega ministrstva. Grof de Fels uvideva potrebo, da se popolni sporazum med Francijo in Nemčijo kmalu dc-seže. On n« veruje v kako hiilerjansko nevarnost ter trdi, da j« prišel čas za francoske in netr.&kc politike, da zaipustijo brezplodno očitanje in si slavijo vprašanje, kako bi na nijhitrejši način mogli odstraniti vse ovire tn pri'atenske odnose, Grof de Fels vidi v Posaanju providtnci'elno sredstvo. Posaarje leži med obema d žavama, ima razvito industrijo, ki izvaža svoje pridelke v fram-ccslko ozemlje in uva4a svoj živež iz Francije, dežela, ki je,po govorici in po plemenu nemška toda vendarle sorodna Alzacši in po značaju veliko bolj sorodna Francozom kot pa Prusoin. Po njegovem mnenju bi kazalo, da prevzame trajno oblast v Po-saarju Društvo narodov, ki je do sedaj svojo nalogo tako izvrstno izvrševalo. Društvo narodov bi Posaarje nevtraliziralo in tako odvzelo Nemcem" in Francozom vsako poželenje po tej fcogati zemlji. Posaarje naj postane druga Švica, košček zemlje, na kateri se bosta Nemec in Francoz mimo se-»tavala in kjer se bodo narodnostna in kulturna na- spiotstva med obema narodoma lepo omilila. Posaarje naj pcstanc velika cesta miru in sprave — »bouievard de la coneorde« —. Odkar obstojajo države na levem in na desnem Bregu Rena, so se vršili upadi enkrat od te strani, drugič od druge, in vsakokrat se je napadalec pesluževal posaarske doline, najsi je od juga prodiral proti severu ali pa od severa proti jugu. Če bi se pod zastavo Društva narodov to mednarodno prehodišče nevrali-ziralo, potem bi izginila iz zgodovine ona tragična možnost medsebojnih spopadov, ki so nakopičili tcliko gorja na obeh obalah Rena. Posaarje bi bilo tudi za medna! od.no ustanovo kot je Društvo narodov sijajno opazovališče vseh evropskih do-godiljajev. Zato predlaga groi de Fels, da naj Francija žrtvuje miru na ljivbo vse pravice, ki jih ima do pesaarskcga ozemlja; seveda se p uakuje ista požrtvovalnost tudi cd nemške strani. Pariško časopisje se veliko bavi s tem p-ed-Icgcin, kar priča, da ide/no cdgovarja narodnemu samoohranjevalnemu občutku in da bi od francoske strani ne bilo nikakih težav spraviti Posaarje pod stalno nadehlast ženevske ustanove.• Miinchen, 17. nov. d. >Kolnische Zeitung« se uvedoma bavi s članlkom, ki ga je ob'avila pariška Rcvue de Pariš izpod peresa člana francoske aka- Zakon o strokovnih šotah Za pomožno osobje v socialni in zdravstveni službi Belgrad, 17. nov. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za socijalno politiko in narodho, zdravje podpisal in proglasil zakon o strokovnih šolali za pomožno osobje v socijalni in zdravstveni službi. § 1. pravi, da se v teh šolah pripravja oeobje za socijalno in zdravstveno službo, lo so šole za dojilje, šole za zdravstvene pomočnike, šole za bolničarje in bolničarke in šole za babice. § 2. pravi, da obstoje šole za dojilje v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Skoplju. V B; I gradu je to samostojna ustanova, ki jo pripravlja odbor, sestoječ iz predstavnikov sociialne politike in narodnega zdravja ter predstavnikov društva Rdeči križ. Upravlja se šola po pravilniku, ki ga bo predpisal minister za socijalno politiko in narodno zdravje v sporazumu z društvom Rdeči križ. § 3. določa, da se sprejemajo v šole učenke, ki so dovršile 4 razrede srednje ali meščanske šole. Pouk traja tri teta, ter poleg tega še tri mesece pripravljalnega tečaja. V šolo se sprejemajo učenke, ki so dovršile pripravljalni tečaj in napravile izpit iz predmetov, ki se bodo na tem tečaju predavali. Razpored predavanj v šoli bo pred-t pisal miniMer za sciC. politiko In narodno zdravje.', Šolsko leto se začne I. septembra vsakega leta. Pouk v prvem in drugem šolskem letu traja 11 mesecev, v tretjem pa 10 mesecev. Poleg šol obstoje internati za učenke, v katerih bodo stanovale. Učitelji na te vrste šolah so zdravniki-spccijalisti za predmete, ki se bodo predavali, profesorji srednjih šol in univerz ter drugo strokovno osobje. Učitelje postavlja minister za soc. politiko in nar. zdravje. Izpili se polagajo prvič po trimesečnem pripravljalnem tečaju, nato pa po vsakem končanem semestru. Izpiti se polaga.o v ustanovah, katere so učenke obiskovale, pred komisijo, ki jo sestavlja predstavnik ministrstva za soc. politiko iu narodno zdravje, upravnik šole" in učitelji |>redmetov, ki se predavajo. Diplomski izpit se polaga na koncu tretjega ttta ustineno in pismeno pred komisijo, ki jo sesiavlja predstavnik ministrstva za' soc. poliliko in nar. zdravje, upravnik šole in učitelji predmstov, ki so se predavali. Solo za dojilje upravlja ravnatelj, ki vodi administracijo, upravlja inventar, sklicuje konferenčne seje učiteljev itd. Ako ie število učenk manjše od 50. so nastavnice lahko' tudi sestre. Nad učenkami se bo vodila zdravstvena kontrola. Krvava drama v Osijekzz Osijek, 17. nov. ž. Nocoj se je v 0al'ke Antritove v plesno šo!o in se ie vrnila o'krog pol 11. Zunej jc deževalo in pihala je burja. Ko so odprli hišna vrata, se je pcjavii K-oh, držeč revolver v rcikah in pozval in'adcnko, da «e vi ne. Dekle ga je s/kušala pomiri li in jc med tem cdptla vrata v svo,je stanovanje. Knoh jima je sledil v kuhinjo. Tam je prišlo do ruvan a. Prizadevali so si vzeti mu revolver. "V tem pa jc Knoh ustrelil in zadel Jcsipa Antrita v roke in reb"a. Dragi ca pa jc v tem pobegnila na đvoriš'e, preskočila plot in pričela bežati. Ko ,e Dragičina sta-nodaja'ka videla, da Dragica beži, je slekla za njo. Knoh se jc ob-nil in sprožil van o tri strele. Dva sta zgrešila, eden pa jo je zadel v glavo. V. tej zmešn avi se je Kn:h umaiknil na dvori?ču v neko zatišje in si pognal kroglo v glavo. Na petu v bolnišnico je umrl. Tudi stanoda allto so pripeljali v bolnišnico. Njeno stanje je jaiko ntvarno. Njen sin Josip pa je izyen nevarnosti. Volitve v Avstriji in koroški Slovenci Dunajcka vremenska napoved. Severne 'Alpe: Spremenljivo vreme, ki kaže tendenco po ibolj?anju. Južne Alpe: Večinoma jasno vreme г jutranjo Лвал. Severozaoedni velmi. Pri pravfkar Uvrše->ih volitvah v Avstri i nas jc za prvi hip iznenadrl sklep koroške slovenske stranke, da odda svoje glasove za državni zbor krščansko socialni stranki. Razumljiv nam je la sklep postal šele, ko smo razbrali iz strankinega volilnega proglasa idejno ozadije trga sklepa m vidimo njegovo uteme'.ijen jst potr eno v mteresant-nem vcli'nem rezultatu. Avstrija je trenutno v naj-, izrazitejši obliki tista sred ljeevrcpska država, v kateri se bije odločilni boj z »avstroma ksizmom« kot eksponentom svetovnega boljševizma in med meščanskim sclidarizmom kot braniteljem kričan-sko-evropskega družabnega in ekonomskega reda, V tem načelnem sociail.no-e>komomsikeim boju so ho* teli koroški Slovenci ob priliki volitev javno manifestirati svoje tozadevno stališče in se postaviti v antiboljševiško frooto, ki je v Avstriji najmočnejše reprezenti-ana v državotvorni kršćan.iko socialni stranki. Ce vrhtega še pomislimo, da je na Koroikem ta avstromarksizem baš v južnem, slovenskem delu relativno najmočnejši — da je narodna samebit koroških Slovencev od te st eni najbolj ogrožena, nam mora biti dejstvo, da je stopila narodno ic zavedna tretjina koroške slovenske manjšine kol samostojna, vzorno discip'inir?na pelitična edinica v vrsto antiboljševizma, znak njihove politične zrelosti in dolekovidnosti. — Talko je dobilo tistih 9200 slovenskih glasov, oddanih za državni zbor, res tudi neko državno politično vrednost in pomembno"!. Gotcvo bi ne b'lo v interesu naše driave, če bi utoni a prej aH slej koroška slovenska manjšina v rdečem morju ko- munizma in bi poslala kioroška Slovenija jugoslovanska predslraina postojanka svetovne bol.ševi-ške revolucije. Pravilnost tc voli'oe taktike sc je pokazala tudi v narodnopolitičnem oziru. Koroški Slovenci so poslali v teh volitvah faktor, ki so ga proti dosedanji navadi vse stranke upoštevale. Vas avstrijski tiak je postal pozoren ob tem odočnem koraku in discipliniranosti te ma line politične skupine. — Rezultat deželnozborskih volitev je za koroško slovensko stranko brezdvomno lep in časten. Posebno značilna je, da e v severnih obmejnih občinah (pri Žili, v celovški in ve!ikovški okolici) napredovala. V tem smemo gledati izraz te nove življenjske volje in vzbujajoče se politične samo-sto/nc-sti baš v na/bol j ogroženem pasu. Številka giiisov 920D v razmerju z 9500 v letu 1927 pomeni kljub številčnemu nazadovanju faktični napredek, če se v.pcšteva, da so radi močne neudeležbe (samo na Korošikem 60.000 nevo'ilcevl) vse stranke relativno bolj nazadovale, Ta relativni napredek slovenske stianke se 'kaže tudi v tem, da sta spet dva slovenska po-slanca v pri'tii no enaiki m-ri prelko količnika izvoljena, akoravno je število deželnih poslancev reducirano. Če kon'no še to pristavimo, da je bil čas za pripravo volitev sila kra-tcik — samo kaike 3 tedne -— in da je bila letošnja obletnica plcbiscita močna eksistenčna p eizku-šnja za koroške Slovence, smemo svojim bratom onstran Karavank le čestitati k uspehu v tem volilnem b'»ju. Reševanje avstr. krize Dunaj. 17. nov. kk. Splošno se smatra, dn bo vlada Vaugoina ta leden odstopila. Tudi krščanski socialni listi vedno jasneje zahtevajo z ozirom na izid volitev, da se mora krščanska socialna stranka ločili od heinivvehrovskega fašizma in se približali bloku pod vodstvom dr. Schobra. Sestava nove vlade bo torej j>o;l bistvenim vplivom pogajanj med krščanskimi socialci in Schobrov i ni blokom. Levičarski listi že s triumfom naznanjajo, da Vaugoin in Starhemberg ne bosta več pripadala novemu ministrstvu. Vendar bo kriza šele v sredo stopila v odkčilnl stadij, ker se bo la dan šele konstituiral klub krščanskih socialcev. Obč volitve na Bedcs^em Mannheim, 17. nov. kk. Pri občinskih -»olit-vah na Radenskem je zelo liarasllo število glasov narodnih socialistov, posebno nu stroške nemške ljudske stranke, V Mamiheimu jc bilo izvoljenih 14, v lleidelbergu 30 in v Karlsruhe narodnih socialistov, ki do sedaj v teh mestih še niso dobili nobenega zastopnika. /tfnnfirj nn m'sšjofisho ро?1п'о London, 17. nov. kk. V provinci šansi so roparji uplenili inisijou lazarisrtov v llančunghiju. Mi-i sijonarji in škof so zbežali. 0 njili ui nobenih vesti. demije cointe de Felsa. V navedenem članku predlaga odlični francoski pisatelj, da naj se Posaarje izreči v trajno varstvo Društva narodov, ker bo s tem postalo neka trajna nevlra na vez med obenm narodoma in cbema kulturama. Nemški fašistični list se zgraža nad tem predlogom, češ da Nemčija nima namena prodajati svo oga ozemlja v taike .»vrhe, da je v svetovni vojni že dosti izgubila ter da se ne sme spuščali v tako blazne predloge. _ »Firankfurter Zertung« odgovar'a francoskemu pu-blioielu, da naj pusti Posaarje na miru ter da naj rajši žrtvuje Alzacijo in Loreno v te namene pri čemer bi poleg vsega drugega bilo ze'o ustreCeno Alzačanom samim. »VorsLsche Zeilung« pa piše, da Ima Nemčija veliko debre volje in da je pripravljena doprinesti veliko žrtev za trano prijateljstvo med obema narodoma, le o taiko absurdnih predlogih seveda ne more biti govora. Nemčija bi bila kvečjemu pripravljena se pogovarjati o sodelovanju na gospodarskem polju. Za to sodelovanje pa bi bilo Posaarje zelo pri roki, ker leži lepo na sredi med francoskim železom in nemškim premogom. Berlin, 17. nov. d. Na mereda nem mestu z'vso odločnostjo demantira kot izmišl'ena vest, da sc je član francoske akademije groi de Fels nedavno nahajal v Berlinu ter imel sestanke z nemškimi političnimi osebnostmi. Likvidacija U krte'me Boljševiška vlada v Moskvi ni nikdar zaupala Ukrajincem in Bejorusom. Svobodo jim je dala samo zato, ker bi se sicer ve» ukrajinski in beloruski narod, vštevši komuniste, postavil ruskim boljše-vikoni v bran že lakoj v začetku, ko je še bila moskovska vlada preslaba, da bi mogla zlomiti tako silen odpor. Ali že pri razdelitvi prejšnje carske Rusije v zvezne sovjetske države so moskovski boljševiki pokazali pravo barvo. Zakaj več ko tri milijone Ukrajincev so dodelili Ruski sovjetski federativni republiki. Beloruska sovjetska republika pa je v začetku dobila samo 40 odstotkov beloruskega kompaktno naseljenega prebivalstva, ki je bilo pod boljševiki. Vsled pritiska so morali Moskali pozneje dodeliti Beloruski republiki še nekaj beloruskega ozemlja, vendar so še sedaj irijc milijoni Belorusov pod Rusko republiko, kjer jih skušajo moskovski boljševiki še hitreje porušiti ko prejšnja carska vlada. Moskovski boljševiki so upali, da se bo vsled ustanovitve Ukrajinske in Beloruske sovjetske republike poleglo staro sovraštvo teh narodov do Rusov. Ali stoletne krivice se ne morejo pozabiti v nekaj letih. Ruski boljševiki so skušali paralizi-rati prctlboljševiški tok Ukrajincev in BelorUsov na ta način, da so začeli v Ukrajinski iti Beloruski državi ob mejah naseljevali Žide, ki so vedno v službi močnejšega., Razen tega je poslala Moskva v ukrajinska in beloruska mesta na tisoče bol:ševi-škili agitatorjev, ki so se vrinili v tovarne, industrijska podjetja in urade. Njihova naloga je bila, da pribore važnejša mesta v ukrajinski in beloruski komunistični stranki ruskim boljševikom. Z raznimi očiščevanji so izključevali i/xrajinske in beloruske komuniste. Uporni kozaški duh ukrajinskega naroda se ni dal ustrašiti od vseh teh ukrepov. Čaka samo na ugodno priliko, da lahko začne svoj pridobljeni kozaški ples med ineči. Ukrajinski narod se je skril pod zemlio in tamkaj pripravlja borbo za osvobojenje svoje