^iiailia ptsemna v KotortnL Leto XVII., št. 184 opruvoiscvo: ujuoija.ua, ajmiijeva ulica — feleton SC 4U2, 3123. 3124. 3125, 31261* mseratru oddelek: LjuDljana, Selen« Durgova tu. i. — Tel. 3382, 3482. Podružnica Maribor; Uosposka ulica St- 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — Telefon St. 100. Računi pn poŠt. tek, zavodih: Ljuo* (Jana 3t- 11-842, Praga čisto 78.080, W1en 9t 105241. Lfabllana, torek 11. avgusta 19» _Cena 2 Pia Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribot, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StroesmajrerJeva ulica štev. L Telefon 6L 65. Rokopisi se ne vračajo. KRASEN USPEH NAŠIH SOKOLOV Kljub raznim težkocam je naša vrsta v svoji skupini v obveznih vajah zasedla drugo mesto — štukelj kandidat za kolajno Berlin, 10. avgusta. Zjutraj ob 7. so se pričele v gledališču Dietrich-Eckhardt na Reichssportfeldu tekme v telovadbi posameznikov m vrst, ki se jih udeležuje 14 narodov. Gledališče ni prav primerno za take prireditve Njegova dobra plat je v tem, da ima velike naravne tribune in da more zaradi tega sprejeti okoli 20.000 ljudi. Za same tekme pa je prostor dovolj tesen in neprikladen. tako da je bila dopoldne na tekmovalnem prostoru pravcata gneča. Sonce je pripekalo, kakor vse te dni še nikoli, in spodaj na dnu skodele, kjer so nastopili tekmovalci, je bila soparica še celo vroča in so bili tekmovalci okoli poldneva precej izmučeni. Nikjer n' bilo nobene sence, da bi se mogli ohladiti in odpočiti po posameznih vajah. Odeli so se v debele pelerine, ki so jih imeli s seboj, kar pa tudi ni mogo odleglo. Sodniško vprašanje Do sodniškega zbora naši niso imeli zaupanja, ker so bili pri določitvi sodnikov prikrajšani. Od naših sta bila določena le dva sodnika, drugi narodi pa so imeli večinoma tri sodnike. Za nas je bilo še celo neugodno, da nam madžarski, avstrijski in italijanski sodniki niso bili kaj naklonjeni. Sodili so nad vse strogo, pogosto tudi pristransko. Vaje na bradlji Naši so na bradlji, najtežjem orodju nastopili šele okoli 13.30, na vročem solncu, že močno utrujeni. Pričakovali so, da s« jrim bo to pri vajah zelo poznalo. Venda/r so se kljub vsem naporcm dobro odrezali in žel, za svoje vaje mnogo priznanja številne publike. Na splošno bi bili zadovoljni, ko bi tudi sodniski zbor le še popoldne. ko nastopi druga skupina, tako strogo sodili, kakor dopoldne. Dopo dansk<- ekmovanjt. redroih laro-dov se ie zavleklo tja d" 14- ure. Skoraj 7 ur neprekinjene telovadbe. Sodniki niso mogli niti na kosalo, ker je ob 14. že nastopila naslednja skupini. Štukelj na krogih izboren Pri dopoldanskih tekmah i« oosegel naš štukeij največje število točk, in sicer 9.467 od 10 dosegljivih in je teko poleg Čeho-slovaka Mudca na j,resnejši kandidat za zlato, oziroma srebrno kolajno. Na žalost pa popoldne sodniki niso bili tako rigoroz-mi. kakor dopoldne. Nastopila so namreč Nemci, Italijani in Madžari skupno in pri sodniških odločitvah so šli roko v roki Povprečno so daiali po eno točko več kakor zjutraj. Tudi telovadba je biila v popoldanskih urah prijetnejša, ker se gledališče. ki je zelo globoko, že v zgodnjdh popoldanskih uraih zasenči• Nekai orodja so popoldne prestavili na oder. tako tudi kroge. kar dopoldnp naši vršiti niso dovolili Cez oder je namreč razpeta velika plahit-i itn je tam še hladnejše in udobnejše, kakor spodaj na nižjem prostoru, kjer je zraven še velik direndaj in ie telovadcem težko združiti vso pozorno^- r-' v*;p, ki nenavadno težke- Druga skupina še ni končala Ob 20. druga skupina še ni končala z obveznimi vajami in bo zaključek bržkone po 21 uri. Končali so le Italijani, ki so po dosedanjih točkah ostali daleč za nami. Prav tako tudi Madžari že zjutraj, čeprav so neženirano pisali v svojih časopisih, da se bodo borili za prvo in drugo mesto. Ni prenagljena napoved, da bodo naši zasedli najmanj peto mesto med 14 državami, med posamezniki pa se bodo nekateri še bolje odrezali, tako da bodo lahko vendarle prinesli kako medaljo domov. Jutri bodo poliuhne vaje. ki tudi štejejo h končni klasifikaciji, nakar bodo šele tia proti večeru znani zaključni rezultati Rezultati obveznih vaj v I. skupini V prvi skupini so tekmovali Finska, Amerika. Japonska, Jugoslavija, Avstrija, Bolgarija in Madžarska. (Naslednje številke pomenijo obvezne vaje: proste vaje, konj, krogi, bradlja, drog, 6kok čez konja in poljuben skok čez konja ter skupno število točk). Madžarska 59.867, 59.165, 63.099. 61.600, 61 365, 59.799, 62.567, skupaj 427.462. Jugoslavija: 66 967, 64.634, 67.566. 66-800, 64.167, 66.800. 66.067. skupaj 463.001. Finska: 69-467. 69.734. 68.167. 68.334, 74 400. 66.200, 66.767, skupaj 483-069. japonska: 66.331. 63.733, 61.533. 58.866, 67.400, 60-666, 64.699, skopa;j 443-228. Amerika: 64 299. 63 600. 53.468, 57.668. 56.033, 58.999. 66.9rbo in boksanje, ki se je danes pričelo. Tudi za telovadce, ki so davi ob 7. pričeli z obveznimi vajami v letnem gledališču Dietrich-Eckardt, je veliko zanimanja. Vodni skoki V plavalnem stadionu so že ob 8. nastopili tekmovalci za skoke z deske. Predpisanih je 5 obveznih in 4 poljubni skoki. Nastopilo je 24 tekmovalcev, ki so jih razdelili na dve skupini po 12. Prvotno je bilo določeno, da bo k poljubnim skokom prepuščenih le 12 prvoplasiranih pri obveznih skokih, končno je pa bilo sklenjeno, da bodo skakali vsi. in sicer jutri. Tekmuje tudi naš državni prvak Branko Ziherl, ki se drži zelo dobro. V začetku je imel še nekoliko treme, se je pa z vsakim skokom vidno popravljal in zapustil najboljši vtis. Izvrstni so Američani, ki jim bo vsekakor pripadla zlata kolajna, zelo dobri so pa tudi Nemci, ki se jim pozna, da so imeli ameriškega trenerja. Presenečenje so Japonci, vendar je k njihovim dobrim mestom mnogo pripomoglo blagohotno ocenjevanje sodnikov. ki so jim odmerjali znatno več tofk. kakor bi zaslužili. Odlično skače češkoslovaški prvak Leikert, ki ga pa sodniki preslabo ocenjujejo. Ziherl v obveznih skokih dvanajsti Stanje po obveznih skokih je naslednje: I. Degener (USA) 74.86 točk, 2. Wavne (USA) 72.47. 3. Shibahara (Japon) 70.02. 3. Greene (USA) 68.14. 5. Weiss (Nemč) 66.71, 6. Kojanagi (Jap) 63.29. 7. Leikert (CSR) 62.99. 8. Imail (Egipet) 62.75, 9. Essot (Nemč) 62.31. 10. Heinkele (Franc) 60.26. II. Mahraun (Nemč) 59. 49. 12. Ziherl (Ju-gosl) 57.56, 13. Mas te rs (Av&tral) 56.72. 14. Niemalainen (Fin) 55.58. 15. Boni (Švica) 52.80. 16. Steiner (Avstrija) 51.76. 17. Hid-vegy (Madž) 51.68. 18. Nesvadba (CSR), 19. Hodsres (Angl) 48.58. 20. Haasman (Hol) 47.22, 21. Ah med (Egipt.), 22. Alvarer. (Peru 45.26. 23. Hody (Madž) 40.66, 24. Happle (Švica) 39.00. Naši na 4x200 m izpadli Dopoldne so bili tudi predteki štafet. 4x200 m prosto. Jugosloveni so sta-rtali v 3. predteku in naleteli na premočno konkurenco in seveda izpadli, četudi so plavali znatno bolje od jugosloven&kega rekorda. V nadaljnje tekmovanje prideta iz vsakega predteka oba prvoplasirana in po času najboljša tretja. Svetovni in olimpijski rekord je v posesti Japonske z 8:52.2 oziroma 8:58.4. V prvem predteku je zmagala Francija v 9:21.7 2. Kanada 9:40. 3. Brazilija 9:42.5. v drugem Amerika 9:10.4. 2. Madžarska 9:20.8. 3. Anglija 9:30.6. V tretjem predteku so nastopili Švedska, Jugoslavija (Ce- rer, Gazzari. Defilipis, Wilfan), Nemčija, Egipt in Japonska (Yuea, Sugiura, Tagu-chi, Ara i). Prvi je predal Yusa v 2:15.9, Nemčija 6 m zadaj, 3 m za njo Švedska., nato Egipt, dočim je Jugoslavija znatno zaostala. Po drugi predaji (Sugiura 2:14.2) je Japonska že imela 10 m prednosti, čeprav je plaval Nemec Haimlich izvrstno, na tretjem mestu Švedska, daleč za njo Jugoslavija ki do cilja ni mogla več dohiteti Švedske. Na cilju je znašala prednost Japonske pred Nemčijo 40 m. 1. Japonska-8:56.1 nov olimpijski rekord, 2. Nemčija 9:21.4, 3 Švedska 9:35.3. Damsko plavanje V plavanju je danes padla odločitev na 100 m prosto dame. V finalu so nastopile Rawl« (USA), Wagner (Hol), Mc Kean (USA) den Ouden (Hol), Mastenbroek (Hol), Campbell (Argent). Arendt (Nemč). Do obrata je j vodila Nemka Arendt, ki je rabila za 50 m 29.5, v finišu sta pa bili Mastenbroek in Campbell hitrejši. 1. Mastenbroek 1:05.9 nov olimpijski rekord. 2. Campbell 1:06.4, 3. Arendt 1:06.6, 4. den Ouden 1:07.6, 5. Wagner 1:08.1, 6. Mc Kean 1:08.4. Svetovni rekord ima Ouden s 1:04.6. 400 m prosto Sledili so predteki na 400 m prosto gospodje. V nadaljnjem tekmovanje so se plasirali vsi prvo in drugoplasirani vsakega predteka ter po času najboljša tretja. Olimpijski rekord znaša 4:48.4 (Crabbe). svetovni pa 4:38.7 (Medica). 1. predtek: 1. Negami (Jap) 4:52.6, 2. Ma-cionis (USA) 4:57.1, Arend (Nemč) 4:57.2; 2. predtek: Leivers (Anglija) 4:57.2. 2. Przyvara (Nemčija.) 5:11-2, 3. Hellstrom (Danska) 5:18.2. 3. predtek. 1. Makino (Japonska) 4:51.5, 2. Flanagan (USA) 4:54.7. 3. Wainwright (Anglija) 5:03.6. 4. predtek: 1. Grof (Madžarska) 4:59.4, 2. Freese (Nemčija) 5:03., 3. Hietanen (Finska). 5. predtek: 1. Uto (Japonska) 4:48.2, nov olimpijski rekord. 2. Taris (Francija) 4:49.9, 3. Pirie (Kanada), 6. predtek: 1. Medica (USA) 4:56.. 2. Ledgard (Kanada). Waterpolo Vršile so se še vaterpolo tekme. Belgija—Amerika, 4:3. Hola-nd&ka—Urugvaj 1:1, Madžarska—Anglija 10:1, Jugoslavija—Malta 7:0 (5:0). Gole so zabili Tošovič 3, Ciganovič 2, Roje in Tarana po enega. Nemčija—Japonska 13:1, Francija—CSR 3:2, Avstrija—Islandija 6:0, švedska—Švica 6:0. V finale so se plasirali Holanska. Belgija, Madžarska. Anglija. Nemčija. Francija. Av-stri5a in Švedska Kolesarske dirke na 100 km Tekmovalo je 52 dirkačev raznih dižav. Proga je bila silno težka, ker je vodila po zelo slabih in ozkih cestah posutih z gruščem in debelim kamenjem. Zaradi tega je bilo mnogo defektov in tudi precej nevarnih padcev ter so mnogi dirkači, ki so imeli dobre izglede zaradi tega zaostali. Taka | usoda je doletela tudi Jugoslovana Pokup-ca, ki je padel pri 53 km in zaostal, dočim je Valant padel z mnogimi drugimi istočasno 3 km pred ciljem, je pa že prej imel defekt. Od Jugoslovanov se je Gartner plasiral na 16. mesto. Na cilj je prispela skupina 45-tih tekmovalcev in je bilo mogoče določiti vrstni red le za prve štiri dočim je za vse ostale odločila šele kamera. Pri poedinoih je bil prvi Charpentier (Francija) 2:33:05. 2. Lep.-bie (Francija) 2:33:05.1. 3. Nievergelte (Švica), 4. Scheller (Nemčija). Nogomet V nogometu je Italija pred 80.0e kralja sprejo poveljnik ka,petan Doyle- ki je suverenu podal kratek raport, nakar si je kral; Edvard ogledal nekatere prostore na ladji. Dvorni vlak je med tem še vedno stal na oba Ji v gornjem delu mesta so znova pričeli grmeti možnarji. Na poti proti Hvart V spremstvu kralja Edvarda so; lord im lady Monbaten, lord in lady Brown-Low, Ear,l of Dudley, lady Cuna.rd in lord Sef-ton. Ob 11. dop. je dal kapitan Doyle znamenje za odhod in nekaj minut pozneje so vse tri ladje izphile iz kanala na odprto morje. Ob 16. je jahta »Nahleen« plula okrog kornatskega otočja iin se usmerife proti Hva.ru. Kakor kaže. bo »Nahleen« prihodnje dni knižariLa okrog manjših otočičev na srednjem Jadranu, daleč od parniških prog in turističnih centrov. Kralj želi, da se v popolnem miru odpočije. Na enem :zmed malih otokoa-lii ob portugalski meji dozoreva odlogi'e v. I loor.niške čete io nadaljevale svoje prodiranje proti Radajozu ter so 7a«ed'le krai Mondijo. približno 30 km od Rfdi':oza. Uporn^l-i namoved"ie.ro, da bodo v 24 urah zasedli Bodajoz. Z zavzetjem te«a mesta bi b:,'i zlomljeno najvažnejše •»'■edžšee ednora v tajnih čet na :ugu in bi bila pot Mfidridu od iu_ Badaloz pred padcem Burgos. 10 avgusta Pravijo, da bo Ba-^ajoz vsak hip padel ker je njegov položaj brezupen. Uporniške čete so zavzele griče okrog mesta. Kolone, kii prodirajo v pokrajini, se bodo v kratkem združile. Madrid bo v tem primeru kmalu obkrožen s severovzhodne in južne strani. Kočljiv položaj upornikov London, IO. avgusta. AA. Reuter po-roia danes, da je položaj upornikov na bojišču Sierra Guadarrame mnogo slabši, kakor so zadnje dni mislili. Uporniki niso mogli zavzeti Vadaraz, ki je važno opoifr šče vladnih čet. Vladno topništvo in le-ta'stvo je zelo aktivno in neprestano obstreljuje upornike. Mislijo, da uporniki ne bodo mogK dolgo držati sedanjih postojank in vztrajati pri svojih do?«danj'h načrtih. Uporniki zavzeli Santandez Pariz, 10. avgusti, w. Po poročilu iz Seville so uporniške čete zasedle sinoči mesto Santander. Umor katoliškega delavskega voditelja Pariz. 10- avgusta. w. Iz Burgosa, sedežt začasne uporniške vlade v severni Šipanij poročajo, da so komunisti umorili vodilelja španskih katoliških delavskih srindikaten Madairiago. Zopet nova vlada v Madridu? Pariz, 10. avgusta. w. Po poročilu, ki je prispelo iz Casablance, je brezzična postaja portugalskega radio-kluba sporočila, da je španska vlada pod vodstvom Joee Giaralta odstopila. Takoj nato je biia sestavljena nova vlada z voditeljem zmernih socialistov Indalicioni Prieto na čelu. Banovinska konferenca Jug. nac. stranke Pokazala je moč In borbenost naprednih ln nacionalnih ljudi v Sloveniji — Pomembni govori odličnih predstavnikov vodstva JNS Ljubljana, 10. avgusta Včeraj dopoldne se je vršila v veliki dvorani Delavske zbornice banovinska konferenca JNS, prva po kongresu reorganizirane stranke. Današnja banovinska konferenca, ki je trajala nad dobre tri ure, je bila im pozami na v dvojnem pomenu: prišlj so najuglednejši člani vodstva stranke iz vseh krajev države, na drugi strani pa so se tudi vse naše sreske organizacije Sirom dravske banovine odzvale pozivu svojega predsedništvia in poslale svoje zastopnike v prav velikem številu, tako da je bila dvorana nabito polna. Navzočih je bilo 441 delegatov, ki so zastopali prav vse sreze naše banovine. Kar je posebno pomembno: večina delegatov je bila iz kmeč. kih in obrtniških vrst. a poleg n jih sta tudi delavstvo in inteligenca zavzeli častno mesto. Bil je to zbor neodvisnih samostojnih ljudi, ki neustrašno stoji: io v organiziranih vrstah jugc-slovenske demokracije. Od vodstva stranke so bili prisotni: prvi podpredsednik stranke senator g. Jo-vo Banjanin, drugi podpredsednik g. -Turni •Perr.etrovič. bivši minisier generalni tajnik JNS. senator dr. Albert Kramer, člani izvršnega odbora posl. dr. Koeta Komanudi. Rudolf Giunio, senatorja dr. Grga Andieli-novič in Ivan Pucelj, predsednik kluba JNS posl. dr. Vasa Jovanovič, podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, nadalje narodni poslanci gg. Iv. Mohorič. Ivan Prekoršek, splitski poslanec inž. Manfred Paštrovič, Bajko Turk. Rudolf Pleskovič, Milan Mravlje, Albin Koman, Avgust Lukačič, dr. Anion Novačan. Dalje 6ta bila navzoča predsednik banovinskega odbora JNS dr. Janko Rajar, poslovodeči podpredsednik dr. Otmar Pirk-m-ijer. Banovinska konferenca je potekla v borbenem raz(>oloženju in v krasnem soglasju med vodstvom in delegati Ugledni govor, niki eo govorili delegatom iz srca in so želi viharno priznanje. Delegati so se razhajali potrjeni v veri v zmagovito moč ideje in v končni uspeh politike JNS. Banovinsko konferenco je crtvoril ob 10. uri predsednik dr. Janko Rajar. ki je najprej pozdravil člane vodstva in sreske delegate. Ko je omenil predsednika stranke, so prisotni priredili g. Petru Zivkoviču viharne ovac i je. Prvi je govoril senator Jovo Banjanin, čigar govor smo objavili v ponedeljskem >Jutru«. Govor Juraja Demetroviča Drugi predsednik stranke g. Juraj Do-nietrovič je v svojem govoru nagiašal, da le dober Jugosloven more biti tudi dooenovo stanje«. * . Ko smo bili na oblasti smo pričeli resen boj proti korupciji. Mi smo povzročili preiskavo radi našičke afere. Mi smo stvarno revidirali Thurn Taxisovo zadevo in jaz sam bil tisti, ki je držeč se strogo zakona ekspropriiral temu velemagnatu 42000 ha gozda. Po naši zaslugi je bilo končno likvidirano zamotano in s tolikimi aferami in krivicami obreme-njano vprašanje agrarne reforme. Ko so se pojavile znane železniške afere, nismo oklevali. Mi smo postavili preiskovalno komisijo in po našem sklepu je bila razdrta tako zvana Losingerjeva pogodba. Odkar smo mi t. oblasti, se ni nič odločilnega storilo, razen v našički zadevi, kjer so bili baš te dni vsi glavni prizadeti oproščeni odnosno izpuščeni. Ko je bilo postavljeno vprašanje eksistence našega kmečkega doma. smo mi priskočili na pomoč. Na>j tedanji ukrepi res niso značili končne solucije — toda do današnjega dne ni bilo storjenega nič boljšega in nikomur drugemu se jugoslovenski kmet nima zahvaliti, da mu je v kritičnem času pritekel na pomoč, nego JNS. Da smo mogli svoje načrte izvesti do kraja, povezali bi bih zaščito kmečkega doma z zaščito os!alih delov in stanov. Načrti fo bili golovi. Za nami jih do danes ni vzel nikdo resno v pretres. —— —•« Bolj kakor kdaj je danes Jugoslaviji potrebna politika velikih reform, režim ravno, pravnesti in enakosti, vladavina gospodar.