PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. Št. 56. (6343) TRST, torek, 8. marca 1966 Osmi marec Spet je eno leto mimo ln •pet praznujemo 8. marec, mednarodni dan vseh naprednih in demokratičnih žena. Čeprav ga tudi letos, kot že toliko in toliko let, praznujemo z vrsto Proslav in prireditev, naj poudarimo, da nismo žene in matere s svojimi problemi ((aktualne« le za 8. marec, za naš Praznik, pač pa da obstajamo skozi vse leto, da so naši problemi živi in pereči skozi vseh 365 dni v letu ter da pomeni ta naš dan samo priložnost, ko te probleme zopet načnejo, jih prikažemo javnosti, povemo svoje kritike in zahteve, skratka vse to, kar nas teži j® kar bi želele, da bilo boljše lu lepše. To vlogo ima tudi pričujoči članek, ki bi bil sicer le ponavljanje tolikokrat izraženih želja in zahtev, od kate-tih mnoge ostajajo še vedno nerešene. Zaradi tega bodi ta Članek ne le kratek obračun dosežkov, pač pa tudi klic in Poziv na borbo vseh tistih naprednih ljudi, ki naše probleme čutijo in so pripravljeni z nami to borbo nadaljevati in jo pripeljati do cilja nam in sebi v dobro. Svoj obračun začnimo z važno uveljavitvijo: veliko indijsko federacijo, ki ji pravijo tudi podcelina, vodi od januarja dalje ženska, in sicer Indira Gandhi, ki je tako prva ženska, ki je zasedla položaj predsednice vlade in to tako velike države, s tolikimi problemi in težavami kot je Indija. Lahko smo ponosne, da je Prav v Aziji, kjer družba in sgodovina potiskata žensko v Podrejen položaj, prodrla prav ženska na tako visoko in odgovorno mesto. Zato gredo naš Prvi pozdrav in naša voščila Prav tej pogumni državnici, ki ji preteklost žal ni zapustila lahke dediščine. Naj ji bo naša Solidarnost in z njo solidarnost vsega sveta, v oporo pri reševanju resnično težavnih vprašanj. Ce predstavlja izvolitev Indi-re Gandhi za predsednico vlade indijske zvezne republike, Veliko zmago in priznanje za Uas vse, ne moremo mimo obsodbe tistega, kar se dogaja v Vietnamu. Naša misel in naše želje gredo danes vietnamski ženi, ki trpi in prenaša grozote imperialistične vojne, ki vidi Umirati dan za dnem svoje može in sinove za ideale, za katere so tudi naše matere in žene v času narodno osvobodilne borbe žrtvovale svoje najdražjo in tudi sebe. Tu pa posebej Poudarjamo, da ne smejo biti naše misli ob strani Vietnamk le ob današnjem prazniku, kajti tudi Vietnamka je žena in mati skozi 365 dni v letu in njeni otroci imajo skupno z njo pravico do svobode na domači zemlji, brez tujega vmešavanja, pa bodi to pod kakršnim koli geslom. V preteklih dneh je bila tudi pri nas velika akcija za Pomoč lačnemu indijskemu ljudstvu. Pridružile smo se tej Jkciji in dale po svojih močeh. Toda v Indiji ni problem lakote nastal šele sedaj; to je Problem pretežnega dela Azije — dovčerajšnje kolonije — Vžtevši Vietnam, kjer najbolj strašno ameriško orožje uničuje polja in naselja ter ljudi in je lakota problem sedanjosti. To je tudi problem velikega dela Afrike in mnogih držav katinske Amerike. Pomoč, pa Četudi še tako velika in občutena, kot je bila tokratna pomoč Indiji, tega problema ne bo rešila in naše besede o soparnosti z lačnimi in potrebami bodo ostale le besede, če >e ne bo svet skupno lotil teta problema pri koreninah in bo dopustil, da bodo nekaki privilegirani in bogati na r°di ta nerazvita področja iz Priščali le kot svojo surovin fko bazo, ne bodo pa priprav 'jeni dati od svojega bogast va nerazvitim narodom niti delček. Združimo oba primera, ki |}as privedeta do istega zaključka: nujna je borba nas vseh 2a mir, če hočemo, da bodo tesnično rešeni vsi navedeni, ba še mnogi drugi problemi, ki Vozijo, da se sedanje krajevne vojne, spremenijo v svetovju katastrofo. Bolj kot kdaj koli velja zato naše geslo, da j® mir osnova vse naše dejavnosti, vseh naših naporov in '•eh naših želja. Skratka bodočnost nas vseh! , Ob tako pomembnem dnevu, Jot je 8. marec, mednarodni paznik borbenih žensk, ne Jmemo seveda mimo problemov, ki zadevajo nas tržaške ^he, nas Slovenke. Vsako leju na ta dan smo dajale ob-JaCun tega, kar je bilo storjenega v korist nas vseh, in vse-|a. kar je še zahtevalo rešitve. Judi danes lahko s ponosom ugotavljamo, da se tržaške žeje z uspehom vključujemo v ?prbo, ki jo vodi delavstvo v *naliji za izboljšanje delovnih pogojev, da sodelujemo v vseh akcijah in manifestacijah, ki imajo za cilj krepitev mirnega sožitja med tu živečim prebivalstvom, nadaljnje izboljšanje dobrih sosedskih odnosov in utrditev dosežkov na gospodarskem in socialnem področju. Kljub temu, da so sadovi naše borbe in naših naporov vidni, saj se odražajo v vsakdanjem življenju, moramo vendarle ugotoviti, da za nas kot Slovenke ni še vse rešeno. Poleg problemov, ki nas vežejo na skupno borbo z vsem naprednim italijanskim prebivalstvom, stojijo pred nami še problemi, ki zadevajo našo manjšino in od katerih rešitve je odvisen naš bodoči razvoj tako na političnem, kulturnem kot socialnem področju. Tu je problem slovenske šole in njenega uspešnega delovanja, tu je problem spoštovanja in izvajanja pravic, ki nam jih italijanska ustava in londonska spomenica priznavata. V borbi za u-resničitev vseh teh vprašanj moramo biti predvsem združene in enotne. To je prvi pogoj, če hočemo v svoji borbi uspeti. Naj velja zato tudi vsem tržaškim naprednim ženskam, med katerimi imamo častno mesto napredne slovenske žene, naš pozdrav in naša želja, da bi bila nadaljnja borba u-spešna ter da bi dosegla to, kar si najbolj želi — mir in srečnejšo bodočnost za naše otroke. Živel 8. marec! N. L. JUTRI ZAČETEK RAZPRAVE V POSLANSKI ZBORNICI Danes v senatu glasovanje o zaupnici Saragat na dvodnevnem obisku vTurinu Včeraj je otvoril Mednarodni center za poklicno izobrazbo (BIT), danes pa bo obiskal tovarni Fiat in Lancia - Danes se začnejo vsedržavne stavke gradbincev in nameščencev CRI, jutri pa nameščencev krajevnih ustanov - Proglas UDI za 8. marec RIM, 7. — Medtem ko se je danes v senatu zaključila razprava o programski izjavi tretje Morove vlade levega centra, med katero so govorili dva senatorja KD, 4 desničarji in socialistični senator Vittarelli, ki niso povedali ničesar novega, se predsednik vlade Moro pripravlja, da bo jutri popoldne vsem govornikom v senatu odgovoril. Nato bodo sledile glasovalne izjave, njim pa glasovanje o zaupnici. Poslanci pa bodo začeli v svoji zbornici z razpravo pojutrišnjem. Predsednik republike Saragat je danes opravil prvi dan programa, ki si ga je pripravil za drugi dvodnevni obisk svojega rodnega mesta Turina. Najvažnejši del programa je bila današnja otvoritev Mednarodnega centra za poklicno in tehnično izobrazbo Mednarodne organizacije dela «Bureau International du travail« — BIT. Nato je sledil obisk avtomobilskega muzeja, popoldne pa znamenite tovarne za avtomobilske karoserije «Pininfa-rina», bančnega zavoda San Paolo in palače Cisterna, kjer ima sedež turinska pokrajinska uprava. Jutri bo Saragat obiskal tovarni avtomi-lov «Fiat» in «Lancia». Potek obiska bo prenašala italijanska televizija. Na otvoritvi Mednarodnega centra BIT je Saragat imel tudi daljši govor, v katerem je poudaril, da je prav on kot zunanji minister 24. oktobra predlanskim v imenu Italije podpisal sporazum med italijansko vlado in BIT, na podlagi katerega je bil ustanovljen turinski center. Pred Saragatom so govorili: ravnatelj centra Paolo Bacon, predsednik italijanskega odbora za center Giustino Arpesani, turinski župan Grosso, zunanji minister Fan-fani, turinski nadškof Pellegrini, ki je prebral pismo vatikanskega državnega tajnika mgrs. Cicognanija in generalni ravnatelj BIT, podpredsednik centra David Morse. Vsi so poudarjali važnost nove ustanove za nove neo.dvisne države. V centru prebiva sedaj 110 učencev iz Brazilije, Argentine, Bolivije, Čila, Kolumbije, Ekvadorja, Jamajke, Hondurasa, Mehike, Paname, Peruja, Urufr"°!-> Venezuele, Cejlona, Fili- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 111111111111111111111111111111111111111111 Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRITIKA JOHNSONOVE POLITIKE V VIETNAMU Fulbright opozarja na nevarnost izbruha vojne med ZDA in Kitajsko Brata Kennedy in «New York Times» ponavljajo predlog za začetek pogajanj z osvobodilno fronto SAJGON, 7. — V srednjem Vietnamu se je zaključila tako imenovana operacija «Utah». Po treh dneh srditih spopadov z osvobodilnimi silami trdijo v Saj gonu, da so imele osvobodilne sile nad tisoč mrtvih, medtem ko da so imele sajgonske in ameriške enote «neznatne izgube«. Severno od Sajgona se je v 14 dneh zaključila operacija «Cocoa Beach« ,pri kateri so sodelovale enote prve ameriške pehotne divizije. V nedeljo pa se je zaključila operacija «Belo krilo«, in sicer v pokrajini Binh Dinh; trajala je 40 dni. Po dodatnem poročilu o napadu osvobodilnih enot na ameriško letališče Phukat v pokrajini Binh Dinh dne 2. februarja, je bilo uni: Cenih 30 ameriških helikopterjev, ubitih pa je bilo 110 ameriških vojakov. Kakor poroča agencija Tass, so enote južnovietnamske osvobodilne fronte sestrelile od 19. januarja do 27. februarja letos 89, poškodovale pa več kot sto nasprotnikovih v glavnem ameriških letal in helikopterjev. V tem času je v bojih zgubilo življenje 3425 sovražnikovih oficirjev in vojakov, med katerimi 1958 Američanov in približno 400 južnih Korejcev. Včeraj ponoči so ameriški bombniki «B-52» bombardirali položaje osvobodilne vojske severnovzhodno od Sajgona. Včeraj je bilo sestreljeno eno ameriško letalo nad Severnim Vietnamom, kjer je bila dejavnost ameriških letal izredno močna. Ameriška letala so izvedla včeraj skupno 71 bombnih napadov na Severni Vietnam. Kakor poroča agencija Tass, so predstavniki Pentagona priznali, da ZDA kupujejo presežke orožja, ki so ga prej same pošiljale nekaterim zahodnoevropskim državam. To vojaško kupčijo sicer ocenjujejo kot «nič nenavadnega«, vendar pa menijo v Washingtonu. da gre za zagotovitev novih količin orožja in opreme za vietnamsko bojišče. Bivši ameriški poslanik 'v Sajgo-nu Taylor je v zunanjepolitičnem odboru senata izjavil, da je po njegovem mnenju prišel čas, ko lahko postavijo mine okoli severnoviet-namske luke Hajfong Predsednik omenjenega odbora senator Fulbright pa Je nocoj izjavil, da nekateri ameriški funkcionarji pričakujejo, da se vojna v Vietnamu spremeni v neposreden spopad med ZDA in Kitajsko. Senator dodaja, da so nekateri izvedenci ameriške vlade mnenja, da Kitajci pričakujejo vojno z ZDA v enem letu. «Ta vojna, je dodal Fulbright, je dejanska grožnja, ker Kitajsko vodijo dogmatski ideologi, ki bodo imeli kmalu na razpolago jedrsko orožje in ki so skrajno sovražni ZDA. Potrebno je storiti vse mogoče, da se prepreči ta nesreča.« Senator Edvvard Kennedy je včeraj po televiziji podprl tezo svojega brata Roberta, da bi morali vključiti predstavnike osvobodilne fronte v začasno vlado. «New York Times« predlaga v svojem uvodniku začetek stikov z osvobodilno fronto. Robert Kennedy pa je v intervjuju tedniku «U.S. News and World Re-port« izjavil, da je treba ponuditi nasprotniku razloge, da sprejme pogajanja, in dati razumeti, da, če bo med pogajanji privolil v resne koncesije, bi mogel doseči vlogo v vladi «v prehodni dobi in po volitvah, če bo deležen ljudske podpore«. Pripomnil je, da je nujno potrebno prepričati osvobodilno fronto. da ZDA s predlogom o pogajanjih ne zahtevajo vdaje osvobodilne fronte, «da bi prišla podpisat kos papirja«. V ALBANIJI Zanimivo pismo Hodževe stranke BEOGRAD, 7. — Po vesteh radia Tirane kritizira centralni komite Albanske partije dela v odprtem pismu prebivalstvu birokratičen način upravljanja v partijskem in državnem aparatu in zahteva odločno borbo proti metodam zapovedanja v delu organov oblasti in partije in proti surovim odnosom do delovnih ljudi, proti dušitvi javnega mnenja in množične kritike. V pismu Vietnamska mati kleči pred sajgonskim vojakom, ki straži njenega sina, katerega sumijo, da je sodeloval z osvobodilno fronto. Mati roti, naj sina izpustijo se navaja, da so v središčnih organih države nepravilno osredotočene pristojnosti, in kritizira «varo-vanje centraliziranih oblik .upravljanja«, ki da ovirajo napredek. CK Albanske partije dela priporoča reorganizacijo sistema upravljanja, da janje širših pristojnosti nižjim organom in zmanjšanje plač visokim funkcionarjem. V odprtem pismu se predvideva tudi reorganizacija albanske armade, kaže po kitajskem vzgledu, ter se priporoča odprava vseh činov, ponovna uvedba političnih komisarjev in podreditev enot armade partijskim komitejem. SFRJ in GATT BEOGRAD, 7. — Nocoj je odpotovala v Ženevo jugoslovanska delegacija na dvostranske razgovore z zastopniki nekaterih držav članic GATT. Gre za drugo fazo razgovorov v zvezi z željo Jugoslavije, da postane polnopravni član Splošnega sporazuma o trgovini in tarifah. Jugoslovanska delegacija se bo v 2enevi razgovar-jala o carinskih ugodnostih najprej z zastopniki ZDA in zastopniki držav članic evropskega skupnega tržišča. Tajništvo GATT je namreč pozvalo vse članice te mednarodne organizacije, da do 10. marca pošljejo svoje zahteve glede carinskih ugodnosti, ki jih zahtevajo od Jugoslavije. Smoter dvostranskih razgovorov je, da Jugoslavija z dvostranskimi sporazumi o carinah, v okviru svojih plačilnih možnosti, omogoči nedi-skriminirano konkurenco inozemskim podjetjem z jugoslovanskimi podjetji na jugoslovanskem trgu. Ti sporazumi bodo, v skladu z nameni gospodarske reforme v Jugoslaviji, omogočili vključitev Jugoslavije v mednarodno delitev dela in istočasno spodbujali jugoslovanska podjetja k povečanju produktivnosti dela. Sestanek 46kluba desetih4* PARIZ, 7. — «France Soir« objav, lja ob začetku zasedanja strokovnjakov «kluba desetih«, ki se je začela danes v Parizu, članek pod naslovom ((Francija obnavlja ofenzivo proti nadvladi dolarja«. Kakor je znano, sestavlja «klub desetih« deset držav zahodnega sveta: ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Japonska, Kanada, Belgija, Nizozemska in Švedska. Svoj čas so te države sklenile na zahtevo Francije, ustanoviti štu- pinov, Formoze, Irana, Iraka, Singapurja, Gvineje, Kenije, Maroka, ZAR, Somalije, Toga in Ugande. Ves kompleks meri 25.000 kvadratnih metrov. Posameznih sob je 450, toda njihovo število se lahko zviša na 800. Center je opremljen z najmodernejšimi jedilnicami, čitalnicami, dvoranami za zabavo in skupno delo. Sicer pa se v Italiji z jutrišnjim dnem začenja vrsta vsedržavnih stavk. Trije največji sindikati so sporočili, da se bo jutri začela vse državna stavka gradbincev zaradi nepopustljivega stališča delodajal cev do zahtev sindikatov glede ob nove vsedržavne delovne pogodbe. Vsedržavni sindikat italijanskega Rdečega križa CRI v okviru CGIL je proglasil vsedržavno stavko nameščencev CRI za 8., 9. in 10. marca, ker še vedno niso ugodno rešena vprašanja normativnega značaja. V sredo pa se začne vsedržavna stavka nameščencev krajevnih ustanov, ki bo trajala 24 ur. Stavke bodo najprej v mestih Cagliari, Aqui-la, Latina, Matera, Milano, Parma, Pesaro, Reggio Emilia, Rieti, Rim, Terni in v vseh pokrajinah Sicilije. Nameščenci ((Automobile Club di Italia — ACI« pa bodo stavkali od 9. do 12. marca, ker predsedstvo ni ugodilo zahtevam za ureditev orga-nika. Za jutrišnji mednarodni ženski praznik 8. marec je ženska organizacija UDI naslovila na vse italijanske ženske in njihove organizacije posebno poslanico, v kateri pozdravlja zlasti tiste ženske, ki so-delujuje v kulturnem in socialnem življenju in vodijo politično in sindikalno borbo, kar je dokaz demokratičnega hotenja žensk in dobro znamenje, da bodo imele ženske vedno večji delež v razvoju civilizacije. V poslanici se poudarja, da se «iz samostojnega prispevka v akcijah, ki ga ženske organizacije nudijo k napredku družbe, poraja zahteva, da morajo upoštevati ženske organizacije vse javne oblasti, politične sile in vsa italijanska družba ter jim priznati njihovo mesto in funkcijo, ki jim v javnem življenju pripada«. Iz aktivnosti političnih strank povzemamo predvsem, da se bo vodstvo KPI sestalo v četrtek 10. t.m. Medtem pa se nadaljujejo polemike med demokristjanskimi strujami. Član glavnega odbora KD je danes v Bologni izjavil, v polemiki z levičarsko strujo «Forze nuove«, da mora znova proučiti svoje sedanje stališče «v luči dejstev, ki so prišla na dan med krizo vlade«. V svoji jutrišnji številki pa dnevno glasilo KD «11 Popolo« polemizira s socialisti, ki v svojem biltenu kritizirajo odnose v KD. Socialistični proračunski minister Pieraccini je prisostvoval ustanovitvi deželnega odbora za progra-macijo za deželo Marche ter pri tem poudaril važnost bodoče deželne ureditve Italije, kakor tudi nujnost takojšnje razprave in odobritve petletnega načrta za gospodarski razvoj. Iz Bočna poročajo, da je nova Nemška stranka za Južno Tirolsko »Tiroler Heimat Partei» 4. t.m. izvolila novega voditelja — Franza Kurza, ravnatelja nemške klasične gimnazije v Meranu in podpredsednika »Italijansko-nemškega zavoda za kulturo* ,Ta stranka je dosegla na zadnjih volitvah izvolitev senatorja Josefa Raffeiner- ja, ki je bil doslej voditelj stranke, ki pa je baje izgubil del svojih pristašev zaradi prevelike »radikalnosti*. Stranka je bila ustanovljena pred volitvami leta 1963 kot opozicija »Suedtiroler Volks-partei*. Kot samostojna stranka je nastopila na deželnih volitvah predlanskim. Njeni pristaši so, kot poroča ANSA, »profesionisti, funkcionarji in intelektualci nemške narodne manjšine*. Sporazum o prepustnicah v Berlinu BERLIN, 7. — Davi so v vzhodnem Berlinu podpisali nov sporazum, ki dopušča prebivalcem za-hodtaega Berlina, da obiščejo svoje sorodnike v vzhodnem delu mesta, in sicer od 7, do 20. aprila ter od 23. maja do 5. junija. To je že sedmi tak sporazum od leta 1963 do danes. Pogajanja za sedanji sporazum so bila dolga in težavna. Poveljniki treh zahodnih sil v Berlinu so objavili skupno izjavo, v kateri izražajo zadovoljstvo zaradi sporazuma. NA NEDELJSKIH VOLITVAH V AVSTRIJI Absolutna večina za ljudsko stranko Dobila je 85 poslancev, socialisti pa 74 Voditelj avstrijske demokristjanske stranke, kancler Josef na volišču Klauc iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiiliiiimiuiimiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiimii IZJAVE RAVNATELJA FAO DR. SENA Indija potrebuje takoj 12 milijonov ton žita Zaradi lakote ni nihče umrl, pač pa zaradi bolezni kot posledice nezadostne hrane RIM, 7. — Glavni ravnatelj FAO dr. Sen se je—vrnil iz Indije, kjer je bil približno en mesec, da osebno preceni potrebe prebivalstva glede uporabe pomoči, ki prihaja iz vsega sveta. Danes je imel dr. Sen tiskovno konferenco. Najprej je v kratkem uvodu omenil, da je bil pridelek v Indiji lani najslabši, kar jih pomnijo v zgodovini Indije po prilično dobrem pridelku v letih 1962 ter 1963-64. Dodal je, da je prehrambeno stanje zelo hudo, toda najslabše ni še prišlo: kritični meseci bodo maj, junij, julij in naslednji, ko se bodo izčrpale sedanje zaloge živil. Zato je potrebno, da pomoč, ki so jo določile razne države, prispe kolikor mogoče hitro. Samo hitrica bo lahko preprečila nevarnost še večje nesreče. Zatem je dr. Sen poudaril, da v Indiji ni bilo mrtvih zaradi pomanjkanja. Gre za nezadostno prehrano, ki se je zaostrila v zadnjih mesecih zaradi pomanjkanja živil, kar je povzročilo razvoj bolezni, katerim niso ošibljeni organizmi mogli kljubovati. Sedaj je v Indiji v veljavi racioniranje zaradi pomanjkanja razpoložljivih živil. For. mula, ki so jo uvedli v indijski vladni politiki, ni »primerna razdelitev«, temveč ((primerna žrtev«. Zatem je dr. Sen izjavil, da so poročila o prihajanju živil iz raznih krajev sveta oživela upanje, da se bodo izognili nesreči. Pripomnil je, da so tri stopnje izjemnega stanja: bližnja nevarnost (po- trebno je takoj razpolagati s primernimi zalogami živil); kratkoročna (potrebno je omogočiti indijskemu prebivalstvu, da v kratkem doseže kmetijske pridelke); dolgoročna (uresničiti je treba četr. ti petletni načrt za kmetijski razvoj). Najbolj nujno je razpolagati z umetnimi gnojili, ki si