domovine. Dočim se ruski boljševiki bore med seboj iu pošiljajo drug drugega pred puškine cevi in v izgnanstvo, so ukra;inski boljševiki mirni, četudi je večina izmed njih nezadovoljna z Moskvo. Ze od začetka pa vidi ruski boljševizem svojega najnevarnejšega nasprotnika v ukrajinski inteligenci. Zato se na ukrajinskih univerzah predava vedno več v ruščini, ker je Moskva vsilila ruske boliševiške strokovnjake, da tajno nadzirajo ukrajinske profesorje. Do sedaj Moskva ni delala velikih težav največjemu sodobnemu slovanskemu zgodovinarju prof. Hruševskemu, bivšemu ministrskemu [Predsedniku zapadne Ukraiine, ki ie nastala po svetovni vojni, dokler si je nista razdelili Poljska in bobše-viška Ukrajina. Te dni pa ie Moskva prisilila ukrajinskega prosvetnega ministra, da ie v starodavnem ukrajinskem središču, v Kijevu, ukinil stolico ukrajinske kniiževnosti. Na tej stolici je deloval in pripravljal konec svoje ogromne Zgodovine ukrajinske literature prof. Hruševskij. Istočasno ie dobil ukaz, da se ukine tudi njeonva stolica ukrajinske zgodovine. Boljševiški moskovski mogotci so že dolgo naliberalni Bie-derlackovi. Šola MUnchen-Gladbach se drži še danes teh »liberalnih* idej in smatra Biederlaeka še vedno za svojega ideologa. Res je, da je v tej šoli zlasti deloval H. Pesch, a tudi Biederlack, saj se ti imeni ne čujeta eno brez drugega. Veliko člankov je izvabil izpod njegovega peresa integralismus. Biederlack je z vso silo pobijal to zmotno ekstremnoet nekaterih katoliških mislecev, držeč se načela -srednja pot najboljša pok — Sploh je bil njegov princip braniti povsod pravico jn pomagati dobri stvari do zmage. Stal je na strani delavca, ko je z veliko vnemo zastavil pero t> obrambo in opravičenje štrajka, na strani lastnika, ko je zagovarjal lastninsko teorijo«. Slednjo prav do konca svojih dni. Posegli so v boj z njim Eberle, Horvath, IViesinger. Biederlack ni niti za pičico odjenjal od svojih načel. Zdi se pa, da se bo njegova teorija morala počasi umakniti novejši. Kot človek jc bil poosebljen imperativ »moli in delaj t. Mož jeklene volje, kremenitega značaja in nezlomljive energije. Star je bil, a duševno mlad in čil. Njegove energije niso strla leta, marveč vse-krotilka smrt. Za Fonckom je z Jožefom Biederlackom legel v grob predzadnji izmed onih velikih mož — živi namreč še Grisar —, ki so dali innsbruški univerzi tolik sijaj in sloves. f Jure Poželt Skoraj neverjetna se mi je zdela vest v včerajšnjem »Slov. listu«, da bi bil Ti odšel in zato sem se telefonično obrnil v Črnomelj po razjasnitev. Žal so mi potrdili žalostno vest, čeprav leži pred menoj Tvoje pismo, datirano s Ј6. nov. »Pozdravlja Te Tvoj verni pobratim Jure« so njegove zadnje besede. O Vseh Svetih sva še prenilevala belokranjske gospodarske zadeve, prigovarjal je mladim gospodarjem, da si nabavijo gnojniščne sesalke. Danes Te polože v belokranjsko zemljo, ki si jo tako ljubil. Kmetiški človek je bil pokojni Jure Požek. iz Gorenjcev pri Adlešičih, izrazit tip skrbnega belokranjskega kmeta. Iz niale kmetije, ki mu jo je zapustil njegov oče, je v teku let prigospodaril lepo domačijo z obsežno zemljo in lepimi vinogradi. Gospodaril je previdno in pošteno in zato so ga spoštovali vsi, tudi njegovi nasprotniki. V prejšnjih časih se je politično precej udejstvoval in je bil odločen pristaš slovenske večine. V občini je bil dolga leta občinski svetovalec, odbornik in predsednik krajnega šol. sveta. Imel je odločilen vpliv in je izpeljal marsikatero koristno zadevo v ljudski blagor. Kot cestni odbornik se je mnogo trudil za izboljšanje slabih belokranjskih cest. Se letos je dal prostora v svoji gostoljubni hiši tkalskemu tečaiu in je bil zelo vesel uspehov, ki jih skoraj ni pričakoval. Družini je bil najboljši oče in je prav dobro vzgojil svojih devet otrok. Velika vrzel nastaja za njim v Beli krajini. Marsikdo, ki je užival gostoljubje njegove hiše, bo zaman iskal simpatičnega obraza pri kameniti mizi pod košatim orehom pred hišo. Počivaj v miru v lepi belokranjski zemlji in Bog daj lahko Tvoji plemeniti duši! — R. Goriški „Novi list" ustavljen Gorica, 16. novembru. Goriške Slovence je zadel hud udarec. Izgubili so svojo glasilo, edini slovenski tednik »Novi list«. V petek je pretekt poklical k sebi glavnega urednika in mu naznanil, da list ne sine več iziti. I Strašna vest sc jc naglo razširila po vsej dcicli in povzročila povsod veliko žalost. List je bil nainreč silno razširjan t.ir se je (iskal v 20.000 izvodih. Bil je tako rekoč doma v vsaki slovenski hiši ila Primorskem. Goriškim Slovencem ostane sedaj le šo dru-aiiirtki časopis »Družina«, ki iu enkrat še sme izhajati. Za Istro izhaja »Istarski list«. Tudi ta še ni bil ustuvljen. Pač pa govore, da pride na vrsto v 14 dneh. Radi teh dogodkov je slovensko ljudstvo na Goriškem močno po rto posebno ko vidi, da niso Slovani dali nobenega povoda ca tak udarec. Belgrad gradi šest novih šol V pričetku tega šolskega leta se je v belijraj-ske šole vpisalo 12.289 otrok. Šolske zgradbe v Belgradu pa so za tako število naravnost nezadostne. Doslej je imel Belgrad 10 šol. Odkar pa so se priključile mestu tudi predmestne občine, ima 22 šol Toda vse so prenapolnjene. Ena teh šol ima kar 1607 učencev druga 1178 Vse so pa po večini stare nehigienske in vlažne zgradbe. Zato je vprašanje šolskih zgradb v belgrajskem mestu zelo pereče. Občina se je lotila težkega in dragega dela, da bi modernizirala svoje šolske zgradbe, sest novih šol je že zgrajenih ali pa se šc grade Največja in najmodernejša je že gotova: nova šola zu tern-zijski okraj, ki bo slovesno odprta konec decem- bru. Na tej šoli bo dvanajst prostornih učilnic, kopalnica za šolarje, šolarsko zavetišče z veliko obed-nico m velika dvorana zn šolske slovesnosti. V učilnicah so napravljeni i>esebni avtomatski aparati za čiščenje zraka. V Soli bo poseben oddelek za šolskega nadzornika. Ostalo nove šole se grade v predmestjih: na Dušanovcu, ua Čuknrici, j>od Mokrim Lugom ter pri Malem Mokrem Lugu. Pripravljajo pa tudi nove šole pri klavnici, na Dedinju in pri Mostaru. Vse te zgradbe bodo stale ogromno denarja. Pomislimo samo. da jc le zavarovanje temeljev pred vlago pri novi Stili ob mokrološkem potoku stalo nad 400.000 dinarjev. S temi zgradbami pa bo kriza šolskih zgradb v belgradu rešena samo za silo in le za malo času. Pet obrazov Eno do po dne na po iciji I S. Stoletnica cerkve v Dolenji vasi Dolenja vas pri Ribnici, 16. novembra. Stoletnico posvečenja župne cerkve sv. Roka in irugega postanka župnije (za Jožefa ukinjena) slovesno praznuje župnija Dolenja vas pri Ribnici v nedeljo 23. novembra. V soboto ob pol 7 zvečer v cerkvi govor in razsvetljava, v nedeljo ob 6 sveta maša in govor urednika g. K o š i č k a , ob 10 slovesna sv. maša z govorom dekana g. S k u b i c a. Ob 3 popoldne v društveni dvorani govor urednika g. Franca Terseglava in petje. Za izredno slavje je župnija obhajala v marcu ljudski misijon, cerkev na novo kaj ukusno preslikana in oltarji prenovljeni. K izredni slovesnosti vabimo zlasti okoličane. Drzen vlom pri Grosupljem Grosuplje, 17. nov V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen /lom v gostilno Lovra Škrjanca nn Lopčku pri Grosuplju. Vlomilec je odstranil železno mrežo pri kletnem oknu in se iz kleti splazil v trgovino. Notri je bilo okrog 500 Din gotovine, katero je vzel. Drugo je pustil v miru. Vlomilca, ki je znan ( že večkratni tat, je vestna žandarmerija še istega dne izsledila ln g« danes odvedla v zapore ljubljanskega sodišča, kjer ga čaka zasluženo plačilo. DIŠAVE SLON Ljubljana, 17 novembra Ljubljanski trg je vedno dovolj založen, mesnice so polne mesa. pekarne polne kruha, naši kmetje ne vedo, kam bi prodali svoje pridelke, v Bački in v Banatu ne vedo, kam bi s koruzo in pšenico, po 70 par je kila koruze, po 1.30 Din kila pšenice, na debelo seveda. Vsega blaga je v izobilju, za vse je dovolj rodila mati zemlja, ej, ni več tako. kakor je bilo med vojno, ljudem ni treba več trpeli pomanjkanja in lakote. Pa ni tako, o, še vedno IrjK? mnogi, ne vsi seveda, ali tisti, ki trpe. trpe strašno. Mnogi po svoji krivdi. |>o krivdi svoje slabe volje in »kvarjenosti, nekateri pa so žrtve, ki so vredne največjega, sočutja. Tri dni nisem nič jedel. V Kapiteljski ulici so našli v nedeljo zvečer razcapanega dečku Skril se je pod stopnice Dolenčeve gosti ine in od tam poželjivo gledal v jedilno shrambo, polno dobrot. Bilo jc na diani: deček je hotel ukrnsti neka. teh dobrot. Prišel je stražnik in dečka odvedel. Prav nič ni tajil deček na policiji: >Res je — ukrasti sem hotel, da bi se enkrat najedel!« je priznal. »Žc tri dni nisem nič jedel. Videl sem pred gostilno zaboj smeti in sem šel pogledat, morda najdeni vmes kakšen ostanek kruha. Od tam sem zagledal jedilno shrambo, pa sem se skril, da bi se ob primernem trenutku splazil noter in se vsaj enkrat nasitil.« Deček, ves sestradan in mršav, je povedal, da je star 16 let, po poklicu je delavec. Revše ubogo in slabotno, komaj de se«! let bi mu Človek prisodil, pa je delavec? »Da, od dvanajstega leta si že sam služim svoj kruli,< pravi, tri mesece pa sem že brezposeln. Živim tako, tako, od slučajnega zaslužka, od ostankov, pa od tega, kar mi dajo dobri ljudje. Res, gospod, že tri dni nisem nič jedel.« Občan s črnim mačkom. Deček, prvi, ki ga je danes zaslišala policija, odide. Pride drugi aretira-nec. Še dokaj ugleden ljubljanski občan. Nedelja je bila in občan si je privoščil mero ru.inega, več, dve meri. tri.. Ravrto dovolj, da se je spri v Še-lenburgovi ulici z nekim dijakom. »Sam ne vem, ali se je on vame zaletel ali jaz vanj?« Posredoval je starejši gospod. Občan ga je zato poplačal s krepkim udarcem po obrazu, da se je tujemu gospodu vlila kri po obrazu in je moral iskati zdravniško pomoč. Občan \e prespal noč v zaporu, zjutraj pa je bil ves skesan: »Saj bom plačal vse, zdravnika in bolniške stroške, samo, da ne pride stvar pred sodišče in ne — v časopise!* Mož odide s policije, z njim pa gre velik, črn maček. Na Trsti sta dve ženski. Zaradi vlačuganja in nemoralnega življenja aretirani. 17 letna je prva. Po poklicu menda šivilja. Je pa že, kakor snma pravi, 14 dni brezprselna. Ovadba jo dolži ta ne prostitucije. Šibko dekletce, napol otrok, prizna, da je res tako. Dela nima, zaslužka nima. zato pa se preživlja z nemoralnim poslom. Bosanski pre- kupčevalci preprog, delavci ob sobotah, ti ji dajejo toliko, da more prestradali še en leden, zopet do prihodnje sobote. Le kaj bo, dekletce, iz tebe, globlje menda ne moreš pasti, kakor pa si že! — Druga je stare ša, 38 let ima že. Davi ob petih so jo ljudje našli ob prvem svitu ležali na trotoarju na Miklošičevi cesti. Brezposelna služkinja je po poklicu Ko se je čez nekaj ur streznila, je povedala, da je bila ponoči v neki nočni kavarni, se opila, kako je na trote,ar prišla, snma ne ve. Saj je vse eno, tu me imate, pa napravite z mano, kar hočete!« Nenavaden jetnik ljubljanske policije je peti: Davi gu je privedel stražnik z moščanske stražnice in sta šla skozi vse mesto Naprej velik stražnik z mogočnimi koraki in resnim obrazom, poleg njega pa je capljal droben, majhen fantek in začudeno ogledoval mesto, zakaj tako velikega kraja, kakor jc Ljubljana, Se ni videl. Policijski uradnik, vajen trmoglavih zločincev in drugih grešnikov, skuša spremenili svoj strogi ton izpraševanja v milo. prijazno besedo. Zakaj novi jetnik je star samo 7 let. V nedeljo zvečer je prišel k neki stranki v Šteoa-njo vas. Dobri ljudje so ga luni sprejeli čez noč. Zjutraj pa so ga odvedli na moščansko stražnico, ta pa na glavno policijo. M nI Pek pripoveduje policijskemu uradniku svo o neverjetno odisejado in svojo zgodbo. Nekje iz Prekmurja je doma. Njegov oče je bil zidarski delavec, pa je sedaj v ljubljanski boluišnici. Mati je že davno mrtva. Samo eno 20 letno sestro ima. Delavka je v Beltincih. In pa eno teto v Gradcu. Plaho zre fantiček v gospoda, ki ga prijazno sprašilje. »Samo, da me nc bi obesili !c si misli. Očeta je hotel obiskati v ljubljanski bolnišnici. V Ptuju mu jc neznan, dober gospod kupil vozni listek do Ljubljane in fantek je res prirajžal v Ljubljano. Ampak v bolnišnici ga niso pustili do očeta. Grižo ima, so dejali fantku v bolnišnici. Policijski uradnik pcniignc časnikarju in mu pokaže akt: oče je v resnici na opazovalnem oddelku. Kam bi sedaj s fantkom? Fantek pove še, da mu je dajala v Ptuju hrano neka gospa. -Kakšno službo pa ima tu gospa?« »Ne vem.*; pove fantek, »kar doma je.'- i-Kako pa ji je ime?* Ne vem. ni nikoli povedala.': ; Pa imaš koga znanega v Ljubljani?« »Da. en prav tak fantek je hodil z menoj v prvi razred v Prekmurju, sedaj pa ne vem, kje je. V Ljubljano je odšel iz Prekmurja.