-ke obnove in socialne pravice. Vse to je nemo- goče v strasteh in borbah strankarskih dik. tatov in strankarskega terorja. V naših hrvatskih krajih je prispel teror od spodaj do vrhunca. Tam patentirani poborniki demokracije ne dovolijo, da bi smel kdo drugače misliti, nego oni predpisujejo. V imenu demokracije smo dobili v teh krajih čisti fašistični režim, ki ne respektira nobene avtoritete, razen volje svojih »voditeljev«, spretno se skrivajočih za Maokov hrbet. To so pogosto i v mestu i na deželi najslabši elementi, ki vodijo politiko teptanja, uničevanja, upropaščanja ne le vsega, kar se jim slepo ne pokorava, temveč v posledicah tudi naroda samega. Toda že se narodovo razpoloženje obrača proti taki politiki in častiti seljaki, ki so v nekdanji HSS v resnici mogli uveljaviti 6Voie nazore, težko prenašajo diktat ljudi, ki so daleč od naukov pokojnega Radiča. Spoznavajo, da po tej poti ne prihaja rešitev. Rešitev je marveč le v pravilni jugoslo-venski politiki, ki tudi Hrvatom da, kar jim gre po božji in človeški pravici, in kar omogoči, da ves naš narod postane močan in sposoben za očuvanje svoje eksistence. (Burno pritrjevanje). Veliki narodi z izgubljenimi bitkami še ne izgubijo svoje svobode, za male narode je položaj mnogo nevarnejši. Zlasti danes, ko se nad Evropo zgrinja atmosfera težkih političnih in socialnih konfliktov in ko na obzorju vsak dan opažamo odbliske vojnih zapletljajev in socialnih revolucij. Jugoslovenska nrsel ni izčrpana z geslom o državnem in narodnem edinstvu. Nasprotno: ona iz edinsiva črpa moč za sprovedbo ne le temeljite reforme v naši notranji ureditvi, nego tudi v našem gospodarskem in socialnem življenju- Ni več časa odlašati z izvedbo korenite decentralizacije in preureditve vse notranje uprave, nego neizbežno se postavlja tudi vprašanje nove finančne in valutne politike. Denar ni samemu sebi namen, ne sme biti sredstvo za materialno moč ozkega kroga katerekoli čaršije ali porodice, temveč mora biti povsem postavljen v službo narodnega gospodarstva. Zavarovanje kmečkega doma, delavnosti obrtnika, zaposlenosti in človeka vrednega življenja delavca, eksistence nameščenca _ to so naloge, ki spadajo med prva dolžnosii realne jugosloven-ske politike, ki svojemu nacionalizmu daje socialno vsebino in iz njega črpa moč '/a radikalne metode, zavedajoč se, da je z vsem kulturnim človeštvom tudi naš narod dospel na usodepolno socialno razpotje. (Burno odobravanje). V današnji obči zmešnjavi pojmov, v lahkomiselnem igranju z narodnimi problemi naše nac.ije drži JNS svojo linijo in globoko veruje v zmago misli, ki jo odkrito, pošteno in možato zastopa. (Govorniku prirejajo zborovalci prisrčne ovacije). Govor dr. Kramarja Za podpredsednikom g. Demetrovičem sta govorila poslanca dr. Vasa Jovanovič in dr. Kosta Kumanudi. Prvi je pozdravil konferenco kot predsednik poslanskega kluba JNS, drugi kot beograjski poslanec. Oba odlična politika sta bila prisrčno pozdravljena. Položaj Dravske banovine Nato je povzel besedo senator dr. Albert Kramer. L vodoma je podčrtal pomen banovinske konfcrence, kateri daje navzočnost odličnih članov strankinega vodstva poseben značaj. Nacionalni ljudje v Jugoslaviji smo člani velike jugoslovenske vojske in z nami se borijo somišljeniki v vseh ostalih banovinah za isto politično idejo. Udeležba na konferenci sami pa priča, kako trdno je zasidrana JNS tudi v širokih vrstah naroda v dravski banovini. To nam daje nove pobude za borbo in nove vere v zmago- Stoj imo pred občinskimi volitvami. Kakor 1. 1933. bomo tudi tokrat ostali zvesti paroli, da je treba v naše občinske samouprave predvsem uvesti konstruktivne, pametne in poštene gospodarje in komunalne delavcc, sposobne in voljne, da v okviru realne jugoslovenske politike pozitivno delajo za dobrobit občine. Naša stranka se bo z vso vnemo udeležila občinskih volitev in ve, da je njena parola simpatična vsem ljudem, ki v strankarski zagrizenosti še niso izgubili vse svoje prevdarnosti in treznosti. Govornik je nato razmotrival splošni politi čni. gospodarski in socialni položaj s posebnega stališča dravske banovine. Časi so danes izredno težki, težji nego so bili. Povsod se propoveduje svoboda in demokracija. Govornik je podal nekaj zanimivih ilustracij o tem predmetu. Kulturno politično se ne moremo pohvaliti. Naše šolstvo je zopet v krizi. Odkar smo postavili čez 400 mladih učiteljev, da so prevzeli nezasedene razrede, je zopet zazijalo mnogo praznine, ki se še ni mogla spopol-niti. Obžalujemo redukcijo kočevske gimnazije. Afera s šolskimi knjigami se je pretvorila v tragikomedijo. Govornik je navajal tudi slučaje žrebčarne na Selu, zavoda na Ponovičah, in Ženske gospodinjske šole v Št. Jurju. Sokolsko delo se ima danes boriti z velikimi težkočami. Posebno težko pritiska na celokupno naše prebivalstvo kruti gospodarski centralizem, ki je kriv marsikaterega gospodarskega in socialnega zla. Posebej je govornik omenjal slučaj naših premogovnikov, zadevo Jesenic in Zenice, redukcijo železniškega delavstva. Položaj je tem bolj težak, ker smo s pogrešno politiko povodom sankcij pretrpeli težke izgube, ki znašajo za Slovenijo okoli 180 milijonov izpadlega zaslužka. Na žalost se niso dale nadoknaditi. Nove naprave na Jesenicah, ki bi bile konzumirale 25.000 ton oglja in dale kruha 2000 ljudem, so propadle, ker se je v stvar vmešavala strankarska politika. V javnih delih smo ostali zapostavljeni. Od milijarde odpade na dravsko banovino samo okrog 50 milijonov. Dočim so drugod dela v polnem teku, so licitacije za cesto Ljubljana-Kranj in Maribor-št. Ilj zopet obrezuspe-šene in viadukt pri Mednu še ni razpisan. V novem proračunu je 500 milijonski kredit za obnovo železniškega materijala in tehničnih naprav. Zelo bi želeli, da bi vsaj nekaj od tega prišlo tudi v naše kraje, kjer imamo marsikateri tehnični problem povsem nerešen. Težko pritiska naše urad-ništvo in posebno vpokojence neredno izplačevanje, odnosno zavlačevanje izplačil plač in pokojnin. Dravska banovina je tu na zadnjem mestu, akoravno je v plačevanju svojih davčnih obveznosti skoraj na prvem mestu. Vedno jasnejše se kaže, kako huda pogreška je člen 11. fin. zakona, ki ga je vlada tudi letos predložila. Povrh pa se moramo pritožiti nad pomanjkanjem enakopravnosti. V savski banovini n. pr., ki izpolnjuje svoje davčne obveznosti samo do 50 odstotkov, so vpokojenci dobili v juliju svoja nakazila že okoli 8. pri nas pa šele proti koncu meseca. Take stvari se ne dajo spraviti s sveta z bedastimi klevetami, aa je JNS kriva, ki je pred več kot letom in pol prenehala biti na oblasti. Kot težka pogreSka se je izkazal tudi famozni čl. 12. fin. zakona z uvedbo centralnega banovinskega fonda, pri katerem je dravska banovina povsem zapostavljena, akoravno je baš pri povečanem skupnem poslovnem davku najhuje prizadeta. V prvih dveh proračunskih mesecih L 1933. so znašali dohodki 802 mili jona, leta 1934. 872 milijonov, leta 1936 pa 1036 milijonov. Posebno občutno je to stalno povišavanje pri neposrednih davkih, ki so lani v aprilu in maju znaSali 283 milijonov, letos pa že 317 milijonov. Tu je treba energične pomoči in slovenska javnost tu zahteva uspehov, ne pa stran-karsko-političnih pripovedk. Govornik se je obširno pečal z vprašanjem naših srednjih gospodarskih slojev, posebno našega obrtništva in pa obnove kreditnih odnošajev. Rešitev kmečkega problema je treba v okvirni splošnih načel vzeti po banovinah v roke. V tej zvezi moramo reči, da bi v dravski banovini ni. kakor ne mogli sprejeti, da se pri poskusih obnoviti denarno poslovanje prezre naše za dru žništ vo. Obširno se jc senator dr. Kramer bavil z domačimi političnmi vprašanji, ki pa so vel c pomembna tudi s stališča obče držav ne politike. V tej zvezi je razpravljal o zadevah naših občin in zlasili tudi o vprašanju našega nacionalnega uradiništva in zaposlitve slovenskega delavstva. Z načrti o minimalnih mezdah ni nič pomagano, predvsem je treba ustvariti zaslužka in kruha in praktično izvajati načelo člove ka vrednega življenja ročnega in duševnega delavca. Govornik je na koncu razpravljal še o nekaterih splošnih vprašanjih. k; so bila predmet sklepov seje Izvršnega odbora JNS. V zvezi s končno razsodbo v našič_ kem procesu, ki je vzbudila v vsej javnosti toliko upravičene pozornosti, je poudarjal, da se borba preti korupciji ne da vo diti samo z orožjem formalnih paragrafov. Primer, ki se je nedavno dogodil na An glešikem, nam kaže pot. Kadar bomo imeli možnost, da narodnega mandatarja, javnega delavca, ki je svoj položaj zlorabljal v nepoštene namene in v svojo osebno ma-terielno koriist, dejansko izključimo iz našega javnega življenja in mu onemogočimo nadaljnje izvrševanje njegovih javnih funkcij, takrat bemo zadali smrtni udarec korupci ji, in lažje bo potom čistiti tudi naš upravni aparat. V tej smeri bo treba iskati konkretnih rešitev. Zaključno je govornik poudarjal borbenost, ki danes navzlic vsem težkim preizkušnjam navdaja napredne in nacionalne ljudi. Zvesti svojim načelom in trdno sto-ječ na osnovi zakonitosti, se nikogar ne bojimo in vemo. da ima nasprotnik pred nami respekt, čeravno bi hotel to zanika, ti. Raci' tega nas tudi toliko napadajo. A ravno njihovi napadi, njihovo zagrizeno sovraštva so dokazi naše moči. fci se ne da zlomiti od nobene sile- (Delegati so govornika ponovno prefc,inija.li z burnim pritrjevanjem ter nagradili njegova izvajanja z viharnim odobrav-miem.) Senator Ivan Pucelj Senator Ivan Pucelj je v krajšem govoru iznesel nekaj zanimivih ugotovitev. Predvsem je pojasnil zakaj Trgovski dom, kjer bi se imela prvotno vršiti banovinska konferenca, ni bil spoznan za primerno zboro-vališče. Nadalje je razčlenil znano strankarsko izjavo, da je vlada, pri kateri so lastni strankarji ministri, boljša, kakor pa ona, ki bi jo sestavili najboljši ljudje pa brez sodelovanja stranke prizadetega gospoda. Govornik je nato utemeljil, kako nujno je že postalo, da se izvrši obljuba o ogromnem denarju, ki naj jeseni pride v Slovenijo. Podčrtal je, kako člani JRZ hvalijo ministra g. dr. Spaha, ki je za Bosno zelo mnogo dosegel: Zenico, nove proge, povečane dobave premoga, begluške obveznice, kar vse znaša do pol milijarde dinarjev. Senator Pucelj je zaključil svoja z največjim odobravanjem sprejeta izvajanja s pozivom na vztrajno in krepko organizacijsko delo za JNS v vseh krajih dravske banovine. Senator dr. Andjelinovič Senator dr. Grga Angjelinovič je govoril o jugoslovenstvu kot osnovni misli našega naroda in naše države. 1 Kdor ustvarja plemenske fronti, ruši temelje, na katerih počiva država. Kdor kliče »Hrvate na okup« hudo £ieši in kdor zbira Slovence v eno fronto, ravna krivo, nič manj pa seveda oni, ki pozivajo Srbe na okup. Mi nočemo biti Jugosloveni, ki so za narodno in državno jedinstvo, kadar so na vladi, nego smo neomajno zvesti jugo-slovenski ideji, če smo na vladi ali v opo-ziciji in tudi v dobi najtežjih preizku-mij. Hočemo politiko pravega jugosloven3kega sodelovanja in vemo, da brez lug >s'Ove-nov ni Jugoslavije. Ravnajoč v smi3lu tega svojega prepričanja se bomo oddolžili i svojemu mrtvemu Kralju i njegovemu mlademu sinu. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Pozdravna brzojavka predsedniku živkoviču Predsednik dr. Rajar se je zahvalil govornikom in predložil, da se predsedniku g. Petru Zivkoviču pošlje sledečo brzojavko: »Na banovinski konferenci zbrani zastopniki naše organizacije iz cele dravske banovine, vas navdušeno pozdravljajo z željo, da- pod vašim vodstvom privedemo k zmagi jugoslovensko misel in uresničimo program JNS v dobro kralja in domovine!« Ta predlog je bil soglasno in z velikim navdušenjem sprejet. Delegati iz naroda so se vrnili na svoje domove zadovoljni in v novem borbenem razpoloženju. Peter živkovic v Splitu Split, 10. avgusta, o. Iz Banjaluke se je pripeljal davi z avtomobilom v Split predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Zivkovič. Pristaši stranke bo mu priredili lep sprejem. V Splitu bo ostal nekaj dni in bo imel več posvetovanj s prvaki JNS v Splitu. Napredovanja Beograd, 10. avgusta p. V državni službi so napredovali; inž. Rudolf Dušan na rudarski šoli v Celju za višjega rudarskega prielava, Ivan Češnik pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za računskega inspek-* torja v 6. položajni skupini. Ilugo Vernik il Maribora pa za carinika v 8. položajni skupini. Spet mlada žrtev planin V severni steni Triglava se je v nedeljo smrtno ponesrečil mlad Celovčan, a njegov tovariš se je močno pobil Mojstrana, 10. avgusta Včerajšnja lep« nedelja je izvabila na planine številne ljubitelje prirode. Tako «> prišli v dolino Vrata pod Triglavom tudi štirje Avstrijci, med njimi 20-letni umetni mizar Josef Pfennin in 19-ietni kemični praiktikant Schwarz. ota iz Celovca. Ce-lovčana sta ob pol 8. zjutraj vstopila v Severno steno- da ti jo preplezala v nemški smeri, a ostala dva Avstrijca, Sepp Mayeoznala smeri, 6ta jo zgrešila in plezala levo proti Slovenskemu stolpu. Prvi je pleza! Pfennin, ki je bil bolj izkušen plezalec kakor njegov tovariš. Okrog pol 14. je bil nekako 25 m nad Scliwarzom. Tedaj pa ,ie iz neznanega vz.roka nenadno omahnil in v laku odletel preko 6vojega tovariša za vso dolžino vrvi (okrog 25 ni), potegnil tovariša Schvvarza z vrvjo za seboj, nato pa sta oba padala še kakih 20 m v prepad. Pfennin je padel vznak na skalo, si preklal lobanjo in obležal na mestu mrtev, med tem ko je njegov tovariš zletel v razpoko med steno in snegom. Schwarz je dobil hude notranje poškodbe in ima posneto kožo na več mestih telesa. Bržkone ima tudi zlomljeno kakšno rebro. Njuna tovariša, ki 6ta plezala v bavarski smeri, sta padec opazila, zato sta hitro izstopila iz stene »in se napotila na Kredarico, kjer sta obvestila ljudi o strašni nesreči. Na Kredarici so bili trije planinci, ki so jima takoj jxwnagati reševati Schwarza. Po vrveh so se spustili do njega, ga dvignili in odnesli v dom. Sohvvarz je bil tudi živčno uničen. Kakor je soditi bo okrevaL Med tem sta tudi že prihiteli planinska reševalna ekspedi<*ija iz Mojstrane in ekspe-dicija jeseniške Skale, vsega 8 mož, ki «o takoj krenili v steno. Tudi Pfennina so našli. Ob 20-, ko to poročamo, ju v Mojstrano še niso prinesli, vendar so že na poti. Pfennin in Schvvarz sta že mnogo plezala po severnih stenah Karavank, vendar ie bila Severna stena njuna največja tura. Kaj je bilo vzrok, da je Pfennin omahnil, še ni jasno. Vreme je bilo lepo in tudi v steni niso naleteli na kdovekakšne težave. O nesreči so bili svojci obeh Celovčanov obveščeni že včeraj. Schwarza bodo prepeljali v celovško bolnišnico, a glede Plenni-novega trupla še ni odločeno, ali ga bodo prepeljali v Celovec ali pa bo počival v naši zemlji. Beležke Shod JRZ v Mariboru V nedeljo je bil v Mariboru v Ljudskem vrtu shod JRZ v proslavo 30-letnega političnega delovanja dr. Antona Korošca. Z Zrinjskega trga je krenil sprevod po Aleksandrovi cesti in Slovenski ulici na zboro-vališče. V sprevodu, v katerem je bilo tudi mnogo duhovnikov in menihov, je korakalo 2500 do 2t>00 udeležencev in raznih krajev bivše mariborske oblasti. Sprevod je potekel mirno, le nekateri akademiki so od časa do časa vzklikali »doli s fašizmom« in »doli z marksizmom«. Udeleženci ko imeli posebne znake v barvah slovenske trobojnice z napisom »Slovenski tabor 9. avgusta 1936 Maribor«. Dostop na zborovališče je bil dovoljen le onim, ki so šli v sprevodu. Na shodu so bili nekateri incidenti, vendar je pojačena policija vpostavila red. Rada ogromne množice obiskovalcev Mariborskega tedna se shod v mestnem vrvenju sploh ni opazil. Na koncu sprevoda je bilo 15 kmečkih vozov, na katerih so prevladovale ženske. V sprevodu in na zborovališou je odločno prevladovala starejša generacija. Na shodu so govorili minister Gjura Jan-kovid, dr. Krek in drugi. Pobožne želje iz Sarajeva Med listi, ki vodijo sistematično kampanjo proti JNS, je tudi sarajevski »Jugo-slavenski list« (lucus a non lucendo), ki sicer zastopa interese združene opozicije, pri tem pa zvesto sekundira vsem težnjam JRZ. Tako objavlja ta listič med ostalimi informacijami tudi »še nepotrjeno vest« v zvezi z že tolikokrat omenjenim proglasom JNS na narod, da je vodstvo JNS za sedaj odložilo objavo tega proglasa in »da ni izključeno, da se bo stranka razšla.« Ne vemo, (odnosno predobro vemo), kje črpa sarajevski žurnal svoje originalne informacije. Vemo pa, da so le plod pobožnih želja. Sprva so gospodje sploh zani-kavali obstoj JNS, potem so jo proglasili za mrtvorojeno dete, sedaj pa prihajajo počasi do spoznanja, da dolgo živi, komur žele smrt in se tolažijo z upanjem, da bo JNS izvršila samomor. Ta nada pa bo ostala samo pobožna želja in gospodje bodo imeli v bodočnosti še dovolj prilike videti, da so jugoslovenski nacionalisti prokle-to trdoživ element, ki ga ne stare noben vihar. V znamenju stare mržnje »Ponedeljski Slovenec« objavlja poročilo svojega dopisnika z olimpijade v Berlinu. Poročilu je pristavljen tudi program za ponedeljske prireditve. V njem čitamo: »Prvenstveno zanimanje bo veljalo telovadbi in plavanju. Že zjutraj ob 7. prično telovadne tekme, kjer nastopata tudi dve jugoslovenski vrsti (moška in ženska).