jih indijska vlada preskrblja in katerih u-porabo skušajo razširiti med kmeti. Dr. Sen je obiskal tudi Japonsko, kjer se je sestal z vladnimi predstavniki, da vidi, koliko ladij in umetnih gnojil bi lahko dobavili Indiji. Dr. Sen je dejal, da je indijska vlada ocenila, da je za rešitev krize potrebnih deset do 12 milijonov ton žita takoj in približno poldrug milijon ton na mesec. Glede verske tradicije, ki prepoveduje indijskemu ljudstvu vsako obliko nasilja nad živalmi, je dr. Sen izjavil da se delajo veliki napori za vzgojo prebivalstva. Vsekakor je to vprašanje velike važnosti in se trudijo, da ga rešijo. Zatem je dr. Sen omenil, da je Indija ena redkih držav, v katerih je nadzorstvo nad rojstvi eden od smotrov državne politike. DUNAJ, 7. — Avstrijska ljudska stranka je pri nedeljskih volitvah dobila absolutno večino poslanskih mest v poslanski zbornici Dobila je 85 poslancev. Socialisti so dobili 74 poslancev, desničarska stranka svobode pa šest. Prvikrat v povojni zgodovini Avstrije je ena od dveh velikih strank, ki sta do sedaj vladali združeni v koaliciji, dobila absolutno večino. Zaradi tega bi utegnile nastati velike spremembe v avstrijski politiki. Avstrijski kancler Klaus je govoril sinoči po televiziji in je izjavil, da se sedaj pod vodstvom močnejše demokristjanske stranke »odpira prihodnost Avstrije po tisti poti, ki sta jo bila začela kanclerja Raab in Figi*. Podkancler, socialist Pitterman pa je po televiziji izjavil, da socialisti, kot pravi demokrati priznavajo izid volitev in bodo še dalje služili svoji domovini. Ljudska stranka (demokristjani) se mora sedaj odločiti, ali namerava še ostati v koaliciji s socialisti ali ne. Ce se bo odločila za koalicijo, bo nedvomno postavljala večje zahteve kakor doslej. irnimiiiiiimuilltiiiiiitiMMiililitiiiiiimimiiHtiiiiiiiililiiiiiiliiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiimtiiltiiiililiiniiiiiMiiiiimiiiiiiifiiiiiintimiiiiiiiHiimiiiii Nkrumah in Seku Ture v Bamaku Naserjevo pismo predsednikoma Nkrumahova poslanica ganskemu ljudstvu - Tudi v Akri zanikujejo trditve zahodnega tiska o mrtvih sovjetskih «strokovnjakih» TEHERAN, 7. — Prvi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov je po dvodnevnem obisku v Teheranu odpotoval danes zopet v Moskvo. V Teheranu se je pogovarjal s šahom, z ministrskim predsednikom in z zunanjim ministrom. Kuznjecov je izjavil, da so ugodne možnosti za tesnejše sodelovanje med Iranom in Sovjetsko zvezo. BAMAKO, 7. — Gvinejski predsednik Seku Ture in Nkru-mah sta prišla danes v Bamako (Mali). Prispela sta z letalom. Na letališču so ju sprejeli predsednik Modibo Keita in številni ministri. Odpeljali so se nato v predsedniško palačo. Včeraj je Nkrumah poslal ganskemu ljudstvu poslanico ob obletnici neodvisnosti Gane. Nkrumah je poudaril, da ve, da bo gansko ljudstvo v primernem" trenutku vrglo novi režim ter da bodo Ganci ostali zvesti njemu osebno, njegovi stranki in njegovi vladi. Izrekel je mne- za Sreformo'mednarodn^gc"denarne^ Ifjf' ga sistema. ((France Soir« omenja,‘ja^° Prl svojem odporu proti no- da Francija obsoja sedanji sistem, na podlagi katerega sta dolar in šterfing privilegirana valuta, ter se zavzema za povratek k zlati pariteti. To je v popolnem nasprotju s tezo ZDA, ki se zavzemajo za ustanovitev nove povsem teoretične valute, ki bi bila določena izključno za plačila med državami in bi se navezala na zlato, na dolar in na šterling, zato da se prepreči, da bi na svetu zmanjkala plačilna sredstva. List piše nato: «Med tema dvema tezama se zdi kopromis težaven. Ne gre samo za finančno plat, temveč tudi za gospodarsko in politično. Ce bi dolar prenehal biti mednarodno plačilno sredstvo kakor zlato, bi bila ameriška industrija prisiljena zmanjšati svoje investicije v Evropi, kar bi ošibil£> diplomatski vpliv Washingtona. Pri pogajanjih, ki so se začela v Parizu, je ameriški položaj trdnejši kakor naš: Stališče ZDA podpirajo ne samo bogate dr. žave, temveč tudi ne dovolj razvite. vemu režimu, in da bo on storil vse, kar je v njegovi moči, da bi razbil upor. Popoldne sta se Nkrumah in Seku Ture vrnila v Konakri. V Bamaku sta se posvetovala z Modibo Keito. Govori se, da do se posvetovali o stališču, ki naj ga zavzemajo v zvezi z bližnjim sestankom revolucionarnih voditeljev Afrike v Kairu. Nova ganska vlada je poslala o-ster protest Organizaciji afriške e-notnosti, v katerem obtožuje Gvinejo «grobega vmešavanja« v notranje zadeve Gane. Protest je v zvezi z včerajšnjim govorom Nkru-maha po gvinejskem radiu. Predsednik Naser je poslal pismo Nkrumahu in Seku Tureju. Kakor poroča «A1 Ahram«, je pismo prinesel včeraj v Konakri visok funkcionar predsedstva republike, ki se je sestal enkrat s Seku Ture jem in dvakrat z Nkrumahom. Predsednika sta pripravila odgo-, vor za Naserja. Agencija Tass zanikuje danes trditve, ki so jih objavili nekateri zahodni časopisi, da so nekareii sovjetski ((specialisti« zgubili življenje med državnim udarom v Gani. Kakor je znano, je zahodni tisk pisal, da so ti specialisti padli med boji v predsedniški palači. A-gencija pravi: «Gre za izmišljotino od začetka do konca. Informacije te vrste kažejo, kako majhne politične pomisleke imajo avtorji takih izzivanj, ki so hoteli odvrniti pozornost svetovne javnosti od imperialistične dejavnosti v Afriki « Eden od voditeljev upora v Gani general Ocran je izjavil, da je med boji okoli predsedniške palače padlo sedem vojakov in policijskih agentov ter od 10 do 20 članov predsednikove straže. Zanikal Je govorice, da je bil v Nkrumahovi palači podzemeljski bunker, ki da so ga branili sovjetski vojaki. Poudaril je, da v palači ni bilo podzemeljski prostorov in utrdb, in da med žrtvami predsednikove straže niso našli ne Rusov ne Kitajcev. Straža je štela približno 200 mož, od katerih bodo nekatere lahko vključili v redno vojsko. Voditelj novega vojaškega režima general Ankrah je izjavil, da mora imeti vojska zelo važno vlogo pri obnovi dežele, in je poudaril potrebo narodne sprave. Obtožil je Nkrumaha, da je vladal nepošteno in da je gledal samo svoje koristi ter si ustvarjal privatno voj- sko. General je izjavil, da je pri državnem udaru sodelovalo skupno 3000 vojakov, ki so naglo zasedli sedež radia in šele popoldne so lahko zavzeli Nkrumahovo rezidenco. Francija in NATO PARIZ, 7. — Francija je neuradno sporočila svojim zaveznikom v NATO, da namerava umakniti svoje oborožene sile v Zahodni Nemčiji izpod nadzorstva NATO. Zatrjuje se, da bo Francija v kratkem uradno sprožila to vprašanje, pri čemer pa ne misli umakniti svojih 70.000 vojakov iz Zahodne Nemčije. Francoski zunanji minister de Muirville je sprejel danes popoldne ameriškega poslanika Bohle-na, kateremu je izročil pismo generala de Gaulla za predsednika Johnsona. Y diplomatskih krogih v Parizu so mnenja, da zahteva de Gaulle začetek razgovorov o ameriških oporiščih v Franciji. ZDA imajo v Franciji več vojaških oporišč in približno 26.000 vojakov na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen leta 1S54. Tudi Kanada ima v bližini Metza letalsko oporišče. V Londonu je predstavnik Fo-reigen Officea izjavil, da bi po mnenju londonske vlade NATO še dalje obstajala, tudi če bi se Francija umaknila. Izjavil je, da francoska vlada ni do sedaj uradno posredovala pri svojih zaveznikih glede vojaških oporišč. Po včerajšnjem zaključku razpra-ve o programski izjavi najnovej e Morove vlade bo danes govoril predsednik Moro, nato bodo sledile glasovalne izjave, za njimi pa glasovanje o zaupnici. Poslanci pa bodo začeli razpravo o vladnem programu jutri. Na nedeljskih volitvah v Avstriji je izid vsekakor presenetil. Ljudska, t. j. demokristjanska stranka je dobila absolutno večino. Dobila je 85 poslanskih mest, dočim so jih socialisti dobili 74, desničarska stranka svobode pa šest. Zgodilo se je prvikrat v zgodovini povojne Avstrije, da je ena od dveh velikih strank, ki sta ves čas vladali v koaliciji, dobila absolutno večino. Nedvomno bo ta volilni uspeh demokristjanov vplival na nadaljnjo politiko v Avstriji. Tudi če bo ljud. ska stranka voljna nadaljevati koalicijo s socialisti, bo nedvomno zvišala ceno za to sodelovanje. Toda slišijo se že zahteve, naj bi se v Avstriji uvedel angleški sistem vladanja, t. j. da je večinska stranka na oblasti, druga močna stranka pa v opoziciji. V Berlinu so včeraj podpisali sporazum o novih prepustnicah, ki bodo veljale za prebivalce zahodnega Berlina, da lahko obiščejo svojce v vzhodnem Berlinu. Prepustnice bodo veljale od 7. do 20. aprila ter od 23. maja do 5. junija. V Južnem Vietnamu se nadaljujejo boji na raznih področjih, ame-rišak letala pa nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. V Ameriškem senatu je senator Fulbright opozoril na nevarnost vojne med ZDA in Kitajsko ter je pouda. ril, da je potrebno voditi tako politiko, da se taka nesreča prepreči, ter da se začnejo pogajanja z juž-novietnamsko osvobodilno fronto. Tudi brata Kennedy sta ponovila, da je nujno potrebno upoštevati važnost osvobodilne fronte in vključiti njene predstavnike v morebitno začasno vlado. Francija nadaljuje izvajanje svojega «odmika» od NATO. Baje je neuradno že sporočila, da bo u-maknila svoje vojake v Zahodni Nemčiji izpod poveljstva NATO, če. prav bodo njeni vojaki še vedno ostali v Zahodni Nemčiji. Veliko pozornost je pritegnil včerajšnji obisk Seku Tureja in Nkrumaha v malijski prestolnici Bamaku, kjer sta se posvetovala s predsednikom Keito. Baje so govorili o bližnjem sestanku afriških revolucionarnih voditeljev v Kairu. RENTGENSKO OBSEVANJE: Velika nevarnost • • za poznejše generacije Od nekdaj je Človek na zemlji Izpostavljen delovanju naravne ra-dioktivnosti. Tako se je privadil na doloCene kolldne radioaktivnega sevanja. Toda odkar sta leta 1945 eksplodirali prvi atomski bombi, se je naravno radioaktivno sevanje začelo naglo spreminjati. V preteklih 20 letih je človeštvo zaradi številnih atomskih eksplozij v zraku izpostavljeno vse večjim količinam radioaktivnega žarčenja umetnega izvora. To ozračje stalno naraščajoče radioaktivnosti povzroča vedno nove spremembe in motnje v človeškem organizmu, ki utegnejo biti usodne za obstoj človeštva. Ze dolgo je znano, da povzroča vsako radioaktivno žarčenje spremembe v zasnovi klicnih '*elic, ki se imenujejo mutacije. Take žar-kovno indicirane mutacije so skoraj vedno kvarne, so nepopravljive in večinoma v prvi generaciji nevidne. Pojavile se bodo šele v drugi in tretji generaciji, torej šele pri otrocih in vnukih naših o-trok. čim večje in pogostnejše bodo umetne žarzovne obremenitve, tem večje bo število otrok s telesnimi in duševnimi okvarami, lem večje pa bo tudi breme in trpljenje prizadetih družin zaradi vedno večjega števila defektnih in za življenje nezmožnih indlviduov. Dokaz za kvarni vpliv povečane radioakitvnostl je že podan v vedno večjem število obolenj za 'evke-mijo in za rakom. Tudi število prirojenih anomalij po dednih okvarah se je v zadnjih letih po vsem svetu že potrojilo. Najhujše ln najštevilnejše okvare so se pokazale pri novorojenčkih v Hirošimi in Nagasakiju po atomski eksploziji na Japonskem. Vsak šesti otrok je bil defekten ali pohabljen. Rodili so se z deformiranimi možgani ali brez njih, brez ustnic ali brez spolovil. Nekateri so imeli samo eno oko, nekateri so bili brez oči ali niso imeli niti očesnih votlin. Najbolj nevarne za človeštvo so eksplozije termonuklearnih bomb, ki zastrupljajo ozračje predvsem z izotopi stroncija 90. Stroncij 90 je najnevarnejši strup na zemlji. Zahrbten, zagoneten in neizprosen izžareva 28 let smrt in pogubo, preden razpade. Stroncij se deponira v naših kosteh. Tam, kjer so življenjsko važne celice, ki tvorijo kri, začenja svoje počasno, toda nezadržljlvo razdejanje. Ste najmanjše količine zadostujejo za nastanek raka. Stroncij 90 se tvori pri eksploziji superbombe. Največja nevarnost pa ni v učinku samem pri eksploziji, četudi Je ta grozoten, temveč v radioaktivnem «izpadu»: težji deli ogromne količine radioaktivnega prahu padajo nekaj ur po eksploziji na zemljo ter jo okužejo In opustošijo; najmanjši teh radioaktivnih delčkov pa se vrtinčijo do najvišjih plasti atmosfere, kjer jih ženejo močni viharji v stratosferi okrog Zemlje. Lahko minejo tedni, meseci in leta, preden padejo ti delčki spet nazaj v nižje plasti, kjer jih izplakneta dež ali sneg na zemljo. Taki smrtonosni oblaki ne poznajo več ne razdalj, ne meja. V Angliji jih registrirajo prav tako kakor v Nemčiji, na Japonskem ali na švedskem. Vsi izvirajo od poizkusnih atomskih eksplozij, ki so bile nekdaj nekje v Tihem oceanu, v samotah Rusije ali v avstralskih puščavah. Zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, hrana, ki jo uživamo — vse nosi lahko v sebi radioaktivno smrt. Nobeno še tako oddaljeno mesto ni več varno. Sledove radioaktivnega stroncija so našli v kosteh danskih o-trok, angleških ovac in v mleku evropskih krav. Nihče še ne ve, kakšne bodo posledice. Sele v 25 in 50 letih se bodo pokazale posledice tega žarčenja, kateremu smo tedaj izpostavljeni. Ni pa samo v zraku nevarnost za nas in za naše potomce. Tudi na zemlji so razni Izvori umetnega radioaktivnega sevanja, ki ogrožajo človeške zarodne celice in s tem naše potomstvo. To so v prvi vrsti številne rentgenološke preiskave, ki so jim mladoletniki v današnjim času prepogosto izpostavljeni. Količine radioaktivnih žarkov, ki zadevajo pri raznin rentgenoloških posegih nezaščitene spolne organe, so mnogokrat celo večje kakor množine žarkov v zraku po atomskih eksplozijah. Proti povečani radioaktiv-nosti v zraku smo nemočni; pri radioloških preiskavah pa se mladoletniki lahko branijo ln se celo morajo braniti. Pri vsakem rentgenološkem pregledu prodirajo rentgenski žarki skozi človeško telo. Za diagnozo izkoriščamo samo majhen del žarkov, ki telo na drugi strani spet zapušča. Mnogo večji del žarkov ostane v organizmu ali se razprši v okolici. Prav ta vsrkana žarkov-na energija, pa povzroča vsakokrat majhno, nevidno rentgensko okvaro, ki deluje na krvne in klicne celice tako škodljivo kakor vsaka druga radioaktivna obremenitev. Pri rentgenoloških pregledih so lahko dvojne žarkovne okvare: somatske ali telesne okvare, ki so posledica prevelike ali prepogoste žarkovne obremenitve posameznika pri rentgenoloških posegih. Teh se danes ni treba bati, ker so pri bolnikih zelo redke. Prizadevajo bolj poklicno izpostavljene osebe, ki so trajno pod vplivom radioaktivnega sevanja. Druga, genetska ali dedna okvara nastane samo v zarodnih celicah ln je posledica mnogoštevilnih ali množičnih rentgenoloških pregledov prebivalstva v dobi plodnosti. Za to okvaro ni nobene, minimalne doze. Prav pri vsakem rentgenološkem pregledu zadevajo večje ali manjše količine žarkov — direktno ali indirektno v obliki razpršenih žarkov — zarodne celice, ki so občutljive tudi za najmanjše doze. Vsak posamezni žarek more povzročiti okvaro dedne tvarine. Vse te okvare se kopičijo v zarodnih celicah ljudstva. Za starejše ljudi, ki niso več v dobi plodnosti, rentgenološke preiskave niso več nevarne. Nasprotno, zanje so pogosto nujno potrebne. Pravočasen rentgenološki pregled jim lahko pri nevarnih boleznih reši celo večkrat življenje. Tudi zdravljenje z rentgenskimi žarki je za starejše bolnike brez nevarnosti in mnogokrat edina pomoč. Kako obvarujemo genetske organe mladoletnih ljudi pred dednimi okvarami? Najboljša zaščita je, da se mladoletni bolniki čim manj izpostavljajo rentgenološkim preiskavam. S sistematskimi pre-svetljavami vseh zdravih mladoletnikov pa je treba brezpogojno prenehati. če je rentgenološka preiskava mladoletnika zaradi bolezni ali poškodbe neogibna, se mora žarkov-na obremenitev njegovih zarodnih celic zmanjšati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Nikdar ne smejo biti genetski organi po nepotrebnem izpostavljeni direktnim rentgenskim žarkom. Spolni organi mladoletnih bolnikov in bolnic morajo biti pri vsakem rentgenološkem posegu — tudi pri pljučnem pregledu ali pri snemanju glave ali nog ali zobovja zaradi razpršenih žarkov — obvarovani s predpasniki iz svinčenega gumija; pri snemanju v okolici genetskih organov morajo biti moške gonade zaščitene s svinčenimi kapsulami ali vrečami določene gostote. Taka zaščita zmanjšuje gonadne doze pri moških za skoro 98 odstotkov. Mnogo večji problem pa je obvarovanje mladoletnih žena. Pri vseh rentgenoloških preiskavah trebuha, črevesja, ledvic, spodnje hrbtenice in medenice ženskih gonad sploh ni mogoče zaščititi. Jajčnika sta pri vseh teh preiskavah izpostavljena snopu direktnih žarkov. Vsaka preiskava nosečnice na primer bi lahko povzročila kar trojno okvaro: direktni rentgenski žarki zadevajo obenem klicne celice matere in klicne celice zarodka; pa tudi zarodek sam je, posebno v prvih mesecih nastanka, zelo občutljiv za žarkovne okvare. Nevarnost okvare zarodka je največja v prvih tednih nosečnosti, torej takrat, kadar nosečnost še ni manifestna. Iz tega razloga se mora vsaka rentgenološka preiskava mladoletnice v predelih trebuha opraviti izključno samo tik po menstruaciji. Nosečnice in porodnice potrebujejo zaradi svojega obsega največje ekspozicije za rentgenske posnetke 'n je njihova preiskava dovoljena samo v primeru življenjske nevarnosti. Zelo tvegane so vse rentgenološke preiskave pri majhnih otrocih, predvsem pri dojenčkih ali nedonošenčkih. Vsak rentgenski poseg pomeni zaradi majhne telesne mase vsakokrat žarkovno obremenitev skoraj celotnega telesa. Krvne ln klicne celice so pri otroku bolj občutljive za okvare kakor pri odraslih. Diaskopski pregledi niso dovoljeni. Domnevajo, da povzroča nestrokovni pregled zaradi prekomerne žarkovne ekspozicije kostnega mozga lahko nastanek levkemije Zato so za rentgenološke preiskave na otroških oddelkih nujno potrebne najboljše rentgenske aparature, da omogočajo najkrajše ekspozicije, potrebni so najobčutljivejši filmi in specialno izvež- bani rentgenski tehniki z dobrim odnosom do otrok. Kvaliteta posnetka Je v veliki meri odvisna od pravilnega ravnanja z otrokom, te je otrok nemiren ali če se joče in je rentgenski posnetek neraben, pomeni vsaka ponovitev posnetka nevarno dvojno ali včasih celo trojno žarkovno obremenitev otroka. Posebno skrbno in vestno je treba paziti na eksaktno žarkovno varstvo otroka pri vseh posegih, predvsem pri slikanju kolkov glede na zaščito zarodnih celic. Vsi zdravstveni delavci so ali bodo morali po novih dognanjih, ki jih je prineslo naše stoletje, revidirati svoje strokovno znanje in se znova učiti, kako bodo v prihodnje rutinsko in najbolj učinkovito zmanjševali žarkovne okvare na klicnih celicah mladoletnih bolnikov. Skopariti bodo morali prav z vsakim rentgenskim žarkom. Sleherni zdravnik pa ima po sedanjem stanju našega znanja novo nalogo in dolžnost, da se spomni vsakokrat na kvarne posledice v poznejših generacijah, preden pošilja mladoletnika ali mladoletnico na rentgenološko preiskavo. Vsi mladoletniki in vse mladoletnice pa naj opomnijo zdravstvene delavce na varstvene ukrepe in naj jih zahtevajo prav pri vsakem rentgenološkem posegu. Obvarujte sebe in svoje potomce! Prihodnje generacije vam bodo hvaležne! Dr. MILA KOVAČ "A ~ r i k Moskovska «Pravda» je objavila g omje zelo zanimive fotografije in . črteže, ki kažejo napravo, v kateri prebivata psa v sovjetskem sateli tu »Kozmos 110», ki od 22. februar ja kroži okrog Zemlje. Posamezne številke z gornje slike pomenijo: 1. hermetično zaprta posoda iz aluminijeve zlitine. — 2. Posoda za hrano. — 3. Posoda iz lahkih zlitin s farmakološkimi substancami. — 4. Prozoren pokrov iz stekla. — 5. Naprava za registracijo fizioloških reakcij organizma. — 6. Posoda za čezmerno tekočino. — 7. Posoda za trde odpadke. — 8. Pnev matični sistem s kondenziranimi plim. — 9. Oddelek z ventilatorji, filtri in drugimi napravami za zaščito psa. — 10. Cev za dovajanje hrane. — 11. Druga cev za dovajanje vode. 12. Cev za dovajanje medicinskih in bioloških preparatov iz posode s farmakološkimi substancami. — 13. Klimatske napra ve. — 14. Ventilatorji, ki zajemajo zrak iz kapsule m ga odvajajo v posodo za zbiranje odpadkov. — 15. Filter za čiščenje zraka. — 16. V primeru okvare se začne ventilator avtomatično vrteti. — 17. Ce se kar koli pokvari v breztežnem stanju, se začne vrteti tudi ventilator. — 18.