« ! Policija ne ve, ne kam ne kod s fantkom Uradnik I telefonira na vee strani. Nikjer nov vedo odgovora. I Zaenkrat mora fantek še ostati na polici'ij med I brkatimi in resnimi stražniki, ki ga sprašujejo, : fantek pa daje odgovore, kakor pač ve in zna. Tako je življenje, pisnno in žalostno, tako ko - da gre v sivem ponedeljskem dopoldnevu, kakor v kalejdoskopu, mimo enega samega policijskega uradnika. Hlmo -.. kofeina prosto zrnato kavo krepi telo in duh. Pi.te torej KAVO HAG Neverjetna mladinski vlomi v Ptu.u Ptuj, 16. novembra. Trije fantiči v starosti 14 let so šli to pot na posel. Pa niso vsega opravili en dan: delo so si ; razdelili kar na tri dni. To jim je bilo mogoče le, j ker je precej skrita hiša, kjer so izvajali svoje bra-vure. Nikdar pa niso sodelovali vsi trije hkrat, ampak po dva in dva. Ker je hiša skrita, je umevno, i da jih beli dan ni mogel motiti in se jim ničesar ni bilo treba bati. Vse tri dni so kar podnevi vršili i svoje »ajribreharsko« delo. V sredo, 5. novembra, popoldne okoli dveh i sta udrla dva fantiča v Kazitnirjcvo vilo. Kar nista ; se mogla načuditi raznim dragocenostim in ob pogledu na nje jima je rasla misel, kako bi bilo lepo, ko bi bilo vse to njuno. In v mislih sta že bila lastnika! Mislim je takoj sledilo dejanje. Deloma sta dajala v svoje žepe, deloma pa v bližini shranjevala predmete, kakor: zlato uro, gramofon, denar v obliki amerikanskega dolarja, šilingov in starih avstrijskih srebnih kron. V vili sta sc zamudila tako dolgo, da ju je pričela mučiti lakota. Pa nič hudega za . to: saj shrambe gotovo niso prazne! In res, eden jc kar načel kompot, drugi pa zobal grozdje. In še sta dala svoje junaštvo občutili ubogemu cilindru, ki se ni mogel uspešno braniti mladim silam in navdušenima" napadalcema. Eden ga je prebodel s handžarjem, drugi s sabljo, da ie klobuk, pardon cilinder, gotovo težko zastokal. Ko sta odhajala od dobro uspele ture, sta to zaupala svoiemu tretjemu drugu, ki ju je vprašal, če bosta še kdaj šla na tak lov. Nato sta sc v barki z »najdenim« denarjem hitro okoristila: kar izmenjala sta ga v dinarje. /.e naslednji dan, v četrlek, se jc stvar ponovila; le enega je zastopal drugi, to je radovednež ■■нмтштпнвиитвна od srede. Spet so nekateri predmeti romali »kot last', v žepe tema dvema tičkoma. Da eden ljubi tudi »švarc-pelra«, je pokazal, ker je sunil kar dva zavoja igralnih kart. Se žlicam in žebljem ni bilo prizanešeno. Novincu se jc ravno tako zbudil želodec, pa je samolastno segel po kotnpotu. Priložnost. pravijo, naredi šele grešnika kaj hočete! V petek popoldne sta šla tovariša od srede pogledat v svojo »shrambo« pri vili, če jima kdo česa že ni zmaknil. Tako sta se bala za »svoje«; preje pa se sama nista nič vprašala, da je polaščeno —• tuje. Kako egoistični smo in krivični včasi ljudje. No, v nedeljo se je pričelo o zadevi šušljati, tički so postali znani. Pa nc mislite, da so imeli na vesti samo te tri vlome. Pestrosti in raznoličnosti je treba tudi vlomilcem, sicer jim jc »kšeft« pre-dolgočasen. Nekaj dni preje, — o Vseh svetih — je bila obiskana okoliška ljudska šola po nekaj članih te nesvetc trojice. Posebno ljuba je tedaj postala fizika, predvsem nauk o magnetizmu. Iz šole sta tedaj >rajžali« dve magnetni palici, magnet v obliki podkve, železni opilki, parni strojček, pa menda tudi srebrna ura. In čujte, eden od teh treh je motal strojček kupiti za 40 dnarjev, sicer bi bil izdan, da je bil udeležen pri stvari tako ali lako. Vsake dobre stvari je po tri, pravimo. In res, prijatelja tuje lastnine v Vseh svetih sta se že junija skorajžila na Kazimirjevo vilo. Ukradeni predmeti so bili potem skriti pod kopico pri neki njivi v bližini. Oba sicer zanikata to, a pogubile so ju mlade priče. Tem sta se namreč oba sama pobaha-la, da sla kradla. Pred »sodnim stolom« pa je eden rekel, da se je zlagal »za špas« o tem, da je kradel Lep »špas« je lo! Tako nekako zgleda ta storija, ki je tako žalostno spričevalo za rastočo mladino. Globoko po-milujemo starše. Vsiljuje se nam vprašanje, kje leži krivda. Dvojica otl teh dveh je sicer rada po- Francoski učenjak o naši univerzi Dne 15. novembra 1930 je obiskal univerzo Kralja Aleksandra L v Ljubljani profesor visoke rudarske šole v SI. Etienneu (Fraucija) gospod R. G i b r u t. Gospod profesor je bil član delegacije francoske vlade, ki .je prišla v Belgrad k slavnostnemu odkritju spomenika hvaležnosti Franciji. Na svojem povratku se je ustavil v Ljubljani, du si ogleda institucijo in organizacijo rudarsltegn oddelka tehniške fakultete naše univerze. Dospel je z jutranjim brzovlakom na glavni kolodvor, kjer flta ga pričakovala gosp. predstojnik instituta za rudarstvo prof. inž. A. Kopylov in gosp. prof. inž. V. Gostiš a. V njunem spremstvu jc obiskal gosp. prof. (i i b r a t gosp. rektorja univerze in g< sp. dekanu tehniško fakultete, si ogledal institute. ki so v zvezi z rudarskim oddelkom, zlasti pa institut za rudarstvo. Gosp. prof. Gibrat se je prepričal, da so se instituti v zelo kratkem času otl ustanovitve zelo uspešno razvili in je izrazil svoje pohvalno priznanje /.a izvrženo delo. Pri odhodu je prisrčno povabil naše gg. profesorje na obisk st. elientiskc visoke rudarske šole, ki je v Franciji druga poleg svetovno znane Ecole de mineš v Parizu. Laskavo priznanje inozemskega stro-| kovnjnka gotovo služi v čast naši univerzi in njenim institutom. Bolnišnica za Slovensko Кгачто Murska Sobota 16. nov. Predvčerajšnjim popoldne se jc sestala komisija. katera je imela nulogo, da hi pretresla zadevo nove bolnišnice, č'lani komisije so bili gg.: sanitetni inšpektor dr. Мауег in tehnični svetnik Otahal iz Ljubljane, okr. načelnik Lipovšek, vladni tajnik dr. Bralinn, vodja bolnišnice dr. Škrllec, okv sunit. referent dr. Gregorc, župan Benko, upravitelj bolnišnice SušteršiČ in inž. Lah. Komisiji so bile predložene tri možnosti: 1. primerno povečanje sedanje bolnišnice; 2. nakup Szaparyjevega grada; 3. zidanje popolnoma nove bolnišnice. Prvi dve možnosti sta bili zavrnjeni kol neprikladni; sedanje poslopje se ne more v zadostni meri povečati, ker je premalo prostora, grad pa za bolnišnico niti od daleč ni primeren. Komisija je razpravljala o tretji možnosti. Soglasno je sklenila, naj se zida nova bolnišnica. O zadevi smo doznali za sledeče podrobnosti: Kor že v sedanjo bolnišnico prihajajo bolniki iz vse Slovenske krajine, iz ljutomerske in gornjc-radgonske okolice ter iz nekaterih vasi čakovskega okoliša, se bodo li kraji upoštevali tudi pri zidanju i nove bolnišnice. To ozemlje ima do 140.000 pre-I bivalcev. Za novo bolnišnico da M. Sobota 12 oralov zemlje iu električno napeljavo. Ostale izdatke bo nosila bolnišnica in banska uprava. Kdaj bodo začeli novo bolnišnico zidati, ne j vemo. Letos gotovo ne. Zelo bi pa bilo dobro, ako ! bi se prvi del bolnišnice drugo leto dogotovil. Ta I del bi nuj obsega! prostor za 200 postelj, gospo-! darska poslopja in stanovanjske prostore zu upra-viteljstvo, sestre in služinrad. S tem bi bilo zadoščeno najnujnejši potrebi, ostalo pn bi se polagoma dozidavah). Ujet član vlomilske tolpe Včerajšnji »Slovenski list« jc poročal o celi seriji drznih vlomov, ki so se pripetili zadnje dni v Ljubljani, o nekaterih vlomih prejšnjega tedna pa je poročal tudi »Slovenec«. »Slovenski list« je izrazil tudi domnevo, da gre v Ljubljani za dobro organizirano tolpo, ki vlamlja v stanovanja in delavnice. Tiskarska barva »Slovenskega lista« se še ni dobro posušila, ko so oblasti že zasačile to vlomilsko tolpo iu jc bil en član te vlomilske tolpe tudi prijet. Drugemu pa so na sledu in je upati, da bo v kratkem aretiran. Vsa ta vlomilska tolpa, ki je napravila v Ljubljani toliko škode, je namreč štela — kolikor je za enkrat znano — samo dva člana Zasačena sta bila v nedeljo okrog polnoči v Vevčah, ko sta skušala vlomiti v gostilno Avgusta Kuharja, po domače »pri Gustelju«. Eden od obeh se je skril v gostilniške prostore in sicer v klet, drugi pa je čuval zunaj. Domači pa so neprijetnega gosta opazili in so poklicali orožnike. Ti so sumljivca aretirali. Drugi vlomilec pa jc hitro pobegnil. Aretirani vlomilec je 20 letni Henrik Saje iz Trbovelj. Pri njem so našli več zlatnine, fotografskih aparatov in drugih predmetov, ki izvirajo iz raznih vlomov. Saje je priznal, da jc v družbi s svojim tovarišem izvršil v Ljubljani večje število vlomov. Tako sta vlomila v eni noči pri Blazniku in Matiji Margonu v Šiški ter odnesla več obleke in zlatnine. V Mostah sta vlomila v Klinčevo gostilno v Ciglerjcvi ulici. V noči na nedeljo pa sta vlomila pri uradniku Kunaverju v Rožni dolini. Orožniki so Sajeta že izročili ljubljanskemu sodišču. Njegovega sokrivca pa šc iščejo oblasti. Saje je kljub svoji mladosti že znan kriminalni tip. Pričel je z majhnimi tatvinami in je sedaj nameraval poslati kar vlomilec na debelo. Po več po-I srečenih poskusih v prav kratkem času pa so mu oblasti preprečile nadaljnjo vlomilsko karijero, kar se bo v kratkem zgodilo najbrže tudi njegovemu tovarišu. žirala junaka Musolinija. Rinalda in podobno. Ali i je dovolj nadzorslva nad njimi? Ali ne pade kak ' madež na način sodobne vzgoje? Sama ša!a to ni mogla biti, za šalo je vse to preveč. Kam jadramo? Kam? Oiai pravite ? Zagtaeje Kaj /н-icoite prinaša mnogo nktuirl-uih strm i, perutih vprašanj, ki se dado ali tudi ne prav ugodno reiiti. Tudi naslednje je pereče rprn banje, ki bi sr dalo ugodno r eliti, ko bi bilo dih volj dobre ml je med ljudmi. Marsikatero veselico sem ie opazovat, ki so jih prirejalii vozna dvušlcu. Začetek ločno ob s zvečer, konic pa (na plesnih) ob zori ali pn še pozneje. I)a se na takih prireditvah izvablja denar i; ie itak revnega ljudstva, ko ljudem vsiljujejo pijačo in druge stvari, sc razume samo po sebi. hm pu seveda le prireditve naprotljajo mnogo večjo moralno škodo kakor pa kulturno koriti. To-da lo še ni nič. \ujbolj pn zaboli človeka, ko vidi мл teh priredi!rah nespametne starte, ki imajo s seboj olroke-šolarje in celo niijili let, ler jih imajo %ioleg sebe do pozne noči in celo do — zore. Ko snu se nekoč radi I tira pritoieral pri prirediteljih, so mi rekli: če prepovemo obisk otrokom, pa starši ne pridejo in potim imamo malo dobitka!:- Torij se ridi. da je lo cilj lakih in sličnih druMer. Glavno je materializem, n sa vzgojo ljudstva fkr jim nič ni. Kaj vse vidijo otroci r teli dolgih »očeh. zlasti ko vince duše vnema., s i ]alil;o mislimo. Seveda nc izostala jo zli posledice. Takim društvom, ki dofmščujo nn svoje plesni prireditve ludi obisk otrok (četudi so. v spremstvu staršev), pa < drekom vsul,-o kulturno, humano in tudi prosvetno misijo. I edeti bi naj raje. da jc Ire-!>e otroka obvarovati pred vsakim slabim vplivom iui njihov 4ušerni vnzvoj in na njihova srca. . I se take nedostatke pn čisto zlahka odpravi oblast sama. če enostavno prepove vsak obisk otrok Vn plesnih prii < dilvali. "i'r bi Inke starše ali druge neposredne krivic enostavno kaznovala. Sicer bi ЈЧ7 ne bilo nc»mestno, čc se mladini inid Is. Ichnv sploA pripore vstop nn plesne prireditve. Priznali boste, do se niso zreli :n /o. Mine vsaj je strah take i. 'c i je, k: bv sestavi'* ■m i: l.iudi, vzgojenih tm plesiščih. Kdor misli, večni mir in pokoj! — Pogreb bo d.-.ncš ob 2 popoldne. ■f- V Tržiču ie umrl tovarnar g. Kari GIo-Oočnik. član mestnega sveta. Šele -36 let starega ga Je ugrabi.a sm:l n egovi družini, kateri izrekamo iskreno sožai e. — Pogreb bo v sredo ob 4 pope dne v Tržiču. "f- V ljubljanski bolnišrici (e umrl gostilničar 3n posestnik g. Janko N a k r s t. Pogreb bo danes ub 2 • -pr.ldne. N. p. v m.I ll'faia kronika . Цr Občni zbor Leonove diiubr bo v četrtek due 27. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v Jueo-blovansk tiskarni. Dnevni red: 1. Oitanje zapisnika zadnjega občnemu zbora. 2. Poročila predsedstva. 3. Poročila revizorjev. I. Nadomestna volitev sedmerih odbornikov. 5. Sprememba pravil. 0. Slučajnosti. it Depuiarijc slovenskih žen. ki v poročilu niso bile omenjene, ki pa so svoje spomenice izročile g. predsedniku vlade predzadnji ponedeljek. 60 bile: Ženo in matere, ki >o prišlo prosit za samostanske šole. ki so po novih odredbah zelo prikrajšane. V tej deputnciji x> bile gospa Erna ing. Remčeva, gospa Asia dr. Busajeva in gdčna Krekova. — Staroupokojenke tobačne tovarne, tri po Številu, ki so prišle pros;l za izboljšanje svojega obupnega gmotnega stanja. — Absolventinje samostanskih pripravnic, ki že nnd dve leti čakajo namestitve, a zaman. — Gospe dr. Jenkova 7.:i : Ruski kružnk in Ruski rdeči križ . — »Slovenska krščanska ženska zveza, ki je oddala spomenico o svojem dr-lu. — Ta zastopstva so bila izven okvira onih. k1 jih jo vodila gospa dvorna dama dr. Tavčarjeva. Spomenice, ki so jih predale, so Eclo važne in pričakovati je uspeha. ie Razpir.fna služba. Kr. ban ka uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi § 31 ee'.-ena o b:>:]Fki upravi službeno mesto profeso.r;a ozi r.ma su.pientn na banovinski mlekarski šoli v Ški.iji Loki. Za to mesto p: idejo v poštev le prosilci s falku ietno izobrazbo, ki so v svo i st:o\ovni ircbiazbo usmerjeni na mlekarstvo v najširšem ipcn enu ter na živinorejo. Pravilno kolkovane in z vsem i potrebnimi dokumenti opremljene prošnic jc vložiti najkasneje do 15 mccembra 1930 pri kr. ban.ki upravi v Ljubljani. •ie Razpisana j« aluSha pogodbenegu poštarja v Nemški l.t.ki (П1-2). Jamčevlna: 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6000 Din doklada 8300 Din. ko odpravljanje in .prevzemanje pošte i/.ven uradnih ur 150 Din, nograda za vzdrževanje selske do-etnve (!7K0 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo nn dravsko pošlno ravnatelj«tvo v Ljubljani do novembru 1922. •te Prodaja kolkov in znamk. Poitno ravnateljstvo razglaša, da v zmislu zakona o taksah in pristojbinah morajo prodajali kolke, znamke in postne vrfidnolnlcp vse trafike, ki jim je odrejena eicer prodaja kolkov, ter vn«- pomožne pošto. Ostali trafikanti, ki niso dolžni prodajati kolkov, pa smejo kljub temu prodajali ]K)štne vrednotnlce. •ie Nesrečen knnop Slovenke. Lani je dovr-Jlla šolo za dojilje v Mariboru Helena V It ene ter bila nastavljena v Peči v južni Srbiji. Tu je drlovnln v domu narorvo ustrelil ilekle. poleni pa sobe. •je TranivnJ r Nlšu. Preteklo nedeljo je začel vozili v N'lšu tramvaj. Vozi <н1 poMa'je Niš do Niške •banje. -te Miklavževo In hotjčno darilo. Misijonski koledarček za mladino 1931. Cena 3 Din, pri na-ročibi 10 iavodov »kupaj eden povrh. Kol prilogo Ima leta1" lepo barvano sliko božjega .Irv.uščkn in zanimive ter роибпе poveetlce. Zn mladino toplo »riporoftimo. Naroča po pri Družbi »v. Petrn Kla-rorjn v Ljubljani. — Klaverjev misijonski koledar 1M1. Petnajsto loto. Cena 5 Din, pri naročhi 10 izvodov мкирај eden povrh. Kot prilogo Ima barvano •liko »Dobri |«*tlr< In Devetdnevnko k nreev. Srcu Jw»n'Mii! VsAm dnižiiuim nrinoročiini.. Na-ioča" ee pri Dr*ižt>i ev Petru Klaverja, Ljubljana, тк Za adveni priix>ročamo cerkvenim zborom: Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka advenlnih pesmi za mešani zbor. Glasovi 0. Din. Partitura 24.