« Naša javnost pozna stališče gospodov v Kopitarjevi ulici v pogledu našega Sokolstva, vendar pa je pričakovala, da bodo vsaj ta teden malo krotili svojo strast in da bodo tudi s svoje strani, če že ne moralno. podprli naše sokolske fante in dekleta in vsaj objektivno poročali o njihovem nastopu. V tem pričakovanju pa sc je grdo prevarala, kakor že tolikokrat, ker gospodje niso smatrali za potrebno vsaj povedati, da so telovadci in telovadkinjc Sokoli, ki se bore danes v olimpijski areni za čast in slavo naše zastave in nacije. Tožba poslanca Milana Božiča Kakor smo že poročali, je vložil narodni poslanec g. Milan Božič, član vodstva JiNS, tožbo zaradi klevete proti sarajevskemu nadškofu dr. Ivanu Saridu. Povod za tožbo je vsebina nekega referata, ki ga je poslal nadškof dr. Sarič v Rim, v katerem je napisal med drugim: »Pisal sem že Sv. kongregaciji de propaganda fidc o pohujšanju, ki ga je izzval s svojim govorom dr. Cičič (načelnik ministrstva pravde, ki mu je Vatikan prepovedal izvrševanje svečeniškega poklica, ker je vložil tožbo radi razžaljenja časti proti sarajevskemu nadškofu). Govor je bil govorjen 28. junija 1933. leta v moji škofiji nad grobovi sarajevskih atentatorjev, ki so 1. 1914. ubili v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika. V njem so slavili atentatorje kot junake in postavljali za primer sedanjim pokoljenjem. Dr. Cičič je bil v civilni obleki in govoril na razkolniškem pokopališču po govoru razkolniškega svečenika in sovražnika katolicizma Milana Božiča.« G. poslanec Milan Božič smatra, da je bil s kleveto, da je sovražnik katolicizma hudo razžaljen in to tem bolj, ker mu ta očitek škoduje tudi pri njegovem političnem delovanju. Italijanske operacije v Abesiniji Adis Abeba, 10. avgusta. AA. Divizija »Liberata Libia« je podprta z domačimi oddelki in arabskimi enotami zasedla Gramu-lato, s katere je mogoče obvladati harar-sko visoko ravnino. Italijanske čete niso pri tem pohodu naletele na noben odpor. Podkralj maršal Graziani je sprejel na svečan način odposlanstvo muslimanov, ki ga je vodil Ahmed Abdal Elsaid, ki uživa največji ugled med muslimani v Etiopiji in ki je njihov pravi voditelj. Maršal Graziani je izjavil pri tej priliki, da računa z muslimanskim elementom, kj. je najizrazitejši pobornik miru, reda in dela v Abesiniji. Obisk generala Gamelina na Poljskem Pariz. 10. avgusta. AA. Zunanji minister Yvon Delbos je sprejel generala Gamelina, načelnika glavnega generalnega štaba. Otaisoc je v zvezi z odhodem gene-rala Gamelina v Varšavo, kjer bo posetil generala R:dz Smiglija, glavnega nadzornika poljske vojske. Nacionalni šahovski turnir v Zemunu Beograd. 10. avgusta, p. V naciomaJnem amaterskem šahovskem turnirju je bdi včeraj prest dan. Odigral so le nekatere še nedovršene partije. V prvi skupini vodi Bajer z 4 (1) točkami, Lešnik pa ima S in poJ točke- V 2. skupmi vodita Prein. fafk iz Ljubljane in Poljakov, ki imata vsak 5 in po točke. Vremenska poročila Zemunsko vremensko poročilo: Vedro po vsej kraljevim, v severozapadnih, vzhodnih in južnih krajih nekoliko oblačno. V zadnjih 24 urah je ponekod deževalo v urinski, moravski ln vardarski banovini. Temperatura je padla v severni in narasla v južni polovici države. Minimalna temperatura Plevlje 7, maksimalna Mostar 31 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo vedro vreme po vsej kraljevini. Pričakovati je, da nastopi v zapad-nih in severnih krajih večja oblačnost. Temperatura bo brez posebne izpremembe. Solnce vzhaja ob 4.34 in zahaja ob 18.50. Dunajska vremenska napoved za danes; Vreme se bo polagoma poslabšalo. Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod ANDREJ TOMAŽIČ ŠOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU nocoj ob 21. previden s svetimi zakramenti. Pogreb bo v sredo ob 17. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, 10. avgusta 1936. žalujoči : soproga Lojzka, upraviteljica pošte v pokoju; Dina poročena Jankovič; Slavica, poročena Novak; Zlata, poročena Pajk in Mira, hčerke; Darko, železniški višji kontrolor in Boris, poročnik bojnog broda II. klase, sinova; Zare Jankovid, privatni činovnik; Franjo Novak, carinski kontrolor in Tonče Pajk, prokurist, zetje; Ankica, rojena Frljan in Božena, rojena Corak, snahi; Saša, Drejko, Božena in Dušan, vnuki. •Vemci c naših Scfcclih Glavno glasilo nemških telovadcev je prineslo laskavo sodbo Centralno glasilo nemških telovadcev »Deutsche Turnzeitung« prinaša v svoji Številki od 7. t m. pod naslovom »Jugo-»lawiens Turner bei den olimpisehen Spie-len« zanimivo poročilo, ki bo našo javnost gotovo zanimalo, kako sodijo Nemci o naših Sokolih. Članek je pisan zelo simpatično in ga prinašamo v prevodu. »Od vseh športnih panog ima telovadba pri Jugoslovenih najstarejšo tradicijo, ki je osnovna podlaga vse telesne in nacionalno politične vzgoje, združena v sokolski organizaciji. Pri vseh vseslovanskih sokol-skih zletih so pokazali jugoslovenski Sokoli najboljše uspehe in Sokoli so bili tisti, ki so po ustanovitvi mlade države Jugoslavije seznanili svet s svojimi telovadci na mednarodnih tekmah. Svoje prve uspehe so dosegli jugoslovenski telovadci na VIII. olimpiadi, kjer si je jugoslovanska sokolska vrsta priborila IV. mesto. Iša olimpijadi v Amsterdamu so dosegli še boljše uspehe. Z 1648 točkami so zasedli III. mesto za Švicarji in Cehoslova-ki, toda pred Francozi in Finci. Olimpiade v Los Angelesu se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev niso udeležili. Na mednarodnih tekmah v Lvonu 1926, v Luksem-burgu 1030 in v Parizu 1931 pa so dosegli jugoslovenski Sokoli zelo dobre uspehe. Za olimpijske igre v Berlinu so se jugoslovenski telovadci zelo pridno pripravljali ter so šli v Berlin z najboljšimi nadami. Na Sokolih je. da bodo kot najboljša, in najstarejša telesnovzgojna organizacija, ki Šteje skoro 400.000 pripadnikov, ter je za- radi njih ustanovljeno ministrstvo za telesno vzgojo naroda, dosegli najčastnejše uspehe za barve svoje države. Minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič se je sam mnogo pobrigal za kar najbolj časten nastop jugoslovenskih Sokolov v Berlinu. Vodnik vrste je dr. Viktor Murnik, ki je doslej vodil vse tekmovalne vrste na mednarodne tekme ter si je na njih pridobil bogatih izkustev. Vrsta jugoslovenskih telovadcev je sestavljena takole: Janko Pri-stov. Boris Gregorka, Jože Vadnav, Jož^ Primožič, Konrad Grilec, Mircslav Forte, Dimitrije Merzlikin in Leon Štukelj. Glavna opora cele vrste je 88-letni Leon Štukelj, ponos jugoslovenskega Sokolstva. On je edini jugoslovenski telovadec, ki si je priboril doslej olimpijske zlate kolajne. Na olimpijadi v Parizu 1924 je bil prvi najboljši izmed vseh in razen tega še prvak na drogu. V Amsterdamu 1928. je bil prvi na krogih, v splošni klasifikaciji pa tretji. Pa tudi drugače je kot najstarejši in najboljši tekmovalec od leta 1922 dalje častno zastopal barve svoje domovine. Štukelj ni edini, ki ima za seboj daljšo dobo svojih telovadnih spretnosti Star borec je tudi Jože Primožič, ki je prišel prvič na mednarodno tekmo — na olimpiado v Parizu 1924. Kakor v Parizu, tako se je tudi v Amsterdamu zelo dobro odrezal. Pri mednarodnih tekmah v Lvonu. Luksemburgu in Parizu je bil eden glavnih stebrov jugoslovenske tekmovalne vrste. V Luksembur-gu si je priboril celo svetovno prvenstvo in prvenstvo na krogih. On ni morda t izravnan telovadec kakor je Štukelj, spada pa kljub svojim 36-letom med najboljše tekmovalce na krogih. Od ostalih, ki so doslej uspešno zastopali barve Jugoslavije, je treba omeniti Borisa Gregorko. Prvič se je udeležil olimpiade v Amsterdamu in od takrat stalno nastopa na mednarodnih tekmah. Njegove telovadne spretnosti so zelo izravnane, čeprav doslej še ni dosegel vidnejših uspehov na mednarodnih tekmah. Za Berlin ima 30-Iet-ni Gregorka najboljše' izglede. Eden. ki je v Pariz-u nastopal zelo uspešno za Jugoslavijo. je mladi študent Miroslav Forte, rojen 1911 Prvič je tekmoval v Parizu in je bil zelo umerjen. Razen tega so Se Konrad Grilec, ki pridno telovadi od leta 1926 in doslej še ni nastopal na mednarodnih tekmah. Zelo dober je tudi Janko Prstov, ki je prvič tekmoval 1932 v Pragi ter je najboljši na krogih. Popolnoma nova tekmovalca sta mladi Jože Vadnav, rojen 1912. ki telovadi od leta 1932 v prvih vrstah, in mladi ruski emigrant 22-letni Dimitrije Merzlikin, ki je najmlajši v vrsti. Oba bosta prvič nastopala na mednarodnih tekmah.« Tako glasilo nemških telovadcev, ki prinaša tudi tri zelo posrečene slike: sliki naših tekmovalk in tekmovalcev ter sliko Janka Prostova. pod katero pa je napačno napisano »Leo Štukelj, najboljši jugoslovenski telovadec«. Kako se bodo naši odrezali v Berlinu, bomo videli želimo jim obilo sreče in uspehov. Sin je s koso ubil očeta Tragičen konec večnih prepirov v kmečki družini Pfcirj, 10. avgusta V vasi Kuikavi v Slovenskih goricah se ' je včeraj popoldne odigral krvav in tragičen dogodek kot posledica strasti, ki j h podžiga alkohol. Posestnik Jože Janžekovič, star 68 let, je s svojim 33-lefcnim sinom Antenam, ki je oženjen, sicer mirno živel na svojem posestvu, kadar pa se je napil, so se odigravali prepiri b sinom ali pa s kom drugim iz rodbin«. Usoda je hotela, da se je tak prepir, dzcimljen iz same vinjenorti, včeraj zelo tragično končal. Zjutraj je bila vsa družina pri Sv. Lovrencu pri maši, potem pa so krenili v gosti Ino, potem v drugo gostilno in naposled je stari sam Sel Se nekam in se tam Se bo!j napiil. gele popoldne okrog 3. so se doma zbrali pri obedu im so menda tudi tam nekaj popili. Po obedu je sin Anton, ki je bil vodja gospodarstva, menil, naj bi oče gnal živino na pašo, sam pa je začel brusiti koso. Razdelitev dela staremu ni bila po volji, prepiral se je s sinom jn, kakor so pozneje priče pripovedoval«, mu je koso iztrgal iz rok ter mu z njo grozil. Antonova žena je staremu Janžekorvi-ču kosu iztrgala iz roik ter jo vrgla na tla Jože Jamžekovič je tedaj ves besen :»kal po žepih nož ter se zaletel proti «L nu. Ta je zgrabil za koso in zamahnil. Očeta je zadel v hrbet ter mu predrl pdjuča. Starj Janžekovič je izkrvavel. Orožniki so Antona Janžekoviča odvedli v zapore ptujskega sodišča, truplo ubitega očeta pa so odnesli v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Sin — ubijalec, njegova žena in drugi domači pripovedujejo, kako Je bil stari Janžekovič v vinjenosti vedno nasilen, a tudi sosedje, ki so razmere v hiši dobro poznali, se strinjajo v mnenju, da je bilo krvavo dejanje izvršeno v veliki raa*3urjenosti in tudi ev sij.lobranu. 6e dva poboja Maribor, 9. avgusta. V Šikolah na Dravskem polju se je 25-letni posestnik Anton Kajzer spri s svojim sosedom zaradi malenkosti. V nedeljo zvečer sta se oba znova »porekla in je sosed udaril Kajzerja s tolikšno silo po glavi, da mu je prebil lobanjo m so ga morali nezavestnega zaradi nevarnih poškodb nenrud-no prepeljati v mariborsko bolnišnico. Drug žalosten m krvav dogodek se je pripetil v Račah. Tam so fantje popivali t neki gostilni. Ko so se vračali domov, so se sprli in končno spopadli. Zabliskali so se noži in sredi ceste je obležal v mlaki krvi in nezavesten 21-letni Franc Colnarič, sin posestnika. Nekdo ga je zabodel v neposredno bližino srca. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se Colnarič bori s smrtjo. Mednarodni kongres zobozdravnikov Iz Jugoslavije Jih je bilo na Dunaju 50 — Važne seje Teden smrt! v Zermattu šest ponesrečenih — Naša ekspedicija je položila šopek na krsto vodnika Perrena Zermatt, 8. avgusta. N'ovine so poročale, da se je tekoči teden ponesrečil znani zermattski vodnik Jsidor Perren z nekim Angležem na Mat-terhornu. Drugi dan se je ponesrečila na isti gori 20-letna Angležinja. Na Dent Blanchu pa sta se smrtno ponesrečila dva znana francoska vodnika iz Chamonixa, ki sta spremljala nekega angleškega turista. Seveda je tudi ta mrtev. Tako je v majhni mrtvašnici na zermatt-skem pokopališču počivalo šest krst, pokri- renu — Slovensko planinsko društvo — Jugoslavija.« Besedilo je bilo v slovenščini in nemščini. Pogreba so se udeležili vsi vodniki, tujci in domačini. 2alna svečanost je zapustila v nas vseh najgloblji vtis. Nikdar ne bomo pozabili, kako potrti so stali ob grobu vsi znani vodniki iz rodu Taugvval-derjev, Julenov, Perrenov, Binerjev, Auf-denblattenov in Furerjev. Nebroj vencev je pokrivalo krsto. Znani vodnik Taug-walder, katerega smo spoznali nekaj dni prej na Signalkuppe (4.561 m), je položil naš šopek na grob ... V ozadju pa je stal večno lepi, večno privlačni Matterhorn. Bil je kakor grozovit memento. Mislim, da še nikoli ni povzročil toliko solz in bolesti, kakor ta teden. Andrino Kopinšek. Petru Kočiču v spomin Bosanska krajina se pripravlja na spominsko slavje ob 20"letnici njegove smrti Zermatt, v ozadju veličastni Matterhorn ifih s planinskim cvetjem. Toliko nesreč naenkrat ne pomni niti zermattska alpin-ska kronika. Ni zatorej čudno, da je zavladala med vodniki in enako med turisti velika potrtost. Danes, v soboto, dopoldne ob 10. smo pokopali vodnika Perrena. Pogreba smo se udeležili člani jugoslovenske alpinske eks-pedicije skoraj polnoštevilno. Na krsto smo položili velik šopek planinskega cvetja z našo trobojnico, znakom SPD in z napisom: »Znanemu vodniku Isidorju Per- Banja Luka, 10. avgusta. Včeraj se je vršilo v Banji Luki pomembno zborovanje, katerega se je udeležilo precej starih zaslužnih nacionalnih borcev Bosanske krajine, prevladovala pa je mla dina. Zborovanje je sklical pripravni odbor za spominsko proslavo zaslužnega rojaka Petra Kočiaa ob 20-letniei njegove smrti. Banja Luka je tudi sedež mladinske organizacije, ki nosi iime »Petar Kočič«. Ta organizacija bo s sodelovanjem ostalih nacionalnih in prosvetnih organizacij proslavila spomin zaslužnega nacionalnega in socialDega borca. Peter Kočič je bil pisatelj, politik, nacionalni revolucionar in prosvetitelj najširših slojev svoje ožje domovine. Rodil se je 29. junija 1877 v vasi Strieiči pri Banji Luki. Njegov oče je bil vaški pravoslavni duhovnik. Že iz tretjega razreda sarajevske gimnazije so ga izključili zaradi nacionalnega dela — srbovanja, kakor se je temu takrat reklo. Odšel je v Beograd in ta-m dovršil gimnazijo. Filozofijo je študiral na Dunaju, potem pa- se je spet vrnil v Srbijo in leta 1905 je postal suplent srbske velike gimnazije v Skoplju. V Skoplju je služboval samo eno leto in mu je sam srbski konzul svetoval, naj se čim prej umakne, ker dela njegovo nacionalno udejstvovanje na. področju turške oblasti velike preglavice tudi srbskemu poslaništvu. V Sarajevu ga je dušt.vo »Prosveta« sprejelo v svojo službo. Ko je izbruhnila v Bosni velika delavska stavka, je Kočič pozival kmete, na-j podpirajo stavku jo če delavstvo. Njegovi apeli so uspeli in mezdno gibanje se je prevrglo v veliko nacionalno-socialno borbo. Kočiča so zaradi tega avstrijske obla- | »ti izgnale iz Sarajeva v njegovo domačo občino. Tam pa ni miroval. Posegel je v politično borbo in prvi je bil, ki je v Bosni in Hercegovini združil delovno ljudstvo v nacionalnem in socialnem pokretu. Enako ostro je namreč bičal avstrijsko tiranijo in izkoriščevalce, ki so se bili vgnezdili v raznih srbskih, muslimanskih in hrvatskih strankarskih skupinah. Kakor režim tako so ga seveda preganjali tudi razni domači mogotci in prvaki. Neštetokrat je bil zaprt in gnan iz okraja v okraj, dokler ga niso kmetje in delavci izvolili v bosanski deželni zbor. Tudi kot parlamentarec se je boril na dveh frontah: proti režimu in proti izkoriščevalcem naroda. Tudi kot pisatelj je dajal duška svoji brezkompromisni poštenosti in vse, kar je povedal in napisal, je bilo izraz neustrašenega in skrajno poštenega nacionalnega in socialnega borca. Naporno delo ga je ugonobilo, živčno popolnoma strlo. spravili so ga v beograjsko bolnišnico in tam je telesno in duševno strt umrl 28. avgusta 1916 v strašnih dneh avstrijske okupacije. Zgled tega velikega narodnega voditelja lepo označujejo besede proglasa, ki je bil z velikim navdušenjem sprejet na včerajšnjem zborovanju: Ne bojmo se, kakor se tudi on ni bal, vseh žrtev za korist- teh krajev, ki so kulturno in gospodarsko najbolj zaostali v Jugoslaviji. Starejši in mlajši moramo z združenimi močmi podvzeti nov zamah, nov napor, da malega človeka rešimo gospodarske bede. socialne krivice, mu omogočimo, da stopi v vrsto kulturnih in naprednih narodov ter s tem pomagamo k ustvaritvi velike bodočnosti našega naroda in domovine. Ljubljana, 11. avgusta. Od 2. do 8. avgusta je bil na Dunaju IX. mednarodni zobozdravniški kongres, na katerem se je zbralo nad 2.400 zobozdravnikov z vsega sveta. Iz naše države jih je bilo okrog 50. Na tem kongresu je bil podan napredek zobozdravništva zadnjih petih let v obliki referatov. Poročali so naj-odličnejši zastopniki zobozdravniške stroke. Pod vodstvom dunajskega profesorja na zobozdravniškem institutu dr. Piehlerja organiziran je bil ta kongres na veliki višini, organizacija je bila brezhibna. Običajne težave različnih jezikov pri predavanjih so bile izločene na ta način, da je vsakdo, ki ni umel preddavateljevega jezika, vzel telefonsko slušalko na svojem sedežu in se zvezal s celico, v kateri je bil čitan prevod v nemškem, francoskem ali angleškem jeziku in to istočasno z referatom. Izmed naših zdravnikov je dr. Kallay iz Ljubljane referiral o svojem raziskovanju bakterij v ustih novorojenčka in o različnih spremembah posameznih zob. Njegova izvajanja so vzbudila veliko zanimanje. Dr. Kuralt iz Beograda pa je demonstriral interesantne rentgenološke slike. Razen predavanj in demonstracij je bila še medicinska razstava različnih zavodov Amerike, Dunaja, Lvova in drugod. Velika je bila tudi razstava dentalne industrije. Joško Korošec, nekdanji zaupnik princa Petra, je umrl Celje, 10. avgusta. V Celju je umrl v nedeljo v Gajevi ulici 9. v starosti 78 let zasebni uradnik g. Josip Korošec. Ko je 18. marca 1928. praznoval 70-ietnico se ga je »Jutro« obširneje spomiinjalo. Ali točneje povedano: Josip Korošec je za svoj lepi jubilej povedal našemu uredniku kopico zanimivih spominov o tem, kako je svoj čas bil v zaupnih zvezah z Beogradom. Bil je posredovalec med zarotniki proti dinastiji Obrenovičev in med tedanjim pretendentom princem Petrom Karadjordjevičem, poznejšim kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem. Vedno so prihajala iz Beograda na njegov naslov pisma, ki jih je samo prekuvertiral in pošiljal princu Petru v Ženevo. Policija ga je imela neprestano na piki, toda vrli Jo-ško je bil dovolj bistroumen, da se je znal svelej izmotati. V na jskromnejših razmerah je živel tudi potem, ko so se razmere obrnile. V Ljubljani je dolga leta stanoval v Kolizeju. potem pa se je preselil v Celje, k svoji sestri, upokojeni poštni uradnici. Tu je našel večni mir. Blagemu starčku naj bo ohranjen najlepši spomin! Žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Ob istem času je bil sestanek Vseslo-J vanske zobozdravniške zveze, katere naloga je pospeševanje slovanske stomatologije. Prisotni so bili Poljaki, Cehoslovaki, Jugo-sloveni in prvič tudi Bolgari. Za predsednika je bil izvoljen prof. Černy iz Prage namesto ustanovitelja zveze prof. Cieszyn-skega, ki se je odpovedal predsedništvu. Izvolili so ga pa zaradi njegovih zaslug za častnega predsednika. Vršil se je tudi sestanek jugoslovenskih zobozdravnikov, kjer je bilo določeno, da se bo vršila skupščina zveze zobozdravni-ških društev kraljevine Jugoslavije letos 4. oktobra v Zagrebu za časa Zagrebškega ve-lesejma. Naslednji kongres naših zobozdravnikov pa bo v drugi polovici avgusta prihodnjega leta na ladji na Jadranskem morju. Za ta kongres je veliko zanimanje v inozemstvu. 