-19. Registratorji fizioloških reakcij na hrbtu psa. 7- Spodaj levo: zunanjost kabine s psom. — Spodaj desno: pes v specialni obleki, ki omogoča zbira nje znanstvemh podatkov in da Je žival pritrjena na steno kabine. PO SOBOTNI LETALSKI NESREČI NA JAPONSKEM Domnevajo, da so atmosferske motnje nad Fuji-Yamo vzrok zadnje nesreče V enem mesecu so se na Japonskem ponesrečila tri letala - Od 124 žrtev britanskega letala so jih doslej indentificirali samo 64 TOKIO, 7. — V japonskem parlamentu so danes obširno razpravljali o treh letalskih nesrečah, ki so se pripetile v Tokiu in njegova bližini v enem mesecu. Med razpravo je predsednik vlade Kato poudaril, da bi bilo treba v bodoče omejiti svobodo manevriranja pilotov pri pristanku na letališču in povečati avtoriteto osebja nadzornega stolpa. Vzroki zadnje letalske nesreče, ki se je pripetila v soboto nad ognjenikom Fuji-Yama in ki je zahtevala 124 žrtev, še niso pojasnjeni. Minister za promet, ki se neposredno ukvarja s preiskavo, noče ničesar govoriti o domnevah, češ da so močne atmosferske motnje povzročile zadnjo nesrečo. Nekateri izvedenci so izjavili, da so zelo redki primeri, da bi atmosferske motnje povzročile takšno nesrečo. Kljub temu pa naj bi po nekaterih vesteh neka predhodna preiskava ugotovila, da ni nobenega znaka, da bi na letalu med letenjem nastal požar ali eksplozija. Začetek uradne preiskave, ki bi se morala začeti danes je bil odložen zaradi velikega naliva in močnih vetrov, ki razsajalo na ATENTAT NA SEDEŽ DEMOKRATIČNEGA KLUBA V ZDA Močna eksplozija uničila «Du Bois Clul) > v San Franciscu Pristaši te organizacije se borijo za človeške pravice in za mir Obtožujejo pravosodno ministrstvo, da je nahujskalo skrajneže SAN FRANCISCO, 7. — Močna eksplozija je popolnoma uničila vsedržavni sedež «Du Bois Cluba». Eksplozija je poškodovala tudi bližnje stavbe in trgovine. Klub je imel svoj sedež v enem od rezidenoial-nih področij mesta. «Du Bois Club« je nova napredna demokratična organizacija, ki je nastala leta 1964 in ki se bori za človeške pravice in za mir. Klub šteje 3000 članov po večini študentov. Zanimivo je, da je pred tremi dnevi pravosodno ministrstvo zahtevalo od članov kluba, da se morajo registrirati kot «agenti tuje sile«, češ da Je ta organizacija privesek komunistične partije. Člani «Du Bois Cluba« iz New Yor-ka so danes na javnem zborovanju v nekem newyorškem hotelu zavrnili obtožbe, da so povezani s komunistično partijo in so obsodili pravosodno ministrstvo, da je s svojim sklepom povzročilo vrsto nasilnih dejanj proti članom kluba. Že v soboto zvečer je skupina belcev v črnskem predelu Brooklyna napadla skupino študentov, članov »Du Bois Cluba«. Današnjega zborovanja v New Yorku se je udeležil tudi znani profesor yalske univerze Stautghon Lynd, vidni član gibanja za mir. Izjavil je, da se je vpisal v «Du Bois Club« in Je pozval vse, ki se borijo za mir, naj se vpišejo v organizacije, ki jih napada pravosodno ministrstvo. Osrednje vodstvo «Du Bois Cluba« bodo sedaj premestili v Chicago, kar so sklenili še pred atentatom. Policija sporoča, da je eksplozijo baje povzročila večja količina dinamita, ki so jo neznanci položili v prostore kluba. Na srečo ni bilo človeških žrtev, ker so številni člana ta organizacije zapustili svoj sedež pol ure pred atentatom. področju, kjer je letalo strmoglavilo. V dveh budističnih svetiščih, kamor so prinesli ostanke 124 žrtev, se s težavo nadaljuje identifikacija trupel. Doslej so prepoznali samo 64 žrtev. Med žrtvami zadnjega ponesrečenega letala je treba omeniti tragičen primer kanadskega državlj&ha Vaskevitcha, ki bi se moral odpeljati s kanadskim letalom, ki se je pretekli petek ponesrečilo na mednarodnem letališču v Tokiu. V zadnjem trenutku je odložil svoj odhod in je takoj nato, ko je izvedel za nesrečo, telefoniral ženi v Toronto in ji sporočil, da na srečo ni odpotoval z usodnim :ta-lom. 24 ur pozneje pa je bila nie-gova žena telefonsko obveščena :z Tokia, da je mož postal žrtev letalske nesreče nad Fuji-Yamo. Japonsko ministrstvo za obrambo pa je sporočilo danes, da sta dva reaktivna lovca marca 1982 strmoglavila nad Fuji-Yamo v enakih atmosferskih pogojih, kot so bile v soboto. Letali sta leteli skupno z dvema drugima letaloma v višini 11.000 metrov. Ko sta se v bližini Fuii-Yame spustili na 6 000 metrov višine, sta zadeli v zelo močne atmosferske motnje. Motorja sta se pokvarila in pilota r-ta se rešila s padalom. Ostali dve letali sta imeli poškodovani krili, kljub temu pa sta uspeli pristati na letališču. Naprave na teh dveh letalih so na tistem področju zabeležile izredno močno privlačno silo. Glede sobotne letalske nesreče nad Fuji-Yamo, je britanski minister za letalstvo Mulley izjavil danes v spodnji zbornici, da je letalo «Boein 707» britanske družbe «Boac», ki je letelo iz Londona v Hong-Kong, kot sledi iz predhodne preiskave, strmoglavilo zaradi strukturalnih pomanjkljivosti. Glavno preiskavo bodo izvedle japonske oblasti s sodelovanjem predstavnika britanske letalske družbe. Minister je nadalje poudaril preiz-kušf i sposobnosti pilotov in vsega osebja britanske družbe m dejal, da ni mogoče povezovati sobotne letalske nesreče z drugimi nesrečami, ki so se pripetile nedavno na Japonskem. Proces, proti bratoma ki sta umorila sestro AGRIGENTO, 7. — V četrtek, 10. marca bo pred porotnim sodiščem v Agrigentu sodna razprava proti Antoniu in Salvatoreju Salvaggio, ki sta obtožena, da sta umorila svojo 20-letno sestro Giuseppino, ker da ni hotela povedati imena mladeniča, ki jo je zapeljal in navedel k prostituciji. Dogodek, o katerem bodo razpravljali, se je zgodil 31. junija 1963, ko so našli truplo Giu-seppine na produ kopališča San Leo- kraja Favara, kjer živita brata Salvaggio. Starejši brat Salvatore je, po obtožnici, ubil 20-letno sestro Giuseppino tako, da jo je po «hišnem posvetu« - utopil'. Na «hišnem posvetu« so sklenili, da ji bodo vse oprostili, če pove ime prvega moškega, s katerim je šla. Dekle pa ni hotelo izdati in- tedaj so jo obsodili na smrt. Karabinjerjem sta obtožena brata izjavila, da se je škandal že razširil po vasi in da so ju vsi zasmehovali. Zakon časti jim je zato nalagal, da sta storila, kar sta sttorila. Ker niso mogli kaznovati zapeljivca, je račun plačalo dekle. Ko so odkrili zločin, je dekletova mati prevzela nase vso krivdo, da bi preiskavo speljala s prave poti, toda karabinjerji so ugotovili, da sta kriva brata, m so ju prijavili sodišču. hnfiifG ^ tjlprlnlS&ce blihntbtvn * ;r F Sigi id Uaciset: Jenny Po daljšem ■premoru, imamo v rokah novo knjigo Pomurske založbe v Murski Soboti, ki je pravkar izdala slovenski prevod romana norveške pisateljice Sigrid Undsetove Jenny. Čeprav smo ta roman dobili v slovenščini prvikrat že pred dobrimi tridesetimi leti in torej ne gre za noviteto, pa je vendar od takrat minilo že toliko časa, da bo za večino današnjih bralcev roman praktično novost. Predvsem pa gre pri tem za odlično, čeprav mladostno delo slavne norveške pisateljice, Nobelove nagrajenke, o kateri smo nedolgo tega poročali, ko smo naše bralce seznanili z novo izdajo njenega največjega teksta, Kristina Lavransova hči. Jenny je sicer njeno mladostno delo, morda sploh prvi veliki tekst velike pisateljice. Ima pa vse odlike pristne umetnine in je zato prav, da smo ga ponovno dobili na naš knjižni trg. Gre pa tudi za nov, lepo zveneč prevod vsestranskega prevajalca Janka Modra, ki je roman prevedel iz norveškega originala. Delo pa je v slovenščini izšlo tudi v lepi opremi, ki jo je zasnovala Lidija Osterčeva, zlasti ščitni ovitek je nadvse prikupen, tako da gre za res lepo izdajo. V romanu Jenny, močno avtobiografsko pobarvanem pripovednem tekstu, pripoveduje pisateljica o mladi norveški slikarki, ki se je v začetku našega stoletja odpravila v Rim študirat umetnost, kakor so v Rim hodili številni slikarji in študentje z daljnega severa. V Rimu se je slikarka seznanila z mladim rojakom Helgejem Gramom. Med njima se je iz prijateljstva razvila vroča ljubezen. Toda ko se je Jenny vrnila domov na Norveško in se je za njo tja vrnil še Helge, je prišlo do nesoglasij, ki jim je botrovala tudi Helgejeva mati s svojim ljubosumjem. Na drugi strani pa se je tudi Helgejev oče začel zanimati za dekle svojega sina. In ko je potem med Helgejem in Jenny prišlo do razdora in je Helge odšel študirat naprej, je na sinovo mesto stopil oče. Toda Jen-ny se je razšla tudi z njim in ko ji je umrl tudi otrok, ki ga je dobila s Helgejevim očetom, se je znašla na robu obupa. Pobegnila je v Rim in se ponovno sešla s Helgejem, kontno pa je spoznala, da to ne vodi nikamor in sama končala svoje življenje. Roman o mladi slikarki ima dva, bistveno različna dela. V prvem delu, kjer pisateljica pripoveduje o življenju mladih norveških ljudi v Rimu, je njena pripoved lahkotna, svetla in skoraj vesela, tako da sploh ne spoznamo kasnejše opisovalke temnih strani čivljenja in težkih človeških usod. Toda ko se dejanje prenese na Norveško, se sproži cel plaz zapletov in usodnih dogodkov in romantična pripoved se sprevrže v dramatično tragič- ne pri Agrigentu, kakih 30 km od PO 20 LETIH ŠE IŠČEJO KRIVCE ZLOČINOV V RIŽARNI Nemške sodne oblasti aretirale esesovskega majorja Allersa Preiskovalni sodnik iz Zahodne Nemčije bo prišel v prihodnjih dneh v Trst za zbiranje dokaznega gradiva Tovornjak v prepad: 23 oseb mrtvih CALVINIA (Južna Afrika), 7. — V bližini mesta se je pripetila huda prometna nesreča pri kateri je zgubilo življenje 23 domačinov. Tovornjak, na katerem se je peljalo 25 oseb, je zavozil s ceste in se zvrnil v globok prepad. Pri nesreči sta ostala živa samo 15-letni aeček in neka deklica, ki sta bila odpeljana v bolnišnico, kjer so jima ugotovili hude poškodbe. Sneg na Etni CATANIA, 7. — Obilni sneg je ponovno prekril Etno vse do višine 1200 metrov, tako da daje Etna videz, kakršnega ima le v naj h lj-ši zimi. V trenutkih, ko je bilo nebo nekoliko jasno, so minulo noč z vzhodnih pobočij opazili dolg jezik ognja, to je lave, ki počasi prodira skozi sneg. Lava, ki izvira iz neke razpoke severozahodnega kraterja, vedno bolj prodira v dolino Del Leone in je prispela vse do 2800 metrov. imena esesovsklh komandantov in njihovih pomočnikov v Rižarni, in sicer na podlagi zapiskov v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Objava imen mn in i umi min im m mn minimiiiimiiiiiiiiMmiiimiiiiiimiinMi in iiiimiiiiimiiimiiiiimimnimnii mi MOČAN POTRES V TURČIJI 14 mrtvih in veliko število ranjenih Zaradi potresa se je zrušilo mnogo hiš, številni zemeljski usadi pa so zasuli teste ANKARA, 7, — Štirinajst mrtvih in neugotovljeno število ranjencev je prvi obračun potresa, ki Je davi zajel vzhodno Turčijo. Najbolj prizadeti področji sta provinci Er-zurum in Mus. Potres, do katerega je prišlo ob 3.15. uri, Je trajal deset sekund, njegov epicenter je bil v pokrajini Hims Zaradi potresa se je zrušilo več desetin hiš, veliko zameljskih usadov pa je zasulo ceste. Vse zveze s številnimi vasmi so prekinjene. Potresne sunke so zabeležili tudi na obalah Črnega morja. Iz Nemčije poročajo, da je Landesgericlitsratt (deželni sodnik) dr. DUx v Frankfurtu na Majni dal aretirati SS Sturmbannfiihrerja (majorja) Allersa, enega izmed zloglasnih komandantov Rižarne. V prihodnjih dneh bo prišel v Trst preiskovalni sodnik, da zbere dokazno gradivo proti Allersu in drugim krivcem zločinov v Rižarni. V poštev bodo prišla predvsem pričevanja preživelih in svojcev žrtev Rižarne ter dokumentarno gradivo. V naši jubilejni številki 16. maja lanskega leta smo razen seznamov žrtev Rižarne in osebnih izkaznic, ki so jih takoj po osvoboditvi našli v Rižarni, prvi objavili tudi i ' je vzbudila veliko pozornost ker imena teh esesovskih kriminalcev niso bila do tedaj znana Javnosti. Glavna komandanta Rižarne sta bila SS Obersturmfuhrer Oberhau-ser in Allers, ki je bil dodeljen višji komandi SS in policijskemu vodji operacijske cone za Jadransko obalo v Trstu. Stanoval Je v Ul. Giustl-nelli ln Je bil poleg Oberhauserja odločujoči komandant Rižarne. Drugi Nemci, ki so se v Rižarni Izkazali za posebno krute, so bili SS Oberscharftthrer Hachenhold, Met-, ster der Schutzpollzel Schnelder ter Pollzeimelster Otto Stady. Do sedaj nam ni še znano, če so, razen Allersa, Izsledili tudi druge esesov-ske zločince, ki so krivi groznih dejanj, mučenja ln trpinčenja žrtev Rižarne. Razen nemških esesovcev pa so bili v Rižarni tudi nekateri italijanski esesovcl, večinoma kot stražarji ali višji stražarji, drugi pa kot podoficirji, ali celo kot oficirji. Vest o aretaciji Allersa smo sprejeli z velikim zadovoljstvom ln upamo, da bodo sodne oblasti zbrale dovolj dokaznega gradiva, izsledile ln kaznovale vse krivce, žal, žrtve Rižarne ne morejo več govoriti, ker so Jih esesovskl zločinci pobili ln upepelili, zelo zgovorne pa so celice Rižarne z napisi žrtev ln obris krematorija, ki so ga esesovcl pred svojim porazom porušili. Preživelih žrtev Rižarne je malo, upati pa je, da se bodo vsi prizadeti zglasili in 500-tonska ladja se je potopila v Otranski ožini GALIPOLI, 7. — 500-tonska trgovska ladja se Je v noči med soboto in nedeljo potopila v Otrantski ožini. Poveljnik in osem mož posadke so se rešili z rešilnim čolnom na vesla in po osmih urah prispeli na obalo pri Lecce. Vzroki nesreče še niso znani. Ladja, «Pertusola II«, je plula Iz Trsta, kjer je naložila 700 ton cln-kove rude, in je bila namenjena v Crotone pri Catanzaru. pričali o zločinih, ki so Jih esesovcl ln njihovi pomagači zakrivili Rižarni. Tragični «zračni krst» treh bratov NIORT, 7. - 19, 16 in 11-letni mladeniči Patrick, Joelle in Didier Daumin so skupno s pilotom izgubili življenje, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker je pri pristajanju pilota oslepilo sonce in je zato svojim majhnim letalom zadel ob električni vod visoke napetost). Trije mladeniči, sinovi nekega zdravnika iz SalntrVarenta, so včeraj prosili pilota Manoukiana, ki ima za seboj že več tisoč ur letenja, da bi jih z letalom popeljal nad očetovo vilo. Polet, ki Je bil za starega pilota vsakdanja stvar, za mladeniče pa prvi polet, se je tragično zaključil. Medtem ko je letalo zelo nizko . letelo, da bi pristalo, Je zadelo ob žice električnega voda ln se raztrešelo. nost, v opisovanje severnjaške mračne demoničnosti, ki je tako značilna za Sigrid Undsetovo. 1 tisto demoničnost, ki jo pogojujeta na eni strani velika strastna ljubezen, na drugi strani pa neka tragična neizbežnost usode. In tako se prav v tem drugem delu pisateljica pokaže taka, kot io poznamo iz njenih drugih velikih del, s katerimi je zaslovela po vsem svetu. V romanu Jenny načenja pisateljica vrsto problemov, ki najbolj prizadevajo žensko. Predvsem je to problem ljubezni, ki tako motno vpliva na žensko dušo, da ji prinese ali srečo ali pa smrt. Pojmovanje odnosbv med moškim in žensko pa je bilo e času nastanka tega romana drugačno kot danes, vendar pa °r' Trpela Je za hujšo obliko art^0, zisa in bila tudi močno živčna V srečna ženska ni zapustila *» boj nobenega sporočila. j* st® NA GRADIŠČANSKEM 3000 HRVAŠKIH ŠOLARJEV NA PRVEM MESTU JE OKRAJ GORNJA PULJA Ostali okraji ne kažejo istega zadovoljivega stanja Osnovni vzrok je v nezadostni zavesti staršev, ki ne vzgajajo otrok v materinem jeziku Posnemamo iz «Hrvatskih novin», glasila gradiščanskih Hrvatov, naslednji zanimiv članek o stanju hrvaške šole na Gradiščanskem. Za nas zanimiv tudi z vidika primerjave med njihovim in našim stanjem, pri čemer so očitne nekatere podobnosti, posebno kar zadeva vprašanje števila šoloobvez-®lh otrok, ki niti pri njih, kot tudi de pri nas, ni najbolj razveseljivo. Spet imamo pred sabo gradiščansko šolsko statistiko. V njej Je na podlagi uradnih podatkov Obeleženo vse znanja vredno o šolstvu na Gradiščanskem. Kot vsako leto, objavljamo tudi t° pot številke, ki se tičejo naših šolskih otrok, namreč otrok s hr-vaškim materinim jezikom. Znano je, da morajo starši pri vpisu Svojega otroka v šolo podati izjavo o njegovem materinem jeziku, ker pač morajo učitelji vedeti, kaj hi kako. Zakaj samo po sebi se fazume, da se od nemško govo-fečih otrok zahteva boljše znanje lega jezika, kot od hrvaških. V tekočem šolskem letu 1965-66 Je v gradiščanskih osnovnih šolah Vpisanih skupno 2345 otrok s hrvaškim materinim jezikom. In to v devetih javnih osnovnih šolah o-kraja železno 739 (375 dečkov in 364 deklic), v treh javnih osnovnih šolah okraja Novi Grad 400 ( 203 dečki in 197 deklic), v treh okraja Matrštof 139 (67 dečkov in 72 deklic), v takisto treh okraja Niuzalj 163 ( 92 dečkov in 71 deklic), v trinajstih javnih osnovnih šolah okraja Gornja Pulja 664 (333 dečkov ki 331 deklic) in v devetih okraja Porta 240 (133 dečkov in 107 deklic). V glavnih šolah je vpisanih vsega 583 otrok hrvaškega materinega Jezika. In to v okraju Željezno 392 (143 dečkov in 149 deklic), v okraju Novi Grad 50 (21 dečkov ki 29 deklic), v okraju Matrštof '4 (4 dečki in 10 deklic), v okraju Piuzalj 62 (28 dečkov in 34 deklic), v okraju Gornja Pulja 115 (55 dečkov in 60 deklic) in v glavni šoli Okraja Borta 50 (19 dečkov in 31 deklic). V javnih posebnih šolah (Son-derschulen) je samo v okraju Železno 24 otrok s hrvaškim mate-nkiim jezikom (10 dečkov in 14 deklic). Kar se tiče privatnih osnovnih šol, je v željeznu vpisana ena deklica, vtem ko jih je v privatni kiaterinim jezikom. Gotovo so med našimi čitatelji šdkšni, ki jih pa ne zadovoljujejo Samo suhe številke, marveč bi tudi koteli biti obveščeni, kakšno je Razmerje med številom naših otrok ki številom, ki ga sestavljajo otrobi z drugim materinim jezikom. Povedano v odstotkih, je v teko- Nova transsibirska proga MOSKVA, 7. — Agencija Tass •Poroča, da bo Sovjetska zveza začela graditi novo železniško Progo skozi Sibirijo in sicer v dolžini 7000 kilometrov. Nova ^roga bo vezala evropski del Sovjetske zveze s Pacifikom. Gre •a velik načrt, ki bo zahteval od Š5 do 20 let dela. Po pisanju agencije bodo graditelji morali postaviti železniško progo po sibirski tajgi, po močvirnatih terenih, ki so dostopni le pozimi ko je vse ledeno. Nadalje bodo morali posta-viti mostove preko nekaterih zelo velikih azijskih rek. Največji mo„t bodo postavili čez reko Ob in njegove pritoke. Ta most bo dolg nad tri kilometre in pol. I glavni šoli v Željeznu 49, a v ena-I ki šoli v Gornji Pulji 9 deklic. V šolskem letu 1965-66 obiskuje torej obvezne šole (osnovne in glavne) skupno 3001 (1477 dečkov in 1524 deklic) otrok s hrvaškim čem šolskem letu na Gradiščanskem 89,6 odstotka otrok z nemškim materinim jezikom, 8,4 s hrvaškim, 1,6 z madžarskim in 0,4 odstotka s kakim drugim materinim jezikom. Zgoraj navedene številke nas navajajo na razmišljanje o marsičem. Najprej nam prihaja pred oči dejstvo, da je v treh hrvaških naseljih novograjskega okraja, t.j. v Pinkovcu, Novi gori in Stinjaki, nič manj kot 400 hrvaških šolskih otrok. Iz nekaterih drugih statističnih podatkov pa je razvidno, da se ta naša naselja nimajo bati, da bi izumrla, ker je v njih, hvala bogu, število porodov ne samo zadovoljivo, marveč celo nadvse razveseljivo. Glede stanja v glavnih šolah obstaja upanje, da se bo to izboljšalo, brž ko se bo na južnem Gradiščanskem povečalo število glavnih šol. Popolnoma drugačno je stanje v okraju Matrštof. Tu imamo naše občine Rasporak, Pajngrt in na pol nemško Otavo. Znana je miselnost, posebno nekaterih naših staršev v teh vaseh, spričo katere je opazna pri le-teh zelo grda razvada, da se s svojimi otroki že od mladih nog razgovarjajo samo v državnem jeziku in tako pride do tega, da otroci hrvaških staršev ne poznajo niti svojega materinega jezika. Postavlja se vprašanje, ali na tak način svojim otrokom kaj koristijo (ko je znano, kakšen »nemški« jezik se v premnogih naših vaških hišah govori). In tako se sploh ne gre čuditi, da se pravkar omenjeno nerazumljivo zadržanje končno izraža v majhnem številu otrok s hrvaškim materinim jezikom. Podobno je opaziti v okraju Niuzalj. Tu imamo Pandrof, Novo selo in Bijelo selo. V dokaj majhnem številu šolskih otrok v 13 hrvaških vaseh gornjepuljanskega okraja pa se zrcali tudi naša narodna tragika. Gomjepuljanski okraj je do pred nedavnim predstavljal naše narodno' jedro, oziroma naše narodno žarišče. Te vasi so predstavljale temelj- naše narodne zgradbe. Danes se v njih ponavlja tragika ponižne Slavonije. Ugašajo stara hrvaška ognjišča, vse manj hrvaških otrok se rodi, tisti pa, ki so, uhajajo v svet. In danes so ta haša nekoč tako cvetoča naselja od leta de leta manjša. Res je, da člo-veg ne sme takoj vse prečmo gledati, vendar ostaja žalostno dejstvo, da je v naših hrvaških vaseh puljanskega okraja čedalje manj otrok. Bortanski okraj pa se v pogledu vprašanja otrok še do neke mere drži Tu so naše najmanjše občine. Kje se skriva vzrok, oziroma, kaj je razlog, da je skupno število šoloobveznih otrok s hrvaškim materinim jezikom na Gradiščanskem od leta do leta vse manjše? Na to vprašanje ni iahko dati odgovora. Po uradnih statističnih podatkih je v šolskem letu 1959-60 bilo na Gradiščanskem 87,2 odstotka šolskih otrok z nemškim materinim jezikom, 10,0 s hrvaškim, 2,1 z madžarskim in 0,7 z drugim materinim jezikom. Skupno število šolskih otrok s hrvaškim materinim jezikom pa, v primerjavi s številom nemških otrok, od tedaj stalno pada. In to najprej na 9,5, nato na 9,2, na 9,0, zatem na 8,9 in letos na 8,4 odstotka. Pa ni samo število hrvaških o-trok, ki je padlo, tudi madžarski manjšini na Gradiščanskem ne gre bolje. V nedeljo popoldne je bila v dvorani na stadionu Prvi maj svečanost ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena Leta 1980 bo 6 Švedov delalo za 5 dela nezmožnih oseb Nekateri vzroki «staranja» švedske nacije Napovedi strokovnjakov: Čez 15 let bo okrog 3,5 milijona neproduktivnih ljudi Starostna struktura kmečkega prebivalstva Švedski sociologi, ekonomisti in drugi strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo na velike spremembe v strukturi prebivalstva, l>i bodo okrog 1. 