— Din. G r u in A. Adventne pesmi za mešani zbor. Pari. 10,— Din. Glasovi 4.— Din. Foerster Anton: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. Din 12. , Cantica saera III. za moški iu ženski zbor Din 30.—. Premrl St.: Cerkveni moški zbori Din 10.— Železni k M.: Vi oblaki ga rosite. 10 pesmi za ati entni čas. Part. Din 20.—. -.V Da te »<• iio bolela fdnva, 1. decembra ko boš vsled nozabl;iv4.-li o.-!,il brez koilja. oprave, kolesa, šivalnega stroja, sploh brez vsakega dobitka. pojdi iu še dam- ku.pi oziroma naroči par srečk ilcma sliukinj. Zadr. služk. dom, Semeniška ulica 2. •k Zdravilišče ■ Kadio-Therma« v Laškem -e je na .splošno željo adaptiralo in preuredilo tudi za zimsko obraiovanje in je odprlo skozi celo leto. Ispcšno leče nje revmatična, išiasu. bole/ni s|;;o-Јчп. ženskih bolemi itd. Oskrbnina je znižana. Podrobna pojs-nila daje uprava zdravilišča tt Najmanj enkrat »a teden je treba izvršili temeljito čiščenje. Pri naši normalni prehrani se nabere v prebavnih organih toliko nepotrebnega balasta, neprebavljivih >novi in proizvodov razkrajanja, da bi oni, katerim je prebava popolnoma v redu. dobro naredili, če bi svoja čreva od časa do časa očistili tega balasta. Niso brez razlogu imeli stari ljudje za dobrega zdravnika tistega, ki je predpisal dobro sredstvo za čiščenje. — Qui bene purgat. bene curnt se glasi .-lari pregovo,. Izmed mnogih sredstev za čiščenje, dajo zdravniki, kakor tudi občinstvo prednost .Vrlin - d raze jam. 2—3 zrnea Arlimi zvečer, da drugo jutro normalno in izdatno i?prazu'euje. a se človek niti ne spominja. da jo vzel kako sredsivo za čiščenje. ženi je bil rojen v Mostah in ie bil tja pri lojen. Stanoval je tudi v Mostah, na Zalciki cesti 112. O nesreči je bila obveščena ludi pakonikova žena Roaaliju Herman. Ta je povedala, da je njen mož e.dšcl 14. I. m. ob dveh popoldne službeno z vlakom v Zagreb in da bi se moral v rnili 15. t. m., to ie v sobtlo popoldne. Vlakcvcdja tovo.nejfa vlaka, Grstič, kateremu je bil Gcsti* dodc'jcn, jc povedal, da je Herman prišel z njim 15. ob dveh popoldne iz Zagreba. Oba sta šla na Šmartin«ko cesto v Pavškovo gosit;'no. Gcstič jc kmalu nalo dšel, kam je pa odšel Herman, ne ve. Sklepati Ц se dalo, da jc Herman v noči na nedeljo prenoiii pri kakšnem svojem prijaileVu. V nedeljo ponoči bi pa moral zopet nastopili službo. Zato je ponoči cdšel proti glavnemu kolcdvo-u. Da bi si pa skrajšal pot, je šel kar po tiru. Na mostičku ga jc podrl tovorni vlak. Po nesreči je prišla na lice mesta tudi policijska komisija clkrajnega nadzornika Potlrebe: ška in zdravnika dr. Jurečka. Na njeno odredbo Je bilo truplo prepel'ano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pokojni Herman je bil oie 4 m-lih otročičev. N cigcva smrt pomcoja za družino strašen udarec in umevno je, da je dogodek vzbudil v Mostah in tudi v mestu, zlasti pa med želtzničarskiini družinami velika pomilovanje s prizadeto družino. so najlažji pol. po katerem prihajajo bolezenske klice v naše elo. Zalo najbolje obvarujejo proli prenosu nalezljiv h bolo ni dihalnih organov okusne Anaeot-pastilje dr. VVaudcrja. — Dobivajo se v vseh lekarnah ie Utopljenega štiriletnega Zvoiikota nismo našli. Kdor bi ga našel, se naproša, da sproči proli nagradi. Anton Stefe. Kranj, telefon št 24. ie Poceni in ckusno se obleči je umetnost, i Prepričajte se ni oglejte si izložbe renomirane j tvrdke P. Magdič, Ljubljana. Aleksandrova cesta L ie Oltarne slike, cerkvene slike, k rižev a j potu poslika -trnkovno, umetniški le proli po-I vrnitvi režijskih stroškov katol. atelje Ars saera« /n projiugando krščanske umetnosti. — Župno-cerkvc ni urnd Za^-iudec nu Dolenjskem piše: Mojstrsko ste poslikali in napravili slike Presv. Srce Jezusovo«, Sv. upostolu Ciril in Metod« iii sliko -„Stigiiintizaciju sv. Frančiška«. Hvala Viim in priporočani Vas umetniški atelje. Vc*e slike ostanejo v kras naši župni cerkvi. Vašo mojstrsko roko hočemo nadalje priporo-outi. — Piijanie ponudbe naj se pošljejo na: • Ars saern«, Prnga 41!.. Američka ul. 10 ali na upravo 'Slovenca«. + Voščene oltarne sveče vseh vrst, zvitke, svefice zn božična drevescu, nagrobne lučice, svečo /.a hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama : Pax«, Ljubljana, Celovška cesta 14. •k Bolne žene dosežejo z rabo naravne ; Fraiu-Josefgrenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišeio, dn so potrjeni ugodni učinki »Friinz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. \Frana-Josefc grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. Napredek v medicini Pri boleznih v sklepih in udih, kakor tudi pri pre-hlajenju jemlje mnogo ljudi Togal - tablete. Togaj odgovarja modernemu pojmovanju medicinske vede in predstavlja novost in napredek v načinu zdravljenja. Togal je preizkušen na številnih klinikah in bolnišnicah in njegov odlični učinek se opaža tudi v zastarelih slučajih, v katerih so odrekla vsa druga sredstva. Togal učinkuje naglo in sigurno proti r«vmi, protinu, išiasu, hripi, nervoznosli in glavobolu. Togal učinkuje takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poskus je v Vašem lr.3tr.s~. interesu. - Vse lekarne imaio v zalogi Togal-tablete ali pa Vam jih lahko najhitreje preskrbe. L$ubl$ana Fmzm Šramv&šs Kes je žalostno, kako se neki podjetniki temeljilo uš te je jo v raiimu, če ne poznajo ne potreb občinstva in ne zmisla za kupčijo. Se bolj žalostno pa je, kadar se tako molijo velika javna podjetju, ki bi lahko bila bolj širokogrmlna pri svojih po-t-lih in bi mogla bolj ustreči občinstvu. Tako moremo že sedaj ugotoviti, da se je Maloželezniška družba, ko io uvedla nočne tramvaje, temeljito zmotila v -vojih računih. Kajpak, gospodje so se v.-tdli za zeleno mizo in so pogruniali: Uvedimo nočne tramvaje! Vsako uro bo vozil eden, vsak voz bo imel 20 potnikov, vsak potnik bo plačal 3 Din voznine, pa se bo splačalo. Mi smo takoj nekoliko dvomili o tem računu. Ampak, kar je je in gospodje ne bodo tako kmalu odnehali od tega, kar so prvotno sklonili. V nedeljo zvečer Je bilo mnogo l.iudi 'z okolice v središču mesta. V gledališčih, ki-noglednli&čili, v kavarnah in restavracijah, nekateri so iineli tudi službo, drugi so se zopet pripeljali ■r. vlaki z raznih izletov, ampak epohalne novosti, lo je nočnega tramvaja se ni poslu9.il nihče. Z dolenjskim tramvajem, ki je vozil ob pol 11 z glavnega kolodvora proti dolenjskemu kolodvoru, sta se vozila samo dva in še ta dva brezplačno, namreč: voznik in kondukier tramvaja. Marsikdo bi se peljal s tem nočnim tramvajem, ampak vsaj je računal — pač malo drugače kot Maloželezniška družbi —: Dinar hi pol žr dam za tramvaj, treh pa ne. to je že -kronien zajtrk. Ne dam, figo. tramvaj. kar vozi sum dalje! Tako je računal tudi pisec teh vrstic, ki je ob pol U peš mahal proti dolenjs-ki strani in zato no ve, če je imel tramvaj, ki Je vozil proti remizi, kaj več' sreče. Tako jo bilo z dolenjskim tramvajem v nedeljo zvečer. Prav gotovo pa je, da ob delavnikih nima tramvaj več potnikov. Gotovo in to še prav gotovo pa bi jih imel. če bi vez'1 vsako četrt ure za normalno voznimi in da bi imeli lastniki mesečnih kart tudi pravico, vozili se z njim. To ni komplicirana modrost in so na njo prišli že povsod, pa upajmo, da bodo tudi v Ljubljani. Morda bo ta izkušnja izučila Maloželemiško družbo, da ne bo računala voženj na novih progah v takih razlikah, knkor tedaj namerava, temveč, da bo uvedla enotno nizko vozil mo. Gospodje naj pogledajo samo železnico: za polno veznino samo na liujnejši slučaji, za polovično voznino pa poln vlak in vse samo Ink sij s. Ko je pa bila za desetletnico osvobojenja Maribora Če-trlinska vožnja v Maribor, je bilo več posebnih vlakov nabilo polnih, da so se spone kar irgale! Sicer pa naj MaloželezniSko družbo njena najnovejSa skušnja tudi nekaj vel.a I • Predavanje o Caritas v Franciji. Drevi ob 20 bo v »beli dvorani« hotela Union karitativno predavanje. Predaval bo g, dr. Alojzij Kuhar o temi: »Caritas v Franciji«. — Vstopnine prosto. 0 Zadnja pot Angele Gostinčarjeve. Ginlfiva in ža'no slovesna ie bila zadnja pet gne. Angele Gostinčarjeve, hčerke mini.t.a n. r. :n uradnice banske uprave. Pogreb je bil včeraj ob pol 3 pepcidnc iz mrtvašnice iz bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Za sorodniki so stepali 7Л krsto številni uradniki bans'ke uprave, med n imi posebno mnogo koleginj pokoi'ni-e, da'je zastopniki delavstva, Krekove mladine in drugo ob.i stvo. Bansko upravo je zastopal dr. Dolšak, banovinski izseljenski komisarij&t ravnatelj Fink, Jug-slo-vanslto slrckovno zvezo predsednik Srečko Žu-mer in Bcrzo dela šel France Žužek. V sprevodu je bilo lepo število vencev in šopkov, ki so jih poklonile kolegiojc in p i atcljicc pokcjnice ter prijatelji žalujoče rodbine. Angeli Gostinčarjevi ohranimo blag spomin! O V počastitev spomina pokojne ge. Tilke Dclcnc je namesto venca nabralo ura:'nišivo Zadružne gospodarske banke znesek 4č0 Din in ga poklonilo za reveže Vincenciievi konferenci. 0 Drevi ob 8 poskusno kuhanje na p'Jnu v predavalnici šole Sv. Jakoba. 0 Nad 24 ur nezavesten. Vrtnar Leopold Nedoh, stanujoč v Linhartovi ulici 14, se je v nedeljo cb 11 zvečer vrnil domov. V kleti jc našel nezavestnega svejega sos'ancvalca 'ivarja Mart na Zaletla. Pričel ga je mo'iti, tako. da ;e Zaletel le prišel k sebi. Povedal je Ncdohu, da se je pre šn i večer, to je v soboto, vrnil domov ter je padel po stopnicah in da je Jcial n"zaves!eti nad 24 ur. Na glavi je imel na levi slrani veliko rar.o Nedoh je poklical reševalni avlo, ki je Zaletla prepel.al v bclnišnico. 0 Ustanovni občni zbor zadruge Novinarski doni v Ljubljani se vrši v sredo 19. t. m. ob 3 popoldne v kavarni -Emona? 1. nadslropje. 0 Tramvaj zopet ne vozi mimo pošte. V nedeljski številki smo poročali, da so dclavci že v soboto izmenjali tračnice v Prešernovi ulici in da je poskusni tramvaj žc vozil tnimo pošte. V nedeljo sc je ves dan vršil tramvajski promet nemoteno mimo pošte. Včeraj pa so morali potniki zopet pred Bafovo trgovino v Prešerrovi ulici prestopati in iti peš tja do »Sestice« na Dunajrki cesti, odkoder jih je tramvaj zopet vozil do kolodvora. Pred pošlo so namreč včeraj pričeli polagati tračnice za izogibališče, ki bedo vodile v ostrem loku mimo »Slona«. Delo bo na:brže prav kmalu končano in bodo tramvaji najbrže žc danes mogli voziti neovirano mimo pošle ler se tam tudi izogibati drug drugemu. Promet pa na tej prometni točki ne bo zaradi tega prav nič razbremenjen. U Nadškof dr. A. II. Jeglič v Mariboru. Umestltvenih slovesnosti stolnega župnika in ku-noniku msgr. M. Unioka se je udeležil ludi nadškof dr. Jeglič; v nedeljo so je odpeljal nazaj v Gornji grad. □ Zdravniška vest. Meslo sekundarija pri tukajšnji sptcšnt bolnišnici io naslopil dr. Franc Kepič. □ Grobovi. V splošni bolnišnici je umrl v slarosli 01 let sUupinovodju v delavnici drž. žel. Ivan Zavernik. Pogreb bo danes ob pol 17 iz mrtvašnice na studenško pokopališče. — V starost,i 7(1 lel je izdihnila zasebnlca Marija Zeubrich. Pogreb .jutri ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Magdalenski ulici 18 je umrla v starosti 55 let Jožefa Pregelj, soproga uradnika drž. žel. Pogreb danes ob pol Hi iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Poravnalno postopanje jo uvedeno <1 imovini Vilka Weixla, trgovca v Jurčičevi ulici, re-gktrovanega i>od firmo Vilko Weixl, veletrgovina papirja, knjigarna in knjigovezna industrija v Mariboru. II Truplo Jožefa 1'ukšifu najdeno. Kakor smo že poročali, je 29. oklobra Pesnica ugrabila ugledni družini Pukšičevi v Gajovcih sina Jožefu, iskanje trupla je trajalo /.elo dolgo. 