8. t. m. bila je na Dunaju tudi seja mednarodnega društva za raziskovanje majavih zob (Arpa internationale), na kateri je poročal ustanovitelj jugoslovenske Arpe dr. Kallay o uspehih organizacije in lastnih znanstvenih raziskovanjih bolezni majavih zob (paradentoze). Njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. Po prizadevanju dr. Kallay-a je postala Ljubljana znana v zobozdravni-ških krogih vsega sveta Tragična smrt bivšega trgovca Ptuj, 10. avgusta. V Sv. Vidu pri Ptuju si je danes dopoldne vzel življenje bivši posestnik in trgovec Gustav šusteršič, star 50 let in oče 11 otrok. Najstarejši otrok — hčerka je stara 19 let, so pa tudi tako majhni otroci- ki ne bodo nikdar doumeli tragedije svojega očeta. Gustav šusteršič je imel nekdaj lepa posestva, a je v krizi izgubii kos za kosom, hišo za hišo in jo-zornost. Univ- profesor dr. Rajko Nahtigal. u— Nov grob. V "3. letu starosti ie umrl na ljubljanskem Gradu g. Bogomir Le.ko vic učitelj v pokoju. Pogreli uglednega pokojnika bo danes ob 16. Blag mu spcmin< žalujočim naše iskreno sožalje! u— Izlet v Logarsko dolino iz Ljubljane 23. t. m. in nazaj v Ljubljano po želji lahko tudi preko Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico priredi združenje železniških uradnikov. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Informacije in prijave prj Putni.ku polec nebotičnika najkasneje rlo 17. t. m u_ Obvestilo iavnn«ti. Po naredbi ministrstva financ oddelek za kataster, se bo na mestnem pomeriju vršila triansulacija in ni-velaciia v svrho poznejše detajlne meritve novo inkorporiranih občin Mestno poglavarstvo prosi vse prizadele, da omane finančnega ministrstva pri njihovem delu ne ovirajo. Nadalje se opozarjajo na Člen 71 in 72 zakona o katastru, po katerem se vsako poškodovanje katastrskih znakov kaznuje z globo 100 do 2000 Din. Iz Celja e— Predsednik vlade v Celju. Z Bleda je prispel v nedeljo ob 19.15 z avtomobilom v Celje predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s spremstvom. Odšel je na vrt hotela »Evrope«, kjer je ostal do 20.15, nato pa se je odpeljal v Slatino Radence. e— Zagrebškega profesorja je zadela kap. Ze nekaj let je zahajal v počitnicah v Celje 74-letni upokojeni profesor g. Anton Miškaiovič iz Zagreba ter je bil v neki gostilni na Glavnem trgu na stanovanju in hrani. Ko je v nedeljo okrog 19.15 v tej gostilni večerjal, mu je postalo slabo. Stopil je na dvorišče, kjer so mu ponudili kozarec vode, v tem pa se je že zgrudil nezavesten in nekaj minut pozneje izdihnil. Pozvali so reševalni avtomobil in poklicali tudi zdravnika g. dr. Premschaka, ki pa je mogel samo ugotoviti smrt vsled srčne kapi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče. Pokojnikova žena je ostala v počitnicah v Zagrebu. e— Nenadna smrt strojnega stavca. Ko je šel 56-letni, v Zvezni tiskarni nameščeni in v Zagradu stanujoči strojni stavec in hišni posestnik g. Anton Knez včeraj okrog 7. zjutraj na delo v tiskarno, je spotoma stopil v gostilno v Kapucinski ulici. V gostilni mu je postalo nenadoma slabo in se je zgrudil s stola nezavesten na tla. Ljudje v gostilni so mu priskočili na pomoč in ga poskušali spraviti k zavesti. Ves trud pa je bil zaman. Knez je kmalu nato podlegel srčni kapi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču, odkoder bo jutri ob 17. pogreb. Pokojni se je rodil pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Tiskarstva se je izučil v tiskarni Celeji v Celju, nato pa je služboval v Zvezni tiskarni v Celju, v Cirilovi tiskarni v Mariboru, v Mohorjevi tiskarni v Celovcu ter v Narodni in Hrovatinovi tiskarni v Ljubljani. Med vojno je bil kot vojak dodeljen državni tiskarni na Dtonaju, po prevratu pa je služboval v Cirilovi tiskarni, dve leti v Zvezni tiskarni v Celju, nato v Ljubljani in v Mohorjevi tiskarni v Celju in slednjič spet v Zvezni tiskarni od 1. 1923. do svoje smrti, ki ga je dohitela nekaj mesecev pred potekom polne službene dobe, Pokojni je bil izredno marljiv, točen in vesten delavec ter zelo skrben soprog in oče treh otrok. Bodi mu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! e— Komorni večer, ki so ga priredili v soboto v mali dvorani Celjskega doma gg. tenorist Slavko Lukman, član ljubljanske opere, Boris Pilato, solist baleta graške opere, violinist Herman Groger in pianist Hubert Ankerst, je bil dobro obiskan. Spored je bil sicer pester, toda precej lahek. Gosp. Lukman ima prijeten teror, ki je izšolan zlasti v srednji legi. Gosp. Pilato je rutiniran plesalec s posrečenimi domisleki. Violinist g. Groger je dosegel že precejšnjo stopnjo razvoja, prav tako pianist g. Ankerst. Občinstvo jc goste živahno akla-miralo. e— Pri regulaciji Savinje v Tremerju je sedaj zaposlenih nad 200 delavcev. V soboto je prispel bager iz Beograda. Ko bo bager sestavljen in bo začel obratovati, se bo število zaposlenih delavcev še povečalo. e— Iz banovinske sluibe. Gdč. Marija l mnikova iz Šenčurja pri Kranju je te dni nastopila službo kot honorarna uradnica v celjski bolnišnici. e— V spanju okradena. V soboto se je neka trgovka i vinom iz Desiniča seznanila v Celju z nekim konjskim mešetarjem. Ko sta v noči na nedeljo prenočevala v nekem hotelu, ji je mešetar v spanju ukradel ročno torbico z 2200 Din in izginil. e— Gad ga je pičil. V soboto je pri potoku v Trnovljah gad pičil 6-letnega delavčevega sinčka Valterja Logarja iz Tr-novelj v desno nogo. Dečka so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer mu je hitra zdravniška pomoč rešila življenje. e— Tri žrtve napadalcev. V nedeljo sta 19-letni mizarski pomočnik Franc Pernov-šek s Sp. Ložnice pri Žalcu in 19-letni posestnikov sin Edvard Kralj z Zg. Ložnice opazila na cesti na Zg. Ložnici neznanega moškega, ki je pretepal neko dekle. Per-novšek in Kralj sta priskočila dekletu na pomoč, v tem pa je neznanec izvlekel iz-žepa nož in ju napadel. Pernovšek je dobil poškodbe na glavi in desnem plečetu, Kralj pa na hrbtu. Okrog polnoči od sobote na nedeljo so neki delavci v Košni-ci napadli 40-letncga, pri regulaciji Savinje zaposlenega delavca Evstahija Kunška iz Sevnice, misleč, da je Hrvat. Z udarci s koli so ga hudo poškodovali po glavi in rokah. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 film »Sezona ljubezni« in tednik. v Iz Maribora a— Predsednik vlade dr. Stojadinovič v Radencih. V nedeljo se je niudii v Radencih predsednik vlade dr, Milan Stojadinovič-Njegova mati in sestra bivala že nekai časa v tamošnjem zdravilišču. a— Šahovski dvoboj Gradec ; Maribor v nedeljo v spodnji kazinski dvorani v Mariboru. se je končal z zmago Gradca, in si(-er v razmerju 16 in pol proti 4 in pol- Dvoboj se je vršil na 21 deskah. Na prvi desKi je igral tudi naš velemojster Vasja Pire. ki je premagal štajerskega prvaka Krassniga. V ostalih partijah je dosegel zmago še Lu-keš, ki je zmagal nad R. Baumgartnerj.>in ter Golež, ki je matiral dr. Lauferja. Remis pa so končale partije Jordan : Schimpf, Lobkov : Paierl, ter Koser : Reech. Zvečer se je vršila v Kazini prisrčna slovesnost v čast graškim gostom, na kateri sta spregovorila predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. R. Golouh, predsednik ^Mariborskega tedna« g. dr. Lipold. predsednik Štajerske šahovske zveze v Gradcu Engelhofer ter dr. Hartsteln a— Uspeh ruškega letnega gledališča. V nedeljo popoldne je priredil gledališki odsek ruškega Sokola v svojem letnem gledališču. ki je bilo popolnoma zasedeno, lepo uspelo ljudsko igro s petjem »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet.. ki jo je spisal ustanovitelj ruškega letnega gledališča in član ljubljanske opere g. Vekoslav Janko. Igralci so rešili svojo nalogo odlično in so želi od strani številnega občinstva, med katerim je bilo veliko Mariborčanov, živahno in navdušeno priznanje. a_ Gledališke noviee. Namesto operetne primadone gospodične Pavle Udovičeve, ki odhaja, kakor smo že poročali, k oeiješkemu gledališču, bo sodelovala v novi gledališki sezoni v mariborski opere+i gospodična Igli-čeva iz Ljubljane, s katero je mariborska gledališka uprava že sklenila zadevni dogovor. — Ansambl metrov. Naposled je Tisovec s pomočio avtomobila ponovno startal in je e svojim brezmotornini letalom napravil nekaj uspelih poletov. a— Mleko diši. Prvi dan Mariborskega ledna je kasiral mlečni paviljon na razstavišču 17 dinarjev. Obiskovalci pa so vedno bolj povpraševali po higieničnem mleku, ta ko da je inkaso znašal v nedeljo na zaključni dan ln00 dinarjev in bi bil uspeh nedvomno še večji, če bi bila na razpolago večja zaloga higieničnega mleka. a— Skomine po zlatnini so premamile še neizeledenega vlomilca, da se je vtihotapil v stanovanje Mi je Brudermanove na Glavni trg 1. kiji je izginilo za nekaj tisoč dinarjev vredne zlatnine. a— Zaprta, ker sta hotela v Dravo. Z državnega mostu je hotela v nedeljo ponoči skočiti v Dravo 52-letna Ana B. iz Me-teljkove ulice, ki so jo spravili v policijske zapore. Istoba ie odpeljal stražnik tudi 31-let nega A lada S. s Studenccv, ki je hotel na vsak način v nedeljo pred polnočjo v Dravo in sicer pri Pristanu. Zadržala sta ga njegova zaročenka in neki šofer. Zaprli so ga pri »Grafuc, kjer je zatrjeval, da si bo na vsak način končal življenje. a— Tri fucate aretiranih. V nedeljo je mariborska policija aretirala 38 oseb. Razen dveh žeparjev in dveh samomorilnih kandidatov so bili v<«i ostali aretirani zaradi motenja zborovanja. Iz Ptuja j_ »znane« je ukradel kravo. Pri posestniku Štefanu Vuku v Starešincih, občina Cir-kovce, je nedavno noč nekdo iz hleva ukradel kravo. Bržkone isfti tat je dan pozneje med odsotnostjo hišnega gospodarja vzel 2 bankovca po 100 Din, ki ju ie imel gospodar shranjena v loncu. Orožniki so tatu že na sledi. j— Sestanek arheologov v Ptuju. Te dni je dospel v Ptuj madžarski arheolog, vseu-čiliški profesor dr. Andras Alfodi iz Budimpešte s svojo družino, da bo proučeval rimske starine in spomenike Petovie. Dr. Alffidi je že bil lansko leto v Ptuju in je takrat obljubil, da se kmalu spet vrne. Ostal bo zdaj mesec dni v Ptuju. Istočasno sla pri spela v Ptuj direktor arheološkega muzeja v Splitu g. dr. Abranič in univ. profesor g. dr. Saria iz Ljubljane, ki bosta pomagala dr. Alfodiju. j— Poiar. v Cirkovcah na Dravskem polju je te dni zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Penka Jožefa. Škoda znaša okoli 10.000 Din- Att ste že naročeni na ponedeljsko „Jutro" Žrebanje v drž. razredni loteriji 7. in 8. avgusta sledeči večji dobit*:: Din 200.000.— št.: 77.872, 79.676. Din 100.000.— št.: 1.869. Din 80.000.— št.: 15.998, 49.209. Din 50.000.— št.: 49.563. Din 40.000.— št.: 94.050, 70.175. Žrebanje 7. avgusta 1936. Din 2.000.— št. 5.851, 33.003, Din 1.000.— št. 5.840, 5.891, 10.872, 15.791, 17.404, 17.408, 24.825, 24.842. 24.898. 46.104, 46.185, 75.670, 89.861, 89.889, 95.708. Žrebanje 8. avgusta 1936. Din 1.000— št.: 5.825, 5.863, 15.742, 15.743, 15.768, 17.419, 24.840, 24.875, 33.014, 33.027, 33.055, 46.122, 46.174, 46.193, 62.026, 62.028, 62.083. 62.084. 75.656, 89.857, 89.872, 89.895, 95.730, 95.733, 95.744, 95.745, 95.795, 95.706. ZADRUŽNA HRANILNICA ima sedaj svoje prostore v Dalmatinovi ulici St« 6. » Praznik jugoslovenskih Slovakov. V Bačkeni Petrovcu so se v nedeljo pričele tradicionalne narodne svečanosti Slovakov, ki prebivajo v naši državi. Na slavnosti .so prisj>eli tudi mnogi ugledni delavci iz Češkoslovaške. Začetek slavnosti je bil v nedeljo ob' 8. uri zjutraj ob ogromni udeležbi Slovakov iz Srenia, Bačke in Banata. Cerkvene slavnosti je vodil slovaški evangeličanski škof Štrake in Bačkega Petrovca. Letošnja svečanost je posebno pomembna zaradi tega, ker je posvečena spominu slovaškega narodnega voditelja Ljudevita Štru-ka, ki se je z vso požrtvovalnostjo boril za slovaške narodne pravice v nekdanji Av-stro-ogrski. Po spominski slovesnosti je bila sokolska prireditev, potem pa so se vrstili slavnostni ztx>ri raznih slovaških prosvetnih organizacij. Udeleženci slavnostnih zborov so poslali mnogo pozdravov predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu in predsedniku češkoslovaške vlade Hodži, ki je v teh krajih začei svojo politično kariero in si pridobil velike zasluge za slovaški živeli, ki je naseljen v naših krajih. * Poroke. V nedeljo 9. t. m. sta se poročila v Trbovljah g. Ivan Fuis iz Kroga v Prekmurju, uradnik generalne direkcije železnic v Beogradu, in gdčna Iva Božičeva. sjsira stavbnega podjetnika Antona Božiča v Trbovljah. — V frančiškanski cerkvi v Ljubljani {>a sta se v nedeljo dopoldne poročila g. Vo.jteh Debeljak, učitelj v Škofji Loki, in gdčna Vida Kocijančičeva, učiteljica v Retečah pri škofji Loki. Mladoporočenca sta oba marljiva sokolska delavca pri svojih društvih. Uglednima paroma iskre-no želimo; Obilo sreče! * Razstava Meštrovičevih kariatid. Te dni so bile dovršene Meštrovičeve kariatide za groi) neznanega junaka na Avali- To veliko delo našega slavnega kiparja obsega 8 iz črnega jablaniškega granita izklesanih kipov žena iz raznih pokrajin Jugoslavije. Kipar Meštrovič je ta svoja dela sedaj za javnost razstavil v Splitu in je razstava odprta od nedelje, zaključena pa bo 20. t. m. * Važna turistična konferenca. V Dubrovniku se je v nedeljo vršila seja upravnega odbora zveze za napredek turizma. Na seji so sprejeli poročilo za glavno skupščino, ki se bo vršila v začetku septembra. Razpravljalo se je tudi o sklepih konferenc primorskih turističnih zvez. ki so se vršile letos v Splitu in na Sušaku. * Poseben vlak na zdravniški kongres v foliji. Od 11- do 15. septembra se bo vršil kongres zdravnikov v Sofiji- Odbor za Jugoslavijo pripravlja skupno s Putnikom poseben vlak, ki bo krenil iz Beograda v petek 11. septembra ob 8. zjutraj. Udeleženci morajo kreniti na pot že prejšnji dan in sicer iz Ljubljane ob 20.02, iz Maribora ob 18. itd. V Beograd se vrnejo 16. septembra ob 18. Do Beograda je polovična voznina-Od Beograda do Sofije in nazaj pa stane vožnja v II. razredu 360, v III- pa 180 Din. * V»zne olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji nam sporoča; Odobrena je četr-tinska voznina po naših železnicah udeležencem sestanka stalnega odbora mednarodne federacije geometrov v Beogradu 31. t. m. do 5. septembra. Ta povlastica je dovoljena tudi za razne ekskurzije, ki se bodo priredile po sestanku. Popust velja od 25. t. m. do 3- sept. za potovanje na sestanek in za ekskurzije od 6. do 13. sept., a za povratek od 5. do 30. sept. Nadalje je dovoljena polovična voznina udeležencem proslave mesta Subotice, ki to od 14. do 16. t. m. Popust velja od 12. do 16. t. m. za potovanje tja in od 14. do 18- t- m. za povratek. * Davčnim izvršiteljem, ki se udeleže 15., 16. in 17. avgusta kongresa združenja davčnih izvršilcev v Zagrebu, je dovoljena polovična voznina od 11. do 20. avgusta za tretji razred brzih in potniških vlakov. * Eno srce — ena radenska... stelji odpelje proti Bakru. Z^a ta večer doplačaš 30 Din. Vožnjo do Ulcinja m nazaj smo nastopili 21. julija samo štirje potniki, trije Dunaj-čanje in jaz, več drugih je bilo bodisi samo do Ulcinja ali do