1960 privedle, oziroma bodo imele za posledico naglo «staranje» te dežele. Izračunali so, da bo okrog 1990. leta zaradi omenjenih sprememb, šest za delo sposobnih Švedov moralo skrbeti, se pravi delati za pet svojih rojakov nad petinšestdesetim ;n po petnajstim letom starosti. Švedska je, po razpoložljivih statističnih podatkih, na pragu kri. ze prebivalstva, krize, ki se bo po eni strani izražala v velikem številu starih, a na drugi v povečanem številu mladih ljudi, ki pa še niso sposobni za delo in u-stvarjanje. Kar zadeva morebitne posledi- *iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimiiiininiiiiuimiiiniiui,iuui|iiiiiiunu,|iniiHmimiiiiiiiiiiini*Miniušli*iiiiiiiini«ni«niiiniuiiiiinnii«uuiinnuiimnMiii,||,,|,i|i,M,,|,u,|,,,,,,,i|,|,,,i|,n'.. IZPOVED AMERIŠKEGA PODČASTNIKA, KI SE JE VRNIL IZ JUŽNEGA VIETNAMA Nismo v Vietnamu, da bi ljudstvu ohranili svobodo Tam svobode ni» Urjenje v Zahodni Nemčiji - V Vietnam ga je gnalo sovraštvo do komunizma - Ko je prišel tja, je spregledal Kakor piše ameriški višji narednik Duncon, ameriški vojaki v Vietnamu iz ujetega vietkonškega borca najprej «izcedijo» informacije, seveda z ustreznim mučenjem, ki so se zanj izvežbali v Zahodni Nemčiji, nato pa ga izročijo sajgonski vojski, ker bi ameriške matere «ne odobravale«, da bi ga sami ubili... WASHINGTON, marca. — Višji narednik Donald Duncan je bil 18 mesecev v Južnem Vietnamu. Boril se je v «posebnih enotah« in se vrnil domov ves okinčan z odlikovanji in to zelo visokimi. Toda prva stvar mu je bila, da poda ostavko in da se zahvali za zelo perspektivno službo v vojaški karieri. Predlagali so ga celo za čin kapetana... Donald Duncan je o vsem dobro razmislil — posebno o vojnah in o ameriški intervenciji v Južnem Vietnamu, o svojih izkušnjah in antikomunizmu, o službi v »posebnih enotah« ter o vežbanju v Zahodni Nemčiji. Sredi februarja je v znanem listu »Rampant« višji narednik objavil svojo vietnamsko Izpoved, v kateri med drugim pravi tudi naslednje: «Vse je bila laž. Mi nismo v Južnem Vietnamu, da bi mu ohranili svobodo. Tam svobode ni. Kdor je proti vladi, ga obsodijo na zapor ali na smrt... Mi nismo v Vietnam prinesli Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Vankovic in njegovi «Yanks»; 12.00 Iz slovenske folklore; 1230 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «1 Musiči del Frluli«; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Tenorist S. Rosolen; 18.50 Ansambel Cosima di Ceglla; 19.00 Plošče *a vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slov. dramatike; 22.00 Plešite z nami; 22.50 Nova glasba. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 A. Boccar-di: «11 peccato di Loreta«. Koper 7.15 Jutranja giasba; 11.00 Otro-Skl kotiček; 11.20 Orkestri; 11.40 Ansambel «Skrjanček»; 12.00 In 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ženski kvartet; 14 00 Za mlade poslu-*alce; 14 15 Poje N Kneževlč; 15 00 Iz Verdijevih oper; 15 45 Domače viže; 16.20 Srečanje s pesnikom-slikarjem; 16.35 Mali umotvori ve-Hkih mojstrov, 17.00 Pevci; 17.45 Glasba In fantazija; 1800 Prenos Rl,; 19 00 šport; 19.30 Prenos RL; 2215 pianist E Reywood. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Schubert in Dvofak; 9.45 Popevke; 10.05 TOREK, 8. MARCA 1966 Donizetti in Puccini; 10.30 Sola; 11.15 Pianist V. Horovvitz; 11.45 Godala; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.45 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 A. Nediani: «Poletje»; 21.45 Grška lahka glasba. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.14 Vrtiljak pesmi; 15.35 Tenorist Giannl Poggi; 16.00 Raosodija; 16.35 Zanimive plošče; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Pisan spored; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Spored iz New Yorka; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Angleška kultura; 18.45 Scarlatti; 18 55 Knjižne novosti; 1930 Koncert; 20.40 Na sporedu Bleker; 21.20 Bartokove skladbe; 21.40 Italijansko založništvo; 22 75 Petrassi In Stravvinskl; 22.45 Vasilij Kandio«ky Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Ra dljska šola: Ciciban — Ciclfuj; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Iz Go- tovčeve opere «Ero z onega sveta«; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Flavtist S. Gazzelloni; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Dobri znanci in trio Avsenik; 13.30 Priporočajo vom...; 14.05 Radijska šola: V džunglah Nove Gvineje; 14.35 M. Vodopivec: Dva majcena šopka; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz studia 14; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor »France Prešeren’; 20.20 Radijska igra — A. Mularczyk: Striček Albert; 21.20 Pesem godal; 21.30 Plesni orkestri; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Popevke. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19,00 Dnevnik; 19.65 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «Arzen in stare čipke«; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21 00 Dnevnik; 21.15 športni tednik; 22 00 Rubrika «Andiamocl piano« Jug. televizija 16.40 Poročila; 16.45 Film za otroke; 17.00 Hokej - CSSR-ZDA; 19.10 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20 30 Hokej 66 - Kanada-Vzh Nemčija; 22.40 Poročila. demokracije, pač pa antikomunizem...« Senator z Aljaske Grunding je na neki seji senata zahteval, da se vietnamske beležke višjega narednika Duncana v celoti vnesejo v kongresni dnevnik. »Gre za pomembna opažanja« — je reke. senator. Donald Duncan je stopil v a-meriške posebne enote kot izkušen vojak in človek tridesetih let. Tja ga je nagnalo njegovo-vo sovraštvo do komunizma in želja, da se proti njemu bori. V Zahodni Nemčiji je opravil ustrezno pripravo. Učili so ga, kako se iz ujetnika izcedijo informacije s sodobnimi metodami mučenja, vendar s perfidmm o-pozorilom «ujetnike ne ubijajte vi, pač pa to prepustite domačinom«. Ko pa je bilo postavljeno neposredno vprašanje, ali naj tudi posebne sile uporabljajo pripravljene metode mučenja, je bil dan naslednji odgovor: »Tega vam ne moremo reči. Tega bi ne odobrile ameriške matere.« Nato je višji narednik Duncan, po navodilih generala Jar-boroa v Kaliforniji novačil nove pripadnike posebnih enot. Pot ga je kmalu nato pripeljala v Južni Vietnam in prav tu se začenja njegovo spametovanje. Najprej je videl korupcijo saj-gonskega režima, nemoralnost njegovih častnikov, bedo prebivalstva, diskriminacijo, ki celo tam vlada do črnskih vojakov v ameriški vojski. Za črnce so mnogi bari v ameriških vojaških oporiščih enostavno zaprti in se ni zgodilo le, enkrat, da so črnske novince enostavno ponoči zmetali na ulico. Višji narednik Donald Duncan je dobil nalogo, da vadi posebno enoto, ki so jo nato poslali v Laos. Tedaj mu je postalo jasno, da »infiltracija« v Južnem Vietnamu ni neznana zadeva... Pozneje je vodil neko predhodnico globoko v ozadje enot Viet-konga, toda zaradi napake je di! izpostavljen napadom lastnega letalstva. «To so bila naša letala. Vedela so, kje smo. Kako se počutijo šele ženske in otroci, ko slišijo ta nečloveški ropot, ki je namenjen njim in njihovim odprtim naseljem. Kako nas morajo sovražiti...« Lekcije so si nato sledile druga za drugo. «Prva stvar, ki sem se je naučil, je bila ta, da se nobeno gverilsko gibanje ne more ohraniti, če ga ne podpirn ljudstvo« — piše Duncan. Enote Vi**-ltonga so se zelo naglo razvijale na področju, kjer je operiral Duncan, tako naglo, da »takšno naraščanje ni le nemogoče brez podpore prebivalstva, pač Pa hkrati zahteva tudi njegovo o-gromno zaupanje« — pravi dobesedno Duncan. Duncana so tako Američani kot tudi predstavniki sajgonskega režima učili, da je prebivalstvo proti Vietkongu. Pogosto so mu pravili, da pomaga gverilcem iz enostavnega strahu. Toda ameriški narednik je prišel do drugačnega zaključka, Z lastnimi očmi je videl, kako se Vietkong krepi. «Na razmeroma majhnem področju operirajo bataljoni Viet-konga in to pred nosom vladnih čet, prebivalstvo pa ne odkriva njihovih premikov, pa čeprav se poročila morejo z lahkoto dostavljati. Z druge strani pa Vietkong ve vse o premikih vladnih čet.« «Prišel sem do spoznanja — pravi Duncan — da komunisti ali majhna večina prebivalstva podpira Vietkong in da ni za sajgonski režim. Potrebno je bilo tudi sprejeti dejstvo, da je geslo »mi smo v Vietnamu za to, da bi podprli težnje in upe vietnamskega ljudstva«, enostavna laž. Ce pa je to laž, koliko je še drugih laži...« Dobrega vojaka Duncana so presenetila borbenost, hrabrost in disciplina vietkonških enot. ((Videl sem pripadnike Vietkon-ga, kako preko golega polja ob velikih izgubah jurišajo na strojnice. Tega ne bi mogli storiti ((nedisciplinirani banditi...« In dalje: «Vojak Vietkonga veruje v svojo stvar. On veruje, da se bori za nacionalno neodvisnost, veruje svojim voditeljem... Njegovi častniki živijo v istih kolibah z njim in delijo z njim isto hrano« itd. Donald Duncan je občutil, da prebivalstvo ne veruje niti besedam «vse, kar storimo, delamo za vaše dobro«, ker so te besede imele »znani kolonialistični prizvok.« Še več. «Cim več sajgon-ske čete krožijo skozi naselja, tem več pristašev pridobiva Vietkong... Vietkonški vojaki iahko mirno spijo v naseljih, ki jih vladne enote ropajo, kadar vanje pridejo... Pripadniki Vietkonga pomagajo kmetom pri žetvi, sajgonski vojaki pa jih požigajo. Za njimi ostajajo le sledovi nasilja in ropanje ter pogorišča...« In na koncu zaključek: »Prebivalstvo ve, da so se pripadniki Vietkonga borili proti Francozom za nacionalno neodvisnost ter da so Američani pomagali Franco- zom. Sedaj Pa ameriški antikomunisti bombardirajo in ubijajo otroke. Ameriški antikomunisti podpirajo diktatorje v Sajgonu, drugega za drugim.« Deset let v vojski in 18' mesecev v Južnem Vietnamu so višjemu naredniku Donaldu Dun-canu koristili, da se je vendarle nečesa naučil. In to, kot sam pravi, bo prav tako koristilo drugim, da zvedo za resnico, ali vsaj del resnice. DAVOR CULIC Močna češka filmska proizvodnja ce, imajo predvidevanja strokovnjakov dvojen pomen. Navajajo, namreč, na sklep, da se bo davčni pritisk povečal mnogo hitreje kot v obdobju med 1960 in 1965, pa bo zaradi tega švedski državljan, če bo hotel ohraniti in celo povečati svojo življenjsko raven, moral delati še več — iz enostavnega razloga, ker se ho v naslednjih letih znatno povečalo tudi število oseb, ki od države, na račun velikih socialnih reform (pokojnine, socialno in zdravniško zavarovanje, o-troške doklade, in šolanje), vsako leto prejemajo znatna materialna sredstva. Letos so ta znašala okrog 2 milijardi dolarjev. Obstaja mnenje, na pr., da bo okrog 1. 1980 pokojnine in otroške doklade prejemalo okrog 800 tisoč oseb več, kot jih prejema danes, vtem pa da se bo obenem število davkoplačevalcev povečalo samo za kakih 150 tisoč. Okrog 1. 1980 bo Švedska imela blizu 2 milijona otrok pod 15. letom starosti ter okrog 1,4 milijona ljudi nad 65 let starosti. Zanje bo moralo skrbeti 4,2 milijona državljanov med 15. in 65. letom staro sti, se pravi osebe, katerih starost sodi v tako imenovana produktivna leta. Največje število, okrog milijon mladincev in mladink od 16. db 24. leta starosti, bo na šolanju in bo tako tudi v dokajšnji meri sodelovalo prj porabi tega, kar bo proizvedla druga polovica švedskega prebivalstva. Razumljivo je, da takšne biološke perspektive igrajo zelo veliko vlogo v vseh gospodarskih prognozah — oziroma, da bomo po vsem aktualni: nadvse so po- membne v debatah o perspektivnih virih delovne sile za potrebe švedskega gospodarstva. Zakaj ■kot je že bilo poudarjeno, kriza prebivalstva je pravzaprav tesno povezana s krizo delovnih rok, a Švedska, razumljivo, se zavzema, da bi to krizo na kar najlažji način premagala. V teh svojih stremljenjih je usmerjena v prvi vrsti na domače rezerve, ki so, po mnenju mnogih, relativno znatne. Drugo je vprašanje, ali so te rezerve realne ali fiktivne. Poleg drugega na tak zaključek navajajo mnenja mnogih strokovnjakov, ki ne prikrivajo svojega pesimizma pri ocenjevanju raznih optimističnih prognoz. V večini teh prognoz se, na primer, zatrjuje, da bo zaradi procesa racionalizacije v naslednjih petih letih okrog 85 tisoč poljedelcev zapustilo svoje vasi ter se 1 zaposlilo v industriji, s čimer bodo povsem zadovoljili potrebe, ki jih bo ta kazala v tem času. Druga stran pa zatrjuje, da so delovne rezerve na vasi samo fikcija, če upoštevamo, da je švedski kmet danes povprečno star 53 let, vtem ko se bo to povprečje 1. 1970 dvignilo na 60, leta 1980 Pa na okrog 67 let. Rezerve se skrivajo v mestih, in sicer med njihovim ženskim prebivalstvom. Vendar pa vsi dosedanji napori, da bi se te dejanske rezerve mobilizirale, niso prinesli posebnega uspeha. Po uradnih podatkih je 1. 1960 v švedskih naseljih živelo okrog 300 tisoč poročenih žensk z otroki nad 16. letom starosti, ki pa so, kljub temu, da so se nahajale v najproduktivnejši življenjski dobi, »vzgojo odraslih otrok« predpostavile zaposlitvi v podjetjih in ustanovah. Predstavniki neke velike švedske tovarne so nekemu dopisniku izjavili, da so pred časom dobesedno od hiše do hiše obiskali ves neki okoliš, da bi čim več žena pregovorili za delo v tovarni, a uspeha malone ni bilo. Ce bi jim pa uspelo uresničiti načrte, po katerih bi se na švedskem vsako leto zaposlilo okrog 30 tisoč poročenih žensk, potem bi to ustvarilo tudi povečano potrebo po novi delovni sili v servisnih službah, ustanovah za varstvo in vzgojo otrok, bolnišnicah, torej v dejavnostih, ki ne ustvarjajo nobene nove vrednosti. Spričo tega ni nič čudnega, če ima v teh razmišljanjih določeno mesto tudi tuja delovna sila. Vsi se strinjajo, da ta ne more in ne sme v polnosti zamenjati naporov za izkoriščanje domačih • virov. Obstajajo tudi nesoglasja glede tega, do katere stopnje je primerno angažiranje tujcev. Delodajalci pa so vsekakor pristaši določene liberalnejše imigraeij-ske politike od one, ki jo je vlada začela izvajati od začetka letošnjega leta. • * » BERLIN, 7. — Zupan berlinskega predmestja Charlottenburg je sporočil, da bo v kratkem prišlo do pobratimstva med njegovim mestom ter izraelskim mestom Or Yehuda blizu Tel Aviva. Judovsko mesto šteje okoli 30 tisoč prebivalcev. Sklep o tem pobratinstvu je bil sklenjen včeraj, pobudo za pobratimstvo pa je dal župan mesta Or Yehuda. HBI PRIMORSKI DNEVNIK 8. MARCA 1966 PRAGA, 7. — Praški kinematografski študiji delajo s polno paro. Med filmi, ki jih sedaj dela-] jo, je notri film Vojteha Jasnega z naslonom «Pipe». Film dela Jasni s sodelovanjem avstrijskega filmskega podjetja ((Konstantin« in obstaja iz treh zgodb, katerih prva )e zgodba Hoffmeisterja, drugi dve pa sta samega Vajtehn Jasnega. Posamezne kadre so snemali na Češkem, pa tudi v Španiji, Veliki Britaniji in Austriji. Režiser Vaclav Vorliček dokončuje komedijo «Kdo hoče umoriti Jessija?« Za ta film je scenarij napisal Vorliček ob sodelovanju Macoureka. V delu je tudi kriminalka ((Zločinec zakriva obrazu, ki ga režira Peter Schulhojf. Film «Vrniteu izgubljenega sina« pa bo drugi film Fvaldn Schorma. Scenarij sta pripravila Schorm in S. Machonin. Češki režiser Karel Kachina je zaključil film «Kočija za Dunaj» Scenarij za film je napisal Jan Prohaska izrecno za filmsko u- ■ metnico Ivo Janzurovo, ki igra glavno vlogo. Zgodba filma je dogodek iz zadnjih dni vojne in j obravnava problem pravice do maščevanja. Tudi Jan Nemec, avtor filma «Diamanti noči«, je dokončal zunanje snemanje svojega drugega filma ((Praznik in gostje», za katerega je scenarij napisala Krunbanova. Karel Zeman pa pripravlja scenarij za film sDve leti j počitnic» po istoimenskem romanu Julesa Verneja. Film bo v barvah. itiiiiitiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiumiitiiiiiiiitiitiiiiiimimitiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiHiiiiiiu OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spodbudne okoliščine za sicer inteligentne, toda malo praktične osebe. Odpovejte se nekemu zadoščenju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Premagajte svojo omahljivo naravo, pa vam bo uspeh zagotovljen. Draga oseba vam bo povzročila dokajšnje skrbi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sprejeti boste morali neko odločitev v zvezi z resnim finančnim vprašanjem. Prejeli boste veselo novico. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspešen dan kar zadeva osebne pobude. Potrebna je večja strogost z najmlajšimi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Natančno izpolnite navodila, ki vam jih je bil dal neki predstojnik. Ne posegajte v spor med prijatelji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cilj, ki ga že več časa skušate doseči, se vam čedalje bolj približuje. Srečno doživetje v naravi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V trenutnih okoliščinah Je najvažnejše, da ne popustite v svoji vztrajnosti. Odložite neko potovanje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes bodo prišli na svoj račun umetniki in obrtniki. Udeležili se boste zanimivega diskusijskega večera. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pokazali boste nenavadne sposobnosti pri reševanju zapletenega vprašanja. Omogočite si nekaj počitka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Presenečeni boste nad uspešnostjo nekega finančnega podviga. Ne povzročajte nepotrebnega vznemirjenja v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nikakor ne sprejmite ponudbe, ki vam jo skušajo vsiliti. Deležni boste ostre kritike. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje sodelavce si izberite med najbolj zanesljivimi osebami. Prišlo bo do ostrega spora med prijatelji. NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO L ODDAJO «STUDIO UNO« OD 12. MARCA 1966 Ime m priimek Naslov. I. II. III. IV. V VI VII. Odreži in nalepi m p sjv- Ip im) pf>rin» ooštno dopisnico ter naslovi na RAI casella KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo -STUDIO UNO« bo nagradna igra, ki bo obstajala iz 6 ugank in enega izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak in sicer ali 1 ali 2 ali X S to igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če Dudo hoteli pr> gr' sodelovati idp-.siati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan lz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število listkov Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak, ki ga bodo zadeli in pravilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alta romeo giulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancia tulvia 2 C) in 10 nagrad, Ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150 000 lir za nakup knjig ter v moto-skuterju Uambreta J 50 ali vespa 50) Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, Jajca, oljčno olje nacionalne proizvodnje) Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni Izrezani in na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 —■ Torino, najkasneje do 12 ure dneva oddaje, na katero se nanašajo Odpošiljatev dopisnice že nkrati tudi pomeni popolno poznavanje In brezpogojni sprejem pravilnika tgre objavljenega v 7 številki Radiocorriere Bralce v Jugoslaviji obveščamo, da morejo tudi oni sodelovati pri nagradnem tekmovanju »Studio uno« in da tudi za njih veljajo gornja pravila. V našem dnevniku bomo stavni listek objavljali vsako NEDELJO, TOREK, SREDO tn ČETRTEK. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 9.1. ob 19. url 12.8 stopinje, vlaga 36 odst., zračni tlak 1018,6 narašča, veter 12 km vzhodnih severovzhodnik, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje skoraj mirao. temperatura morja 9 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, *. marca Janez Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.00. Dolžina dneva 11.29. Luna vzide ob 19.56 in zatone ob 7.32 Jutri, SREDA, 9. marca Frančiška Začetek veljave sporazuma med Italijo in Jugoslavijo OD DANES PREKO MEJE BREZ POTNIH VIZUMOV Vizume za delo, ki ostanejo še v veljavi, bosta obe državi izdajali brezplačno - Izjava PSDI Z današnjim dnem stopa v veljavo sporazum med Italijo in Jugoslavijo o odpravi vizumov, ki je bil podpisan 21. februarja t.l. Sporazum je bil sklenjen na podlagi dogovorov med Morovim obiskom v Jugoslaviji in je v skladu z voljo Italije in Jugoslavije, da pride med obema sosednima državama do globljih odnosov. Sporazum določa med drugam odpravo vizumov na podlagi recipročnosti za bivanje, ki ni daljše od 90 dni in katerega vzrok ni delo. Vizume za delo pa bosta obe državi izdajali brezplačno in v najkrajšem času. Na generalnem konzulatu SFRJ bo danes dopoldne tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki konzulata dali nekatera pojasnila v zvezi s sporazumom in njegovim izvajanjem. Odprava vizumov za potovanja iz ene države v drugo, bo brez dvoma pripomogla k nadaljnji poglobitvi medsebojnih odnosov, predvsem pa k povečanju medsebojnega turističnega prometa, ki je že doslej bil zelo velik, saj je prav italijansko-jugo-slovanska meja veljala že doslej za primer odprte meje. Tržaška federacija PSDI je ob začetku veljave sporazuma o odpravi vizumov na potne liste objavila Izjavo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad odpravo vizumov, kar bo še bolj sprostilo prehode med obema državama, ter obenem ugotavlja. kako je politika zadnjih let z videmskim sporazumom in s sporazumi o blagovni izmenjavi dala tudi na področju dežele pozitivne rezultate. Obenem izraža PSDI željo, da bi odpravi vizumov mogel v kratkem času slediti med Italijo in Jugoslavijo tudi sporazum, po katerem bo prehod meje med obema državama mogoč z navadno osebno izkaznico. PSDI tudi meni, da bodo s sporazumom, ki začenja veljati danes, odpadle zaostritve carinske kontrole in da bodo ukinjene omejitve, ki so v nasprotju z videmskim sporazumom in obstoječimi zakoni. Medtem so začele veljati tudi nove odločbe o maloobmejnem prometu, ki so bile sklenjene na zadnjem sestanku mešane komisije v Trstu. Lastniki osebnih prepustnic smejo imeti s seboj valuto do 10.000 dinarjev. Prepustnice so veljavne za tri leta, prehod II. kategorije pri Sv. Jerneju (pri Miljah) pa bo v kratkem povzdignjen v prehod I. kategorije tako. da bo mogoče skozenj tudi s potnimi listi in ne samo s prepustnicami. venskih šol ter otroški vrtec. si ogledal tudi Delegacija tržaške KPI na obisku v Kopru Na povabilo skrbnika dr. Tavelle Odv. Kolenc na ogledu dveh slovenskih šol Včeraj je bila v Kopru delegacija tržaške federacije KPI pod vodstvom Claudia Tonela, člana sekretar-jata federacije. Obisk spada v okvir programa medsebojnega sodelovanja, ki je bil nedavno dogovorjen med občinskimi komiteji ZK v Kopru, Izoli, Piranu in Sežani in tržaško federacijo KPI. Italijanski gostje so obiskali radiopostajo v Kopru, italijansko gimnazijo, z zastopniki občinskega komiteja pa so se razgovarjali o delu in življenju italijanske nacionalne manjšine. Dr. Caidassi na zasedanje medzborničnega odbora za prevoze po kopnem Tiskovna konferenca konzorcija razlaščencev Na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja je bila včeraj tiskovna konferenca, ki jo je priredil odbor Konzorcija za zaščito razlaščencev. Razen nekaterih predstavnikov krajevnega slovenskega tiska, so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih gospodarskih ustanov in strank. Predsednik dr. Škerlj je najprej dejal, da je dolinska zadeva v glavnem zaključena, nato pa se je zahvalil vsem tistim, ki so konzorciju v njegovi akciji pomagali, zlasti deželnemu svetovalcu PSI Ar-naldu Pittoniju in deželnemu svetovalcu KPI dr. Karlu šiškoviču. Nato je pripomnil, da je ustanovitev konzorcija sovpadala z razlastitvami za naftovod, toda konzorcij bo še naprej deloval v obrambo interesov razlaščencev na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Opisal je delovanje konzorcija, sestanke do vaseh in pogajanja z družbo SIOT. Omenil je tudi pojav razvijanja enotnosti in poudaril, da je bil konzorcij zvest zagovornik enotnega nastopa v obrambo koristi prizadetih, toda zgodile so se stvari, ki so to onemogočile. Nato je dr. Škerlj prečital in obrazložil vsebino pogodbe, ki jo je konzorcij sklenil z družbo SIOT glede zemljišč pri Dolini, tako za zemljišča iz 2. kot iz 1. seznama. Cena, ki je bila dosežena, je znatno višja od cene, ki so jo ponujali ob objavi seznamov. Glede služnosti ni bil še sklenjen sporazum in so še v teku pogajanja, j Tajnik konzorcija Lucijan Volk je poudaril, da vodstvo konzorcija meni, da je uspeh dober in da ni bilo moč doseči kaj več. Sledilo je kratko poročilo blagajnika: 207.000 lir dohodkov iz članarine, 87 tisoč lir stroškov. Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi se bo udeležil zasedanja medzborničnega odbora za prevoze po kopnem, ki bo pojutrišnjem v Rimu. Dr. Caidassi, ki predseduje omenjenemu odboru, bo na zasedanju poročal o delu prometne komisije pri Evropski gospodarski skupnosti. Tržaški strokovnjak bo v Rimu navezal stike tudi s pristojnimi uradi in poslovnimi krogi, da bi za tržaško pristanišče dosegel večji promet z bananami in načel vprašanje napovedane gradnje plinovoda s severnega Jadrana v srednjo Evropo. Za izdelovanje ladijskih strojev Nova pogodba CRDA z dansko družbo Vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je pred kratkim sklenilo z znano dansko firmo «Burmei-ster & Wain» novo pogodbo, po kateri bodo v obratih CRDA lahko izdelovali nov tip ladijskega motorja po danski licenci. S firmo «B. & W.» so CRDA sklenile*podobni pogodbi že leta 1927 in 1928. V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Otroški mojstri-pevci is Ljubljane so nas s svojini petjem navdušili DANES, 8. marca ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, dr. Boris Kuhar, ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani o €.Slovenski vasi včeraj in danes» Zanimivo predavanje iz našega socialnega življenja je o-premljeno z barvnimi diapozitivi in barvnim filmom. Gledališča PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi na svojem sedežu danes, 8. marca tj. ob 20.30 družabni večer s proslavo 8. MARCA DNEVA ŽENA Pevovodkinja Majda Hauptmanova je lahko na svoj zbor ponosna - Želimo, da bi nas mladi pevci še kdaj obiskali V nedeljo popoldne smo imeli v Kulturnem domu koncert, ki bo vsem številnim prisotnim, ostal v neizbrisnem spominu. Iz Ljubljane je prišel k nam mladinski pevski zbor osnovne šole predela Trnovo. Za tistega, ki zasleduje kulturno življenje v matični domovini, ta zbor prav gotovo ne more biti nepoznan, saj je lani na tekmovanju mladinskih pevskih zborov Slovenije v Celju, dosegel prvo mesto. Toda čeprav je to dejstvo pomembno, samo po sebi ven- nedeljskem koncertu pa mora nuj- > vo «Pozni mesec*, Fiojevo «U na- no vsak pomislek, vsak dvom povsem odpasti, kajti kvaliteta tega mladinskega zbora je takšna, da presega vsako možno predstavo o tem, kaj lahko mladinski, pravzaprav otroški, zbor doseže, če ja v rokah sposobnega pevovodje in sposobnega pedagoga. Zdi se nam potrebno poudariti prav to, kajti nedvomno ima za uspehe teh mladih pevcev iz Ljubljane prvenstveno zaslugo pevovodkinja Majda Hauptmanova. Ce je namreč darle še ne more dovolj nazorno 1 vodenje katerega koli pevskega poudariti zborove kvalitete, ker zbora težka in naporna naloga, nam pač ni znana splošna raven mladinskih zborov v Sloveniji. Po nniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU VSEDRŽAVNE 2LURNE STAVKE Danes enotna stavka gradbincev z zborovanjem na Trgu Garibaldi potem je vodenje mladinskega zbora še toliko težje, saj ima zborovodja pred seboj končno osnov- Delavci zahtevajo zvišanje prejemkov za 12 odst. in izboljšanje prejemkov v pri-meril brezposelnosti . Uspeli stavki v podjetjih za popravilo ladij in «Maehne» V soboto si je član jugoslovanske delegacije v jugoslovansko-italijanskem mešanem odboru za izvajanje londonskega sporazuma odv. Črtomir Kolenc na povabilo tržaškega šolskega skrbnika prof. Tavelle skupno s pedogoškim svetnikom za slovenske šole v Trstu prof. Miheličem ter pedagoškim svetnikom za italijanske šole v Kopru prof. Salsanom ogledal novo šolsko poslopje za slovenske srednje šole na Lonjerski cesti ter šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, kjer imajo svoje prostore slovensko učiteljišče, slovenska enotna srednja šola, slovenska osnovna šola in slovenski otroški vrtec. Potem ko si je odv. Kolenc o-gledal šolske prostore, se je sestal tudi z ravnatelji omenjenih slo- Davi se je začela vsedržavna 24-urna stavka gradblnsklh delavcev na pobudo vseh treh sindikalnih organizacij: CGIL, UIL in CISL. Današnje stavke se udeležujejo tudi gradbinci našega področja. Ob 10. uri se bodo stavkajoči delavci zbrali na Trgu Garibaldi, kjer jim bodo sindikalni voditelji podrobno pojasnili smisel in težnje stavkovnega gibanja. Zbranim bo med drugimi spregovoril sindikalist Messere. Zelo verjetno je, da se bo po zborovanju na Trgu Garibaldi razvila povorka stavkajočih delavcev, ki bo šla mimo najvažnejših ustanov, kot sta Združenje tržaških industrijcev in tržaška prefektura. Sedanja stavka gradbincev predstavlja korak naprej v primerjavi s podobno stavko, ki Je bila pred časom. Danes gre namreč za stavkovno gibanje, ki ga podpirajo delavci, ki so včlanjeni v vse sindikalne organizacije ter so zato njegove perspektive brez dvoma ugodnejše, kot je bilo takrat, ko je stav- ko sprožila samo sindikalna organizacija FILLEA—CGIL. O zahtevah gradbincev smo že večkrat pisali. Predvsem delavci zahtevajo, da se jim prejemki zvišajo za 12 odst. Nadalje zahtevajo določeno zboljšanje prejemkov v primeru brezposelnosti (od sedanjih nekaj čez 300 lir na 1.000 lir na dan). V poštev pridejo tudi razne zahteve glede zaščite na delu, ki se je posebno v zadnjih časih izkazala kot zelo pomanjkljiva. Ob koncu je treba še omeniti temeljno vprašanje bodočega razvoja gradbinske dejavnosti. V zadnjih časih je konjunktura, kot je znano, popustila, in gradbinskl Investitorji niso več pripravljeni, da vlože tako velika sredstva v gradbeno dejavnost, kot se je dogajalo v preteklosti. Spričo nastalega položaja bi bilo potrebno, da javne oblasti poživijo to pomembno gospodarsko dejavnost s znatnimi finančnimi sredstvi. Sindikalne organizacije sporočajo medtem, da je včerajšnja stavka vseh uslužbencev podjetij, ki se u-kvarjajo s popravili ladij na območju C. Marzia, žela popolen uspeh. Osemurne stavke se je udeležilo skoraj 400 delavcev. Včeraj so stavkali tudi vsi delavci podjetja «Machne» proti enostranskemu sklepu ravnateljstva podjetja, da se odpusti 9 delavcev in med njimi enega, ki je član notranje komisije. Ravnateljstvo podjetja trdi uradno, da so bili odpusti neizogibni zaradi pomanjkanja dela, toda upravičeno se sumi, da so razlogi odpustitev drugačne narave. Spričo tega so sindikalni voditelji priredili zborovanje prizadetih delavcev, ki so sklenili, da celotni delovni kolektiv takoj začne stavkati. PO GESLOM BORBE ZA SOCIALNO PRAVIČNOST IN SVETOVNI MIR Proslava mednarodnega dneva žena v nedeljo na stadionu «Prvi maj» Govoroma v italijanščini in slovenščini je sledil kulturni program - Resolucija komisiji osemnajstih za razorožitev v Ženevi Na stadionu »Prvi maj» je bila V nedeljo popoldne proslava 8. mar. ca, mednarodnega praznika žena. Proslavo, kateri je prisostvovalo lepo število slovenskih in italijanskih žena iz mesta in okolice, je priredila Zveza italijanskih žena. Prisotne žene sta najprej v italijanščini in nato v slovenščini pozdravili in jim čestitali ob prazniku mladinki Claretta Zini in Breda Pahor, ki sta v svojih govorih poudarili nalogo mladega rodu, da nadaljuje borbo za žensko emancipacijo. K temu sta še dodali, da mladi ženski rod pričakuje pomoč od starejšega za nadaljevanje naporov in borbe za rešitev še nerešenih ženskih vprašanj. Daljša priložnostna govora ob prazniku žena sta imeli v slovenščini Neda Lah in v italijanščini Anita Pasquali iz Benetk. Govornici sta predvsem poudarili proble. me emancipacije, napredka žena in boljših socialnih pogojev ter obsodili imperialistično politiko napadalnosti, ki resno ogroža svetovni mir. Uradnemu delu je sledil pester kulturni program. Nastope raznih izvajalcev sta napovedovali Breda Pahor in Claretta Zini. Članica Slovenskega gledališča Leli Nakrstova je najprej recitirala Gorkega »Pesem o materi«, nato je nastopil baritonist Darij Zlobec, ki je za pel dva solospeva ob klavirski spremljavi prof. Erminija Ambro zeta. Skupina članov gledališča »Kronika« je recitirala in zapela nekaj pesmi, potem pa je članica Slovenskega gledališča Leli Nakrstova prebrala odlomek iz Voran-čevega dela «Samorastniki». Spored je obsegal še nastop mladih članov prosvetnega društva «Lo-njer-Katinara«, ki so predvajali prireditev, ki je vsestransko uspela, je zaključil nastop moškega zbora društva »Vesna« iz Križa, ki je pod vodstvom dirigenta Frančka Žerjala zelo lepo zapel nekaj narodnih in borbenih pesmi. Na nedeljski proslavi je odbor Zveze italijanskih žena izglasoval in poslal Komisiji osemnajstih za razorožitev v Ženevi resolucijo za svetovno razorožitev ter za vzpostavitev miru in sožitja med narodi. Tudi v Prebenegu je bila v soboto zvečer proslava mednarodnega praznika žena. Na tej proslavi je domačim ženam spregovorila o pomenu in važnosti tega praz. nika Nadja Pahor. Uradnemu delu sporeda je sledila prisrčna družabna zabava. * « • Danes, 8. t.m. ob 20. uri bo v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 družinski praznik KPI Govorila bosta federalni tajnik Paolo Šema in članica federalne nadzorne komisije Pina Colja. Sledil bo ples. Vstop prost. Podoben družinski praznik bo danes tudi na sekcijskem sedežu KPI pri Sv. Jakobu v Ul. S. Zenone 10 z začetkom ob 20 url z vstopom z vabilom, ln na sekcijskem sedežu na Elizejskih poljanah v Ul. V. Carli 8 za članice in prijateljice KPI. Začetek ob 20. uri. Kolo valjarnice zlomilo delavcu prste Žrtev hude nesreče na delu postal včeraj zjutraj 28-letni delavec Adriano Rehar iz Ul. sv. Frančiška 53, ki je uslužben v tovarni pristanišču. sijski pas na vrtečem se kolesu va-ljamice. Ko je opravljal to delo, mu je pas potegnil desnico na vrteče se kolo, ki je nesrečnemu delavcu odsekalo zadnji členek kazalca ter mu polomilo druge prste. Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. rovodja pred seboj nošolske otroke od sedmega do največ štirinajstega leta, pevce z otroškimi glasovi pred mutacijo m seveda toliko prešernega živosre-brnega živžava, ki ga je treba imeti v oblasti z ostro, a vendarle mehko disciplino obenem. Očitno je, da je Majda Hauptmanova znala vse te okoliščine odlično vskladiti pri svojem delu s tem zborom, in da je obenem znala izvrstno uveljaviti vse svoje bogato poznavanje vokalnih in izraznih možnosti otroških glasov. In rezultat njenega dela jg takšen, da je lahko nanj upravičeno ponosna, saj bi verjetno malokje, tudi po deželah Z visoko razvito pevsko kulturo, mogli najti podoben zbor, ki bi mogel biti njenemu enakovreden, ne morda toliko po glasovih-, -kot predvsem po dovršeni tehniki in interpretaciji, ki meji v nekaterih izvedbah že na pravo virtuoznost. Kajti kot nas pri tem zboru preseneča vse, nas še zlasti preseneča izredna interpretativna sposobnost, s katero podaja tudi take skladbe, ki delajo preglavice celo dobro vpetim in dobro zasedenim moškim ali mešanim zborom In zanimivo je tudi, da nas pri izvedbi nekaterih zahtevnih in štiriglasno podajanih skladbah otroškost glasov ni prav nič motila, saj je bil dosežen glasovni učinek enak, če ne še popolnejši kot pri marsikaterem odraslem zboru. Basso na zborovanju tržaške PSIliP Na zborovanju tržaške federacije,PSIUP je včeraj govoril poslanec Lelio Basso, predsednik centralnega komiteja stranke. V svojem govoru je Basso razčlenil sedanji politični položaj V državi za katerega je po njegovem mnenju značilna obnovitev starega ravnotežja sredinskih sil, katerim nudi svojo podporo PSI. Govornik je zahteval, naj Italj-ja zapusti atlantski blok, kar j predpogoj za ustvaritev nove večine, ki bo morala nastati ob pr: liki prihodnjih političnih volitvai Na področju notranje politike je Basso zastopal potrebo nove enot nosti levičarskih sil, 'ki naj na podlagi borb za obnovitev vsedržavnih delovnih pogodb porodi a ternativo sedanji politiki konservativne večine. Pri tem pa je treba odpraviti dvoumnosti, ki zadevajo »enotnost* -katoliškega gibanja in združitev PSI in PSDI. Napravi v Italsider za razkladanje rude Dva nerodna padca Žrtev nerodnega padca je postala predvčerajšnjim popoldne 62-let-na gospodinja Maria Ravalico por. Petronio iz Ul. Mascagni 12. Ko je stopala navzdol po stopnicah stavbe v kateri stanuje, je spodrsnila in padla ter si pri tem verjetno zlomila desno stegnenico. Včeraj ob 14.30 so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti tri mesece. Samo pet minut kasneje so na isti oddelek In z isto prognozo sprejeli tudi 88-letno upokojenko Ermenegildo Tosolini vd Fermo z Reške ceste 44. Ponesrečenko, ki si je verjetno zlomila levo stegnenico, so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Povedala je, da je nerodno padla v kuhinji svojega stanovanja. r---------, AF A v industrijskem . dva prizorčka v domačem narečju Rehar je okrog 6.30 v nekem od-Marije Mijotove. Lepo in prisrčna delku tovarne premeščal transmi- Smrtne posledice padca Predvčerajšnjim je na ortoped, skem oddelku bolnišnice podlegla poškodbam 84-letna upokojenka Milena De Struppi iz Drev. XX. septembra 60. Nesrečnico so na bolniški oddelek sprejeli 18. januarja s pridržano prognozo zaradi verjetnega zloma desne stegnenice. Tedaj je De Struppijeva povedala, da se je ponesrečila v spalnici, kjer je nerodno spodrsnila in padla. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico, V škedenjski železarni Italsider so včeraj pognali dve novi napravi za avtomatično lzkrcevanje rudnin v razsutem stanju. Napravi, katerih zmogljivost znaša po 25 ton, so izdelale Združene jadranske ladjedelnice v svojem obratu «Officine Pon-ti e gru», načrt zanju pa Je pripravila neka nizozemska firma. 