'IVIa navzlic vsemu iskanju in pa požrtvovalni pomoči domačih fantov niso mogli najti trupla pokojnega Jožefa. Včeraj pa so ga slučajno našli delavci, zaposleni pri popravi Pesnice. Pokojni Pukšič je namreč obtičal med grmičevjem pri inoelu, ki drži čez Pesnico pri Forniimt. Ob veličastni udeležbi domačega in okoliškega prebivalstva so je včeraj vršil pogreb blagega pokojnika, ki je bil zgleden mladenič. □ Velik naval občinstva je bil zlasti v soboto in nedeljo k predelavam znamenitega zvočnega filma Kapelan Dreyfus v tukajšnjem Grajskem kinu. Silno zanimanje in vznemirjenje je zbudila svoj-čas v francoski ja vnosi i Drevlusova Spionažna afera. Končno se je posrečilo doseči revizijo procesa; toda: !). septembra 1899 se je Rlasil't sc Iba vojnega sodišča v Rennesu — Drevfus je kriv veleizdaje iu se obsoja na 10 let Irdnjavske ječe in degradacijo; 19. septembra 1N99 je bil Drevfus pomileščen. Zadeva se je v francoskem parlamentu ponovno razpravljala, dokler se ni 15. junija 19'K5 zopet pričela razprava, ki je trajala Iri tedne. Dreyfus je bil oproščen; sodba je izrecno ugotovila, da je vojno sodišče v Kennesu nezakonito postopalo in da je major Eslerhazj' nedvomni pisec lajnega spiska, ki je tvoril prvemu vojnemu sodišču v Parizu portlagu za krivdorek. Tako je bil l)reyfus po 12 letih rehabilitiran in oproščen, dne 20. julija 1006 pa je bil povišan z« viteza častne legije na istem prostoru, kjer je bil pred 12 leli degradiran. Lela 1907. je prosil Drevfus zu upokojitev kot major, leta 1914. so je prostovoljno javil na francosko fronto ter jo služil na raznih mestih. Dosege! je čin polkovnika; sedaj pa živi v pokoju v Parizu v starosti 71 let. — Omenjeni film predvaja Prosvetna zveza v Grajskem kinu še danes in jutri. □ Peta dramska premijera v letošnji gle-dališki sezoni bo v nedeljo dne 23. t. in. Uprizori se komedija francoskega dramatika Marcela Acharda Življenje je lepo.. П Z železniškega mostu nadel v Dravo. K včerajšnjemu izčrpnemu poročilu Slovenskega lisla o padcu 20-!etnega pleskarja Miloša Proda-noviča iz pleskarskega odrišča pod železniškim mostom v Dravo dodajamo, da jc dotičnik, ki je Pro-danoviča rešil s čolnom, kovač v delavnicah državne železnice Ferdinand Schueider. □ Rudi očitkov strunkarstva. Včeraj se je zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču 40-letni čevljar Alojzij Kožar od Sv. Miklavža pri Mariboru, ker je v svoji vlogi z dne 5. novembra 1929 na ministrstvo za agrarno reformo in poljedelstvo v Belgradu obdolžil .1. Osojnika, šefa okru'nega agrarnega referata, ter Jakoba Florjančiča. smiklavškegu obče spoštovanega občinskega predstojnika, da sta v izvrševanju svoje službe postopala strankarsko; razen toga je Kožar dne 15. decembra 1929 ponovil isti očitek napram Jakobu Florjančiču, ko je le-ta )Ki nalogu okrainega načeletva prišel k omenjenemu rubit. V svrho nadaljnih poizvedb sc je razprava preložila. □ V kakšnem stanju se iijihajn bivši obl. dvorec. 'Ze precej časa samuje dvorec bivše oblastne samouprave, zapuščen in zaprt. Tc dni pa so po dolgem presledku prestopile pra« posameznih prostorov človeške noge; duh trolinobe je zaudaril iz nekaterih prostorov; stroji v razpadu, vsepovsod — gobe. Stanje .ie takšno, da se sestane danes na licu mesta posebna komisija, da stori potrebne sklepe glede nujnih popravil v notranjosti poslopja. Ko se bodo izvršila prenovitvena dela, bo možno priče'i z ureditvijo pokrajinskega arhiva. □ Ranjen ... 17-lelni viničarski sin Josip Pertinek se je vračal s svojim bratrancem od Sv. Martina pri Vurbergu domov v Plaze. Na cesti so ju napadli trii© neznani mežanci, ki so na nju navalili z noži. Pertinek je pri tem zadebil 2 nevarni rani z nožem v hrbet; prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. П Malo zan'mnnja je opaziti za tombolo mariborskih Naših kril : v nedeljo je bila udeležba uprav pičla. Vseh dobitkov je bilo 21, ki so se izplačali v gotovini in sicer v skupnem znesku 2290 dinarjev; terne so bile izplačane po 40 in 44 Din, kvaterne 44, 5G in 84. čin k vi ne pa po 160, 180 in 280 Din. □ Zn ni«kro vreme samo KARO-CEVL.JB Maribor. Koroška 19. Za pulf-overje KOžlIHASTA. VOMA Toni .laeer, Ljubljana, Dvorni (rg 1. Kas bo d&nes? Salezijauski mladinski dom Kodeljevo. Ob 8 zvečer VI. prosvetni večer. G. prof. Janko Mlakar bo predaval o svojem potovanju po Orijentu. Drama: Zaprta. Opera: Moč usode. Red A-Nočno službo imajo' lekarne: mr. Trnkcczv ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Aiiklošičevn cesta št. 20. * 0 Hukove drva. trboveljski premoč in koks pri tt. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan). No|lcpi€ dariM) zn vsako go«po lino ie kuhin k« prsmi a DoHš jo v aliimjnljumu od najinen ša o največje vedko ti, dalje v emajlu v razn h barvah in kvaliteti, najugodneje in v največji i/.beri pi i tvrdki /. eleznino SfAftiiG rg^iu/IftCiC iiubii&ne sv. v tu a cesto si Celie Litija i Gotiolj; Revizpr. V soboto 15. in v nedeljo 16, t. in., prvikrat zvečer, drugiluat popoldne, ie Gledališka diužina KPD v Čelu uprizorila v dvorani Ljudskega doma G o gol evo nesmrtno komedijo »Revizor«. Ko sem čital pred tednom prvikrat na tem mestu, da bt do up izo.ili »Revizorja« celjski diletantje, zbrani v razmeroma še mladi Glcdaliiki družini KFD, sem se nemalo začudil. Poznam naloge, ki jih stavi »Reviz-r« na vsaike.'-a posameznega igravca in posebej še na relen način interp-reti-ana, a vseskozi z velikim i-grav-skim aipnralcm poda.ia osebnost, da so drme z izredno približanostjo originalni komedicg'atovi zamisli podale tipe resnično g-goljevr':ega žen a, da so se vsi cslali potrudili zelo, zelo, pu le med n;i-mi zlasti Korenov poštar bil figura, ki je zaslužila vso pczoino.sl in piisnune. Oprema v cb'eknh je bila naravnost luksuzna. Vse oblel-e je iz pr'jaz-nosti posedilo Naredim gledališče v Zag.ebu, kir je treba pač posebej pribiti, ker v naših g edali-ščih ne dobiš ničesar. To se p.avi, se dobi in '■e ne dobi Ignotus. Žegnanje v Hniurlneni so lo pol precej bučuo pruznovali, Že na vse zgodaj so pričeli potrkovali iu stresali iz topiča. Od vseh slruui je prišlo vse polim vernikov k sv. mušani. Glavno sv. maso je daroval gosji, dekan A. Gornik. Praznično obi-leije je бе stopnjevalo prekrasno jesensko vreme, polno salnčnili žarkov. Nn večer so se pn Smarčani zbrali k pečeni kurelini. Tudi precej Litjanov je prišlo v Šmartno na velike žegnunske štruklje. . Krimni solnčnl žegiutnslii nedelji je sledil zmackan deževni ponedeljek, na katerem inin ftniurrno svoj največji letni sejni. Pa radi dežju ni bilo kmeiov in drugega občinstva. Živine so še nekaj prignali trn sejni, toda cena je bila izredno slaba. Zu' najlepše vole so plačevali ljubljanski mesarji največ po 9 Din pa k«, slabšo živino pa od (i Din naprej. Kruniarski -kšefli so se ludi prali , ker kmet nima denarja. Sejni se je končni v znamenju silno i gospodarske krize, pomanjkanju denarju in deževnega ponedeljku Športni klub Litiju je v nedeljo nastopil v , Zagorju proti SK Zagorje in odnesel zmago 3 : O. j Zagorjani na bodo morali evoj športni prostor šo ' precej urediti .ker tn športni prostor je bil podoben razorani n'ivi. Kamnik Vodstvo Marijine družbe je' priredilo v nedeljo dne 1(1. nov. I. I. popoldne v Kamniškem domu za dekleta skioplično predavanje o Sv. Terezi-ki I). .J. in njenih čudežih -. V velikem številu zbrana in resno pazljiva mladina je bila kakor živa slika, kazoču hrepenenje mladih src po globokem verskonravnem življenju. trošarina Te dni jo izšla naredbu drevake finančne direkcije v Ljubljani, na podlagi kater«- so tvrdke, ki prodajajo alkoholne pijače, zavezane, da tt« o istovetnosti kupca alkoholnih pijač prepričajo iu iiiurajo tedaj kupcu, če jim ui znan, legitimirati, ker jamči sicer za občinsko trošarino, Ui bi se ne mogla pobirati radi tega, ker je navedel kupec fingirano ime, prodajalec bln/a Firme so izrecno opozorjene, du se bo v vseh slučajih, kjer se. ne bo mogla izterjevati občinska trošarina na žgane alkoholne pijače iz razloga, ker so se dale te tekočine pod finglranini imenom kupcu v promet in se radi tega kupca ni moglo naknadno ugotoviti, uveljavilo brezpogojno jamstvo produ.jalra zu nn ta način prikrajšano občinsko trošarino. Pri tem se no bo upošteval noben izgovor prodajalca, uiti sklicevanje na določbe v trgovskem prometu, niti ugovor, da so ovira s tem konkurenčna zmožnost. Likvidni i.ia. Sinday, jugoslovanska slabostruj-na industrija v Zagrebu, sklicuje za 27. november občni zbor. Nu dnevnem redu je likvidacija. — Družba je bila ustanovljena leta 1923. od istoimenske družbe nu Dunaju. Bilanca za 1021» izkazuje 34.732 Din izgube (192« (>7.1)34 Din) in to pri glavnici 0.1б milij. Din in upnikih 0.09 mili j. Din. Mmenhens Ptuj Spojitev cestnih odborov. — Z novim letom 1931 se združita, kot obsto.i namera, ces'.ni odbor v Ptuju in c.ii v Ormo/u. Poslej bo cbsto al za oba dela cestni edber le v Ptuju. Med tednom jo bil Ptuj miren. Policiska kronika se ni obogatila, bolnica n; zabeležila nas-uč. Senzacija jc bilo govorjenje o raznih vlomih; navdušenje in veselje pa -je prinesel p;ihod gg. ministrov. Iz St. Jar,ža. — V prijaznem 51. Janiu na Dravskem pr.liju prav pridno razviao svo c si'« v Prosvetnem do.tiu, ki so ga blagoslovili sredi okti -bra, Da je bil t^ dum pclichen, vidimo sedaj, ko tkoro vsako nedelje- pokažejo ka; novega in navadno pred pclno dvorano. V Vseh sveiih so dvakrat igrali koroško »Miklovo Zalo« Za deceinbcr obetajo »Mlinarja in n egcvo hči«. Danes popoldne pa bc-do poslušali predavanje o Lurdu in njegovi cnaineniti beži poti, ka.r bo prikazano s fkioplič-nimi slikami. Le teko nsprej, kot st* «eda: zače'i! Knjižnice Prosvetnega druitva ч Ptuju sc je :a zimo uckio založila r. novimi knjigami. S tem bedo številni < ilatel i spet prišli na svoj rpčun Ob prvi piiliki :prcjfovo«imo kai več. Zdi se, da bi nedc!Vе, da nekateri igralci niso med se- -boj viirrani in to ie tudi naiveč pripomoglo, da so zmagali gostje. Rezultat 2:0 ie pa na vsak način ne/uslužen in bi bil lrhko boljši. No na ne samo v Mariboru, tudi v Zagrebu so ipralei iz Gradca odne~li zmago, sicer ničlo z 1:0. Imeli so za nasorotnika orecei oslfbPeno moštvo Zagreba, kajti naiboliši ifrslci Zagreba so naslonili v državnem moštvu v Sofiji. Zatorej tudi ni čudno, da so domači podlegli in s'cer ravno na isti način kot v Mariboru. Zagrebško moštvo ravno lako ni bilo naiboliše seslavlieno. in se posamezni igralci niso tned seboi razumevali. Tako, da ie pravzanrav Gradec v lieaelio dosegel dve zmagi le radi slabo se-stavl'enih reprezentanc. Lena in ootnembna je pa zma^a, ki ;o je dosegla na*a reprezentanca v Fofiji. Podari so velialt po zfdnii veliki zmagi nad Romuni kot siguren la-vorit. Vendar so pa nnši igralci dokazali, da smo Se vedno naimočneiša nogometna reorezentanca na Balkanu. Zmaga s 3; 0 nam ie pomngala, da smo sc v konkurenci za balkanski pokal pomaknili z zadnjega mesta na drugo. Po tej ztna«i ni izH'u-čeno. da si bomo osvo'ili nokal. kajti vse nadnlj-nie tekme se vrše ali v Belgradu ali pa v Zagrebu. Torej vse ua lastnih tleh. £drav in lep bo Vaš otrok I če ga bost« vedno kopali samo z lahkim otrošk'm milom Paracelsus. Popolnoma nevtralno, plava na vodi in ga zdravniki priporočajo kot najboljše otroško milo Zahtevajte vselej samo lahko milo Paracelsus. — Higijenski farm. laboratorij Paracelsus k. d.. Zatfreb 3. Iz 1'ubljansk« plav-lnc podzvaze. Jugo-lovan- jka plavalna zveza je na svc4 zadnji seji, ki se je vrSila 13. ntw. vVlp.nil.a, da je smatrati potrebno izvol cno up-avo ljubljanske po:'zveze. ono, ki ;e bi'a lVvol ena 31. cktobra s prof. A. Ku'i!em na čelu. Ne priznava se pa odbor, izvo'ien 9. novembra. Radi tetfa se nalaga rrtari upravi, da v roku 5 Borza Dne 17. novembra 1930. DENAR Devizni iečaji so bili danes nekoliko čvrstejši. Promet je bil znaten in je vse povpraševanje krila Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni lečaji.) Amsterdam '227Г) bi., Berlin 1840.50—1349.50 (134K), Bruselj 788.83 bi., Budimpešta 988.8» bi., Curih 101)4.40—1097.40 (1095.110), Dunaj 794.08—797.08 (79(5.18), London 274 «8 bi., Ne\vyol k 5(>.3(15— 56.503 (56.485), Pariz 222.17 bi., Praga 167.22— 168.02 (167.62), Trst 296.12 bi. Zagreb. Amsterdam 2275-2281, Berlin 1346.5 —J349.5, Bruselj 788.83 bi., Budimpešta 987.39— 990.39, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 794.68— 797.08, London 274.28—275.08, Ne\vyork 56.365— 56.565, Pariz 221.065—223.065, Praga 167.22— 163.02, Trst 294.924—286.924, Madrid 653- 656. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.68 mili ionov Din. Belgrad. Amsterdam 2272—2278, Budimpešta 987.39—990.39, Berlin 1346.50-1349.50, Curih 1091.40—1097.40, Dunaj 794.68 -797.68, London 274.28 -275.08, Nevvvork 30365—50.565, Pariz 221.17—223.17, Praga 167.22—168.02, Milan 291.83 —296.88. Curih. Bt'lKi'ud !).1287б. Amsterdam 207.575, Atene 6.075, Berlin 122.98, Bruselj 71.98, Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.06125, Carigrad 2.445, Dunaj 72.67, London 25.065, Madrid 59.60. Neuvork 516.15, Pariz 20.2725, Praga 15.805, Sofija 3.7325, Trst 27.02, Varšava 57.75, Kopenhugen 138. Slock-bolni 138.10, Oslo 138.025, Helsiugfors 12.975. Dinar notlra: na Dunaju devize) 12." 475, (valuta) 12.5325. VREDNOSTNI PAPlRjl Tendenca za državne papirje je nudalji sla-bn, Io vojna škodu je nekoliko čvratejsa. Prometa jo lo malo, tako so bili danes na zagrebški boi-zi zaključki le v pi-omptni škodi in 7?-'» Bleru. Med bančnimi zaključki v Guttmannu po 138, Slaveksu po 53, D ta vi po 235, osješki Sečerani po 304. Trboveljska se je učvrstila v toku sestanka od 375 na 378, zaključni tečaj v petek ie bil 375. Ljubljana. 8% Bler, pos. 92.50 bi., V/, Bler. (ion. 82.50 Id., Celjsku 160 den., Ljublj. kred. 122 • len.. Praštediona 930 den.. Kred. zavod 170 180, Vevče 124 den. Stavbna 40 den., Split cement 400 hI., Ruše 280 —300 Zagreb. Drž. pap.: 1% iuvest. pos. 86—87 (86.50). agrari 51.30—53.50. vojnn škoda ar. 429.50 -480 (-130), kaša 429 -480, 11. 429 deti., 12. 129.50 den., srečko Rdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. '.)0.7.r> —91.50, 1% Bler. pos. 81.625 - 81.875 (82, 81.75), 7% pos. D. kip. bunke 80.50—81.50, в% hel. obvez. 73 hI. Bančne delnice: Ravna gora 73 den., llrvat--dtu 50 den., Poljo 5(5—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191-192, .lago 78.25-78.50 (78.50). Ljublj. kred. 122 den., Medjunnrodna 67 den., Narodna 8075-8125 (8100), Obrtna 36 den., Prnštediona 930 —985 (930), Etno 135 den.. Srbska 189 den.. Ze-maljska 129 den. Industrijske delnice: Nar. šum. 