kake druge luke. (Cena po 100 Din dnevno velja samo za potnike na vsej progi in nazaj na Sušak). Bilo je med nami več Zagrebčanov, ki so šli na oddih v razne dalmatinske obmorske kraje in na otoke, kajti nekateri so v tistih krajih doma. Znano je, da je dalmatinsko otočje dalo narodu mnogo odličnih mož in narodnih delavcev. A to bi bilo veliko poglavje posebne razprave. Na »Soči« najde potnik vrlega komandanta Vladka Pajkoviča, podkapetana Junija Babica, ki gresta potnikom v vsakem pogledu rada na roko. Tu najdete zgovornega vrhovnega strojnika Rudolfa Svobodo, kateremu ste izročeni vso pot te dolge vožnje, a za vašo telesno blagost skrbita inteligentni steward Pokmajevič in njegov pomočnik Vukoša. To so možje, ki bodo 12 dni odgovorni za tvoje telesno in duševno blagost. Moreš se jim brez skrbi zaupati. Prvi dan v torek prideš že ob 7. uri v Bakar mimo Kraljeviče, kjer te pozdravita mogočni frankopanski grad, zdaj prenovljen za javne namene, in prijazno ti miglja nasproti Dom Franje Tavčarjeve. Vrneš se iz Bakra nazaj grede do našega najbolj mondenega kopališča Crikvenice, kamor dospeš v dobri uri, dalje že čez dve uri uskoški Senj, ob 13. pa si že v Rabu, ki ti prav mogočno nudi svoje krasote ob vsej obali. Za tri ure pa se parobrod ustavi čez noč v Fa;::.i gla-^m mestu enega največjih in najbolj razntih otokov. Tu y mest- | * Združenje železniških uradnikov iz Beograda organizira izlet v Bolgarijo in Turčijo meseca septembra. Tega izleta se udeleži tudi večja skupina uradnikov ljubljanske direkcije. Izletniki obiščejo Sofijo, Varno, Plovdiv, dolino rož in reke Iskre ter Carigrad. * Slovenske planine v risbi in sliki. Pod gornjim naslovom je Slovensko planinsKO društvo v Ljubljani izdalo bogato ilustrirano brošuro, ki jo je napisal dr. Rajko Ložar-Izdanje se dobi v pisarni SPD v Ljubljani in v vseh ljubljanskih knjigarnah- * Švedsko-jtigoslovenski turistični urad ie ustanovljen v Stockholmu. v začetku maja letos med prireditvijo »jugosiovenskega tedna« v Stockholmu, se je pojavila ideja o organizaciji turističnega prometa med Švedsko in Jugoslavijo. S pomočjo uašega generalnega konzula v Stockholmu g. Larka je bila ta ideja kmalu oživotvorjena in zdaj je bil ustanovljen v Stockholmu Šved-sko-jugosloveuski turistični urad. Stroške za ta urad bo krilo Jugoslovensko društvo vžigalic d. d. v Beogradu, delo pa bosta podpi rala društvo »Putnik« in Narodna banka. Kot prvi so se vpisali v novo društvo odlični švedski javni delavci in tudi mnogi gospodarstveniki. * Potovanje mornariške šolske ladje »Jadrana«. Skupina 40 oficirjev, podoficirjev in gojencev naše vojne mornarice potuje s šolsko ladjo »Jadranom«. V nedeljo je ta skupina obiskala Medžilijo v Dobrudži ter položila lep venec na spomenik jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev, ki so žrtvovali svoje življenje v borbah na Dobrudži. Spominski svečanosti so prisostvovali vsi ru-munski oficirji garnizije v Medžiliji kakor tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti Konstance. Naši mornarji so bili ves čas svojega bivanja v Rumuniji deležni največje pozornosti. V Konstanci jim je bil prirejen banket. V nedeljo zvečer je šolska ladja »Jadran« odplula v Varno. * Svetovni kongres društev za sežiganje mrličev se bo vršil od 12. do 14. septembra v Pragi. Društvo »Ogenj« iz Beograda je že prijavilo svojo udeležbo pri tem kongresu in bodo njegovi člani odpotovali iz Beograda 10- septembra. * Grozdje izvažajo iz okolice Smedere-va. Cene se gibljejo od 4 do 5 Din za kg. Za izvoz letošnjega grozdja je veliko zanimanje. Posebno se za smederevsko grozdje zanimajo Angleži in Poljaki in smed3-revski vinogradniki upajo, da jim bo letos izvoz v ti dve državi prinašal lepe dobički- * Vozni redi avtobusnih podjetij. V notici pod tem naslovom, ki je bila objavljena v nedeljo, se je vrinila tiskovna napaka in se mora notica pravilno glasiti, da veljajo ti vozni redi za zimsko sezono. * Vremenska katastrofa v najlepšem delu Črne gore. Mestece Kolašin in lepa njegova planinska okolica imata veliko škodo od toče, ki se je te dni kar na lepem veuia ter strašno opustošila vse nasade. Toča je bila gosta in debelejša od orehov. Padala je na suho in zato je škoda še dosti večja. V Kolašinu in okolici biva med poletjem mnogo izletnikov od blizu in daleč in bas, ko so bili ljudje pri opoldanskem počitku, so se zgrnili orni oblaki, nekajkrat je hudo zagrmelo, namesto pričaikovanega dežja pa se je vsula gosta toča. V nekaj minutah .ie toča razbila v mestu vsa okna. Mnogo ljudi, ki jih je neurje zalotilo na ulici, je bilo ranjenih od debele toče. Velike škode še niso precenili, domnevajo pa. da je v nekaterih lepih planinskih vaseh občutna, da bo treba prebivalcem priskočiti na pomoč z živili. * Smrtna nesreča ob otvoritvi premogo-kopa. v Ratarih v dragačevskeni srezu so te dni otvorili premogovnik »Duealovac«-Na prvem šihtu pa se je že pripetila smrtna nesreča. Zasulo je pri kopanju delavca Milorada Radičeviča, ki še ni bil star 16 let. Ostali delavci so nesrečnega rudaroka nem kopališču se je »Sočina« družina prvič okopala. Tu smo našli večjo slovensko družbo. Ravnatelj meščanske šole je koroški Slovenec Edmo Karnar, njegova žena je Štajerka, pri njej so na počitnicah štiri ljubke Slovenke in Slovenci iz Celovca. Slovenski uradnik v tamošnji šolami samu-je že več let na Pagu. Prav lep večer v slovenski družbi. Drugo jutro nas je peljala Soča proti Rabu nazaj in potem dalje tja na odprto morje do otokov Oliba in Silbe, ki obiluje-ta na zanimivostih. Posebno Glib premore kakih 60 iz rezanega kamna zidanih hiš, delo amerikanskih rojakov. Sploh je treba pripomniti, da so vse vasi in večji kraji otočja zidani iz domačega lepega kamna po večini z denarjem domačih Amerikancev. Od tu dalje nas parnik pripelje v prijazen zaton Ist, vas kakih 600 duš, in kjer imajo devet lepih jadrnic, s katerimi kupčujejo daleč doli po Jadranskem in Sredozemskem morju. Marljivi, podjetni ljudje! Sankcije so kupčijo skoraj uničile. Med neštetimi otoki in otočiči — do Biograda na moru jih je okrog 300 — pridemo v lepe luke Molat, Veli Rat, Božava, Iž veli, v Sali na 70 km dolgem otoku, kjer je ravno nasproti parniku tovarna za sardine. Ob 18.45 smo srečno prijadrali v sloveči kraljevski kronitveni grad Biograd na moru, kjer so 1. 925. kronali prvega hrvatskega kralja Tomislava. Letos je bilo otvorjeno novo kopališče, do katerega se pride po novi senčni cesti skozi prijazen gozdič V tem gozdiču je taborilo kakih 100 Sokoličev iz Beograda v udobnih šotorih. Na levi poleg luke ugledaš lepo dvonadstropno hišo našega goriškega rojaka bivšega državnega in deželnega poslanca Alojzija Štreklja, ki bo januarja slavil že svojo 80-letnico v polni življenjski moči. Pri njem najdeš po navadi večjo slovensko družbo pri izborni črnini in prošeku. Pomaga mu vrla soproga domačinka njej pa štajerska dečva Minka, ki rada poje svoje domače popevke. Prijatelj Lojze me je založil z božjo kapljico za vso pot. Obnovila sva spomine na lepe zlate čase pred vojno, ko je bilo tam preko: »Bolje, ko je bilo slabše« — (era meglio quand'era peggio). Tretji dan v petek smo prišli mimo Vodic, Šibenika, otoka Zlarina, Primoštena, Rogoznice in Trogira v — Split. V Zlarinu se nam je pridružila primadona zagrebške opere gospa Ančica Mitrovičeva, ki nam je bila do Ulcinja in nazaj do Zlarina ce- Dubtovnik ~ ■ ■ I Ti ■------------- " -_»_-»—— lih osem dni izborna družabnica. Njene družbe ne pozabimo. V Splitu sem našel na letovišču in kopališču svoje drage otroke z Dunaja in vsi smo se tu v središču Dalmacije prav izbomo počutili, na Bačvi-cah v kopelji in zvečer na koncertu. Četrti dan (petek) smo jadrali najprej v Supetar na otoku Braču, od tu v staro-slavni gusarski Omiš ob znameniti Cetini, dalje mimo Baške vode do Makarske. do tega drugega mondenega kopališča na srednjem Jadranu. Divna je lega ob prekrasnem zalivu. Po kratkem prestanku dalje mimo Gradca, Trpnja in Opuzna do Met-koviča po plovni Neretvi, ki se vali kakor Donava med umetnimi bregovi. Prenočevanje v Metkoviču ni bilo baš prijazno, želeli smo si, da bi parobrod prenočeval kje drugod. V soboto smo pa veselo odjadrali proti Dubrovniku mimo Drače, Janjine ob dolnjem zalivu najdaljšega polotoka Pclješca, mimo Crkvice, spet mimo Trpnja, v Kor-čulo. Dalje nato mimo Orebiča, Trstenika in Zuljave v Dubrovnik, kjer smo preživeli prav prijeten večer v tamošnji veliki mestni kavarni, ki zavzema vse prostore ob stari luki. Ogromna je ta moderna kavarna, kjer svirata dve godbi in kjer smo našli kakih 1000 gostov iz vseh krajev Evrope. V nedeljo pa smo potovali mimo Boke Kotorske, mimo Budve, Petrovca, Sutomo-ra in Bara v Ulcinj tik ob albanski meji; tu je devet džamij, ženske hodijo zastrte, govori se precej albanski. Banska uprava je sezidala poleg mesta moderen hotel, ki bo drugo leto otvorjen. Tu so velike soline. Avtobus z albanskim napisom vozi do Ska-dra. Zanimiv je ta kraj na skrajni južni točki Jugoslavije. Prenočevali smo v Baru, odkoder se gorska ozkotirna železnica (v laški posesti) vzpenja na Sutrman. Sedmi dan nazaj po vsej Boki Kotorski do Dubrovnika in tako dalje proti severu po isti poti, samo da so bile postojanke malo drugačne. Vsak dan in vsako uro druge pisane slike naše divne jadranske obale, naših otokov, ozadja proti vzhodu, končno ozadje našega Velebita do Raba, kjer smo prenočevali ob parniku Triglavu. Soča in Triglav tesno skupaj pred hotelom Praha, kjer je ob zvokih prijetnega jazza na trombi naš Mirko Jelačin zabaval na svoj način z manj znano: Schone Frau, kleine Frau menda samo internacionalno družbo... Drugo soboto ob 13. smo bili že na Sušaku in zvečer v Ljubljani. Ali si morete misliti lepšo vožnjo za samih 1200 Din? —ag— PROTI TRDI STO LICI LN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOROLU, je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava FRANZ - JOSEFOVA voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče OgL reg. 8. t». 1MB5/K Gospodarstvo Naraščanje zaposlenosti Okrožni urad za zavarovanje delavcev V Ljubliani ie izdal izkaz o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev za mesec juni j in julij- Naglo sezonsko naraščanje zaposlenosti se je v juniju nekoliko ustavilo in je znašal v tem mesecu prirastek v primeri s prejšnjim mesecem le 612 članov (lani 1923); zato pa se je v juliju zaposlenost sezonsko zopet močno dvignila, in sicer za 1699 (la.ni padec za 278) Dočim smo imeli v maju S7.42-S zavarovancev (lani 80.567), je njiih število v juniiu naraslo na 88 040 (lani 82.4'JO, v juliju pa na 89.739 (iani (82.212). Enoletni prirasitek. ki je znašal v maju nasproti lanskemu maju 6861 zavarovancev, je v juniju padel na 5550. v juliju pa se je povzpel na 7527. Od januarja do julija je letos znašal sezonski prirastek kar 14.652 zavarovancev, dočim je znašal lani ta prirastek v istem razdobju 9524 zavarovancev, pred dvema letoma pa 12.244 zavarovancev, kakor sledi iz naslednje primerjave: januar julij prirastek 1933 69-860 78 432 + 8.572 1934 70.501 82.835 4-12.244 1935 72.688 82-212 + 9.524 1936 75.087 89.739 4-14.652 Letošnjii sezonski prirastek Števila zaposlenih članov je gotovo nadpovprečen m je pred vsetn posledica o življenje gradbene delavnosti in večje zaposlitve delavstva pri javnih delih. Zanimivo je tudi gibanje povprečne zavarovane mezde- Ta je sicer v zadnjih mesecih od jundja na jutliLj za malenkost nazadovala, (od 22.61 na 22.58 Din), vendar je bila navzlic temu v juliju za 0.39 Din večja nego v lanskem juliju, medtem ko je bila v juniju le za 0.15 Din večja nego pred enim lotom- Ker povprečna dnevna zavarovana mezda ne nazaduje več, se je dvignil tudi delavski zaslužek zaradi večjega števila zaposlenih delavcev. V prejšnjih dveh letih je padanje povprečne mezde povzročilo, da se navzlic večjemu številu zavarovancev skupni zaslužek ni dvignil. Talko je znašala v juliju 1933. skupna dnevna zavarovana mezda vsega zavarovanega delavstva 1,831.000 Din, naslednje leto 1,870.000 Din. lani v juliju 1.824-000 Din. letos pa se ie dnevni delavski zaslužek povzpel na 2.027.000 Din in je bil za 10% večji nego lani. V ostali i h pokraiina'1 naše države se aa-poslenost, kakor znano. Še hitreje razvija, vendar še nimamo za junij in julij ustreza joči h podaifkov. Industrija se izven Slovenije naglo razvija Že ponovno smo opozorili na značilen pojav, da se je zaposlenost v zadnjih letih od najnižjega stanja v letu 1933. izven Slovenije mnogo bolj dvignila nego pri nas v Sloveniji. Pred meseci, ko so bili aktualni samoupravni proračuni, smo tudi opozorili na okoinost, da se industrijska podjetja zaradi visokih samoupravnih davščin vedno bolj izogibajo dravske banovine. V zadnjem času smo čuli tudi o značilnih preselitvah slovenskih industrijskih podjetij v južne kraje. To vprašanje je gotovo vredno vse pozornosti, ker ne gre morda za kak prestiž dravske banovine kot najbolj industrializiranega dela države, temveč za naše brezposelne delavce, ki jim zastoj v industrializaciji onemogoča zaposlitev pa tudi za gospodarski razvoj naše banovine. V najnovejši številki »Radničke za štite,« ki jo izdaja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, so objavljeni podatki o številu zavarovancev pri vseh okrožnih uradih v naši državi ločeno po posameznih gospodarskih strokah in panogah. Če te podatke za najvažnejše industrijske panoge primerjamo z ustrezajočimi podatki za leto 1933, dobimo prav ilustrativno sliko o razvoju industrije pri nas in v ostali državi. Razvoj tekstilne industrije Tekstilna industrija se je po vojni pričela razvijati pred vsem v dravski banovini, kjer so se kmalu naselila številna podjetja. Tudi v zadnjih letih se je tekstilna industrija v dravski banovini še povečala, toda še v mnogo večji meri je pričela rasti tekstilna industrija izven Slovenije. V zadnjih treh letih je število v tekstilni industriji zaposlenega delavstva v Sloveniji naraslo za 42.5°/o, izven Slovenije pa kar za 66.6%, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave števila zaposlenega delavstva: Slovenija izven Slov. skupaj marec 1933 9.699 21.120 30.819 marec 1936 13.823 35.123 48.946 +42.5% +66.6% Skupaj se je število tekstilnega delavstva v naši državi v zadnjih treh letih dvignilo za 18.127 na 30.819 i znaša prirastek skoro 60%. V Sloveniji pa je naraslo število le za 4124, dočim se je v ostali državi povečalo za 14.003. Včasih je na Slovenijo odpadlo skoro 40% vsega tekstilnega delavstva v Jugoslaviji. V marcu 1933 je znašal ta delež Slovenije še skoro 32%, sedaj pa znaša le še 28.2%. V oblačilni stroki zaostajamo Še večja je razlika pri oblačilni industriji, kjer se je število zaposlenih delavcev v zadnjih treh letih v Sloveniji dvignilo le za 9%, izven Slovenije pa za 54%, kakor nam to kažejo naslednje številke: Slovenija izven Slov. skupaj marec 1933 4.089 16.009 20.098 marec 1936 4.460 24.581 29.041 +9% +54% Povečanje zaposlenosti v Sloveniji v zadnjih treh letih ne ustreza niti večji potrošnji A* tej stroki v sami Sloveniji in sledi iz tega, da slovenska oblačilna industrija naglo izgublja svoje odjemalce izven Slovenije. ■v Tudi v kovinsko-strojni industriji stopamo v ozadje Kovinska in strojna industrija se vedno boli naseljujeta in razvijata v južnih krajih. kar nam prav tako nazorno kažejo naslednje številke o razvoju števila zaposlenih delavcev v zadnjih treh letih: Slovenija izven Slov. skupaj maTec 1933 5947 23.206 29.153 marec 1936 6665 30.900 37.565 + 12% +33?o \ kovinski in st.TOjni industriji se je zaposlenost v zadnjih treh letih povečala le za 12%, dočim je v ostali državi natrasln aa 33°/o. Pred tremi leti je bilo v marcu v tej stroki 29-153 zavarovancev, izven Slovenije pa 7694. V lesni stroki nazadujemo, drugje pa beležijo napredek Najznačilnejše so pač številke iz naše lesne sitroke. V primeri z najslabšim letom 1933. smo pri nais v Sloveniji nadalje nazadovali, medtem ko beleži lesna stroka v ostalih delih države znova precejšen napredek V naslednjih številkah je upoštevano delavstvo v gozdmo-žagarski industriji in v industriji za predelovanje lesa: Slovenija izven Slov. skupaj marec 1933 9302 41.903 51 205 marec 1936 8943 52 320 61.263 —3% +25% Med tem ko je v zadnjih treh letih zaposlenost v lesni stroki v dravski banovini nazadovala za 3% (za 359 delavcev), je v ostali državf Število delavcev v lesni stroki naraslo v istem času za 10.417 ali za 25*/«. Pri vsem tem so trenoftni izgledi za bodoči razvoj v Sloveniji nadalje prav slabi, med tem ko beleži velika lesna industrija v Bosni in industrija trdega lesa v Hrvatski in Slavoniji navzlic sankcijam prav lepe uspehe na zunanjih tržiščih. Tudi v čevljarski stroki nazadovanje Siičen razvoj kaikor lesna industrija kaže tudi čevljarska stroka. Zaposlenost je v Sloveniji zadnja tiri leta v tej stroki ponovno nazadovala, dočim se je v ostalih delih države znaitno povečala, kakor je to razvidlno iz naslednjih številk: Slovenija izven Slov. skupaj marec 1933 3903 14-568 17-471 marec 1936 2786 16.247 19.033 —4% +12% V času, ko je zaposlenost v čevljarski stroki v dravski banovini padla za 117 delavcev ali za 4%, se je izven Slovenije dvignila za 1679 delavcev, to je za 