70-članski zbor, ki se je predstavil v čednih belih bluzicah in temnih krilcih in dolgih hlačah, je najprej zapel Kozinovo pesem 'Na. še geslo*, nato pa v prvem delu po vrsti Simonitijevo 'Čriček na vrtu*, Kogojevo »Zoončki*, Ukmarjevo «Moja mamica*, Arniče- šeg Marina*, Lajovčevo »Veseli koledniki*, Gotovčevo 'Jadovanlca za teletom*, Ostrčevo 'Stupara-ma* in Djordjevičevo »Veče vrana*. Težko je reči katera je bolj ugajala, a vendar mislim, da je zbor pokazal največ v Kogojev i 'Zvončki*, v Gotovčevi «Jadovan-ki za teletom* in v Djordjevičevi «Veče vrana*. Nehote se nam vsiljuje primerjava e izvedbami, ki smo jih že kdaj slišali, pa moramo priznati, da smo marsikatero fineso tokrat bolj cenili. V drugem delu' je zbor zapel Pirnikovo «Lastovki v slovo*, A-damičevo «Zabavljivka*, Tomčevo • Zagorski zvonovi*, Jenko-Tomče-vo »Lipa*, Adamičevo koroško narodno «Nmav čez izaro*, Pahorjevo «Pa se sliš* in za konec še dve partizanski Apih-Vrabčevo »Bile-čanko* in Kuhar-Gobčevo »Jutri gremo v napad*. Brez pretiravanja, še nam zveni v ušesih mehko in tenkočutno zvonjenje zagorskih zvonov in zvonov iz Pahorjeve nam tako domače 'Pa se sliš*, da seveda niti ne govorimo o obeh partizanskih, ki ju je zbor podal s kar neverjetno glasovno zanosnostjo in interpretacijsko popolnostjo. Prikupno je bUo tudi napovedovanje vsake pesmi, posebno pa še prizorček, ko je mala pevka iz zbora podarila pevovodkinji šopek cvetlic kot izraz tistih prisrčnih odnosov, ki očitno vladajo med malimi pevci in pevovodkinjo, brez katerih bi taka kvaliteta zbora verjetno tudi ne bila mogoča. Prav je imel predstavnik Glasbene Matice, ki nam je ta koncert posredovala, prof. Julij Pavletič, ko je v svojem kratkem nagovoru ob zaključku koncerta izrazil poleg zahvale tudi željo, da bi nas mali ljubljanski pevci še kdaj obiskali, saj so nam dvakrat dragi in mili, kot pravi mojstri-pevci in kot otroci z vso njihovo mladostno prikupnostjo in z vsemi tistimi nadami, ki jih gojimo ob naši mladini, ko mislimo na bodočnost naše narodne kulture in na našo slovensko pesem še posebno. Naj se k tej izraženi želji pridružimo tudi v imenu navdušenega občinstva z vsem srcem in Z željo, da bi pevovodkinja Majda Hauptmanova žela s svojim Zborom £e mnogo uspehov j. k. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Odbor VERDI Nadaljuj* se pni blagajni gledališča prodaja vstopnic za prvo predstavo Straussove opere «Arabella». ki bo v soboto, 12. trn. ob 20.30 » red A v parterju in ložah ter za C na galerijah in balkonih. Opero, ki je bila v Trstu uprizorjena samo enkrat leta 1937, bo dirigiral Mein-hard von Zalli-nger, izvedena pa bo v nemškem izvirniku. Nastopili bodo nemški pevci: Melitta Mussely, Ray-mond Wolansky, Hanna Ludwig itd. Slovensko gledališče V KULTURNEM DOMU Trstu jutri, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. url (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Nazionale 14.30 Disneyev film 5 tiskarjev «Mary Poppins« Technico-lor. Julie Andrevvs. Dick Van Dr Kc Arcobaleno 16.00 «Dariing» Dirk Boga rde, Lavvrence Harwey. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «Africa addio« Film Jacopetttja in Presperija. Techni-no mladini nod Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija m scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael: A. Milič, Simeon: J. Lukeš, Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova. Krstna predstava color. Prepovedano mladini pod letom. Fenice 16.00 «Judt-th» Technicolor. b°-phia Loren, Peter Finch. Eden 16.00 «Dieci picco-li Indiani* Hugh 0’Brian, Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Boeing-Boeing» " Technicolor. Jerry Lewis, Tony Curtis. AlaOarda 16.00 »Madamigella De Mau-pin» Technicolor. Catherine Spaa». Robert Hossein. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »I proibiti >" mori di Tokyo» Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16,30 «Adios Gringo«. Cristallo 15.30 «Signore e signori* Virna Lisi, Franco Fabrizi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16 30 «Atollo K» Stanlio i« Olio. Capitol 16.00 «L’affare Blendfold« — Technicolor. Claudia Cardinal*' Rock Hudson. Impero 16.30 »Ipcress«. Vittorio Veneto 16.00 «Una vergine per il principe« Technicolor. Vittorio Gassman, Virna Lisi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «1 due pretoriani« " Technicolor. Franco Franchi, C‘c' cio Ingrassia, Liana Orfei, Raimon-do Vianello, Gino Bramieri. Zadnji dan. Astra 15.30 «11 grande paese«. Astoria — Počitek. Ideale 16.00 «La valle delFeco lenarite« Technicolor Kirk Morris. Abbazia 16.00 «La doppia vita di Silvia West» Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Gostovanje književnikov italijanske manjšine iz Istre in z Reke v Trstu Na povabilo tržaške univerze bo jutri gostovala v Trstu skupina italijanskih književnikov iz Reke in Istre — pripadnikov italijanske manjšine. V Trst bodo dopotovali Licifero Martini z Reke. Anita For-lani iz Vodnjana ter Giordano Pa-liaga in Antonio Pellizzer iz Rovinja. Razen svojih del bodo brali tudi prozo in pesmi Giacoma Seot-tija, Erosa Sequija, Eligija Zaninija, Marija Cocchiettija in Umberta Matteonija. Lani so jugoslovanski književniki italijanske narodnosti gostovali tudi v Gorici. lUimiiiMHiiiiliHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHimMiiiiiniiHiiitjiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiuiiiiitMiuiiiiiMii VČERAJ POPOLDNE PRI SV. ANTONU N. IN NA PROSEKU Velika množica je pospremila župnika Križmana na zadnji poti Včeraj popoldne smo pokopali zavednega slovenskega duhovnika Josipa Križmana, enega tistih tz stare generacije, ki svojega ljudstva niso zapustili nikdar, tudi v najtežjih časih narodnoosvobodilne borbe. Pokojnika so že v dopoldanskih urah pripeljali iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Antona Novega, kjer je bila ob 15.30 žalna svečanost z mašo. Ze prej se je od priljubljenega slovenskega duhovnika poslovilo veliko vernikov, na pogrebno svečanost pa je prišlo poleg množice vernikov tudi več duhovnikov, med katerimi je bil tudi tržaški nadškof Santin. Med mašo zadušnico je o pokojniku spregovoril župnik sv. Antona Novega. Zal pa so prisotni verniki, po večini slovenski, zaman čakali, da bi o pokojnem slovenskem duhovniku spregovoril kdo tudi v slovenščini. Po tej žalni svečanosti, so po kojnika odpeljali na Prosek, kamor si je pokojni Josip Križman PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 10. marca t.l. ob 20.30 na svojem sedežu predavanje s predvajanjem skioptičnih slik »V DEŽELI POLNOČNEGA SONCA* Predaval bo prof. Franc HABE Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva Prosimo točnost! Istega dne popoldne ob 16.30 bo predavanje »SLOVENSKI KRAS* za šolske otroke, s predvajanjem skioptičnih slik MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK BORŠT priredi 9. t. m. ob 20.30 v srenjski dvorani predavanje Maria Magajne O POTOVANJU PO TUNIZIJI IN ALŽIRIJI Predavanje spremljajo številni barvni diapozitivi. Včeraj-danes želel k zadnjemu počitku, med svoje farane, med katerimi je ti-vel polnih 30 let. Velika množica domačinov in tudi ljudi iz okolice je pričakala pokojnika pri stari cerkvici med Kontovelom in Prosekom, kjer mu je domači cerkveni pevski zbor zapel žalostim ko «Jaz sem vstajenje in življenje* Nato se je razvil žalni sprevod, ki so ga začeli domači šolarji, ki so nosili šopke rdečih nageljnov, tudi večjega s slovenskimi trakovi, ki so ga sami šolarji podarili v spomin na svojega btu-šega župnika. Bilo je zelo veliko vencev, med katerimi tudi venci Pevskega zbora p.d. Prosek-Kontovel, cerkvenega zbora s Proseka, proseških žena, vseh vaščanov, faranov iz Ga-brovice in uenec njegovega bivšega cerkvenega zbora. Vence, ki so jih nosili domači možje in mladeniči, je spremljalo kakih dvajset domačih žena v slovenskih narodnih nošah, proseška godba pa je žalni sprevod spremljala z igranjem žalostink. Poleg množice domačih pogrebcev sc je žalne svečanosti udeležila skoraj vsa slovenska duhovščina s Tržaškega, med drugimi tudi openski dekan Silvam, ki je opravil tudi cerkveni obred. Sprevod se je ustavil v proseški cer- kvi, kjer se je po cerkvenem ob poslovil od pokojnika dr. redu Vidmar, na pokopališču pa je o pokojniku spregovoril pevovodja proseškega cerkvenega zbora Milko Cibic. Nato se je od pokojnega Križmana poslovil še domačin Josip Milič, danes dekan v Povirju, domači zbor pa je zapel nekaj žalostink. Kako je bil pokojni župnik Josip Križman priljubljen, se je oi-delo tudi iz tega, da je bilo posebno med starejšimi pogrebci, ki so ga dobro poznali, marsikatero oko rosno Dragemu pokojniku naj bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil in ji toliko tudi dal. Njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. In 7. marca 1966 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 59-letna Giulia Maii-goi, 72-letna Amalia Benedettich vd Ialinl, 65-letnl Umberto Bozzato, 57-letna Olga Ghetz por. Domenella, 90-letna Giuseppina Mucha vd. Molka, 68- letni Lorenzo Giannotta, 50-lHnl Guerrlno Danieli, 78-letna Maria Lj-kez por. Gergolet, 38-letnl Lionello Zimolo, 70-letni Giovanni Macovez, 69- letna Domenica Fraglacomo vd. Pi-tacco. 63-leti»l Fortunato Giorgi. to-letni E mesto Velišček, 77-letnl lio-dolfo Saina, 71-letni Mario Livon, 60-letni Massimiliano Zugna, 84-letna Gl-setla Bisiacchl, 83-letna Milena Struppi vd. de Struppi, 45-letnl Luclano Stockel. DNEVNA služba lekarn (od 13. do 1*. ure) Biasoletto,, Ul. Roma 36, Centauro, Ul. Rossettl 33, A11 a Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanPAnna, Erta di S Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3* do 1.3«) Davanzo, Ul. Berninl 4. Godina. Al. 1’IGEA, Ul. Ginnastlca 6. Al Lloyd, Ul. Orologio 6. Ul. Diaz 2, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). LADJE V PRISTANIŠČU C. dl Slracusa, Messapla, Borea, Africa, A. Lauro, L. Lauro, U. Vivaldi, Esquilino, Piave. Tldeo, Sala-ria, Salpa II, Bernlna, CelMna, Ar-bia, Spuma (It.); Bitola, Srakane. Kvarner Šibenik, Orjula, Zlarin (Ju-gosl,); Malka (Izr.); B. Kassabov, Christo Smlrnenskl (Bol.); Georglos. Blllie, S. Marij II, (Gr.); Bharatku-mar (Ind.); Meena (ZAR); Ferax, Daidalos (Pa.»; Z. Szozencinska (Pol-ska); Marietta (U,), Predaval bo prof. Franc HABE Vljudno vabljeni! Odbor Ob priliki mednarodnih skokov _ proslave 30-Ietnlce skakalnice v P19' ntci priredi SPDT 27. marca izlet Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa ’ vključno do 1«. marca t.l' Na Jožefovo, v soboto 19. tm. P*1’ redi mladina PD »I. Cankar« enodnevni izlet k Bohinjskemu jezer®' ter na željo, smučarski izlet na 'J0' gel. Izleta se bodo udeležili tudi i19" ni orkestra «Mods». Vpisovanje vsa« dan od 18.30 do 20. ure v društveni« prostorih, Ul. Montecchi 6 vkljub0 do 13. tm. Mali oglasi 47-LETNI SLOVENEC, kanadski *£ žavljan, po poklicu avtomehanik, *' nančno dobro stoječ, želi spozna 30- do 42-letno dekle ali vdovo » zemlji*** svojo hišo ali s koščkom _________ v okolici Trsta ali Gorice, ker 0l * rad preselil. Naslov dobite na uPr9" vi lista v Ulici S Francesco 20. Ob prvi obletnici smrti Davida Pescatorija — ki je tragično izgubil življenj. na delu na Sardiniji, se ga s tr«J no ljubeznijo spominjajo: žena *" rica, sin Roberto, oče, sestra, rodniki in vsi, ki so ga pozna imeli radi. ili i" Naznanjamo žalostno vest, da Je za vedno zapustil predragi o® ’ vzorni mož, brat, stari oče in str* Franc Mervič Pogreb bo danes ob 16. uri iz *!(. še žalosti (Villaggio del pese«1 re 45). . otri»P Žalujoči žena Kristina, Milka, Bruno, Pinica, Loj*fa, Pepi, Dorica in Marija •*" drugo sorodstvo Devin, Vižovlje, Trst, Buenos A' res, 8. marca 1966. Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš dragi FRANC MERVIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 8. t. m. ob 16. ur* iz hiše žalosti na štivansko pokopališče. Žalujoči svakinja Marija ter svak8 Rudo in Alojz iz Buenos Airesa Devin, Vižovlje, Buenos Aires, 8. marca 1966. ^TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Danes pred poroto začetek procesa proti G. Pietrobonu zaradi bratomora Proces bo precej dolg, saj bo moralo sodišče zaslišati kar 54 prič - Zanesljivih dokazov o Giovannijevi krivdi ni OB VELIKI UDELEŽBI OBČINSTVA IZ NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA SPD J^nes ob 10. uri se bo začel pred 'zaskim porotnim sodiščem pro-2? Proti Giovanniju Pietrobonu iz t Molino a vento 70, ki je obto-da je umoril svojega brata ■useppa, ki je stanoval v istem ^JpPju, toda v ločeni sobi. upravnava proti Giovanniju Kesonu bo brez dvoma ena izmed |®Banimivejših v tem pomladan-SJP1. zasedaniu porotnega sodišča pa bi bila tudi zadnja, če S ™. porotniki sklenili, da bo travniški izvedenec pregledal zlobnega Giuseppa Mesgheza ter da 'zadevni proces odloži na 24. t.m.) *T°ces proti Giovanniju sloni iz-, na indicijah, se pravi, da ^kovalne oblasti, bodisi policij-3 kakor tudi sodnijske, ne razlagajo z neizpodbitnimi dokazi o otozenčevi krivdi. V teh pogojih 'seveda odprta pot vsem mogo-3 ugibanjem in seveda tudi do-nepričakovani razsodbi. ^imer Giovannija Pietrobona je »slavnem znan. Gre za brata žrtve, jv^sppa, ki je telesno pohabljen. “S noga mu je krajša od druge J mora nositi ortopedski čevelj, ijkm temu je njegova hoja zna-toliko značilna, da so pre-*°valni organi ugotovili njegovo motnost v rajonu Sv. Jakoba ob .‘»ceni uri tiste usodne noči, ko F nekdo (on, ali kak drug mori-E zasadil nož v prsi njegovemu |atu Giuseppu, v njegovi sobi in njegovim kuhinjskim nožem, policijski zdravnik je menil, da ;smrt nastopila v prvih urah 20. 'Oembra 1963. Ali je bil tedaj Gio-Jni v poslopju št 70 v Ul. Moji10 v Vento? Nekatere priče trdi-|l’ “a je prišel Giovanni Pietrobon polnoči k Sv. Jakobu, druge J'pa so kmalu nato slišale v so-’ Giovannija hud prepir, piovanni Pietrobon pa pravi, da s ne spominja ničesar, kar se je pnlo tisto usodno noč. Ves dan j^es večer je popival ter je bil jfolnoma pijan. Ne spominja se, S Je delal in kje je hodil. Truplo parjenega brata Giuseppa je na-;* šele naslednje opoldne neka so->valka. nočeš proti Giovanniju Pietrobo-w.°o zelo zapleten, saj je število j05 zelo visoko: 54. Zato je verjet-»’ da bo trajal ves ta teden in 3°če še dlje Obtoženca zago-|,‘a odv. R. Ghezzi, ki baje trdi, .. razpolaga s precej senzacionalni odkritji. Orel stanovala v Ul. Cologna 18. Gecova je prišla k maši ob 7.30 in se napotila v spovednico. Ko je prišla iz spovednice, je napravila nekaj korakov in se mrtva zgrudila. Nekateri verniki in kaplan De-grassi so nesrečnici priskočili na pomoč in neki duhovnik je odhitel v zakristijo, od koder je poklical rešilni avto RK. Prihiteli so bolničarji in zdravnik dr De Carlo, toda za Gecovo ni bilo nobene pomoči več. Njeno truplo so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sorodnikom Avtomobilska nesreča zaradi sunka burje Zdi se, da je bil močan sunek burje kriv hude prometne nesreče, ki se je pripetila predvčerajšnjim popoldne na cesti, ki od Domja pelje v Boljunec. Ob 14. uri je 61-letni pomorščak Rodolfo Lazer iz Ul. Pirandello 49 v smeri proti Bo-ljuncu vozil fiat 850 TS 79126, v katerem se je peljal tudi 61-letni kurjač Massimiliano Rustica iz Naselja Sv. Sergija 1. Ko je Lazer privozil v neposredno bližino tovarne asfalta «Cunini», je zapihala burja in sunek je zajel avtomobil. Lazer je izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je začel drveti s ceste, zapeljal na desno in zavozil v jarek, kjer se je prevrnil na desno stranico. Iz razbitin avtomobila so potem povlekli oba ranjena potnika in ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Lazer ja in Rustico so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral prvi zdraviti mesec dni zaradi hudih udarcev po glavi, ran po obrazu, udarcev po. desnem stegnu in verjetnega zloma stegnenice. Rustica se je tudi pobil po glavi in ranil po obrazu, pobil se je tudi po levi rami in nogi. Zdraviti se bo moral 20 dni. Agenti cestne policije so na kraju nesreče opravili potrebne formalnosti in poskrbeli za odstranitev avta, ki je bil popolnoma razbit. liiiuiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTUDIJSKI DAN S POROČILI SPECIALISTOV v Žalostno prvenstvo naše dežele glede posledic aiivanja alkohola Alkoholizem je v naši deželi razvit med osebami v starosti od 30 do 50 let - Vedno bolj se širi med ženskami Žensko je v cerkvi Zadela srčna kap j^Uetno žensko je predvčerajš-J3 zjutraj v cerkvi sv. Antona k°J®ga zadela srčna kap, da se je L.®tez krika zgrudila na tla in vzklila. Nesrečnica je 74-letna rfojenka Paola Gec vd. Černe, V Trstu je bila te dni ustanovljena deželna sekcija vsedržavne organizacije za socialno zdravstvo. V vodstvu sekcije so priznani zdrav-niki-specialisti, predsednik pa je prof. Giacomo Battigelli. Ob začetku delovanja sekcije je bil v nedeljo študijski dan s poročili specialistov o problemu alkoholizma v naši deželi. Konference so se udeležili tudi deželni odbornik dr. Nardini, namestnik vladnega komisarja dr. Molinari, občinski odbornik za zdravstvo dr. Blasina, prefekturni komisar pri pokrajinski upravi dr. Pasino, pokrajinski zdravniki iz Trsta, Gorice in Vidma itd Deželni odbornik dr. Nardini je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da alkoholizem v naši deželi predstavlja resen problem, katerega se bo morala lotiti tudi deželna uprava. Alkoholizem ni samo razvada, ampak bolezen, ki jo je treba preprečiti. Zelo zanimivo predavanje je nato imel prof. Luigi Massignan, ravnatelj umobolnice v Vidmu. Prof. Massignan je predvsem pripomnil, da so se v drugih, razvitih državah lotili problema alkoholizma z večjo vnemo in uspehi J® s 64-letno vnukinjo Matilde i. SOBOTNEM SESTANKU ORGANIZACIJSKEGA ODBORA Opravljen je statut konzorcija 'a gradnjo suhega doka v Trstu bojazen, da dok po sedanjih načrtih ne bo zado-8toval za naraščajoče dimenzije petrolejskih ladij ^ trgovinski zbornici se je v so-C Ponovno sestal organizacijski ki pripravlja vse potrebno Ustanovitev konzorcija za grad-im ^danega doka v pristanišču, so strokovnjaki pripravili stanove organizacije, pred časom J® na posebnem sestanku v Ri-v Prodrl predlog, naj bi h kon-Ju pristopili predstavniki treh Carstev, in sicer ministrstva za Kansko mornarico, zakladnega ,|'>strstva ter ministrstva za javna v' V prihodnjih tednih bo pri-OTalni odboi ictfta vsem g< ijiJem in pod ji . .. h konzorciju, da bodo lahko na Jznlh obč ^ne sklepe, d t?ezi s samim načrtom za grad--»zidanega doka pa je na sobot-C1 Sestanku prišla do izraza boja-bi takšen dok, za kakršnega /ravkar pripravili načrt, več ne JStoval za naraščajoče dimenzi- NaV vsem gospodarskim organi-,i*Jam in podjetjem, ki naj pristo- odbor razposlal besedilo jo-. - k/ij u, uuuu mi inu ua J?