'Љ den., Guttniann 138—140 (138), Slaveks .Vi.oO— 55 (53), Slavonija 200 den., Našice 100—103, 1'iva-ra Sar. 190 den., Drava .223 - 237 (285), ftečerana Osjek 303 -307 (304), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 197 den., Brod. vag. 14) den., Union 120 bi., Vevče 124 den., Isis 40 den., Ragusea 398—400, Oceania 210 den., Trboveljska 379 (375, 377, 378). Belgrad. Narodna bank« 8021—8140, 7% inv. pos. 86.50—87.50, agrari 52.50 (41 000 kom ), vojna škoda 417—449, 11. 45125, 12. 453 458.50, 6'. Iiegl. obv. 72.25 -72.75, 8% Bler. pos. 91-91.75 (3000 dol.), 7% Bler. pos. 81.73, 7% pos. Drž. hip. banke 82 (1000 dol.). Donaj. Podon.-savska-jadran. 86.60, \Viener Bankverein 16.80, Creditanstalt 46.25, Escompteg. 137.75, Živuo 89.55, Union 23.75, Mundus 141, Л1-plno 20," Trboveljska 47, Leyknm 3.86, Rima Mu-rany 67.60. I.os Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon jelševih plohov. Tendenca mlačna. Fksekutlvna prodaja. 3 vagone (po 10 ton) vl-lttnega buk. oglja fko Postojna, 100 kg 71.50 Din. Žitni trtf Tendenca na žitnem trgu je nadalje nestalna. Cono ho ostale danes pri nas neizpremenjene. Pšenico sedaj kon/.um nekoliko več kupuje, ker se približuje Božič. Tnko pri nas kakor v zitorodnih pokrajinah kupujejo mlini pšenico. Koruza se nadalje živahno trguje, ker je izvoz v Avstrijo, Italijo ih Češkoslovaško ziiaten. V L ubliani so notacije neizpremen ene. Novi Sad. Koruza sr., suha ladja 77.80 82.30. Vse. ostalo neizpremenjene. Promet: 4 vagone pšenice, 2 vagona ječmena, 69 vagonov koruze, 4 vagone moko. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slabo ustaljena. Promet miren. Pšenica marec 1516—15.28, zaključek 15.18—16.19, maj 15.16—15.17, zaklj. 15.16—15.17. rž marec 8.90—8.97, zaklj. «.97-8.98. koruza maj 11.50-11.64, zaklj. 11.58-11.60, tranzit maj 9.48— 9.52, zaklj. 9.45-9.43. Obveznost do legitimiranju kupcu je splošna in odpadejo tedaj vsi ti ugovori. — Kolikor nam je znano, zakon o državni trošarini in praviluik tozadevno ne predpisujeta nikakih tukih določb, ki bi trgovce prisilile,da jamčijo za občinsko trošarino, pač, pa jamčijo za banovinuko in državno trošarino. Kako luij trgovec ve. kakšno občinske Irošarlno imajo posamezne občine, saj so le zelo različne. Na drugi strani bi bilo umestilo pri izdaji take na-redbe določiti tudi istočasno, da ima vsak, ki si hoče nabaviti alkoholne pijače, pokazati legitimacijo, s katero bi mel pravico nabaviti potrebnih količin. Po našem mnenju je brez lake legitimacije kon-Irola nemogoča, ker n. pr. trgovec legitimira kupca, pa mu la pravi, itn je n. pr. iz Medvod, faklič-iio pa je i/. Domžal. Vsekakor bo treba niijti drug način, ki bi garantiral občini plačilo občinske trošarine. Hmelj NUrulicrg. 17. nov. kk. Pripeljuuih je bilo ua trg 120 bal. Povpraševanju je bilo mulo iu prodanih je bilo samo 30 bal. m sicer hallertauskegu hmelja jh< 70—90 murk. Za inozemski hmelj je bilo stilno nekaj manjših kupčij za štajerski hmelj jio 55 mark. Razpoložeuje zelo mirno. Živina Duiiiiji-ki goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Snborsky & Co., Dunaj.) Prignanih jo bilo 2308 goved, iz Jugoslavijo 31. Cene: voli najboljši 2.10, I. 1.60-1.80, II. 1.80—1.50. III. 1.20—1.25. krave 1. 1.20—1.50 II. 1—1.10. biki 1.10-1.40, klavna živina 0.60—0.80. Tendenca: pitani voli so obdržal' svojo ceno, srednje in slabše kakovosti pn so se pocenile za 3 grgošov. dni preda celopupen arhiv podzveze v roke g, prof. Kol Mu in Pešlu. Glavno rbovovan e phva'ne zveze st pa vrši 30. novembra ob 9 v liolelu Im-perial- v Belgrad'i- Jajca Od našega zadn egu poročila se je nakupna cena dvignila na 1.70 Diil in preko. Preliraao navijanje cen pa ni bilo nikakor v soglasju z dvigato-čimi se inozemskimi cenami. Nemčija in Švica, ki večinoma konsunurajo hladilno blago, niso imele interesa za naše sveže blago, ker so jim bile cene previsoke. Edino Italija je bila nekaj časa sporazumna z našimi visokimi zahtevami Prevelika dispariteta med Italijo, Nemčijo in Švico, pa je privedla do tega, da je tudi Itatliija znižala ceno po 50 lir za zaboj. Posledica temu je, da so se tudi pri nas znižale cene na 1.55 Din. — Sv. Jurij ob juž. žel, 15. nov. 1930. Nizhe cene liiolu Po našem zadnjem poročilu se je položaj ie bolj poslabšal. Zanimanje za blago je zeio minimalno in še to po zelo nir.kih cenah. Vzrok ie iskati v nizki ceni žita in moke, nu drugi strani je pa poraba dosti manjša, ker je še dosti zelenjave, trgovci se pa tudi'bojijo držali velike zaloge na skladiščih z ozirom na nestalncst cen, ki so letos pri vseh predmetih usmerjene navzdol. Danes se plačuje v Ljubljani za fižol nizkih vrst med 1.75—2.75 Din, 'Jsoke vrste pa ludi do 3.75 Din. Upajmo, da nam zimski čae prinese boljše cene, ker bo tudi v tem fasu poraba večja. Orehi Kvalitativno ie letošnie blago slabejše kakor lani in tudi ni tako bohotno kakor luni. Največ povpraševanj je bilo koncem oktobra, ki je pa sedaj že pojenjalo. Danes se ponuja najlepše blago le po' 6.75 Din avstrijska meja, neocarinjeno. iz službenih objav Vpisi v trgovinski regiMcr. Tekstilna Indn strijo. d. z o. z. v Ribnici (glavnica 100.000 Din. poslovodje Clluil Vaclav, ftnialc Anton, prok. Arko Ivan mL, ĆJihul Jože), Koščak K 'J'rost, d. z o. z. (glavnica 200.000 Din, posl. Koščak Josip, Znojila pri Krki, Trost Hunibert, Trst, lesna industrija ir trgovina), A. K rži šni k & Co., trgovina s šivalnimi 4lroji, kolesi itd.. Novo mesto (Kržišnik Anton in llrovat Herinina), Vpis v zadružni register. Živinorejska selek-cljska zadruga za sodni okraj Kočevje, r. z. 7. o. z. v Kočevju. Konkurz je razglašen o imovini Naraksa Ivanu. posestnika in opeknrnurja v Zg. Ložnicl, pošta Žalec, Kon. sodnik Tiller Franc, upr. mase dr. Kerschbaumer, prvi zbor upnikov 29. nov., ugotov. narok 29. dec. ob 9. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Weixl Vilkota, trgovca v Mariboru, |wr. sodnik dr. Kovča Franc, por. upr. dr. Juvan Alojzij, narok zn sklepanje, poravnave 19. jan. ob 9, rok za uglasitev do 10. jan. Potrjena poravnava. Kovnčec Ljudmila, trgovka v Pluju, za 55'/c. Občni zlior tvrdke Ljudevit Marx. tovarna lakov, d. d.v Ljubljani, sc vrši 9. dec. ob 15 (regu-laria, volitve uprave). Ponoven razpis liriluriju /a regulacijo Ljiih-Ijiinire. Za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici je razpisana ponovna licitacija in sicer za 3. dec. ob 11 v prostorih tetin, oddeika banko uprave. Proračunski znesek je 5,989.8(59 Din, vpoštev pa pridejo le ponudbe izpod 4,135.972 Dii>. Licitacija. Za ureditev operacijske sobe v ženski bolnišnici v Ljubljani je razpisana licitacija za 3. dec. ob 11 pri tehn. oddelku banske uprave. Dobave Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. ^preiema do 25. I. m. ponudbe glede dobave žičnikov; do 28. t. m. pa glede dobave brusnih kamnov. — (Pogoii so na vpogled pri istem oddelku). — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave zidane peči ter glede dobave kompletne izvozne naprave. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 26 t. m. ponudbe glede dobave žice, jeklenih krtač itd. _ Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 8C0 kg minijeve barve, 300 kg firneža. 200 kg vijakov, 5800 metrov jeklenih vrvi, razne žice, cevi, kolen za cevi, klešč za zavajanje cevi, raznega orod.ja itd. — Ravn. drž. rudnika Sen;.vki rudnik sprelema do 2 dec. ponudbe glede dobave delov koles za jamske vozičke, -r- Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 2. dec. ponudbe glede dobave svedrov, 150 m transmisijskih jermenov, raznega železa,' pločevine, jermcnic. zakovic, kovinskih žagic, 5 elektromotorjev, raznega orodja, 3000 komadov zatikalcev in 3C00kg bencina. — Vršile s* bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 2. dec. pri ravn dri. žel. v Zagrebu glede dobave električnega motorja; pri ravn. dri. žel. v Sufcotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribanje poda in cunj za snaženje; pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave materij al.i za kolosek; dne 3. dec. pa glede dobave iičnikov in pločevine; pri Upravi drž. monopolov, ekonomski nddelok v R#l-gradu glede dobave 120.000 kg kartona; dne 3. dec. pri ravn. dri. žel. v Ljubljani, gradbeni oddelek, glede dobave Garvens-črpalk, štediln. okovja, žičnih krtač, žaginih listov, iičnikov, »totalnih vijakov, rvmci. sr>aia4n«jga kositra itd. -afuJ o "v .. ^ -i a «£ rJaZoc J Q •s s?,: ss — ss-S^f fl^SlSc j j j 0 m СЛСО V "S t • ..S* so « -a O •• C v N ~ s * s _■« Л o O i I E 8 i e i Л . 1 s|Q® a M » g a s sr-o I ef*JS - I^SS 1 №13 j»q S " .V «o ► ASf ž^iS-S i? los " Hans Dominik: Moč treh Roman i? Ista 1955 Nepretresljiva Atmina mirnost ga je zopet .streznila. Mirno, Logg Sar. Nobene prenagljenosti. Ako je dekle še tu, jo bova lahko poiskala tudi čez tri ure.« Indčeve besede so vzbudile nov mučen dvom v Silvestrovi duši. »Če je dekle še tu.« Kaj je menil Atma s tem? Kje naj bi bila Jana, ako ne pri svoji materi. Ali ve Atma kaj in mu noče povedati. Muka negotovosti se ga je polastila. Vzdihujoč je šel za Ind-cem in sedel poleg njega na klop v bližnjem drevoredu. Počasi in svinčeno so potekale ure. S cerkvenega zvonika je odbilo peto, šesto in po nadaljnjih mučnih šestdesetih minutah sedmo uro. Silvester je poskočil. »Sedaj je čas. Ob sedmih je Jana vedno že pokonci, dela že v gospodinjstvu.« Čez malo minut je stal pred ograjo in pozvonil. Rezki glas električnega zvonca se je razločno slišal v jutranji tišini. Toda v hiši je ostalo vse mirno. Trikrat, štirikrat je pozvonil Silvester, ne da bi se bilo kaj zganilo. Atma mu je le počasi sledil. Premišljeno, kakor da noče motiti prvega svidenja ljubečih. Sedaj je stal poleg Silvestra in z roko pokazal na neko mesto na steni. »Glejk Majhen bel listek je visel tam v bršljanovi gošči ob steni. V nedoločni svetlobi jutranjega svitanja ga Silvester ni opazil. Sedaj se je razločno videl in se je dalo citati. Navadno vsakdanje naznanilo, da se hiša daje v najem, pobližje da se izve v sosedni hiši. Silvester je čutil, kako se mu tresejo kolena in mu odpovedujejo. Moral se je nasloniti na Indca. Slutil sem, da ne bomo našli dekleta tu. Toda našli ga bomo in ga bomo spravili v Evropo.« Teh malo prepričevalno izrečenih Atininih besed je vlilo Silvestru novo moč v dušo. Sledil je tovarišu, ki je šel k sosedni hiši, tam želel sprejema in ga tudi našel. Gospoda bi želela pogledati sosedno hišo, ki se daje v najem. I seveda ... Lahko lakoj. Ob Atmini strani je stopal Silvester po tako dobro poznanih prostorih. Tam je stala šivalna miza ob oknu. Pri njej jc sedela Jana, ko jo je videl poslednjikrat, preden so ga zaprli. Vezenje, ki ga je delala takrat, je še zdaj ležalo tam. Prav tako, kakor da bi bila vezilja pravkar šele vstala. Če nekdo zapusti hišo, da se naseli drugod, potem prav gotovo ne bo pustil delo ležati tam. Silvester Bursfeld ni mogel zadržati pripombe. Šlo je vse tako naglo«, je razlagal mladostni vodnik. Mr. Glosin je spravil miss Jano v svoj avto in se takoj odpeljal z njo. Imela je le malo prtljage pri sebi.« Silvester je videl dovolj. S pogledom se je sporazumel z Atmo. Ali bosta gospoda najela stanovanje? Morda ... premislila si bosta. Tekom popoldneva se bosta vrnila. Kratko slovo in prijatelja sta odšla po Johnson Streetu. Silvester je koračil kakor v sanjah. Mehanično je ponavljal z ustnicami pač stokrat zadnje Indčeve besede: »Našli bomo dekle in ga spravili v Evropo.« Enoglasno ponavljanje ga je polagomt j spravilo v notranje ravnotežje. Tako je sledil Atir.i, ki jo je udaril proti kolodvoru. »Kam hočeva, Atma? Kaj bo z našim letalom?« »Letalo je dobro skrito. V Newyork greva. Da vprašava doktorja Glosina, kje je deklica.« Silvester se je zbal. «To se pravi glavo položiti v levje žrelo.« Atma je ostal nepremičen in je prostodušno odvrnil: „Ob strani nosiš žarilnik. Sežgi ga v pepel, če ti stori kaj žalega. Toda sežgi ga šele, ko mi bo že odgovoril.« . * Dr. Glosin je stal v privatnem kabinetu predsed-nika-diktatorja. Cir Stonard je odmaknil kup pisem in za kratek hip gledal doktorja. »Kaj ste ugotovili v Bursfeldovi zadevi?« »0 očetu, da je že mnogo let mrtev.« »Ali poznajo Angleži njegovo skrivnost?« Prepričan sem, da ne vedo nič o njej. Ko je Gerhard Bursfeld čutil, da mu hočejo njegovo skrivnost iztrgati potom uspavanja, se je sam usmrtil. Vprašal sem odlične ljudi v Angliji... Ne vedo o ničemer.« Senca zadovoljstva je šinila j>o diktatorjevem ostro začrtanem licu. »Potem ... mislim, lahko udarimo, čim bo gotova podmorska postaja na vzhodnoafriški obali.« »Moremo, gospod predsednik, ako imamo opraviti le z Anglijo.« Diktator se je začuden ozrl. S kom na nai bi se imeli posla?« Oborožitev v številkah Ruska rdeča armada šteje 1,200 000 mož, letal imajo sovjeti 1400, tenaža vidnih ladij znaša 142.C00 ton. Združene države S. A. imajo 328.000 mož ; močno armado, 3000 letal in 1,250.000 ton vaj- i nih ladij. Angleška vojska šteje 186.100 mož, vjjnih letal imajo 1550, tonaža vojnega brodovja pa | znaša 1,280.000 ton. Italija ima 630.000 mož močno vojsko, j vojnih letal 1160 in pa 280 0C0 ton vojnih ladij. | Francoska armada šteje 656.000 mož, vojnih letal ima 4570, tonaža vojnega brodovja znaša 400.000 ton. Poljska voj-ska je močna 300,000 mož, voj- 1 nih letal imajo 1000. Nemčija ima uradno 100.000 mož vojske in 177.000 ten močno vojno brodovje; neuradno je pa seveda ves narod v službi drž. obrambe. Angiilo pe treba poznati Torek, 18. nov.: 12.15 Plošče (Uverture, šla-gerji iz zvočnih filmov). — 12.45 Dnevne vesti. —■ 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 19.00 Prof. Franc Pengov: Način moder, kreditiranja. — 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Trio Magistri: Ohcetna godba. — 21.00 Radio orkester. Sreda, 19. nov.: Opoldanski program odpade. — 17.30 Radio orkester. — 18.30 Literarna ura, Herwig: Sv. Boštjan iz predmestja (Silvester Škerl) — 19.00 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz Socio,geografije. Število človeštva na zemlji. — 20.00 Prenos iz Prage: Konceri češke Filharmonije s sodelovanjem pevskega društva Hlahok. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sreda, 19. novembra. Belgrad: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 17.30 Popoldanski konceri. 20.00 > Bo rac*, drama, P. Taletov. 21.00 Plošče. 21.30 Operne arije. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Otroška glasbena ura. 18.00 Plošče. 20.00 Konceri češke Filharmonije. Prenos iz Prage. — Budapest: 17.25 Ruske pesmi. 19.15 Koncert. 21.30 Pevski zbor. 22.45 Predavanje v nemščini; nato konceri ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.35 Zabavni koncert. 20.30 Leo Tolstoj. 21.10 -On je vsega kriv«, komedija, L. Toletoj. 22.30 Orgle. 23.00 Plošče. — Milan: 12.15 Glasba. 17.00 Plošče. 19.30 Vesela lgasba. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Opereta. — Praga: 11.15 Plošče. 12.30 Bratislava. 20.00 Koncert. — Langenberg: 13.00 Opoldanski koncert. 15.00 Spomin Vernih duš. 17.00 Popoldanski koncert. 20.00 Koncert: orkester in zbor. — Rim: 12.45 Radio kvintet. 17.00 Pestri koncert. 21.05 Instrumentalni in vokalni koncert; komedija. — Berlin: 19.00 Komorna glasba. 20.00 Leijizig. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. 22.16 Plošče. 23.00 Iz nabiralnika. — Toulouse: 18.30 Plesna glasba. 1&55 Popevčice. 19.45 Kitare. 20 3Г Operetna glasba. 21.00 Koncert. — Mor. Ostrava: 18.20 Glasba. 19.00 Sokoleka ideja, nacijonalna ide-ja. 19.45 Praga. — Leipzig: 12.00 Opoldanski koncert. 14.15 Mladinska ura. 15.30 Plošče (Aida, opera). 17.30 Ob 201etnici smrti L. Tolstoja. 20.00 v M is. sa solemnis«, Beethoven. O Angliji in Angležih je že marsikdo marsikaj povedal, vendar je to za večino inozem-cev šc vedno nekaka zapečatena knjiga. Sedaj je napisal Harold Nicolson, bivši tajnik na britanskem poslaništvu v Beri'nu v newyorškem »The Living Agc>- članek, v katerem skuša na šegav način pojasniti nekaj najznačilnejših potez v angleškem značaju in angleške razmere. Ignacij Padercvvski. slavni poljski pianist in prvi ministrski predsednik poljske republike, slavi dne 18. novembra 70 lelnico svojega rojstva. Kdor obišče Anglijo — piše Nicolson — naj ne pride s predsodkom, da smo Angleži domišljavo pleme. Nasprotno nas muči pomanjkanje zaupanja vase. Dobrodušen narod smo, toda žal v pogovoru nerodni in plahi. Vsak nenavaden položaj nas spravi v zadrego. Inozemci so za nas nekaj redkega. Računajte enostavno z dejstvom, da so vsi Angleži, s katerimi se srečate, najprej zelo v zadregi. Morda boste to smatrali za oholost ali ponos, toda temu ni tako. Samo prestrašeni so, in če jih osvobodite te plahosti, bodo slednjič postali prijazni in zgovorni. Ob prihodu v Dover mora tujec od strani pristaniških uradnikov marsikaj požreti, teda temu se pač ni mogoče izogniti. — Sedaj pa pridemo na stari spor o angleški kuhinji. Ce želi Francoz v Angliji obedovati ali večerjati, potem bo ugoitovil, da so jedi zanj skoraj neužitne. Pri tem ga bo tembolj dražilo dejstvo, da nosijo dodatki k jedem večinoma francoska imena, ki so napačno pisana. Zdelo se mu bo, da se še norčujejo iz njega in si bo poželel nazaj k mesnim loncem svoje domačije. Zato se glasi moj drugi nasvet inozemcem: Nikari nikoli ne poizkušajte na Angleškem obedovati ali večerjati, marveč se osredotočite na zajtrk in čaij. Videli boste, da so jedi za ta dva obroka boljše izbrane in pripravljene nego v katerikoli drugi deželi. Seveda pa je mogoče, da vam ob teh urah ni do jedi. Toda to je potem vaša krivda. Cim je dospel tujec v London ter se je timil in obril, bi se rad zabavali, razvedril. Težko bo mogoče vzdržati trditev, da nudi Londcn ponoči veliko zabave. Po gledališču se utegne inozemcu zgoditi, da ga v Picccadilly-ju aretirajo. Ali pa mora iti ob četrt na dvanaijst fpat. Toda večina inozemcev po?tane ob tej uri šele prav živahna. Nikakor ne marajo še I v posteljo. In zelo težko jim je razložiti, zakaj naša zabavišča tako zgodaj zapirajo. Tretji nasvet, ki ga moram zato dati vsakemu inozemskemu obiskovalcu, se glasi: >Ne pričakujte, da se boste zabavali; pričakujte samo pobud.« Nisem še opazii, da bi bil ta nasvet na koga vzpodbudno učinkoval. Življenje v Parizu in Berlinu, Madridu in Rimu se odigrava na cesti. V Londonu se odigrava življenje za zaklenjenimi vrati. Inozemcu s celine je težko prodreti skozi ta vrata. Čuti se izključenega. Eno pa je, pred čimer moje inozemske prijatelje najnujneje svarim. Prosim vas, pa naj se zgodi kar hoče, ne prebijte nedelje v Londonu! To bi vas dovedlo do samoumora. Prosim vas, peljite se v Oxford ali Windsor ali v Mai-denhead ali Dorking; naj se zgodi, karkoli — ne ostanite sami, da ne boste morali poslušati korakov drugih ubogih par po pustem londonskem tlaku. Humagiiiii. japonski ministrski predsednik, na katerega je bil na tokijskem kolodvoru, ko se jo poslavljal od sovjetskega poslanika, izvršen atentat z revolverjem, ilamaguhi je težko ranjen. Koliko časa moramo spaii V mnogih deželah je spadalo med najkru-tejša mučilna sredstva, da se žrtvi ni dovolilo zaspati. Spanje spada med neobhodne življenjske pogoje. Vedno so se pa našle izjeme, ljudje, ki sploh ne spe ali pa zelo malo. Tako živi v Budimpešti državni uradnik, ki je bil 1. 1915 v vojni ranjen, pa poslej ni nikdar več niti za minuto zaspal. Neki angleški strokovni List poroča o peku, ki je spal samo po 6 do 10 ur na mesec. Ponoči je pridno delal, podnevi je pa hodil na lov. O velikih genijih je znano, da so potrebovali zelo malo spanja, tako da je nastal rek, da potrebuje človek tem manj spanja, čim bolj je nadarjen. Živahno delovanje možgan prežene trudnost in zaspanost. Norma!гп člo- Hans Fieeher, miinehenski vseučiliški profesor, ki Sir Kandrasekara Venkata Raman, indijski uče-je prejel letošnjo Noblovo nagrado za kemijo. njak, ki je prejel Noblovo nagrado za fiziko. Razvaline porušenih hiš v Lvonu. vek nujno potrebuje spanja in če ga iz kateregakoli vzroka nima dovolj, čuti neprijetne posledice na duši in telesu. Velikokrat se je žc sprožilo vprašanje, koliko spanja potrebuje človek. Modrec Kant jc dan razdelil na tri dele: osem ur dela, osem ur odmora in osem ur spanja. Neki star pregovor pa slove; osem ur spanja za moža, devet ur za žensko in deset ur za norca. Pravila pa imajo tudi tu le relativno veljavo, ker je velika raz ika med ljudmi glede potrebe po spanju. Eden potrebuje več, drugi manj spanja. Nekateri ljudje se imajo glede spanja tako v oblasti, da zaspe in se zbude, kadar hočejio. To jc n. pr. znano o Napoleonu Velikem. Radio Programi Radio-Liubflana i KtAtmm obzornik Jože Kranj c: Ljud'e s ceste Film dveh dni. — Cankarjeva družba 1031, Prav za prav je bil Ivan Cankar tudi prule-.arski pisatelj —• zato, si je proletarskn knjižna družba izbrala njegovo ime za svoje — in ima torej struja naših povojnih proletarskih pisateljev prav imeni.nega cfeta. Treba j>a jo povdaritl, ila je Cankar zajemal i/ našega ijudstvn — no le in sna, krajo iu okoliščine, marveč ludi kar za luni zgolj zunanjimi lastnostmi živi, da je ustvaril ne le. obliko, ki sc v popolnoma samostojni frazi, v samostojnem izrazu razodeva, marveč je našel tudi vsebino, kt ji ni po-dobne in enake, ter v svoje prolelarske junake kot bistveni del ylil. To je bilo treba povedali, preden se lolimo Kranjčeve prolelarske proze. , Ježe Kranjc je šele v prav poslednjem času stopil v javnost z nekaterimi črticami, ki jih je po veČini objavila revija Modra ptica-, pa še v dru-«ih perijodičnih publikacijah smo zasledili njegovo une. Komaj smo se naučili nekoliko na io ime, ki ni zbudilo j)03ebnega hrupa, evo, je že i/šla prva njegova knjiga pod naslovom: .Ljudje s jest'1 . imenoval je svoje delo film dveh dni . S tem je skušal povedati, da ne gre ne za povesi, ne za novelo, ne za 'roman, skratka, za nobeno listih označb, ki ti povedo kar od kraja, h katerim jaslicam si se spravil. Nekaj novega morda, morda le nekaj prenovljenega, si pohlevno misliš, ko začneš citati. Nazadnje spoznaš, da ni imel sreče s pod, naslovom, kajti s svojo strogo in morda celo prestrogo kontinuiteto dogajanje prav nič ne spominja na film. Na drugi strani je pa vsak film napet baš radi tega, ker prikazuje več ali manj raztegnjen in zavozljan zaplelljaj, nikdar pa ne fragmenta, ki bi ne bil sani v sebi nekako zaključen sili zaokrožen. S tem pa ni rečeno, da Kranjčeva knjiga morda ni dovolj napela — kljub svoji fragmenla-ričnosli; ludi ne, da ni dovolj zaokrožena — kljub odsekanosti, ki je vzela delcu poanto. Imenoval bi bil svojo knjigo, če je sploh kak podnaslov |x>-trebem, nenavadno srečanje in izlet jio Ljubljani, & idejnim reflektorjem, ali podobno: Lačen šludenl, ki obišče bančnega ravnatelja, da bi dobil službo, stori hipno odkritje poslovne in korupcijonislične umazanosti, lialtf sreča vaga-buuda Ivana Možino, glavnega junaka spisa, v čigar družbi prehodi nekaj ur — j>o Tivoliju, v le-toviečarskein hotelu, v Ulivalnici d. d., v koloniji barakarjev in naposled v prenočišču barab (nemara v Mestnem logu). Ivan Možina ga vodi po vseli teli krajih, da bi mu pokazal krivico itd., obenem pa, da bi mu vcepil vero v Pravico, Svobodo itd. Z nauki Ivana Možine bi bilo morda vredno prerekati se, a to bi spričo njegove lastne nelogičnosti (ki jo že pisatelj sam prikazuje, radi česar nam ni treba nastopiti dokaza resnice) ne imelo veliko smisla, tem manj, ker žc obstoji ogromen arhiv slovslva, iz katerega je Možinova učenost sestavljena, na drugi strani pa spel ogromen arhiv, v katerem je ta učenost kritično prerešelana. Skrat-ia, gre za napol metafizična vprašanja, pomešana nekako idealuo filozofijo vsakdanjosti, ki ne ka- že prav nobenega novega lica, marveč več ali manj sprotno ponavlja znane tn na moč razširjene splošne nazore. Med seboj nimajo v knjigi nanizani dogodki nobene druge zveze, nego da se odigravajo pred očmi islih dveh opazovalcev (študenta in njegovega Mentorja Mož ne). Oba slu jmsivna in zato v knjigi ni jirav nobenega dejanja . Možina, ki je vagaibutid, iu na la poklic ponosen, diši iiroočito po Cankarjevih Maksih. Dcgodkt, ki so opisani, dišč po Gorkem in Dostojcvskeni, le da je imeno-ntn vsaka figura slovenska in ljubljanska. A našega slovenskega in magari ljubljanskega, je v knjigi po duhu le toliko, kolikor nam je tega že Cankar odkril. Kranjc ni dodal niti jote, kar lice bistva. Tudi fraza je prenesena. Kranjc piše pod mečnim vplivom ruskih pisateljev Dogodke, ki so vpleteni med liplčno ruski Mcžinov govor, je uvrstil malce preveč podllslknreko ali v nučinii ljubljanske kronike. Kljub vsem navedenim rtedoslatkoni, katerim bi utegnili prišteti š<* mnogo' diujilk, nenftvedenih, Kraujčeve knjige nikakor ne gre popolnoma zavreči. V nji je kos poštenega truda, zlasti kar 'iče slikanja opazovanj, Ros da je izpadlo nekoliko podlistkarško, toda iz raztresenih drobcev, ki se Iu pa lam zasvetijo v Kranjčevi knjigi, spoznaš ie-dvcnvno osebno noto v povojih. l)ožive!ja s njimi očmi gledanega življenja so kar Je pisateilevega sicer močno pritisnila v kot, u vendar ne toliko, da bi ničesar njegovega ne ostalo. Kranjčev prvenec, ki mu jc usoda odtrgala glavo — izostalo je pri natisu nekaj strani, ki bi bile knjigi dale nekoliko bolj zaokrožen znafai — je cbljuba. Kljub v.iemu. Nadejamo se, da doživi-nio izpolnitev. — Je pa danes pri nas tako malo dobre proze, da moramo bili veseli ludi Inke, kakršna je Kranjčeva v Ljudeh s cusle s. š. Razstava pridobitev s z SSrahlove zapuščtsee V nedeljo, dne 10. t. m. ob 11. dopoldne, je otvoril v veliki dvorani Narodne galerije predsednik dr. Fr. Windischer z lapiuarnim govorom razstavo umetnin in umetno-obrtnih izdelkov, katere sla pridobila ljubljanski narodni muzej in Narodna galerija iz privatne zbirke lani umrlegja, zadnjega blrahla, Karla vitega Strahla, za svoje. Razstavo jc aranžiral upravnik N. G., g. Ivan Zorman, strokovno vodstvo otvoritve je pa izvršil univ. prof. dr. Iz. Cankar. K tej, nekolilto jirepozuo naznanjeni prireditvi, se je zbralo dovolj našega odličnega občinstva, vendar ue toliko, kolikor bi ga ta, v Jugoslaviji zaenkrat edinstveni dogodek zaslužil, gotovo pa premalo s stališča hvaležnosti do mecensiva poslednjega Strahla, čigar dejanje ostane za vselej inkuuabula naše umetnostno-galerijske kulture. Razstava obsega dvoje polovic: slike iu umetno obrt. Poseben katalog se zanjo ni izdal, za kar tudi ni bilo neposredne potrebe. Za orijenlacijo služijo napisi, želeti bi pa bilo. da se tudi jwliištvo opremi ž njimi. Prof. Cankar je prisotnim pojasijil glavne pomembnosti slikarske kolekcije (plastike v Strahlovi galeriji ni bilo), kjer imamo dela kot n. pr. ostanek zgorele Kollitiayerjeve slike iz Križanskc cerkve v Lj., Metzingcrjcv Portret Lainterga, Сг-bejevega Sv. Leopolda, Sv. Florijana, troje podob Kreinser-Schmidta. Layerja, Jurija Subica skico Pred lovom itd., večino pa tvorijo anonimna dela različne kvalitete in ohranjenosti neznanih mojstrov. Z izdelki umetne obrti, zlasti z razstavljenim mobiljarjem, se prof. Cankar ni podrobneje pečal z ozirom na to, da bo Narodni muzej spomladi priredil svojo celotno razstavo novih pridobitev inobiljarja iu umetne obrti tako. iz zapuščine Karla Strahla, kakor tudi iz one grofa S:?apnryja v Murski Soboti ter iz tema dvema predhodnih drugih avkcij. Tedaj se bo tudi izdal manjši katalog iu bo javnost imela priliko spoznati delo Narodnega muzeja v zadnjih letih,..