12®/«, kar je pred vsem pripisati razvoju Bafovih tvornic v Borovem. Pa tudi v usnjarski stroki vedno bolj zaostajamo. Od marca 1933. do letošnjega marca je v vsej državi število zavarovancev v usnjarski stroki naraslo od 3138 na 4026, od tega pa v Sloveniji le za 196 na 1669, v ostali državi pa za 692 na 2357 in znaša prirastek v Sloveniji 13%, izven Slovenije pa 42%. Papirna, kemična in grafična industrija V papirni industriji se je v zadnjih treh letih število delavcev dvignilo za 233 na 2000, izven Slovenije pa za 530 n® 2420 in znaša prirastek v Sloveniji 13%, v ostali državi pa 28%. Ediino izjemo od važnejših industrijskih strok imamo v kemični industriji, kjer je število zaposlenih dellavcev v zadnjih treh letih naraslo v Sloveniji za 3S8 na 1888, i.z-ven Sloveni je pa za 1198 na 7460 in zna. ša prirastek v Sloveniji 26%, izven nje pa 19%. Omeniti je še grafično stroko, kjer je število zaposlenih delavcev v zadnjih treh letih naraslo v Sloveniji le zrejo obvladarti velikih področij. Zdravstvene zadruge imajo lepe. uspehe, a ker zaradi slabega gospodarskega položaja ni mogoče misliti, da bi se mogle ustanoviti tudi v drugih krajih, kjer jih še ni in kjer poslujejo navadne kmečke zadruge, bo skušal predlog pritegniti vse zadružništvo k udejstvovanju na področju socialne medicine. Dr. Snajder je naglasih da imajo skoro vse srbsko kimečke zadruge svoje bolniške fonde, ki pa ne morejo izvrševati svoje naloge. Ob zaključku leta imajo zadruge tudi čiste dobičke, ki si jih zadrugarji razde- lijo. Cisti dobički in bolniški fondi navadnih kmečkih zadrug naj bi tvorili temelj razširjenega delokroga zadrug v pogledu dajanja zdravniške pomoči in izvrševanja veterinarske službe. Člani zadrug bi morali samo neka] malega mesečno doplačati in v primeru potrebe bi bili vsi deležni zdravniške pomoči in tudi veterinarska sluržilia bi se lahko vršila. Pri sestavi načrta in predloga so funk-ciouarji zdravstvenih zadrug natančno proučili položaj posameznih navadnih kmečkih zadrug ter ugotovili, koliko bi morali mesečno doplačevati člani posameznih zadrug. Ugotovili so, da bi v krajih, kjer so navadne zadruge. dobro usidrane, zadostovalo. Če bi 7„'uiružniki plačali mesečni prispevek 2 Din. drugod, kjer so zadruge šibkejše, pa bi bilo treba doplačati mesečno največ po 5 Din in vsak zadružnik bi bil deležen zdravniške pomoči. Tam. kjer že delujejo zdravstvene zadrujre poleg; običajnih kmečkih zadrug, naj bi se obe zadrugi združili, drugod, kjer so navadne za-druge, pa bi z zvišanim mesečnim prispevkom od 2 do 5 Din lahko navadne zadruga prevzele V6e funkcije zdravstvenih zadrug. Angleški novinarji v Jugoslaviji Najuglednejši listi so za kraljem poslali poročevalce Ljubljana, 10. avgusta. Obisk Nj. Vel. angleškega kralja Edvarda VIII. je poleg golega dejstva, da je suveren največjega svetovnega imperija počastil našo riviero s svojo navzočnostjo, prinesel Jugoslaviji še neko posebno dobroto: z njim je prispela v našo državo množica angleških časnikarjev, ki bo vse te poletne tedne spremljala britanskega vladarja na njegovih izletih in oddihih in ki bo mimogrede pošiljala angleškemu tisku polno zanimivih, člankov o lepotah naše zemlje, da v mednarodnem turističnem svetu nikakor ne bodo mogli os-tati brez praktičnega odziva. Ko se je v nedeljo proti večeru pripeljal Edvard VEH. z beljaškim brzovlakom na jeseniško postajo, so potniki, ki so se ob tem času mudili okrog kolodvorske blagajne, opazili, kako malo &e angleški časnikarji iz njegovega spremstva razumejo na katerikoli jezik razen materinščine. Ko so kupovali vozne listke za Šibenik. se je izkazalo, da večina njih ne zmore niti besedice nemški, a kaj šele, da bi bili doma v eni ali drugi izmed balkanskih govoric-Nam je vsekakor lahko razumeti, da se državljani britanskega imperija ravnajo po vodilu, ki ga včasih v vzporednem smislu uporabljajo šaljivci za brate Srbe: Govori angleško, da te razume svet. Vendar se nam zdi, da bodo kolegi iz Londona in iz ostalih središč britanskega imperija, ki so za svojim vladarjem prihiteli na naš Jadran, težko do kraja izpolnili svojo misijo. če jim bobrovi ne bodo toliko naklonjeni. da se bodo vsaj za silo spoznali v najnujnejšem besednem zakladu kakšnega kontinentalnega jezika, da ne jemljemo v misel jezika, ki ga govori narod ob našem morju. V tej skrbi pa je tolažilna zavest, da natakarji v Dalmaciji, ti najl>olj zaslužni pionirji vsakršne fcujsko-prometne propagande, premorejo precej angleških besed, s katerimi bodo lahiko zastopnikom angleškega tiska v njihovih zadregah segali pod pazduho. In razne mornarje in bivše Amerikanee bodo našli angleški novinarji. pa bodo po njihovem pripovedovanju lahko napisali oele romane... Mezdno gibanje trboveljskih rudarjev Ljubljana, 10. avgusta. Na poziv rudarskega glavarstva v Ljubljani so se danes sestali predstavniki Trboveljske premogokopne družbe in zastopniki delavskih organizacij, da se posvetujejo o položaju, ki je naatal v revirjih Trboveljske premogokopne družbe zaradi odpovedi kolektivne pogodbe in po Trboveljski premogokopni družbi napovedane reorganizacije rudniških obratov. Po temeljiti razpravi sta se obe stranki sporazumeli o naslednjem. 1. Trboveljska premogokopna družba od-godi za 15. avgust 1936 napovedane redukcije delavstva. 2. Delavski zastopniki bodo pospešili informativne sestanke z delavstvom tako, da se bodo mezdna pogajanja vršila 26. avgusta 1936. 3. Trboveljska premogokopna družba kakor tudi delavski zastopniki izjavijo, da bodo storili vse, da se pri napovedanih pogajanjih doseže obojestransko zadovoljiv sporazum. Vlomilec Bezevšek spet pobegnil Gornji grad, 10. avgusta. Ponedeljsko >Jutro« je poročalo o vlomilcu Ivanu Bezev&ku, doma z Gornjega grada, ki eo ga prijeli v Kamniku in spravili na varno. Skušal je pobegniti, pa so ga na begu zajeli. Bezevšek je naknadno še priznal, da je nekaj zlatnine, ki jo je ukradel v Podvežj pri posestniku Podbrežniku, poklonil svoji izvoljenki v netki vasi v kamniškem okraju. Premetenega vlomilca, ki ima gotovo na veati še več grehov, kakor pa jih je priznal na prvem zasliševanju, ao iz Kamnika varno prepeljali v Gornji grad, kje ao ga na orož-niški postaji ponovno zaslišali. Uklenjenega so nato Še privezali k steni, a ko eo ga za hip pustili samega, se je nekako oeovobo-dil vezi in skočil na rokah uklenjen skozi okno 6 m globoko na vrt in pobegnil. Kljub takojšnjemu zasledovanju se varnostnim organom ni posrečilo, da bi ga nafti. Lažni profesor na letovišču Kamnik, 10. avgusta. Da je Kamnik postal že prav moderno letovišče, ae vidi ic tega, ker ga poleg imenit. nih letoviščarjev obiskujejo tudi poklicni goljufi velikega kova, ki bi se v vrvežu tujih goatov radi okoristili. Tako se je nastanil v neki gostilni prileten gospod in se vpisal v knjigo kot Vladimir Hranilovič upokojeni profesor iz Zagreba. Udobno je stanoval in si dal lepo poetreči z izgovorom, da bo plačal takoj, ko prejme pokojnino. Na račun te pokojnine je tudi v sosedni gostilni odprl tekoči račun. Naši orožniki pa so ae zanimali v Zagreba za upokojenedga gospoda profesorja in ao v veliko začudenje dobili odgovor, da Hranilovič ni Hranilovič, ampak Culan Bu-garski, rojen 1870 v Pančevu, dober znanec zagrebške policije, ki je že imela mnogo opravka z njim zaradi raznih goljufij. »Gospod profesor« je romal ▼ zapor in bo nekaj časa užival »pokojnino«. Romunska kraljica na Bledu Bled, 10- avgusta AA. Danes je na potovanju v Kumunijo prispela na Bled Nj. Vel. rumunska kraljica Marija. Predsednik vlade v Slatini Radencih Slatina Radenci, 10. avgusta AA. Včeraj je na pc*u iz Ljubljane prispel v zdravilišče Slatina Radenci predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stoja-dinovič v spremstvu kabinetnih šefov dr. Gašiča in Protiča. Predsednika vlade je sprejel in pozdravil upravnik zdravilišča dr. Ivan Sarič, ki mu je pri tej priliki razkazal notranjo ureditev zdravilišča. Popoldne je predsednik vlade sprejel -narodna poslanca Benka in Diuro Cejoviča. Med ogledom zdravilišča in ureditve kopališča ee je razgovarjal z uglednim sofijskim odvetnikom Danilovim, ki ee zdravi v Slatini Radencih. Popoldne je predsednik vlade v spremstvu kabinetnih šefov dr. Gašiča in Protii:a odpotoval v Ljubljano, odkoder je nadaljeval pot z brzovlakom v Beograd, kamor bo prispel jutri zjutraj. Postani ln ostani član Vodnikove družbe t Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Sreda, 12. avgusta Ljubljana 12: Slovenska narodna in umetna peaem (plošče). — 124o: Poročila, vreme. _ 18; Cas, spored, obvestila. — 18.15: Plo5če po željah. — 14; Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. —' 19.50: Mladinska ura: Borba za vrhunec sveta (dr. Valter Bohinec). — 20.10: Otroci otrokom _ pesmi in recitacije. _ 20.30; Pevski koncert gdč. Majde Lovšetove s spremljevanjem radio orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Plesna glasba iz Park hotela na Bledu (orkester Erich Herse). Beograd 17.20: Orkestralen koncert. — 19.50: Komorna glasba. — 20 30: Humori-stične novine. — 21.30; Prenos iz Ljubljane. — 22: Olimpijska reportaža. _ 22.20: Plošče. _ Zagreb 2010: Plošče- — 20.30; Prenos iz Ljubljane. — 22: Olimpijska reportaža. — 22.30: Piesna muzika. — Praga 19.20: Lahka godb«__ 20 25: Ceske pesmi. — 20.45; Orkestralen in klavirski koncert. _ 22.15; Pesmi in klavirske skladbe. _ Varšava 20: Plošče. — 21: Chopinove klavirske skladbe. — 21.90: Pesmi s kitaro in violino. — 22.85: Lahka godba in ples-_ Dunaj 11.05; Brahms: Nemški rekvijem. — 18; Olimpijska poročila. — 16.05- Plošče. _ 1655: Klavirski koncert. — 17.35: Pesmi. _ 19.10 Olimpijska reportaža. — 19.85; Dunajske melodije. _ 21; Pester program. — 22-10: Orgelski koncert. — 23.05: Plesni orkester. _ Nemčija 19: Olimpijski odmevi. — 20.30: Poročila. -90.45; Baletna muzika. — 22-10; Olimpijska poročila. _ 22.45: Lahka in jrieena muzika. — 060: Plošče. _ 1: Nočni koncert. Zanimive številke Na Filipinih živi kača, ki je sposobna požreti celega jelena, čeprav je debela le okrog 20 cm in dolga 6 do 7 m. Neki učenjak je ugotovii, da se rodi človek s 328 malimi organi za okušanje na jeziku. Od 20. leta dalje pričenja to število nazadovati, zato starejši človek tudi nima več takšnega okusa za dobre in slabe reči kakor otrok. Železno orodje Eiffelovega stolpa tehta 7000 ton. Najstarejši muzej na svetu bo v Nari na Japonskem. Osnovah so ga že 1. 756. in obstoji še danes. Vsebuje kakšnih 8000 predmetov, po večini azijske umetnine. Ta muzej je za čudo odprt samo vsako pomlad. Nekatere gosenice požrejo v enem mesecu toliko listja, da bi lahko tehtale 600-krat toliko, kolikor njih telo. Oči kačjih pastirjev imajo 30.000 tacet, zato pa imajo te žuželke tudi izredno dober vid. Kravja koža daje povprečno 15 do 16 kg usnja, konjska koža pa samo 8 kg Nekateri ledniki Gronlanda merijo v debelino 2500 m. Najdragocenejše vseh živil bi bilo maslo, kajti telo ga prebavi 95 odstotkov, tako da ima res nekaj od njega Severni medved jc povprečno 3-krat toliko težak kakor lev. Veliki Gronlandski kit daje do 20 ton olja. Pajek je v razmerju s svojim telesom 7 krat močnejši od leva. Literarna zapuščina Gorkega Kakor poročajo iz Moskve, so tam pregledali literarno zapuščino Maksima Gorkega. Našli so med njo nekoliko še neobjavljenih del, med drugim 700 rokopisnih strani debelo četrto knjigo »Klima Samgina«. Gorki je delal na tem romanu do zadnjih dni svojega življenja. Izredno obsežna je njegova korespondenca, med katero so posebno važna pisma na ra/ne pisatelje z ocenami njihovih del. TJT.-* Z^ O 2 ti 172 /rj ? -7 roaa VSAKEMl NI MOGOČE rn V KOPAMŠCE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! ff Mitra noga" na {Jadranu Kralj Edvard VTEL. ima svojo jahto »Vic-toria and Albert«, a katero bi lahko mirno opravil svoje počitniško potovanje, ki ga je sedaj začel. Toda mladi vladar, ki je za morsko bolezen neobčutljiv, se na tej velik1 ladji ne počuti prav posebno dobro, ker v obalnih vodah ni posebno hitra v manevriranju. Zato je že dalj časa iskal manjši parnik, ki bi ustrezal njegovim željam. Med vsemi luksuznimi ladjami, ki jih imajo ta čas na Angleškem, je jahta lady Yuleove najlepša in najelegantnejša. V vsakem pogledu more tekmovati s plavajočimi palačami ameriških multimilijonarjev. — Lady Yuleova, vdova po škotskem trgovcu s kavčukom, ki ji je ob svoji smrti pred osmimi leti zapustil dvajset milijonov funtov šterlingov, je ladjo vsa blažena prepustila kralju za počitniško potovanje. Jahta se imenuje, kakor je dovolj znano, »Nahleen«. To je ime nekega indijanskega poglavarja in pomeni »Hitra noga«. To je zelo posrečeno ime za ladjo, ki jo poganjajo motorne turbine in ki doseže z lahkoto 17 vozlov na uro. Pred šestimi leti so jo zgradili isti inženirji, ki so napravili tudi načrte za »Queen Mary«. Do danes je jahta prevozila že okrog četrt milijona kilometrov, obiskala je Južno Ameriko, Mehiko, Indijo in vse evropske obale od Severnega rtiča do grških otokov. Ker velja letošnje kraljevo potovanje dalmatinski obali, bi bila jahta »Victoria and Albert« v pristaniščih s plitkejšim dnom zelo ovirana. dočim bo mogla t>Nahleen« povsod v bližino obale in bo lahko pristala tudi v manjših lukah. Plavajoča poletna rezidenca kralja Ed- Angleški vojni minister Duff-C o o p e r, ki spremlja kralja Edvarda VIII.. na sedanjem potovanju po našem Jadranu ; varda je zgrajena popolnoma v slogu mili- j jonarske jahte in menda celo razkošnejše in udobneje opremljena nego večina kraljevih počitniških gradov. Pred kratkim so jo popolnoma prenovili, na novo okrasili in opremili. Oprava v krasnih stanovanjskih prostorih je napravljena v slogu Ludovika XVI., mnogi kosi izvirajo celo naravnost iz tiste dobe, dočim so drugi odlični posnet- Zsjec okradel kmetico Smola litavske ženske, ki je po srečnem naključju ujela dolgouhca, ta pa ji je utekel z izkupičkom za kravo Veliko smolo je imela neka kmet:ca iz okolice Pasvai'sa v severni Litvi, ženica je gnala kravo na semenj. Med potjo ji .ie prišel neki zaiec tako pod noge. da ga je lah. ko ustavila in ujela. Sklenila je, da ga ponese domov. Da ji ne bi pobegnil, mu je zvezala zadnje noge s svojo naglavno ruto in ga je nosila v rokah. Vsa vesela je potem nadaljevala pot. Na semnju ji je uspelo, da je dobila dobrega kupca za svojo kravo. Izkupiček je zvezala v konec rute, s katero je bila prej zvezala tudi zajca. Na pot domov ji je zajec silno nagajal. Ni se mogel sprijazniti s svojim ujetništvom in v nekem trenutku se mu je posrečilo, da se je osvobodil rok, ki so ga držale objetega, pa je skočil na tla. Pri skoku se mu je ena zadnjih nog rešila iz vozla, ruta pa je ostala privezana na drugo nogo. Zaj- ca to ni motilo, da jo je ubrisal, kar so mu dale noge, preko polj. Ruta v kateri je bil zvezan tudi denar, pa je šla z njim. Vsa prepadena je gledala kmetica za ubežnikom, ki je odnašal tudi njeno bogastvo. Preden se je zavedla, ni bilo za zajcem že nikjer nobenega sledu. ANEKDOTA Lipski psihiater Flechsig je zdravil nekoč primer težke megalomanije. Pacient se je izdajal za Ludovika Xyi. Ko so zdravnika po nekoliko dneh vprašali, kako je z možem, je odgovoril: »Mož se smatra samo še za Ludovika XV. Imam najtoljše upanje«. zgradili isti inženirji , $0 mož posadke ki po originalih v francoskih gradovih. Ladja je razdeljena v več dtano^anj izmed katerih ima vsako po tri do štiri s^be, razen tega je na razpolago še šest razkošnih spalnic za goste, vsaka pa ima kopalnico v najmodernejšem slogu. V celoti je na krovu d vanajst kopalnic razen velikega kopalnega bazena in naprav v prostorih za moštvo. Saloni, kadilne sobe, knjižnica, glasbena dvorana in biljardnica imajo z dragocenim lesom opažene stene ali pa so te pokrite z dragocenimi gobelini. Na stenah visijo tudi izvrstne slike starih mojstrov. Samo malo osebnih prijateljev bo spremljalo kralja na njegovi morski poti. V celoti bo menda kakšnih deset potnikov. Posadka sestoji iz petdesetorice mornarjev, strojnikov, natakarjev, lakajev in radio-inženirjev, ki jim vsem zapoveduje stari kapitan Doyle. Navtični instrumenti na ladji so prav tako precizni in moderni kakor na >Queen Mary« in brezžična postaja je dovolj močna, da lahko pošilja poročila okrog sveta. Kralj bo v stalni radijski zvezi z Londonom in spremljal ga bo njegov tajnik, tako da bo državne posle opravljal lah ko na ladji. Potovanje pojde domnevno do grških otokov, kjer ni izključeno, da se angleški kralj sestane z grškim kraljem. Med vožnjo po dalmatinskem morju se bo kralj srečal po vsej priliki s svojim brato:i m svojo svakinjo, vojvodo in vojvodinjo Kent-sko, ki se mudita kakor vsako poletje na počitnicah v naši državi. Pravijo celo, da pojde v Dubrovniku ali Splitu za krajši čas na kopno in da bo z avtomobilom svojega brata obiskal notranjost dežele. Bleriotov pogreb Z veliki svečanostmi so v Parizu pokopali te dni umrlega slavnega francoskega letalca Louisa Bleriota. Pogreba se je udeležilo mnogo znamenitih letalcev in članov sedanje, kakor prejšnjih francoskih vlad. Nagrobni govor je imel letalski minister Cot. Zadnjo čast je izkazal letalou oddelek letalskega f>olka. Ugrabljena poslanikova žena Oborožena tolpa, v kateri sta bila tud! dva Japonca, je vdrla v Pekingu v stanovanje bivšega kitajskega poslanika v Moskvi Šušaojana in ugrabila njegovo ženo. Zdi se, da se je ta napad izvršil i-/, političnih motivov in so kitajske oblasti pri japonskem poslaništvu v Pekingu že vložile protest. VSAK DAN ENA «Ali znaš plavati?