*heznih občnih zborih sprejeli tf>*r -- je petrolejskih ladij, ki jih danes gradijo in ki bodo jutri najvažnejši proizvod svetovnih ladjedelnic. V prihodnje bodo po mnenju strokovnjakov gradili pretežno le tankerske ladje z zmogljivostjo 180-200.000 ton, za tako velike ladje pa je treba imeti na razpolago večje doke, kakršnega so projektirali za tržaško pristanišče. Pripravljalni odbor bo zato v najkrajšem času izročil skupini strokovnjakov sedanji načrt, da ga razširijo in izpopolnijo v tem smislu. Medtem pa bo v Rimu predložen parlamentu zakonski osnutek, po katerem naj bi država prevzela nase 80 odst. kritje stroškov za gradnjo doka. Preostalih 20 odst. predvidenega zneska (9 milijard) bodo krile organizacije, ki bodo pristopile h konzorciju. Na sobotnem sestanku na trgovinski zbornici je predstavnik družbe SIOT navedel možnost, da bi tudi sama družba kdaj dala zgraditi lastne petrolejske ladje. MARKET turisti največjo izbiro blaga za HOKEJ 66 ima a MARKET SEŽANA Ljubljana : uUca Cigaletova Titova 25 Ilirska ulica SISKA — Celovška (nasproti Remizc) Šentvid V.i | SUPERMARKET Ljubljana, Menjalnica 10 % POPUST Pasaža na Ajdovščini SPOMINKI V ŠPORTNI HALI TIVOLI NON—STOP TRGOVINA IN GOSTINSKE STORITVE * $ U I S S g a 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 HOKEJ 66 blNO IKIK» PROSEK **vaja danes, 8. t, m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film: la maschera del vendicatore (MAŠČEVALCEVA MASKA) *taJ°: ANTHONY QUINN in JOHN DEREK Z dvema prireditvama so se slovenske žene na Goriškem spomnile mednarodnega praznika žena 8. marca. Takšni proslavi sta bili v soboto zvečer v 'Sovodnjah, v nedeljo popoldne pa v Doberdobu. V prosvetni dvorani v Sovodnjah je o 8. marcu spregovorila vaščan-ka Dana Fajt, ki je navedla nekatere uspehe zeha v borbi za enakopravnost. Potem ko je navedla nekatere pridobitve, je poudarila, da se bo potrebno še nadalje boriti, da se doseže priznanje ostalih pravic, ki jih žene zahtevajo, da spoštujejo. «Kot žene slovenske manjšine pa se moramo zavedati, da imamo še celo vrsto specifičnih vprašanj, za katere kažejo demokratične sile italijanskega naroda popolno lazurne-vanje, vendar jih bomo mogl.: reš!ti samo z našim delom. In ker se ta vprašanja nanašajo na obstoj in razvoj našega naroda v mejah ita-lijanske republike, jim moramo posvetiti vso našo skrb in i-ozornost.» D. Fajtova je ob tej priliki navedla potrebo po krepitvi slovenske šole, potrebno je ohraniti narodno za-vednost ter živeti slovensko. Eio-venski materi pripada častna naio-ga, in če hočete tudi dolžnost, da pokaže svojemu otroku pot, po kateri bo hodil vse svoje življenje. V nobenem izmed nas ne smejo otopeti narodna čustva. Izkazovati jih moramo z ljubeznijo do slovenskega čtiva, z udejstvovanjem v slovenskih prosvetnih društvih, z utrjevanjem naše narodne hrbtenice. Kadar bomo razumele smisel te naše naloge, bomo po eni strani izvršile našo narodno dolžnost, po drugi strani pa bodo dosegle svobodo in enakost kulture v sodobni družbi v sodelovanju pri skupnih naporih demokratičnih sil za boljšo bodočnost vsega človeštva v miroljubnem mednarodnem sožitju,» je zaključila svoj govor Dana Fajt. Sledil je kratek ljudsko-prosvetni spored, v katerem so nastopali šolarji. Zdravko Novak je recitiral Kajuhovo Kje si mati, Aleksandra Batistič je prebrala Cankarjev spis «Mater je zatajil», Metka Tomšič je recitirala Gradnikovo Materi. Vojko Cotič je izpolnil program s klavirskimi glasbenimi vložki. V prosvetni dvorani v Doberdobu je proslavo 8. marca otvoril deželni svetovalec Jožef Jarc, ki je po- Na obalni cesti blizu naravnega zdravil vse navzoče ter predstavil predora se je sinoči ponesrečil 23-1 govornico Ano Rozet, Polettovo, ka-letni univerzitetni študent Claudio | tera je prisotnim ženam prinesla Rosolin iz Gorice Ul. 24. maja 20. Peljal se je na vespi GO 19666 proti Sesljanu, nenadoma pa je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil. Ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico v Trst, kjer so ga s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev in ran po glavi, zatilju, sencih, desni nogi in gležnju. V Gradiški se je včeraj pozno popoldne vžgala lopa, pod katero sta bila «giulietta» in tovornjak, last Ruggera Tomasinija. Ogenj, ki je zajel tudi obe vozili, je na osebnem avtomobilu povzročil občutno škodo, ker je zgorela barva na karoseriji. Poškodoval pa se je tudi tovornjak. Sodijo, da je bil Toma-sini oškodovan za 300.000 lir, za katere ni zavarovan. kot v Italiji. Glede uživanja alkohola je Italija na drugem mestu na svetu (na I. mestu je Francija) Glede alkoholizma pa je dežela Fur-lanija-Julijska krajina med prvimi v Italiji. To potrjujejo tudi statistični podatki o umrljivosti zaradi ciroze jeter. V naši deželi imamo največji odstotek v Italiji. Govornik je tudi opozoril na hude socialne in moralne posdedice alkoholizma: rojstva psihično zaostalih otrok, kriminalnost, prostitucija, prometne nesreče itd. Zelo žalostna je tudi ugotovitev, da se alkoholizem v naši deželi vedno bolj širi med ženskami. Alkoholizem je v naši deželi najbolj razširjen med osebami v starosti od 30 do 50 let, v dobi največje produktivnosti. Po poklicu je največji odstotek med delavci (31 odst.), med kmeti (21 odst.) in med gospodinjami (17 odst.). Na zadnjem mestu so študentje in profesionisti. Zaradi alkoholizma je seveda tudi vedno več sprejemov v umobolnice. Prof. Massignan je tudi povedal, da je odstotek sprejetih v umobolnice zaradi posledic uživanja alkohola znašal v Gorici 23,7 odst., v Trstu 21,8 odst. in v Vidmu kar 33,1 odst . 'M Z vespe se je prevrnil V Sovodnjah in Doberdobu Društvo priteguje vedno več mladine SO proslavili 8. marec in jo vzgaja v ljubezni do planin Govornici Dana Fajt in Ana Rozet sta govorili o pomenu mednarodnega praznika žena - Zbor «Srecko Kosovel» je pel na prireditvi UDIvRonkah sior v Ul. Roma «Ples mimoze», na katerem je pel moški zbor prosvetnega društva «Srečko Kosovel« iz Ronk pod vodstvom Pavline Ko-melove. Zapel je več pesmi, ki jih je občinstvo toplo sprejelo. Sodelo-. vala sta tudi orkester «Gli scamicia-;y» ,in pa Juculano. Na praznik zena je spregovorila pokrajinska tajnica FIOT—OGIL Marija Selič, Ki je omenila težave, s katerimi se. borijo žene v tovarnah. V nedeljo dopoldne je bila na sedežu ENAL zakuska, ki jo je priredila sekcija UDI iz Ronk. Menični protesti pozdrave Zveze italijanskih žena ter navedla nekatere konkretne probleme, s katerimi se morajo boriti tako slovenske, kakor tudi italijanske žene. Omenila je italijansko krizo, ki je zajela naše kraje, težave v zaposlovanju mladine, velike stroške za oboroževanje, ki bi se morali uporabiti za reševanje socialnih vprašanj; poudarila je nujnost tesnejšega sodelovanja med obmejnimi področji Italije in Jugoslavije tako na gospodarskem kot na kulturnem območju, ter poudarila, da je enotnost vseh žena ne glede na politične opredelitve najboljši način za dosego enakopravnosti žena ter socialni napredek in mir v svetu. Nato sta prof. Slavko Kretič m Rudi Hoenn iz Nove Gorice v besedi in sliki pokazala življenje in delo Simona Gregorčiča. Mestna sekcija UDI v Ronkah je v soboto priredila v lokalu Excel- fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiHnuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiininuiiiiiii ZAKONSKI OSNUTEK DEŽELNIH SVETOVALCEV Olajšati študij gojenkam šol za bolničarke v deželi Zakonski osnutek predvideva izplačilo 10.000 lir gojenkam za najnujnejše stroške - V naši deželi je 433 gojenk roko. V bolnišnici so mu rano obvezali; doma se bo zdravil sedem dni. V sanatoriju v Ul. Vittorio Vene-to je zdrsnilo v kuhinji 30-letni Ro. siti Sandrin iz Farre. Udarila se je v glavo. V bolnišnici se bo zdravila mesec dni. Komunistični svetovalci v deželnem svetu Bergomas, Moschionl, Cochetto in Calabria so poslali 3. komisiji (delo in socialno skrbstvo) zakonski osnutek št. 81, naj dežela poskrbi za poklicno vzgojo učenk bolničarske šole, v kateri se vzgajajo socialne asistentke, bolničarke in nadzornice otrok. Vse te gojenke, ki jih je v 1966. letu kar 433, obiskujejo šole pri civilnih bolnišnicah v Gorici, Trstu, Vidmu in Pordenonu. Gojenke si morajo same kupiti dve odeji, rjuhe, zglavnike, brisače, poletno in zimsko obleko, plašč in pa obleko, ki Jo nosijo v bolniških oddelkih. S svojimi sredstvi si morajo nadalje kupiti študijske knjige, zvezke in ves ostali didaktični material. Vrhu vsega tega pa mora vsaka gojenka plačati za bivanje v zavodu, ki je v bolnišnicah, še po 10.000 lir na mesec. Predloženi zakonski osnutek predvideva izplačilo 10.000 lir mesečno vsaki učenki, kar bi deželno upravo stalo 51 milijonov lir na leto. Pri civilni bolnišnici v Trstu so trije tečaji s 55 gojenkami, pri Rdečem križu en tečaj s 23, pri otroški bolnišnici so trije tečaji s 56 gojenkami; skupno obiskuje tečaje v Trstu 134 gojenk. Pri gorlški civilni bolnišnici so trije tečaji s 121 gojenkami, v Vid-rriu Jih Je 76, v Pordenonu pa 82. Nesreči na delu Na delu se je v podgorski tekstilni tovarni ponesrečil 37-letnl Luigi Brambilla iz Ul. Cappella-ris 3. Z nožem sl je prerezal desno Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo v go-riški pokrajini v prvi polovici meseca februarja 674 meničnih protestov. Od tega jih. je bilo v Gorici 253, Tržiču 91, Ronkah 53, Gradiški 30, Gradežu 28, Škocjanu 23, Krminu 22, Zagraju 18, Roman-su 11, štarancanu 12, Doberdobu 5, Farri 4, šlovrencu 4, Pjeršu 3, Sovodnjah 3, števerjanu 3, Foglia-nu 3, Moraru 2, Moši 2, Turjaku 2 in Villessah 2. Živahna in široka dejavnost društva ob 20. obletnici njegove obnove - Pohvala taj. niči Smetovi za njeno delo - V novi odbor povečini potrjeni dosedanji odborniki Člani SPD so z zanimanjem poslušali poročilo predsednika in tajnice o delovanju društva v preteklem letu, ki sta ga podala na nedeljskem obenem zboru društva v Gorici člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice so imeli preteklo nedeljo dopoldne svoj redni občni zbor v dvoranici kluba «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu v Gorici. Udeležba je bila sicer nekoliko manjša kot lani, vendar je treba upoštevati, da je bil istočasno občni zbor goriške zadruge v štandrežu fiimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiumimiimiimiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii OBMEJNI PROMET V FEBRUARJU Na Goriškem je prešlo mejo nekaj nad 377 tisoč ljudi Od tega 162 tisoč s potnimi listi in 215 tisoč s prepustnicami ■ V Beneški Sloveniji so zabeležili 46.701 prehod čeprav je februar najkrajši mesec v letu, pa so vendar letos v tem mesecu zabeležili na goriškem obmejnem področju nov porast obmejnega osebnega prometa s prepustnicami in potnimi listi, ki je dosegel 377.163 prehodov oseb v obeh smereh. Od 'tega je šlo s potnim listom na drugo stran pri Rdeči hiši 156.445 italijanskih in 5338 tujih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji se je okoristilo 2124 italijanskih in 3604 jugoslovanski državljani. Z navadnimi prepustnicami je potovalo na - sosednje področje 116.759 italijanskih in 88.779 jugoslovanskih državljanov. S posebnimi prepustnicami je šlo na drugo stran 1516 italijanskih in 218 jugoslovanskih državljanov: s tranzitnim dovoljenjem pa je potovalo skozi Gorico 2380 Jugoslovanov. V primerjavi s prejšnjim januarjem je osebni promet narasel za nad 47 tisoč prehodov in sicer tako s prepustnicami, kakor tudi s potnimi listi. V istem mesecu Je dosegel osebni j , . obmejni promet na čedadskem pod-' SlTlIllAfllH ročju 46.701 prehod; od tega je šlo s potnim listom na mejnem prehodu pri Stupici na drugo stran 11.935 potnikov; od tega 11.500 Italijanov in 435 drugih državljanov. S prepustnicami pa je šlo na drugo stran 34.392 ljudi in sicer 23.473 italijanskih in 10.919 jugoslovanskih državljanov. Dvolastniških prehodov so zabeležili 217 za Italijane in 157 za Jugoslovane. Največ je bilo prehodov pri Stupici in sicer 32.421, sledijo Učeja s 351, Most na Nadiži s 424, Cepletišče s 541, Solarji s 406 in Mišček s 623 prehodi. V primerjavi s prejšnjim januarjem je osebni promet na tem področju nekoliko manjši. Doberdob: Podaljšanje blagajniškega predujma 20 milijonov lir za CAPF za 1966, jamstvo občine. števerjan: Prošnja za deželni prispevek za ureditev turistične ceste Bukovje - Sovenca, v smislu ležel-nega zakona št. 32 od 29.12.1965. Ronke: Odobritev načrta za oja-čenje javne razsvetljave za 40 .ni lijonov Gorica: Sprememba pravilnika za dobavo uniform občinskim uslužbencem; ustanovitev treh stro.tov-nih tečajev pri dekliški strokovni šoli. Tržič: Prispevek za 7. dan delovnega invalida; prispevek za pustno prireditev; prispevek tehnični industrijski šoli v Gorici za ustanovitev šolske menze; povišanje parkirne pristojbine na zelenjadnem trgu in najemnine prodajnih miz na ribjem trgu. Poziv goriške federacije KPI i lcvičarsko-srcdinskim Pokrajinsko tajništvo KPJ je poslalo vsem strankam levega centra in PSIUP goriške pokrajine poziv na sestanek predstavnikov vseh teh strank, na katerem naj bi določili skupno stališče do nekaterih najvažnejših vprašanj, ki zadevajo našo pokrajino. V pismu stranka najprej navaja skrčenje goriškega zastopstva v deželni vladi levega centra. Trčenje vozil brez poškodb za potnike Brez poškodb za potnike sta se včeraj pripetili v Gorici dve prometni nesreči. Ob 15. uri sta na križišču Raštela in Drevoreda D’An-nunzio trčila fiat 500, ki ga je po drevoredu pripeljala navzdol 32-letna Maria Milo iz Gorice, Borgo Ca-stello 16, in pa lambretist 54-letni Vincenc Maligoj iz Valerišča 20 v števerjanu, ki se je s Trga Cavour peljal v Raštel, trčenje je nastalo zaradi izsiljevanja prednosti. Opel nemške registracije je ob 17. uri na Korzu trčil s «fičkom» koprske registracije, ki ga je vozil 41-letni Savo Ferfolja iz Šempetra pri Novi Gorici. «Fičko» Je trčil ob vrata avta, ki jih je voznica na hi-troma odprla. Na fiatu je nastala občutna škoda. Zapisnik o obeh ne. srečah je sestavila prometna policija. • FILP—CISL je sklicala za danes ob 17.30 v svojih prostorih v Tržiču sestanek pristaniških delavcev v Portorosega, na katerem bodo pregledali splošno sindikalno stanje in vpis v sezname pristaniškega poveljstva. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor (GPA) pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril med drugimi tudi naslednje sklepe: Stranka sodi, da ni najvažnejšega pomena en predstavnik goriške pokrajine več ali manj v deželnem odboru, ampak je važnejše skupno zahtevati, puščajoč ob strani lokalizme ter zavračajoč diskriminacijo, določene stvari za našo pokrajino in njeno prebivalstvo Na takšnem sestanku bi bilo mogoče določiti skupno stališče. Razne ustanove in organizacije pa bi sestavile program, ki bi predstavljal naš prispevek k organičnemu izvajanju načrta o gospodarskem in socialnem razvoju v deželi. in je dober del članov moral iti tja. Zborovalce je pozdravil predsednik Karlo Kumar, ki je še posebej pozdravil predstavnika Planinskega društva iz Nove Gorice Branka Brica. Omenil je 20-letnico obnovitve SPD, katere proslavo smo že imeli, poleti pa je na programu večja proslava na prostem skupaj z drugimi planinskimi društvi. K društvu je tudi preteklo leto pristopilo več mladih članov, in naša dolžnost je, da to mladino, ki ljubi gore, čim bolj pritegnemo v društveno delovanje. Zahvalil se je dosedanjemu odboru za njegovo delo v korist društva ter še prav posebno pohvalil tajnico Jožico Smetovo za njeno požrtvovalnost pri delu v korist našega društva. Končno se je obrnil še do vseh prisotnih članov, se jim zahvalil za sodelovanje v društvu, ki sloni na iskrenih odnosih in skupni ljubezni do planin, ki mora še nadalje ostati steber in opora našega društva. Tudi pri volitvah novega odbora naj bi upoštevali te smernice SPD. Predsednik je nato preči tal pozdravno pismo Planinske zveze Slovenije z željo po nadaljnjem napredovanju društva. Obenem je v imenu zbora izrekel čestitke odborniku prof. Doktoriču, kateremu je prav te dni soproga povila hčerko Vido. Sledilo je 16 strani dolgo tajniško poročilo Smetove, ki je podrobno poročala o razgibanem delovanju društva v preteklem letu. Kar se članstva tiče jih je pristopilo 8 novih in društvo šteje sedaj 228 članov. Odbor je imel 11 sej, priredili so 24 izletov s 612 izletniki. Med izleti naj omenimo avtobusni izlet v Beneško Slovenijo na velikonočni ponedeljek popoldne z obiskom Landarske jame in šaljivimi prireditvami v špetru. Dne 16. maja je bil lep -izlet na Notranjsko s postankom v Cerknici, ogledom presihajočega jezera in notranjskih gozdov. Dober mesec pozneje izlet v Logarsko dolino ter julija izlet v Ljubljano in obisk pri Urhu ob 20-obletnici osvoboditve. Poročilo omenja tudi podvig Bo risa Pintarja z Oslavja, ki je v enajstih dneh poleti prehodil večji del slovenske planinske transverzale od Pohorja na štajerskem pa do Komne v Julijcih. Priporočamo ga v vzgled tudi drugim mladim planincem. Bolj izurjeni in vztrajnejši planinci so napravili v poletnih mesecih številne visokogorske ture zlasti v Julijcih, dne 14. novembra pa je bilo ob zelo veliki udeležbi v Kobaridu tradicionalno «martinovanje» s katerim ponavadi SPD zaključi svojo poletno in jesensko sezono. Ob tej priliki je bilo tam srečanje tudi z drugimi planinskimi društvi na jugoslovanski strani Goriške in izvajali so pester kulturni program. Vseh udeležencev je bilo 210 od tega 130 iz Gorice in okolice ter 80 gostov. Omeniti je treba tudi jubilejno proslavo 20-obletnice obnove društva dne 12. januarja letos, s sodelovanjem mladinskega moškega zbora iz štandreža pod vodstvom Franca Lupina ter predvajanjem barvnih diapozitivov o visokogorskih turah, ki so jih opravili člani SPD; ob tej priliki je bila prirejena tudi planinska razstava. Omeniti je treba, da je SPD organiziralo nekaj lepih in uspelih predavanj planinskega značaja, na katera je povabilo ugledne predavatelje iz Slovenije. Predstavniki SPD so se udeležili tudi raznih planinskih zborovanj in občnih zborov. Na Planinski vestnik je sedaj naročenih 40 članov, PZS pa je društvu poklonila štiri lepe knjige planinske vsebine. Po poročilu blagajnika Medveščka, iz katerega je razvidno, da je bilo denarno poslovanje v redu in gospodarja Čermelja, ki je povedal, da so dokupili 40 metrov najlonske vrvi za plezanje in cepin, je Nataša Pavlinova za nadzorni odbor podala razrešnico staremu odboru. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni naslednji člani: Karel Kumar, Jožica Sme-tova, Artur Košuta, Peter Čermelj, Stanko Medvešček, Nataša Pavlinova, Tatjana Šuligoj, Karel Nanut, Emil Doktorič, Ivan Bregant, Borut Leban; Ivan Delpin in Viljem Zavadlav sta prejela enako število glasov in bo med njima moral odločati žreb. Novi odborniki se bodo sestali na prvo sejo v četrtek ob 20.30, da si razdelijo delo. Po občnem zboru je bil prvi izlet ter so si zanj izbrali popoldne Kalvarijo. Udeleženci so imeli še kar lepo vreme. Konzorcij za industrijski razvoj Tržiča Prihodnji torek 15. marca se bo sestal upravni svet konzorcija za industrijski razvoj Tržiča. Na seji bodo dali jasnejšo obliko pobudi, da se ustanovi zagotovi posojilo 75 milijonov lir, s katerimi bodo krili stroške za izgradnjo naprav, ki so vsebovane v načrtu za prvo fazo izgradnje. Za te naprave bo dežela prispevala 300 milijonov, celotni strošek pa bo znašal 375 milijonov. V «Krožku za svobodo kulture* Jutri prvo predavame iz ciklusa o sodobni slovenski literaturi Goriški krožek za svobodo kulture prireja ciklus predavanj ta razgovorov o sodobni slovenski literaturi. Predavanja bodo na sedežu krožka v Ul. Dante 12, in prvo bo na vrsti že jutri ob 18.15, ko bo o značilnostih in problemih slovenske literature predaval prof Josip Tavčar, pisatelj, dramatik ir. umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu. Naslednja predavanja bodo- t) sredo 23. t.m. ko bo o poezij i Sre :• ka Kosovela govoril prof. Pavle Merku, znani tržaški skladatelj in vodja glasbenih oddaj radia Trst A; u sredo 27. aprila, ko bo o so dobnem slovenskem pesništvu n okviru jugoslovanskega pesništva govoril Ciril Zlobec, pesnik, publicist, kritik in eden vodilnih prevajalcev italijanskih sodobnih književnikov; 5 maja, ko bo prof. Lino Legiša iz Ljubljane, znanstveni svetnik inštituta za slovenski Jezik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, govoril o razvoju slovenskega pesništva v zadnjih desetletjih V zakonu Elizabete in Slavka Rebca se je včeraj rodila prvorojenka. Srečnima staršema čestitajo prijatelji in znanci; pridružuje se jim tudi naše uredništvo. BlTTfititPrKii Večeri ob sredah. Jutri, 9. marca ob 20.30 uri bo, v klubu «S. Gregorčič«, na Verdijevem korzu 13 v Gorici, ar. Boris Kuhar iz Ljubljane predaval o aktualni temi SLO. VENSKA VAS VČERAJ IN DANES. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. fiorlra VERDI. 17.15: «11 magnifico avven-turiero: Benvenuto Celimi«, B. Halsey in F. Fabian; francoski barvni film. CORSO. 17.15: «Se non avessi piu te«, G. Morandi, L. Rivelli in N. Taranto. čmobeli italijanski film. MODERNISSIMO. 16.00: «La Man-dragola«, Rosana Schiaffino, Phi-lippe Leroy in Tot6 Italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22 30 VITTORIA. 