— ki ni majhno. >>Dahajski dar« je nazval prof. Cankar novo pridobljeno slikarsko kolekcijo in težko bi bilo zanjo iiajii boljši nrziv. Kajti z izjemo j>ar imen je vsa Strahlova zbirka anonimna, in ne samo to, jc tudi do dna problematična. Prvo besedo bosta tako imela pri večini teli platen rentgenološka analiza in restavralor, iu ta dva bosta to mogla le, če bo zadostno gmotnih podpor. Znanstveno delo bi biio spričo teh platen zaenkrat Sisilovo delo, s tem, ko smo orejeli te stvari v naše javne zbirke, smo si naložili tudi dolžnost, da jih na'prej spravimo v n i i h pristno spomeniško vrednost, šele kesneje se bo moglo pričeti ožje umetnostno analitično postopanje. vendar ni preveč, če temu dogodku pripi-suienio sekularen« značaj, kar ie storil predsednik dr. Windischer. Sekularna je" že gesta zadnjega Strahla, ' ; jc, tujec na naši zemlji, isti poklonil vse, kar imel najboljšega v prvi vrsii. In nič manj iundamentalnega pomena ni materi al, ki bo podej čuvan v prostorih Narodne galerije in Narodnega muzeja. Kakor izvirajo vsi večji muzeji Evrope iz takih ali enakih pridobitev iu temelji njih današnja veličina baš na teh navidez nedolžnih zbirkah, lako golovo je Strahlova zbirka ludi osnovni kamen za naše bodoče velike muzejsko-galerijske zbirke in ustanove. Že danes reprezen-tiraio našo kulturo in zlasti slovensko prestolnico lujcu naše kulturne ustanove — to sta v prvi vrsti Narodni muzej in Narodna Galerija, ki stojita »v popotnem programu vsakega kulturnega tujca« (lz. Cankar). In ni samo beseda pro domo, da je v turni sami opora za spomin na Ljubljano baš ali naš Muzej ali Galerija; to je resnica in moralno zadoščenje za omalovaževanje od strani domačih oblasti. Kajti to je ob tej priliki treba krepko pribiti: Ljubljanska mestna občina, katere ponos in skrb bi morala biti naš Muzej in Galerija, nima ne za eno ne za drugo nobenega umevanja in nikdar nobenega denarja in bati se je, da bo treba tudi naloge, ki iih je našemu muzejsko-kritifnemu delu zdaj navalila Slralilova zapuščina, treba prepustiti mlajšemu rodu, kateri bo mogel verielno računati na razumnejšo oporo gospodarskih čini-teljev. Toda tudi brez privatne inicijative ni pomembnih javnih zbirk, kar nam zopet dokazujejo vsi odličnejši muzeji sveta, in tako sta mogla oba gospoda pri olvarjanju razsiave konstalirati v prvi vrsti baš izoslalost slehernega privatnega interesa na naših galerijskih bogastvih in problemih. Vendar mi v tein jx>gledu nismo pesimisti. Ce bo za zavoda še nadalje kazala naša banska uprava isto dragoceno razumevanje 'kot doslej in če sc glede lega spremeni tudi mišljenje ljubljanske občine v pravcu, kakor smo ga očrlali, ne bo izostala niti privatna podjetnost, da tekmuje pri izgra'evanjn naših bodočih javnih zbirk, za katere je dan pri nas milic kot malokje drugod. Mislim, da je baš ta nedeljska naša avkcijska razstava v prvi vrsti zmožna, da nam služi kot tak k delu in podpori ter k ljubezni do domačega spodbujajoč dogodek. Dr. R. Ložar. La Matcoitc. Ljubljanska opera daje sedaj operetno noviteto Amiiana La .Viascotte. Opcreia sama na sebi ni kdovekaj glasbeno prida, vredno pa je, da jo greš gledat zato, ker jo je režiral g. Bralko Kreft. Njegov poizkus je iz operete na-pravil nekakšno grotesko iu to s pomočjo režije. G. Ulji.nščev je napravil za opereto originalne moderno slilizirane dekoracije. Vse skupaj je omembe vreden poizkus poživiti opereto v modernem smislu. Delo le vrste je hvalevredno in bi bilo sploh dobro, če bi opera dala g. Kreftu kaj razmaha saj naša operna režija razen lani pri Debevčevcm delu za Bravničarjevo Pohujšanje, menda šc ni kaj nadpovprečnega pokazala. Naj bi mu dali šc kaj resnega v roke, kaže, da i mit velik talent in smisel za moderno re/ijo. V opereti nastopajo Poličeva, Spancva, Janko, Drenovec. Pcček i. dr. Dirigira jo g. Stritof. Tudi balet je bil na mestu. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Torek. 18. novembra: Zaprto. Sreda, H), novembra: RAZBOJNIKI. Red H. Četrtek. 20. novembru: SERIJA A—000001, premijera. Red C. Peiek. 21. novembra: Zaprlo. • Sobota. 22. novembra: GOSPA MINISTRICA, ljudska predslnva pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 18. novembra: I.A MASCOTTK. Iled Л. Sreda, 19. novembra: IIOtlEME. Red 1). Četrtek, 20, novembra: FAUST. Gostuje g. Roman \Vraga, basist varšavske opori1. Red E. Petek, 21 novembra: Zaprto. Sofcr.la, 22. novembra: EVGENI.I ONJEOIN. Gostuje Stepn.ovskd, tenorist opere v Katovieali Ljudska predstava pri znižanih cenah, na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Mariborsko gledališče Torek, 18. novembra ob 20: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA. Ab. A. Kuponi. Sreda, 10. novembra: Zaprto. ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 2".. novembra ob pol 8: UGRABLJENE SABINKE. Veseloigra v štirih dejanjih. Iz društvenega življenja Akademski klali gradbenikov priredi dne 20. t. m. predavanje o temi Statika gradbenih konstrukcij v teoriji iu praksi. Predava gosp. univ. l>rof. dr. inž. Miroslav Kasal. Predavanje bo v gradbeni risaliiiei na tehniki. Začetek ob 8 zvečer. Vabljeni so vsi oni. ki .'ih predavanje zanimat Druitvo telovadnih učiteljev za Slovenijo bo imelo svej redni občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dopoldne v kabinetu telovadnice državnega učiteljišča v Ljubljani. — Odbor. MALI OGLASI /saka drobna vratca I-50 Din «11 vsaka besede tO par Na|man|il ogns s- 3 B. in. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit. Za odgovor uun io! Na vpraian|a brez znamke nc odgovarjamo t II! Plačilna natakarica vsestransko izvežbana v tej stroki, išče mesta ali vzame gostilno na račun. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.074. Mlajše dekle pošteno, zdravo, pridno, ki zna nekoliko kuhati in opravljati hišna dela, prosi mesta pri manjši dobri družini v bližini Celja ali Maribora. Nastopi lahko takoj. - Naslov v upravi pod št. 13.077. Trgovski pomočnik mlajša moč, izurjen v trgovini mešanega blaga — želi premeniti mesto. Najrajši na deželi na Štajerskem. Cenjene ponudbe na upravo Slovenca« pod »Vesten« št. 13.144. 14 letna deklica zdrava, poštenih krščanskih staršev, išče služ'io za pomoč v kuhinji ali k otrokom. — Naslov v upravi pod št. 13.115. Oskrbnika iščemo za kočo v Planici. Ponudbe na Smučarski klub, Ljubljana, Aleksandrova cesta 14. faslužek Več zastopnikov v zavarovalnih zadevah se sprejme. Točne pisave zmožne osebe naj pismeno vlože prošnje s priloženim šolskim ali od kakega tečaja posedujočim spričevalom do 23. novembra 1930 na naslov: »Ogeze«, Ljubljana, Mestni trg 19/111, levo. Znamko za odgovor je priložiti. Nobenih iraz! Govorim čisto rcsnico. Vsak potnik najde pri-, meren zaslužek, četudi so I cene na drobno razme-I roma nizke. Prevzemite ' zastopstvo tudi Vi. Lin-i dič, Ljubljana, Komenskega 36. Iščem eno. dve pritlični prazni sobi v strogem centru. -Ponudbe pod »Decembcr, pozneje« na upravo lista. Stanovanje 4 sob v sredini Ljubljane, in več maniših stanovanj, odda Društvo posestnikov, Salendrova ulica 6. Gospodično sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi .Slov.« pod št. 13.141. Najbolj pošteno Vas jtostreže z zimskimi oblačili 1 r Ljubljana. Aleksandrova cesla 12 Stanovanje 4—5 sob s kuhinjo išče s 1 jan. 1931 ali pozneie r,a prometnem kraju v cen'ru mesta, primerno za ordinacijo, zdravnik. Vodovod, plin in elektnks. r,?-obhodno potrebni, P'ača dobro. Ponudbe pod Ordinacija« na upravo. Vsakcvrstno Z M po oaivišiib cenab ĆCRNE. iuvelir Liublian \Vollova ulica št. 3. Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgo-ao mešanega blaga. Vsa Perko. trgovec, Sv. Benedikt v Slov. gor. Učenec se sprejme v manufaktur-ni trgovini »Pri Zvonu«, Pogačarjev trg 3, Ljubljana. Šoferska šola prva oblast konc.. Ca-mernik, Liubhana Dunai-sita c. 36 (Jugoaotol — Ге1 2236 Pouk in praktične vožnie Krojaški mojstri in pomočniki! Od 1. do 16. dcc. se vršil prikrojevalni tečaj za mo-1 ška oblačila. Priglasitve se sprejemajo do 26. nov. Natančnejša pojasnila daie Teodor Kune, lastnik pri-krojeva'ne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, II. nad. Trgovino z mešanim tflagoin, dobro vpeljano, v ljubljanskem predmestju, oddam zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo pod -Utfodna prilika« št. 13.068. Dva lepa prostora vsak 225 nr velik, svetla, suha. prioravna za tovarne, ko"fckcijo ali slično, ie takoj ugodno oddali v Ljubljani, v bližini Glavnega kolodvora in glavni ccsli. Vprašati v pisarni društva posestrikov, Salendrova ulica 6. Posestvo četrt ure oddaljeno od cerkve, na ravnem, obstoječe iz 7 oralov gozda in 8 oralov travnikov, polja in vinogradov ter z vso premičnino, prodam za 60.000 Din. Naslov: Strnad Franc, Lu-čsvec 17, Sladka gora, pošta Šmarie pri Jelšah. Budilke (vekarce) po 50 Din z garancijo. Ivan Pakiž, Pred p,, ^ Škofijo 15, Ljubljana. srednješolca z vso oskrbo Premog sc sprejme. Naslov pove trboveljski, šlezijski, angleški in koks dostavlja na dom »lliriia« d. z o. z,, Dunajska cesta 46, Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20, 25-95. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 33 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIĆ - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica pena Dva dinatna I vporabljiva tudi kot elektromotorja za istosmerni tok, oba dobro ohranjena, prvi 220'240 V. 106 amp. 42 KW. AEG Union, drugi 220 V 62 amp. 11.5 KW, Magyar - prodamo radi preureditve po jako nizki ceni. Ogledali v tovarni olja Hrovat & Ko., Mostc-Ljubljana. uprava pod št. 13.142. Razpisuje se služba oran si9 (cecilijanca) In cerkvenl-ka. Potrebni dokumenti r.aj sc prošnji priložc. Nastop službe takoj! — ljeno, event. prazno, za Došle ponudbe sprejema pisarno, oddam za 500 uprava »Slovenca« pod dinarjev. Naslov v upravi št. 13.136. 1 »Slovenca« pod št. 13.117, Hišo že pripravljeno za go stilno ali drugo obrl, poleg bodoče tramvajske remize, takoj prodam. -Ponudbe pod: »Sigurna eksistenca« na inseratni oddelek »Slovenca«. Radio aparat triceven, kompleten, kupim. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 13.143. Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam пајсепгјс, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenciša izposojevalnica! - Waibi'-ek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 in Rimska 2. Vabilo na !stni občni zbor Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje dne 2. decembra 1930 ob petih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Spored: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo predsedstva. Blagajniško poročilo. Volitev odbora in nadzorstva. Slučajnosti Sklicuje načelstvo. Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igracni vozički, pnevmatika, jjo-uamezni deli. Velika izbira, najuižje cene. Proda a na obroke. Ceniki franko. „T R l B UIV A" F. B. L., tovarnu d vokoles fn otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. Dežne plešče pelerine, vsakovrstne čevlje, kravate, perilo, obleke itd., kupite od danes naprej najceneje pri Jan-čigaj-u, Celovška cesla (hiša g. Mahkote). Debele lupinaste otrobe kupile nafrencie pri iTiiik A. VOLK, LJUBLJANA Rcsllcvn cvsto 1*. Pisalni stroj Undcrvvood, skorai nov sc proda za 3£00 Din. Ponudbe na upravo pod Underv,rood« št. 13.0/3. Separirano sobo v sredini mesta, o prem- Hiša s sadnim vrtom in njivo, ob prometni cesti, je naprodaj v Kosezah pri Vodicah. Primerno za kakega rokodelca. Poizve se pri Mariji špenko, po-sestnici, Selo 12, p. Vo-tice. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnicc kttpuie upiavnišlvo »Merkur«, Lpibliana Šelcnbur-gova ulica 6'!I. tel 10-52 Za I4- jinbv.UHV /УЛХмОЈ лллгоо ШЉМ2056 ог. глллл<*Јл, \.>» Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, starega očeta, tasta itd., gospoda Petra ajdiča veleindustrijalea iu veleposestnika v Celju ». - . in za poklonjeno krasno cvetje in vence, kakor tudi za mnogobrojno udeležbo na zadnji poti blagopokojnega, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čestiti duhovščini pod vodstvom vele-častitega g. opata Juraka, g. dr. Josipu Hubadu, zastopniku kr. banske uprave Dravske banovine, celjskemu županu g. dr. Al. Goričanu, komandantu mesta g. pukovniku Dragomiru Puriču, kakor tudi vsem ostalim zastopnikom vojaških in civilnih oblasti, nadalje g. Dragotinu Hribarju, zvestemu prijatelju pokojnega, in g. predsedniku F. Pintarju, zastopniku avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, za njiju ganljive in globoke besede ob odprtem grobu, zastopniku industrijalcev g. dr. Goliji, kakor ostalim zastopnikom gospodarskih korporacij, predstavnikom »Sokola«, Slovenskega planinskega društva, požarnih bramb, Celjskega kolesarskega kluba in ostalih društev. Iskrena zahvala tudi še pevskima društvoma C. P. D. in »Oljki« za prekrasno žalno petje. Rodbina Majdičeva. 7.n Jupoelovsineko tiskarno v Liubliani: Karo! čet. Izdajatelj: Ivan Uakovcc. Urednik, t rane Krenižar.