« »Da — v oseki'« (Everrbodve wee(fcl7-TJ.tfmorfire t ^ TT^rjiP ^J t coi.deGuacknamai® £ * MADRID S rV^ ™de y*,enc* k \ foGadd/oz. J O V _ . * / Corooueo * Sevi//e Af/canfe Carfhdgene ALGERIE . _jCoionnes Gouvernem**3 Coionn« Rebelle^ -Lar£'l pri oknu, je krenil skozi sobo in sedel k n.ie.i. Betty ni pomnila ne očeta ne matere. Pred dav- nimi lerfn, ko je bila še otrok, se je vsele-j zatekla k bratu, mu naslonila glavo na ramo in mu zaupala vsako skrb. Zdaj je vzkipela v njej želja, da bi storila takisto kakor nekda'. Kako tolažilen je bi'l krepki stik njegove roke. Nič več se ni mogla upirati, in njena temna glavica mu je omahnila na ramo. Alfred Clarke se je bil res znova pokazal v Fortu Henryju. Minulega oktobra, ko je bil zapustil naselbino in se pridružil odpravi h gornji Monongaheli, je imel namen, da se takoj po končanem delu vrne v trdniavico; a to. kar se je res zgodilo, je bilo k nov primer nepreračunUdve usode, ki vlada vsem rečeni. Človek se vdaja upom in snuje načine, neizprosna usoda pa iznenada odkrije, kai je pripravila zanj. Udeleženci odprave so s? ob določenem času vrnili v Fort Henry, toda Alfred se jim ni mogel pridružiti. Nakopal si je bil poškodbo, ki ga je močno bolela, in je moral v Fortu Pittu iskati zdravniške pomoči; ko je še ležal, je dobil iz domačega kra/a v južni Virgimji sporočilo, da mu je mati zbolela: če jo hoče še živo videti, naj neustegoma pribiti k ruše;. Takoj se je odpravil iz Forta Piita in odpotoval domov, kjer je ostal do materine smrti. Ta je bila edina vez, ki ga je še združila s starim domom, in zdaj. ko je bila umrla, je sklenil za zmerom zapustili prizorišče svojih deških lat. Trilogija o italijanskih legijah Adolf Zeman je pripovedniški reporter svetovne vojne in kronist češkoslovaških legij. Opisoval j'- boje sibirskih legij, zlasti t romanu o slovečem polkovniku Švecu. čigar usodo je v dramatski obliki prikazal drugi Ifgionaiski epik, general Rudolf Me-de-lc. Sedaj je Adolf Zeman izdal veliko trilogijo z naslovom »Boure«. Pred menoj ležita prvi dve knjigi te zajetne kronike o češkoslovaških legijah v Italiji. Pivi del ee imenuje »Pirati svobodv«, drugi pa »Velika lira« (igra). »Pirati svobode« zajemajo v okvir obsežne pripovedne reportaže začetek svetovne vojne pred 22. leti, tiste temne, strašne dni. ki so s svojo težko negotovostjo legli kakor mora na Evropo. V prvih poglavjih opisuje, kako so občutili težo prvih vojnih dni in mesecev zavedni Čehi. ki so slutili, da gre v tej vojni za vekovito odločitev Češke usode. Pisatelj prikazuje postanek treh iredent: češke, jugoslovanske in italijanske. V posebnih poglavjih se seznanjamo z dvema češkima borcema proti Avstriji: dr. Fabijem Fil/.ijem in dr. Cesarom Bat-tistijem, ki sta oba postala žrtev habsburških krvnikov. Jedro dejanja tvori zarot- 111 ska skupina mornarjev na torpedovki »T. B. 11«, kjer pogumna češka nacionalista. Petri in Brki pridobita tudi ostale slovanske mornarje za upor zoper poveljnika ladjo — Nemca in brvatsko-frankovskega častnika ter organizirata pobeg z ladjo vred v Italijo. V tej zarot ni šk i skupini, kakor jo opisuje Zeman. sta tudi dva Slovenca: Tur-šič in Donat. Ta slovenska vojaka se kmalu i znebita privzgojenega avstrijskega duha in se pridružita češkima, zarotnikoma. Za-rota uspe in prav v zadnjem poglavju »Piratov svobode« vidimo torpedovko s po-liunjenimi vojaki pred Ancono. Posamezna poglavja prikazujejo v lahki pripovedni obliki položaj na tirolski in kraški fronti kmalu po italijanski vojni napovedi. prve bitke in vso zapletenost negotovega položaja v letu 1915. Tudi jugoslovenski čitatel j najde tu marsikaj zanimivega izza naših osvobodilnih gibanj. Piscu niso neznana trenja, ki nastajajo spričo iredent,istične j ugoslovenske ideologije med Hrvati in Srbi. in ko opisuje, kako pristaši jugoslov. osvobojenja pozdravljajo pristop Italije v fronto zapadnih držav, ker se tako povečuje sila, ki bo porušila habsburško ško Bastillo narodov, ne pozabi orisati tudi skrbi, ki jih dela tem simpatizerjem Ttalije imperialistični pohlep po vzhodni jadranski obali. Posebna poglavja opisujejo položaj Srbije v letu 1915., zlasti razmere v Nišu in stanje med Čehi, ki so bili ujeti na srbo-avstrijski fronti in ki v negotovosti tega-temnega leta tipajo za izhodiščem nove akcije: tako se prebuja legionarski duh. Niš in umik čez Albanijo tvorita vsebino 19. po-glavja. »Napočil je 19. oktober 1915. Dan. ko se je začel najstrahotnejši pohod gladu in smrti v zgodovini. Kaj je bila v primeri s tem Ksenofontova anabaza, Kaj pohodi Aleksandrovih. Kserksovih ali Ta-merlanovih vojska? Kaj je bil umik Napoleonovih vojakov iz Rusije? Samo neki pohod lahko glede grozot primerjamo strašnemu umiku srbske vojske in ubogih ujetnikov preko Albanije: umik razbite, junaške bele vojske Kappela in Pepeljajeva tisoče vjorst od Omska na Bajkal. A tudi ta ni dosegal v svojih strahotnih podrobnostih te tragičnosti, kakor jo kaže srbska kal-varija leta petnajstega«, (str. 163). Zeman na naslednjih straneh sočutno toplo opisuje grozotno pot križanega naroda. V drugem poglavju vidimo razmere v okupirani Srbiji in položaj čeških vojakov, ki pridejo z avstrijsko okupacijsko vojsko na ta vroča tla. Opis smrti iredentista dr. Cesa-ra Battistija utegne prav tako zanimati kakor boji ob Soči. V 31. in 33. poglavju se včlenja v pripovedni trak te legionarske kronike carzanski zarotnik dr. Lj ude vi t. Pivko, pri tem pa pisatelj ni prikril razočaranja. ki ga povzroča v dr. Pivku in njegovih italijansko postopanje v tem primeru — postopanje, ki izvira iz čudnega antagonizma nasproti vsemu, kar je slovanskega. Ko se ob koncu »Piratov svobode« predajo Italijanom uporniki z avstrijske torpedovke in ko se tako zaključi njih piratstvo se vprašujejo: »Ali se izpolnijo vsi upi. ki smo jih polagali nate, lepa Italija.« Z dvomljivim odgovorom »Chi lo sa« (kdo ve?) zaključuje Zeman svoj »roman«. Kakor smo videli, imajo v »Piratih svobode« dostojno mesto tudi naši ljudje in širši problemi naše nedavne zgodovine. Ze V prvem poglavju, kjer opisuje Zeman so- kolski zlet v Brnu zgodovinskega dne 28. junija 1914, se omenjajo tudi Slovenci. V imenih naših krajev se opažajo nekatero netočnosti; tako Zeman stalno piše Konsta-njevica namesto Kostanjevica. Na str. 147 naj popravi jezikovno spako »Zora puča, bijt če kana v »Zora puca, bit če dana«. V drugi knjigi trilogije, »Velika igra«, se Zeman posveča nadaljnjemu razpletu češkoslovaške legionarske akcije v Italiji. V vrsti poglavij obravnava življenje češkoslovaških vojnih ujetnikov v posameznih italijanskih taboriščih, med drugim težke razmere na proslulem otoku Asinari. Nekatere osebe iz »Piratov svobode« nastopajo tudi tu, med njimi Jan Čapek in Hlavaček; v slednjem spoznamo znanega organizatorja češke osvobodilne akcije v Italiji »Velika igra« je torej v celoti posvečena postanku češkoslovaških legij v Italiji in je za jugoslov. čitatelja zanimiva le posredno, sicer pa bi marsikateri bivši italijanski vojni ujetnik ob opisih ujetniških taborišč obujal spomine na tiste čase. Politično - zgodovinsko so zanimive tudi za nas strani, na katerih Zeman prikazuje ovire,, ki se je z njimi borila češkoslovaška osvobodilna akcija v Italiji. V 35. poglavju je zanimiva podrobnost: stik češkoslovaških legionarjev s takratnim žurnalistom Mussolinijem, v 49 (predzadnjem) poglavju pa opis kongresa Radovanovlč premagal Mitiča. Punčec ponovni prvak. V Zagrebu se je pričelo v torek teniško zatiranih.: narodov..v.Rmt.Tudi«, toJaijtea^ ^j-^^vo-države sedmih -konkuren- ki se končuje s priznanjem osi. narodne vojske, izzveneva skeptično s »Chi lo sa?« Starosta češkoslovaškega prostovoljskega zbora Jan Čapek se solznih oči spominja doberdobske planote, trenutkov, ko- se je, kakor stotine njegovih tovarišev na kraških skalah, pri Gorici, v tirolskih Alpah-na burnem morju, podajal v problematično Veliko igro. Sedaj so na cilju, igra je dobljena. dobitek: narodna vojska v njihovih rokah. Tn vendar; Kdo ve ... Taka sta prva dva dela Zemanove trilogije o italijanskih legijah. S to trilogijo se bo zopet povečala, legionarska, to je vojna literatura, sloneča na zbiranju dejstev in na kultu nacionalnega odpora. Kopta. Me-dek, Kratochvil in drugi so skušali ustvariti cesk o »Vojno in mir«, toda nobenemu še ni uspelo, najbolj se je nemara približal vzoru umetniškega eposa o vojni Kratochvil v »Vrelcih«. Prava epopeja, ho merska. čista pesem junaštva in v občečloveško višino povzdignjene domovinske ljubezni, se nemara šele snuje v srcih: vse drago je gradivo za njo. Zeman ni epik umetniško oblikovalne sile, ni stvarjalec, ki bi suvereno stal nad gradivom in.strnil dogajanje v mogočno epično celoto, ki za njo ostaja Tolstega »Vojna in mir« velik, morda nedosegljiv vzor. Zemanovo pripovedovanje je reportersko-kronistično; zlasti druga knjiga je prav za prav le nekaka faktomonta-ža. Na mnogih straneh se spominjamo našega dr. Pivka in njegovega spisa »Proti Avstriji.« Če se ne oziramo na čisto umetniško ocenjevanje tega. dela, pa moramo priznati Adolfu Zemanu, da je &• svojim novim obsežnim spisom opravil zaslužno delo: dal je povprečnemu čitatelju knjige, v katerih se odražajo skoraj že legendarni boji za narodno osvobojen je in mu znova, predočil pomeri narodnega odpora in boja v odločilnih zgodovinskih trenutkih. Kot dokumentarno in vzgojno delo se bo Zema-nova trilogija, ki je izšla pri založbi Sfinx (B. Janda) v Pragi, uvrstila med ljudsko knjige v dobrem pomenu besede —o. Nerudove „MaUo$transke povesti" Pred dvema letoma se je češki narod spominjal stoletnice Jana Nerade; že tedaj je bila napovedana nova slovenska izdaja njegove najboljše pripovedne zbirke »Malostranske povesti.« Pričakovana knjiga je izšla šele pred dnevi kot 7. zvezek »Male knjižnice« (Jan Nerada, Malostranske povesti. Prevedel in napisat uvod ter opombe Janko Liška Ljubljana 1936. Izdaja knjižne založbe tiskarne Merkur d. d-v Ljubljani 104 str.). V obsežnem in mnogostranskem delu Jana Nerude eo >Povidky malostranske« knjiga, ki pogosto doživlja nove ljudske izdaje in po čitanosli daleč prekaša njesrove ostale spise. Nerada, ta »predhodnik slovstvenega realizma, zgodnji oznanjeva-lec naprednih družbenih stremljenj, tipični Evrope c v dobi, ki je negotovo omahovala med rodoljubnoidealističnimi tradicijami in dotlej še neprevrelo modernostjo« (A. Novak), ta Nerada je prav v »Malostranskih povestih« pokazal vse odlike svojega peresa. Neumorni praški feljtonist in kronist, po K. H. Machi prvi pomembnejši češki li- terat iz Prage, pesnik njenih motivov in njene starodavnosti, bistri opazovalec porajajočega se velemesta, je s svojimi >Ma-tostranskimi povestmi« dal češki literaturi prvo tipično praško knjigo nespornega slovstvenega pomena. Nerada je izborno poznal svojo Malo stran; ni jo doživljal samo ob lunojasnih nočeh, ko so njene strehe poprijemale najčudovitejši videz, marveč je še sdneje odkrival njenega genia loči v viru in diru malostranskega življenja, na trgih, v gostilnah in pred cerkvami Male strani. Dobro je poznal njene prebivalce, njihove radosti in skrbi, vso tiho poezijo drobnega življenja in neskončno komedijo človeških slabosti. V »Malostran-skih povestih« je tudi pokazal ves svoj dovtip in humor — ponekod nekam suhi, včasi zaskrbljeni, vendar vedno blagodejni humor, ki je potekal iz njegove široke, zdrave in korenito praške nature. Kdor ljubi Prago, zlasti staro Prago, je že zdavnaj imel v tej Neradovi knjigi dobro prijateljico; z njo si je obujal staropraško življenje, v nji je srečaval nepozabne postave, ki prav kakor junaki Dickensovih ali Go-goljevih novel združujejo osebno originalnost z elegičnim vonjem zašlih časov. j Malostranske povesti« so izšle v slovenskem prevodu L. Furlanija 1. 1886. v Trstu, osem let po izidu prve češke izdaje. Prof. .Tanko Liška jih ie sedaj prevel iznova. vendar so izšle v izbora. Tako je izpuščena daljša povest »Teden v tihem domu«, prav tako niso bile sprejete v pričujočo izdajo »Figurke«. Izmed krajše proze, ki tvori najavtentičnejši del »Malostranskih povesti«, so izostale: ^Pri treh lilijah«, Sveto-vaclavska maša« in »Napisano na letošnji Vernih duš dan«. Prevajalec opravičuje izpustitev teh treh, vsekako dovolj značilnih in tehtnih povesti, z omejenim prostorom. Prevod Janka Liške je gladek. Posebnega pomena je uvod. v katerem je prevajalec orisal literarni profil pisatelja »Malostranskih povesti« ter prikazal nastanek in slovstvene odlike te Nerudove zbirke. Opombe ob koncu knjige, ki bi lahko bile še obširnejše, (kolikor vemo. so bile kraj-šane iz tehničnih ozirov), olajšujejo ume-vanje krajevnega in časovnega ozadja povesti. Tako opremljena izdaja izbranih ? Malostranskih povesti« bo dobro rabila tudi kot pomožno štivo v višjih razredih srednjih šol. P O R T Teniško prvenstvo Jugoslavije cah ter konkurenca gospodov, ki lani niso bili na državni ranglisti. Na prvenstvu sta iz Ljubljane sodelovala Ilirijana Šivic in Banko. Finalna partija za naslov prvaka Jugoslavije se je vršila v nedeljo popoldne. Sam turnir se je pričel brez Punčeca, Pal-lado, Kukuljeviča in Mitiča ter so bili postavljeni v zgornji polovici tabele: Radovanovič. Friedrich, Majer, Bojovič, Šivič, in Čikoš, v spodnji pa: Kukuljevič Tomica, FrObe, Boškovič, Mogin in Ristič. V polfinale so se plasirali Radovanovič in Čikoš, ter Kukuljevič in Ristič, v finale pa Radovanovič in Kukuljevič Tomica, brat repre-zentanta. Končni zmagovalec tega izločilnega turnirja je z zmago 6:0, 6:3 nad Ku-kuljevičem postal Beograjčan Radovanovič. Nekaj odločilnih iger je bilo že v dragom kolu: Banko—Blau 4:6, 6:4, 6:4; Šivic—Valušmig 6:3, 7:5; Friedrich—Laslo 3:6, 6:0, 6:0; Čikoš—Leyer 6:4, 6:2; Ristič—Mešiček 3:6, 6:3, 6:2. III. kolo: nepričakovano je premagal Beograjčan Bojovič dobrega Maver ja 6:4, 6:1; Ristič— Mogin 6:4, 8:6, Kukuljevič—Podvinec 6:3, 4:6, 6:4. Šivic je naletel na Čikoša, ki se je pravkar vrnil iz Italije. V prvem setu je bil Čikoš premočen ter ga dobil s 6:1, ko pa je v drugem setu zopet vodil s 4:3, je postal Šivic tako siguren, da je izenačil in odločil drugi set v svojo korist s 6:4. V tretjem setu se je razvila huda borba. Pri stanju 7:6 si je pridobil Sivic s servisom 30:0. Nato je Čikoš ob ogorčenju publike s sodnikovo pomočjo dobil poen 30:15. Kljub temu se je posrečilo Šivicu, da je zvišal na 40:15. Ze je bilo videti, da bo Šivic zmagal in si s tem priboril deveto mesto v državni rang listi, toda pri nadaljnji žogi je pri drugem »smešu« popolnoma izgubil koncentracijo ter partijo izgubil. IV: kolo: Radovanovi—Friedrich 6:4, 6:2; Čikoš—Bojovič 6:1. 6:2; Ristič—Frobe 6:1. 0:6, 6:1; Kukuljevič: Podvinec 6:3, 4:6, 6:4. V. kolo: Radovanoviču se je posrečilo šele v tretjem setu, ko je Čikoš že vodil s 3:0 izenačiti in se plasirati v finale z rezultatom 5:7, 6:1, 7:5; Kukuljevič T. pa je moral pred finalom premagati še Rističa*s 6:2, 6:4. Sledil je finale »amaterskega« turnirja med Radovanovičem (BTK) in Kukuljevi-čem T. (ZIvD). Zmagal je Radovanovič, s čimer je dobil pravo da izzove četrtega »mušketirja« Zagrebčana Mitiča. Prava senzacija za zagrebške teniške kroge je bil nepričakovan, skoraj gladek poraz mladega Mitiča, našega letošnjega Daviš cup igrača. Radovanovič je bil v odlični formi, rezultat 6:1, 7:5, 6:3 je prava uteha beograjskemu tenisu. Tako je izpadel Mi-tič, Radovanovič pa se je plasiral za veliki semifinale s Punčecom. Partija je bila izredno zanimiva, ker je Radovanovič tudi mojstru Punčecu nudil odličen odpor. Vendar je tudi tu odločila rutina. Radovanovič se je po prvem dobljenem setu tako izčrpal. da je Punčec naslednje tri z lahkoto dobil. Dmgi finalist je postal Palada, ki je v štirih setih premagal Franca Kukuljeviča. Finale za naslov letošnjega državnega prvaka v tenisu se je torej vršil med Punčecom in Pallado. Z zmago 6:0, 6:8, 6:3, 6:3 je Punčec tudi letos slavil zmago nad Palado in postal tako prvak Jugoslavije za leto 1936. Pri konkurenci dam se bo Se vršila finalna tekma med lansko prvakinjo gdč. Kovač in med zmagovalko v igri ga. Go-stiša, prejšnjo clveletno 'državno prvakinjo, ter petnajstletno Florjanovo. Posebno rekordno je bila zasedena ju-niorska konkurenca. Bilo je na startu 38 juniorjev, med njimi številni Mariborčani, od katerih naj omenimo Albanezeja in Der-novška, ki sta si v hudi konkurenci osvojila tretje mesto. V finalu je zmagal junior Čikoš nad Valušnigom z rezultatom 7:5, 8:6. V igrah gospodov v dvoje sta se plasirala v finale para Kukuljevič—Mitič in Punčec—Palada. Tudi tu zmagovalca še nista določena. Veliko zanimanje je vladalo za finale v mešanem doublu, kjer sta se plasirala para Punčec—Florianova in Kukuljevič—Gosti-ševa. Zmagal je bolj vigran par Kukuljevič—Gostiša z rezultatom 6:4, 6:4. 50 m prosto gospodje: 1. Pasač (KSU) 30.09, 2. Mauer (J) 31 *3. Vadasz, (KSli) 33. 4. Vodopivec (J) 33. 5X50 m prosto gospodje; 1. KSU (Nego-vetič, Matešič. Laskorin, Paga<\ Blau) '2:40, 2. Jadran (Jeločnik, Cimperman, Vodopivec, Lavrenčič. Mauer) 2:55. Stanje točk v plavanju je bilo za KSU, Water|K)lo tekma med eeniorji KSU in juniorji Jadrana se je končala z 12:0 (6:0). Mladi juniorji Jadrana seveda niso mogli dati dovoljnega odpora robustni igri kar-lovških seniorjev. Mars juniorski prvak LNP Železničar (M) : Mars ft:5 (0 0) Finalna tekma za naslov juniorskega prva ka dravske banovine se je končala s prepričevalno in visoko zmago Marsovcev. Kljub stalni premoči Marsovcev se je prvi polčas končal neodločeno z 0:0. V drugem polčasu je prišla ta premoč do izraza tudi v golih, ki so padali po redu v 7., 11., 14.. 16. in 29. minuti. Marsovci so bili zelo požrtvovalni, posebno pa v drugem polčasu, ko so v 15 minutah zabili 4 gole in si s tem zasigu-rali kot najboljše juniorsko moštvo dravske banovine zmago. Mariborčani so kljub porazu zapustili najboljši vtis. Najboljši med njimi je bil vratar, iki jih je rešil še večjega poraza. Sodil ie prav dobro in objektivno g. Mr-djen. Plavači Jadrana v Karlovcu V soboto se je vršila v Karlovcu nočna plavalna tekma med domačini KSU in ljubljanskim Jadranom. Jadran je nastopil s svojim juniorskiin moštvom ter dosegel časten rezultat. Zlasti je treta omeniti odlični rezultat mlade Vernerjeve na 100 m prsno 1;37.6 in zmago mladega Jeločnika na 200 m prosto. Organizacija tekmovanja je bila dobra, samo razsvetljava plavalisfa je bila pomanjkljiva. Rezultati so bili; 10o m prsno gospodje: 1. Ilibašič (KSIJ) 1:29.6, 2. Kiirbos (J) 1:31.1, 3. Kukačič CKSU) 1:32, 4. Glasener (J) 1:34. 100 m hrbtno gospodje: 1. Pagae (KSU) 1:29-6, 2- Negovetič (KSU) 1:42, 3. Mokar (J) 1:43. 5o m prosto dame: 1. Košir (KSU) 35.4, 2. Vadasz (KSU) 43, 3. Satler (J) 43.8 4. Halik (J) 54. 200 prosto gospodje; 1. Jeločnik (J) 3 06, 2. Stožič (KSU) 3:14. 3. Novakovič (KSU) 3:36, 4. Cimperman (J) 3:40. 8X50 mešano dame: 1. KSU (Košir, Maisilovič, Vadasz) 2:20, 2. Jadran (Kodre. Verner, Satler) 2:31. 100 prsno dame: 1. Verner (J) 1:37.6, 2. Čemažar (J) 1:52, 3. Majsilovič (KSU) 1:54, 4. Radakovič (KSU) 1:54. 3XlOo m mešano gospodje: 1. KSU (Negovetič, Ilibašič, Blau) 4:14.$, 2. Jadran (Mokar, Kiirbos. Vodopivec) 4.-14.9. Strelske tekme v Mariboru V nedeljo, na zaključni dan Mariborskega tedna, so bile ves dan na rad van iskern strelišču lovislko strelske tekme. Rczui.tati so bili: Juniji: 1. Adolf Šošter, juniorski prvak, 68 zadetkov, 2. Berta Kušar. 65 zadetkov, 3. Kasjak. 4. F. Tomarschitz. Seniorji: 1. Stanko Terčeilj, 93 zade+km-. seniorski prvak 1936, 2. Nikola lorda™č 55 zadetkov. Lovski pazniki: 1- Emil Maihenič 73 zadetkov, 2. Simon Logar 31 zadetkov. Mojstrsko prvenstvo LDM: 1. Robert Vukmeniž, 128 zadetkov, mojstrski strelec, prvak LDM 1936, 2. Alojzij Sp-rager^ 117. 3. Rudolf Janežič 116. 4. dr. Janko Kovačev 114, 5. Janežič 105 — moj-ilrski strelci LDM 1936. Prvenstvo LDM v streljanju na glinaste golobe: 1. grof BombeLles 48 zadetkov. Alojzi i Spraiger 43. Rudolf Janežič 42, Te. oder Jamežič 40. Robert Vukmanič 3S, dr. Janko Kovafec 37. Prehodni pokal mariborskega mestnega načelstva si je v drugič priboril g. Robert Vukmanič. Ljubljanski hazenski podsavez. Redna seja uprav, odbora drevi ob 18.45 v posebni sobi kavairne Evropa.. Dnevni red je radii izredne glavne sikupščme J-S Ž.S važen. Nav_ zočnost vseh odbornikov nujno potrebna. SK Ilirija. Redna plenarna seja upravnega odbora drevi cb 20.30 v domskem salonu kavarne Evropa. Člani odbora vsi in točno! SK Reka- Drevi ob 19.30 v klubski garderobi izredna seja, na katero se pozivaj) tudi igralci. SK Domžale osvojile pokal mesta Kamnika. V nedeljo je bi] v Kamniku pod pokroviteljstvom sreskeca načelnika g. Košnja brzoturniiT nogiemetnih klubov kamniškega okraja za pTehod.ni pokal mesta Kamnika!. Podpredsednik SK Kamnika g. Fr. Krat nar je pozdravil pokrovitelja sreskega načelnika g. Kosija in župana g. Ster-gflirja, poudarjajoč njihovo naklonjenost športnemu gibanju- Rezultati tekem štirih klubov: Disk Mengeš 1:0 (0:0). Disk |e komaj madviladal Mengšane, ki so nud!i'i žilav o.dpor v izravnani igri. Domžale : Kamnik 0:0. Najzanimivejša igra. v kateri so bili Kanvničani v premoči, je kljub podaljšanju ostala brez gola. Žreb je odločil v korist Domžalam. Kamnik : Mengeš 1:0 (0:0)- V tekmi za tcllažiino darilo se je sreča nasmehnila Kamničanom, ki so bili pred golom zelo neodločni. Domžale : Disk 2:0 (1:0). Disk je bil favorit, vendar pa so se Domžale pokazale odločnejše in zabiile dva lepa golTekma je brla napeta in zanimiva. Občinstva je bilo izredno lepo število- Prihodnjo nedeljo praznuje Disk 15-detniico in priredi sporltni dan z zanimivim sporedem. f Zapustil nas je v svojem 73. letu po dolgotrajni bolezni naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod BOGOMIR LESKOVIC UČITELJ V POK. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. avgusta ob 16. uri izpred stanovanja na Ljubljanskem Gradu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. V LJUBLJANI, dne 9. avgusta 1936. Žalujoči: Draga roj. Samec, soproga; Bogomir, sin; O lica, hči; Vilma Replč, Olga Križaj, Leopoldina Leskovic, sestre In ostalo sorodstvo. P€&tfu1fC* — komati v sli (c ah. □□□□□□□□□□□ Ambrož, ki je mislil na prega-njajočo ga policijo ni bil kaj zadovoljen s tem, da je odnesel vojvoda Tomija na svoje stanovanje. Pričel se je prepirati z vojvodo In mu očitati neprevidnost. □□□□□□□□□□□ Copyright »Pantneon« & >Jutro<. »Kaj si iskal tam okoli '—\ »Morda je res in razgrajal, Hektor? Vidiš) kaj iskal.« gospod te bo poslal h konjaču.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Ujfj odgovor, priložite 5.' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« za oglasov Beseda 1 Din. davek 3 Din I Beseda 1 Din. davek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 7A 5»ro 3,1 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 5 Dm' Najmanjši znesek 17 Din. 1 17 Dln- V nedeljo 16. t. m. »Jutro« ne bo izšlo, marveč bo sobotna številka »Jutra« izšla kot nedeljska številka »Jutra«. Oglase za to številko »Jutra« naročite čim prej, najkasneje pa do petka opoldne. Le nujne primere bomo sprejemali do 16. ure, po tem času pa ne bomo mogli sprejemati naročil za sobotno kot nedeljsko številko »Jutra«. u Jutro" *••;[.• : .v. : . - ■,■■■!, ".S . Beseda 1 Din, iavek 3 Din ta iiifro ali dajanje naslova 6 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Blagajničarko veščo nemškega jezika, — sprejmem. Vprašati v ogl. odd. Jutra. 18302-1 Mesarskega pomočnika pridnega in poltenega sprejmem. Vprašati odd. Jutra. ogl. ISiO:',-! Frizerko prvovrstno, z znanjem striženja las, sprejmem. Oferte in zahtevo plače na salon Navinšek, Ljubljana. 18300-1 Postrežnica poštena, pridna, s spričevali, išče službo za popol dan ali trikrat tedensko ves dan. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18397-2 Fant vojaščine prost, z lastnim kolesom, išče mesto sluge ali rasnašalca v kakšni trgovin; ali kaj si i enega. — Polaga 20*10 Din kavcije. Strajnšak Viktor. Fram pri Mariboru. 18314-2 Brivski pomočnik »mo prvovrsten, dobi služ-»o v Ljubljani. Ponudbe na >el. odd. Jutra pod »Bolj-»i salon«. 1SJ10-1 Žensko moč Starejša ženska želi mesto gospodinj«, gre tudi v gostilno ali v trgovsko liišo ali v skupno gospodinjstvo. Naslov: R. Romih. poste restante. Ruše 1030. 18S12-2 Natakarica simpatična, prikupljiva. z znanjem nemščine — zmožna nekaj kavcije — išče službo. C-enj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Takoj ali pozneje«. .1851,1-2 Veliko podjetje išče popolnoma zinesljive lokalne zastopnike za Domžale, Jesenice, Medvode, "Skofjo Loko, Trbovlje. Višnjo goro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 17941-5 Trgovski zastopnik dobro vpeljan po vsej Jugoslaviji, potuje z lastnim avtomobilom, išče provizij-sko zastopstvo. Vzame tudi sopotnika za Slovenijo, Hrvatsko Barko, Srbijo, Bosno in Hercegovino. Odhod 17. t. m. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »-Ford-limuzina«. 18313-3 Volčjaka | čistokrvnega, starega 1 in ■ pol leta, zelo lepo, prijaz I no žival, bi zamenjal za I zelo ostrega in hudega ču vaia, bodisi volčjaka. bo-I (lisi kraškega ovčarja. Ponudbe na ogl. odd. Ju-I tra pod »Dober čuvaj«. 18-78-27 (Vri pravi jena opravljati tudi ! „ , . , nanjša kuhinjska dela ev. | Manutaktunst ii imela veselje za garni- [ vojaščine j>rost. asilen pro-anje mrzle kuhinje, iščem j dajalec aranžer z leletno ■a takojšen nastop. Na- i prakso, samski, star S) let, v vseh poslovalnicah vešč slov. in nemškega je ilov Jutra. 16260-1 □□□□□□□□□□□□□□ Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□□ zika. želi premenitj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen manufnk-turist«. 1S3SS-2 Brivski pomočnik 2£> let star, perfekten buhi-štucer. išče službo v Ljubljani alj na deželi. Nastopi lahko 17. avgusta. Drago Cavlovie. Gorenja Sava li3, Kranj. 18:04- ' Avio^mot^ Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din B M W mali dvosedežni, OIIEVRO-LET, skoraj nov, P.IJICK 7 sedežni PLVM0UTH CHRVSLER in več drugih vozov, proda po ugodnih pogojih in nizkih cenah stopstvo DKW J- L 0 V š E, Tyrševa 35. 18147-50 Beseda 1 Din, davek 3 Din [ za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje Al. Planinšek ag. bančnih kredit, poslov Ljubljana, Beethovnova ul štev. 14/1. 17356-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne, Za iružne gospodarske banke, '/.adružne zveze in Prve hrvatske štedionice. kupimo takoj. Ponudbe na - Iruž-nico Jutru Maribor pod Promptno«. 17987-16 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 10, »Dotlej nam pa utegne letalo še koristiti!« je dodal. In res so spravili stroj na primeren kraj ter zlezli vanj; Mr. Habberton je sedel pri vodilu, slikar, Muki in Miha s svojima prijateljema pa za njim. Vzdignili so se, in mesto Tunis jim je kmalu izginilo izpred oči... 4-sedežni avto prodam, tudi za vsako blago. Poraba 7 Itr. bencina. Mate Dujič, Ljubljana. __18304-10 Osebni avt0 5—6 sedežni, močan voz, malo rabljen, samo v zelo dobrem stanju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skoraj nov«. _____18382-10 | Avto novejše tipe najrajši Ford. malo rabljen in z majhno porabo bencina, b; kupil. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra z označbo cene_ in opisom pod »Eko nomičen«. 18279-10 bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova (0 izvršuje najbolje naglic ln prodajo HRANILNIH VLOG /seb denarnih zavodo\ 2a odgovor D1d 3 znamk 17678 16 Mlado ločenko ali gospodično z nekaj kapitala sprejmem za vodstvo gospodinjstva in pisarne. i.'onudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Industrija«. Moško kolo i-zvrstno ohranjeno, z elektriko. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18284 'n Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal Narodnem domu v Celju I > ddamo v naj"m pod ugod nimi pogoji. 16280-17 Vogalno parcelo lepo, pri sv. Jožefu, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 183:«-: Posestvo in gostilno v trgu Kozje 10, prodam na javni dražbi 20. 8. 1036 ob 10. uri, št. 7. — Eno-nadstropna hiša z gosp. poslopji in zaprtim kegliščem. Dobroidoča gostilna, rodovitne njive. travniki in gozd. Najmanjši ponudek 1-14.504 Din. .183O0-20 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo stanovanje z 2 parketiranima sobama, kuhinjo z velikim balkonom ter pritiklinami, oddam 1. septembra. Šiška, Vodnikova cesta ItVI. Informacije 0. Christof, uprava »Slovenskega Naroda«. 18293-21 Enosob. stanovanje s kabinetom, oddam :1„ septembra. Pleteršnikova ii. 18321 -21 Stanovanje 4-ftobno za mesečno Din HOOO, 3-sobno za Din 700 v sredini Ljubljano takoj odda Društvo hišnih posestnikov, Salendrova 6. 18306-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami. oddam v Marmontcvi ulici 18. ' 16186-21 1-sobno stanovanje solnčno. oddam na Rimski cesti 23. 18305-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom. kuhinjo in pritiklinami. oddam za november. Ogled: 9 do 11 in 3 do 5. Langusova ulira 17 (Mirj«), 18268-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje na-slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Samsko stanovanje obstoječe iz sobe, kabineta, kopalnice in po možnosti predsobe, neopremljeno, — iščem za 1. september. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solnčno 1936«. 17913-21a 1- ali 2-sobno stanovanje iščeta odrasli osebi v sredin; mesta. — Ponudbi- na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za september«. 18276-21 a INSERIRAJ V „JUTRU" Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Profesor sprejme 1—2 nižješolca v prvovrstno oskrbo. Bleiwei-sova 5, visoko pritličje. 18307-23 2 srednješolca (ki) sprejmem z vso skrbo in pod vzgojnim nadzorstvom za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18286-22 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Majhno prijazno sobico z dobro domačo hrano, oddam solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 182126-33 Mala škatlica Din 6.— Velika škatlica Din 12.— S svojo vsebino vitaminov hrani kožo, izravnava gube. Neobhodna za nego lepote, za šport in za sončenje. Jugosl. pat. br. 10.997 in 12.195 Sodna dražba zobozdravni-ških potrebščin se vrši dne 11. VIII. ob 3. uri popoldne pri Dentalia — Miklošičeva cesta 16-111. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Di-n. Prodam knjige znanstvene, leposlovne, romane v več jezikih, -e-č letnikov Slovana in Ženskega sveta. Soška 1.3. Kolesna. 18300-8 EQ32£££3 Nov boben za godbo na pihala prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju.tra. 18308-2« Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Lepo posestvo hiša in gospodarsko poslopje, zaloga brusov in stopnic, 15 minut od kolodvora Rogatec oddaljeno, poceni naprodaj. Naslov: Viktor Krisper. Rogatec. 18001-30 Žago moderno urejeno, ob stalni vodi, mlin s stanovanjem in lepo nadstropno hišo s posestvom, ob ba-novinski cesti ter blizu Drave, pripravno za splavanje prodam v bližini Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Lesna industrija«. 18338-20 Zavarovalnica išče inšpektorja proti fiksumu s sedežem v Celju. Ponudbe na upravo pod »Zavarovalnica«. Knjižice mestne hranilnice ljubljanske do zneska Din 500.000 kupimo. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »takoj gotovina«. Sobo solnčno, s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu 10. avgusta. Ogledati Knafljeva ul. 13/U. 18318-33 Sobe išče Opremljeno sobo lepo, separirano v bližini drame, po možnosti na Mir-ju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drama«. 182&8-£t?a Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje slova 0 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sodna dražba raznega pohištva. 1 krave, 1 vola, 3 konj, večje množine smrekovih hlodov in desk, 1 stru-žnika itd. bo 14. avgusta t. 1. ob 12.30 popoldne na Cešnjici št. 32 pri Železnikih, v sodnem okraju Skofja Loka. 18293-32 I -2JL Vsaka beseda 2 Din; Iavek 3 Din, ta Šifro ali dajanje naslova 5 Dm. najmanjši znesek 30 Din. Ne iščem sreče itd., samo eno dekle, ne prestaro. Neanonimne dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kizmet«. 18083-34 Nad. Zelo me boli, ker spremeniš nagovor, p. Bodi srečen. ,1830.1-31 Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 30 Dio. Trgovka intelig., dobro situirana vdova, želi zaradi pomanjkanja znanstva spoznati gos|>oda iz dobre državne službe, duševno bogatega. 45 do 60 let, kateri reflek-tira na miren udoben dom. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gnezdeče«. aeeoo-25 Informacije Beseda 1 Din, davek $ Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor Bosanci! Kdor ve, kje se nahaja Bosanec s konji za premikanje drv naj takoj javi. — Stroške povrnem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 100«. 18104-31 Beseda 1 Dim, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova. 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA O BLAOlLA buret, kaša lister Ltd. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA C. 14» Telefon 2059 Suha drva, Jrj^ premog, ' karbopakete 0 ^ dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. . ;•- ENO \ -VEČBARVNE JUGOGKAEJKA mm m 21 Narodna tiskarna LJUBLJANA ■■■i Ploščice za štedilnike in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje »MATERIAL" Tyrševa 36, tel. 27-16 ZAHVALA Za vse izraze sočutja ob priliki izgube dragega nam pokojnika šum. inž. ANTONA SODNIKA rez. kapetana I. ki. izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 10. avgusta 1936. Rodbina Sodnikova. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš srčno ljubljeni dobri brat in stric, gospod JOŠKO KOROŠEC KNJIGOVOD. V POK. dne 9. avgusta v 79. letu, previden s svetim oljem izročil svojo blago dušo Vsemogočnemu. Pogreb blagopokojnega bo v torek 11. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 12. avgusta ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE, dne 9. avgusta 1936. ROZA KOROŠEC, poštna uradnica v pok. in nečaki. rejuje Davorin Ravljen. - Izdaja ta Konzorcij »Jutra, Adoll ftitmikar. - Narodno dskamc d. d. *ot tiskarnarja Prane lezerte*. - £a inserstnl del Je odgovoren Alojs Novak. - V* , LOabijam.