17.00: «Amburgo, squa-dra omicidi«, Wolgang Kieling in Guntar Neutzem, nemški črno-beli film: mladini pod 18. letom vstop prepovedan CENTRALE. 17.15: «1 pilastri cel cielo«, Jeff Chandler in Dorothy Malone; ameriški barvni kinema-skopski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. Učenke osemletke »Milojka štrukelj« iz Nove Gorice so pripravile bogat program v okviru Prešernove proslave v Dijaškem domu v Gorici TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,8 stopinje ob 13. uri, najnižjo 4,6 stopinje ob 6.40; povprečne dnevne vlage je bi-lo 48 odstotkov« KOKU BI PETI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA Na Jesenicah zmaga Jugoslavije nad Švico (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 7. — V nedeljo je bil v vseh treh skupinah v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah popoln spored. V A in B skupini so igrali že tretje kolo dočim so na Jesenicah v C skupini spored zaradi nejasnega programa nekoliko spremenili. Zaradi premajhnega šte- vila nastopajočih igrajo dvokrožen turnir in je v spored tekem neuradno vključeno še B moštvo Jugoslavije. Italija je igrala že obe tekmi z Južnoafriško unijo in enkrat tudi s svojim glavnim tekmecem Dansko. Ker spored tekem najboljših v Ljubljani je takšen, da igrajo prva štiri kola najboljša štiri moštva z moštvi iz spodnjega doma, so tudi rezultati temu primemo visoki. Izjemo je naredila doslej le Vzhodna Nemčija s presenetljivo zmago nad švedsko. Prva nedeljska tekma med CSSR in Poljsko ni bila lepa. Igralci Poljskč so se zavedali, da so slabši zlasti v tehničnem pogledu ter so to svojo pomanjkljivost skušali nadomestiti z ostro igro, ki je prehajala že v grobost. Zato je bilo polno izključitev. Prvič na tem prvenstvu sta uporabila nemška sodnika tudi obe težji kazni izključitve za pet in deset minut. S petimi minutami sedenja na klopi je bil kaznovan Poljak Goralczyk zaradi poškodbe enega najboljših igralcev CSSR Golonke, medtem ko je moral drugi Poljak Komorski iz igre kar za deset minut zaradi nedostojnega vedenja in napada na nasprotnika. Oba igralca tudi vodita na lestvici največkrat kaznovanih igralcev. Kljub temu moramo reči, da so Poljaki žilav nasprotnik, čeprav izgubljajo s precej visokimi rezultati Da bi se lahko Poljaki in tudi druga moštva postavila po robu štirim najboljšim kot so vzhodni Nemci, jim manjka predvsem samovazesti v zaključnih akcijah. To so dokazali tudi Finci v tekmi s Kanado, ko so imeli v drugi tretjim na ledeni plošči kar pet igralcev proti 'rem Kanadčanom. Velike prednosti zaradi nervoze niso kronali z golom. še več, Kanadčani so duhovito podali «puck» enemu od obeh izključenih igralcev Faulknerju ravno v trenutku, ko se je vračal s kazenske klopi v igro. Finci se niso znašli in Faulkner je brez težav poveča! rezultat. j napadu bodo s tovariši ob primerno resnih pripravah po mnenju strokovnjakov že drugo leto kos nasprotnikom v B skupini. Najboljša strelca v C skupini sta Raban-ser in Darin z 9 zadetki. BOKS Tekma Švedska — ZDA naj bi pokazala, če so Švedi letos res slabši kot prejšnja leta. Čeprav so visoko premagali Američane to ni noben dokaz o njihovi pravi moči, ker je ameriško moštvo eno najslabših v A skupini in ni nudilo pravega odpora. Kaže, da so minili časi, ko so moštva iz '.DA osvajala medalje na svetovnih prvenstvih. Sovjetska zveza tudi v vzhodnih Nemcih ni imela resnega nasprotnika. Ti so se sicer prvo tretjino krčevito in dokaj uspešno branili. Bolj ko se je tekma bližala koncu, več golov so imeli v svoji mreži. Pri tem so so- delovali skoraj vsi sovjetski igralci. Dogajalo se je celo, da so se Nemci branili in prejemali gole, ko so bili z igralcem več na igrišču. Tudi na tej tekmi je bilo več izključitev in ponovile so se najtežje kazni po pet ozorima deset minut izključitve. Tekmo je zadovoljivo sodil tudi jugoslovanski sodnik Čebul. Največ golov-no pet - so dosegli doslej Staršinov (SZ,. Faulkner (Kanada). Nedoman-sky (CSSR). Na listi strelcev, kjer se štejejo tudi uspešne podaje, vodita sovjetska igralca Aleksandrov in Almetov s 6 točkami. Najbolj športno moštvo doslej pa je Švedsko, ki ima le 8 kazenskih minut, medtem ko jih imajo najbolj grobi Poljaki 49. V Zagrebu v B skupini, ki io je v ponedeljek obiskal tudi predsednik SFRJ Josip Broz Tito, se bije ogorčen boj med več enakovrednimi tekmeci. Nekoliko boljši so le zahodni Nemci, medtem ko izstopajo Angleži v negativnem smislu. Jugoslovani v igri z Nemci niso vzdržali več kot polovico tekme in je tako presenečenje, ki so ga pripravili Norvežanom, to pot odpadlo. V tekmi proti Švici, ki je bila nocoj na Jesenicah, je Jugoslavija dosegla pred 7.000 navdušenimi gledalci nov uspeh. Romuni se bodo torej z Jugoslovani resno potegovali za drugo mesto v B skupini. Italija suvereno gospodari v tretji skupini na Jesenicah. Po izredno visokih zmagah nad Južnoafriško u-nijo so ne dosti manj prepričljivo odpravili Dance. Tako so si praktično zagotovili prvo mesto in pravico do nastopa v višji skupim. Italijani imajo nekaj prav mesto in pravico do nastopa v višji skupini. Italijani imajo nekaj prav dobrih igralcev: Darin v obrambi in Holzner, Grotti ter Rabanser v Ing. B. LASIČ SASSARI, 7. — Nocojšnji dvoboj za naslov evropskega prvaka muš-je kategorije med Italijanom An-dreo Silanosom in Angležem Ho-wardom Winstonejem se je končal z očitno premočjo angleškega boksarja, ki je tekmeca neusmiljeno obdeloval, dokler ga ni v 15. rundi spravil na tla za 8 sekund. Ko je Italijan vstal, je bil ponovno tarča Angleža, kateremu se ni mogel upirati več. Zaradi tega je sodnik u-pravičeno prekinil neenak dvoboj in prisodil zmago Winstoneju, ki je tako ohranil evropsko krono najboljšega v mušji kategoriji. ODBOJKA ZENSKA A LICA Dva poraza šesterke Bora Odbojkarji Krasa klonili tržaškim gasilcem Prvi dve tekmi odbojkarske ženske A lige sta se zaključili za še-sterko Bora porazno. Omeniti pa je treba, da so morala tržaška dekleta v goste zelo močnima ekipama Sestese in Max Mara. V soboto so slovenske odbojka- V PRVEM K01U PRVENSTVA III. KATEGORIJE Breg-S. Sergio 0:4 (0:3) rice nastopile proti Sestese, kateri ....................................... so nudile hud odpor. V nedeljo pa A SKUPINA c: •Biellese — Savona •Como — Udinese •Cremonese — Solbiatese •Entella — CRDA •Legnano — Treviso •Marzotto — Parma •Mestrina — Iviea •Trevigliese — Piacenza •Triestina — Rapallo 1-1 1-1 1-1 2-1 0-0 0-0 2 0 0-0 0-0 Prihodnje tekme (13. t.m.) ORDA - Mestrina; Ivrea - Marzotto; Parma - Biellese; Piacenza - Cremonese; Rapallo - Trevigliese; Savona - Legnano; Sol-biaetse - Como; Treviso - Triestina; Udinese - Entella. Como 24 10 11 3 32 H Treviso 24 12 6 • 25 17 Biellese 24 12 6 6 36 31 Savona 24 11 7 6 36 20 Rapallo 24 7 14 3 19 10 Piacenza 24 10 7 7 19 23 Legnano 24 8 U 5 21 14 Marzotto 24 10 7 7 22 22 Udinese 24 8 10 6 37 22 Solbiatese 24 9 7 8 32 30 Triestina 24 8 8 8 21 25 CRDA 24 7 9 8 20 17 Entella 24 6 8 10 14 27 Cremonese 24 7 6 11 27 31 Mestrina 24 4 10 10 19 26 Trevigliese 24 3 11 10 16 29 Parma 24 I 14 9 9 22 Ivrea 24 4 6 14 18 35 Juniorji izenačili v tekmi z mladim moštvom Borgo S. Sergio V prvi tekmi povratnega kola prvenstva 3. kategorije je Breg doživel na domačem igrišču težak poraz s S. Sergiom. Poraz je popolnoma upravičen, saj niso Brežani pokazali nikakršne igre in je ekipa nerazumljivo životarila na igrišču brez volje do igre. Nekoliko je kriva tako velikega poraza tudi burja, ki v prvem polčasu pihala proti Bregu, v drugem pa sploh ko so menili, da bo njim v korist, ni pihala več. Brežani so se znašli v nekoliko nepopolni postavi, ker se je vratar Komar poškodoval in je branilec Zoc-chi ojačil ekipo juniorjev. Prvi polčas se je odvijal v kazenskem prostoru Brega in goli so padli v 3’ in 5’ iz kazenskih strelov, ter v 44’ s krosom, ki mu je pomagala nekoliko burja. V drugem polčasu so Brežani precej napadali, a brezuspešno, in so si zapravili edino priložnost v 30’, ko je Petaros nerazumljivo zapravil žogo popolnoma sam v kazenskem prostoru. V 36’ je S. Sergio še povečal rezultat Z lepim strelom levega krila, ki je s hitrim protinapadom zmedel o-brambo Brežanov. Sodnik je sodil slabo in netočno. Brežani so nastopili v naslednji postavi: Rapotec, Kozina, Žerjal, Kariš, Maver, Bertesina, Raiča, Ro-della, Klabjan, Valentič in Petaros. Zjutraj so igrali juniorji Brega U •3^ A «Buly» pred vrati Švedske med tekmo z Finsko IZIDI IN LESTVICE A SKUPINA (LJUBLJANA) CSSR - Poljska 6:1 (3:0, 1:0, 2:1) Kanada - Finska 9:1 (2:0, 3:1, 4:0) Švedska - ZDA 6:1 (2:0, 1:0, 3:1) SZ-Vzh. Nemčija 10:0 (1:0, 4:0, 6:0) LESTVICA I. SZ 3 3 0 0 29:1 2. CSSR 3 3 0 0 20:2 3. Kanada 3 3 0 0 22:3 4. švedska 3 2 0 1 12:6 5. Vzh. Nemčija 3 1 0 2 4:17 6. Finska 3 0 0 3 3:22 7. ZDA 3 0 0 3 3:24 8 Poljska 3 0 0 3 2:20 DANES PO JUGOSLOVANSKI TV ob 17. uri CSSR - ZDA ob 20.30 Kanada - Vzh. Nemčija B SKUPINA (ZAGREB) Romunija - Norveška 4:0 (1:0, 1:0, 2:0) Madžarska - Vel. Britanija 8:1 (3:0, 2:0, 3:1) Avstrija . Švica 7:6 (1:3, 3:0, 3:3) Zah. Nemčija - Jugoslavija 6:2 (2:2, 0:0, 0:4) Norveška - Avstrija 4:3 (0:2, 0:1, 4:0) Romunija - Madžarska 4:2 (2:1, 2:0, 0:1) Jugoslavija - Švica 3:2 (0:2, 2:0, 1:0) Zah. Nemčija - Vel. Britanija 10:4 LESTVICA 1. Zah. Nemčija 4 4 0 0 26:6 8 Romunija Jugoslavija Norveška Avstrija Švica Madžarska 0 1 0 1 0 2 0 2 0 3 0 3 13:9 13:13 17:11 20:18 17:17 16:18 8. Vel. Britanija 4 0 0 4 10:36 0 C SKUPINA (JESENICE) Italija . Južna Afrika 18:2 (7:1, 6:1, 5:0) Italija - Danska 7:1 (3:1, 3:0, 1:0) LESTVICA 1. Italija 3 3 0 0 42:3 6 2. Danska 3 111 15:12 3 3. Jugoslavia B 10 10 5:5 1 4. Južna Afrika 3 0 0 3 2:44 0 (Jugoslavija B nastopa izven kon. kurence) * * * DANAŠNJI SPORED A SKUPINA Švedska - Poljska SZ - Finska CSSR - ZDA Kanada - Vzhodna Nemčija V B skupini imajo danes prosti dan, na Jesenicah pa bo Italija igrala povratno tekmo z Danko. na igrišču na Pončani prav tako kot prvo moštvo s S. Sergiom. Tekma je bila zelo lepa in tehnično na precejšnji višini. Brežani so se izkazali zlasti v napadu, kjer je bil samo Kuret v slabem dnevu. Ostali so zaigrali lepo in prodorno. V prvem polčasu, ki je bil monolog Brega je Samec v 23’ zadel drog in v 31’ povedel svoje moštvo v vodstvo z golom, ki ga je dosegel z osebno akcijo Drugi polčas je bil bolj razgiban in napadalci S. Sergia so nekajkrat zaposlili vratarja Oto, ki pa je šepal in ni zmogel lepe igre. V 2’ je leva zveza S. Sergia s šibkim strelom iz bližine izenačila stanje. Breg je odgovoril z ostrim napadom, ki je prinesel 2’ kasneje spet vodstvo po lepem golu Samca, ki ga je dosegel na lep podaljšek Mikuša. V 15’ je imel lepo priložnost Zahar, a njegov strel se je končal v outu. 1’ pred koncem mrzla prha za Breg: sodnik je dosodil enajstmetrovko zaradi nenamerne roke ob robu kazenskega prostora. Streljal jo je srednji napadalec in realiziral. Brežani so zamudili nekoliko po krivdi sodnika, nekoliko pa tudi po lastni, novo priložnost za zmago in se vrnili domov samo s polovičnim izkupičkom. Nastopili so v naslednji postavi: Ota, Petaros I., Hrvatič, Petaros Z., Zocchi, Mlkuš, Samec, Zahar, Rodella, čuk in Kuret. K. V. niso mogle ničesar proti šesterki Max Mara, ki vodi v začasni lestvici. Izidi so naslednji: •Sestese - BOR 3:0 (15:12, 15.10, 15:10) •Minelli . AGI Gorica 3:0 (15:9, 15:2, 15:9) •Fari - Virtus 3:1 (15:12, 3:15, 16:14, 15:13) *Max Mara - BOR 3:0 (15:7, 15:4, 15:4) AGI Gorica 3:0 (15:6, •Cabassi 15:4, 15:10) Max Mara Minelli Cabassi Sestese Fari Palermo Bor Trst AGI Gorica LESTVICA 3 0 3 9:1 140: 64 6 3 3 0 9:1 143: 69 6 2 2 0 6:1 104- 56 4 211 3:3 63: 77 312 5:7 126:157 2 0 2 0:6 47: 90 2 0 2 0:6 40: 90 Virtus Ravenna 3 0 3 2:9 102:162 * * * Moška šesterka zgoniškega Krasa je tudi v nedeljo morala prepustiti ob točki tekmecem. Tokrat so Zgo-ničani klonili bolj vigrani ekipi tržaških gasilcev. Izidi nedeljskega kola so naslednji: •Libertas Ts - Turriaco 3:0 •Studentesco Ts - Torriana 3:1 •Gasilci (Trst) - Kras 3:1 Audax Go. - Pav Videm LESTVICA 3:1 Libertas Trst 4 4 0 12 2 8 Audax Gorica 4 4 0 12 4 8 Pav Videi?! 4 i 1 10 6 6 Gasilci (Trst) 4 2 2 9 7 4 Gasilci (Gorica) 4 2 2 7 7 4 Acegat Trst 4 2 2 9 9 4 Studentesco Trst 4 2 2 8 8 4 Kras 4 1 3 6 10 2 Torriana Gradiška 4 0 4 3 12 0 Libertas Turjak 4 0 4 2 12 0 ITALIJANSKA PRVENSTVA ŽENSKA A LIGA V TREH KATEGORIJAH 1 poraz in 2 remija za proseške enajsterice Tudi tokrat je bilo proseško Primorje prisiljeno prepustiti v tekmi II. amaterske kategorije zrnato tekmecem Romansa s 3:1 (1:1). Gol za proseško enajsterico je dosegel Verginella. V III. kategoriji je Primorje igralo s proseško Libertas neodločeno 2:2. Prvi polčas se je končal 2:1 v korist Libertasa. Za Primorje sta bila uspešna Štoka in Husu. Tudi tekma juniorskega prvenstva Tergeste — Primorje se je kon čala brez zmagovalca in poraženca in sicer 1:1 (0:1). Strelec za Primorje je bil Horvatič. •Pejo Brescia Mivar Trst 52:42 •Fiat Turin - Standa Milan 52:49 Bristot Treviso-*Zaiss Milan 50:48 •Portorico Vic. . Lanco Turin 82:51 •Omsa Faenza - M. Mobili Bol. 31:24 TRIESTINA-RAPALLO 0:0 Premalo tveganja s strani domačinov Tržačani brez Dalia in Sadarja TRIESTINA — Colovatti; Cattonar, Ferrara; Pez, Varglien, Del Pic-colo; Scala, Ispiro, Ciroi, Cancian, Gentili. RAPALLO — Giunti; Cresci, Osterman; Occhetta, Brancaleoni, Vil-la; Rollando, Bedin, Galli, Desio, Canzi. Sodnik Bosso iz Asti. Približno 3000 gledalcev. V 43’ se je pri trčenju s Cattonarjem poškodoval Desio, ki se je vrnil na igrišče šele v drugem polčasu. V 24’ je sodnik opomnil Crescija. Kotov je bilo 3:3. ZENSKA B LIGA •Mantova - V. Moretti Videm 35:28 *Ultravox Br Michelin Tr. 50:46 MOŠKA A LIGA •N. Becchi - Robur 64:54 •Safog Gorica - SG Triestina 74:66 •Snaidero-Goriziana odi. na 9. t.m. MOŠKA B LIGA •Virtus Murano - Castelfr. 52:48 •CRDA Monf. - Italsider 43:37 •Hausbrandt - V. Moretti 51:45 •Don Bosco - Bassano 71:63 Leacril . ‘Treviso 70:62 Po porazu v Piacenzi je Triestina spet odpovedala in prepustila točko na domačem igrišču. V goste je imela sicer močni Rapallo, ki se poteguje za najvišja mesta in ki je na svojem igrišču že hudo porazil moštvo rdečih (5:0). Spoznali pa smo, kako se to moštvo spremeni, ko igra na tujem. Napad je le nekajkrat prišel do vrat domačinov, in to predvsem takoj po sodnikovem žvižgu v začetku prvega in drugega polčasa. Tedaj so namreč črno-beli izvedli svoji najnevarnejši akciji. Nasprotno pa je Triestina večkrat poskusila srečo, toda to tako boječe, da so gostje lahko odšli neporaženi iz igrišča. V nedeljo sta med domačini manjkala Dalio in Sadar in vemo, da je predvsem prvi... polovica Triestine. Njegova odsotnost je povzročila veliko praznino na sredini igrišča, kjer so gostje z Bedi-nom in Desiom po mili volji gospodovali. Arcan pa je kijub negativnem poskusu proti Solbiateseju te enkrat poveril majico št. 7 Scali, ki je znova taval na desni strani igrišča in dobesedno bežal pred žogo. Nasprotno se je nekoliko popravil Ciroi, ki je pokazal veliko odločnosti in požrtvovalnosti. Najboljši na igrišču pa je bil tokrat Gentili, ki se je boril za vsako žogo in večkrat spravil v zadrego sicer dobrega beka Crescija. Obramba je imela malo dela, še tisto pa. je opravila s precejšnjo zmedo. Edino Colovatti je bil vedno na mestu, medtem ko se je Cattonar posluževal grobih prekrškov, da bi ustavil Canzija. Po dolgem času se je vrnil v moštvo Varglien, ki je zaigral precej sigurno, le tu pa tam pa je zagrešil kako napako, ki bi lahko bila usodna. brambo, v kateri se je odlikoval stari kapetan Occhetta (bivši igralec Milana in Genoe), v napadu pa sta bila nevarna predvsem Bedin in Desio. Rapallo je prikazal vigrano o- liiiiiMnn 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiim n mi iiiii nuli iniiiiiiMi im iii iii u ininiiiiiiiiii MEDNARODNI NOGOMET V III. KATEGORIJI Nabrežina 1 Vesna 1 Kriška Vesna, ki je bila v nedeljo v gosteh nabrežinske enajsterice, je prvo tekmo drugega dela prvenstva III. amaterske kategorije zaključila neodločeno 1:1. Prvi polčas se je končal 1:0 v korist .Nabrežincev, ki so prišli do dosežka v 25’, ko je kriški branilec Canazza zakrivil avtogol. Križani so izenačili v 30’ drugega polčasa s Husujem. rim, 7. — za mednarodni tekmi i Italije B z Belgijo B in z Luksem-1 burgom je vodstvo FIGC povabilo, na skupni trening, ki bo od jutri j dalje v športnem centru v Cover-cianu naslednje igralce: Bologna: JANICH FRANCESCO, MICELLI ROMANO, TUMBURUS PARIDE; Brescia: BIANCHI OTTAVIO. DE PAOLI VIRGINIO; Cagliari: RIZZO FRANCESCO; Fiorentina: DE SISTI GIANCAR. LO; Foggia Incedit: FAVALLI ERMI-NIO: Juventus: ANZOLIN ROBERTO; LR Vicenza: TIBERI SANDRO; Naooli: JULIANO ANTONIO, NARDIN STELIO; Roma: ARDIZZON MARIO; Torino: MERONI LUIGI, POLET-TI FABRIZIO, VIERI LIDO. • * • RIM. 7. — V tem tednu bodo na sporedu naslednje mednarodne tekme: Torek, 8. t. m. Pokal pokalnih prvakov (četrtfinale) Liverpool-Honved (prva tekma 0:0) Sreda, 9. t. m. Pokal evropskih prvakov (četrtfinale) Real Madrid - Anderlecht (0:1) Benfica . Manchester United (2:3) Partizan Beograd-Sparta Praga (1:4) Pokal sejemskih mest (četrtfinale) Ujpest - Leeds United (1:4) Kronike je zelo malo. Rapallo je začel zelo hitro: Desio je izvedel oster strel z desne, katerega je Colovatti odbil v komer. Tržaški vratar je moral nastopiti še v 13’, ko je Pez banalno izgubil žogo: vratar se je vrgel pod noge nasprotniku in rešil situacijo. Nasprotno pa je Triestina prisilila k delu nasprotnega vratarjav 15’ s šibkim strelom Ispira. Lepo priložnost so imeli domačini v 26’: Gentili je z desne poslal žogo do Ciroia, ki je v teku prehitel nasprotnika, ne da bi nato izrabil priložnost. V 30’ je Ispiro prestregel šibek strel Occhette, a vratar je izrabil negotovost tržaškega igralca in rešil. ITALIJANSKO PRVENSTVO 5» ==Š •Atalanta — Napoli •Bologna — Sampdoria •Brescia — Cagliari •Catania — Foggia •LR Vicenza — Lazio Fiorentina — ‘Milan •Roma — Juventus Inter — ‘Torino •Varese — Spal 1-0 2-1 U-0 0-0 14) 2-1 M 2-1 1-1 •Alessandria — Mantova •Genoa — Catanzaro •Lecco — Trani •Messina — Modena •Novara — Reggiana •Padova — Potenza •Palermo — Verona •Piša — Monza •Pro Patria — Reggina •Venezia — Livorno O-« 14) 24) 0-0 \* 241 »4) 141 M O-O nož0. Prihodnjo nedeljo ne — metnega prvenstva B lige. Na sPj redu sta namreč dve mednaro® tekmi italijanske B reprezentan. 16. t. m. bo v Charleroiuju BelpJ B - Italija B, 20. t. m. pa Eschu sur Alzette Luksemburg Italija B. Drugi polčas je bil še bolj dolgočasen, saj sta obe moštvi zaigrali izredno slabo, šele ob 29’ je Scala poskusil strel, katerega je Osterman odbil z roko. Tekma se je tedaj razvnela: domačini so prisilili nasprotnike v obrambo in vratar Giunti je moral v 34’ z lepim skokom braniti strel Del PIccola. V 36’ je Ferrara poslal žogo v vrata, tu pa je Occhetta odbil z roko: sodnik tudi tokrat ni dosodil enajstmetrovke kljub prigovarjanju Tržačanov. Malo nato je Cancian imel lepo priložnost: Scala mu je poslal žogo tik pred vrata, mladi napadalec jo je dvignil nad vratarja a žal tudi nad prečko. V 39’ pa je Gen*v izvedel lep cross z leve, toda Giunti je prehitel Canciana. U. K. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO I. ZVEZNA LIGA Partizan—Sarajevo 1:0 Voj vodina—Vardar 2:0 Dinamo—Radnički 1:0 Hajduk—Beograd 2:0 željeznlčar—C. zvezda 2:1 Velež—Olimpija 0:0 Radnički—Trešnjevka 1:0 Rijeka—Zagreb 3:0 II. ZVEZNA LIGA Čelik—Zadar 4:1 Sloboda—Slavonija 4:1 Šibenik—Rudar 2:0 Slovan—Split 0:0 Maribor—Borac 4:0 Bosna—Varteks 1:2 Istra—Leo tar 2:0 Famos—Segesta 3:0 Lokomotiva—Borovo 3:1 (0:0> (fl:D> (0:»! (O:0> (i:»> (0:0) (j:W (3:0) (4:1> (2:0) (3:0) (j:0> 0* (0:0 (id* Atalanta — Napoli (1-0) 1 1. — 1. Cinqua!e Bologna — Sampdoria (2-1) 1 2. Tekir Brescia — Cagliari (0-0) X 2. — L Ugly Catania — Foggia (0-0) X 2. Ives Montand LR Vicenza - Lazio (1-0) 1 3. — 1. Lar Milan — Fiorentina (2-1) 2 2. Ursida Roma — Juventus (1-1) X 4. — 1. Anatra Torino — Inter (1-2) 2 2. Debbio Varese — Spal (1-1) X 5. — L Perela Genoa — Catanzaro (1-0) 1 2. Sud Est Palermo — Verona (0-0) X 6. — 1. Kiev Como — Udinese (1-1) X 2. Idro Salernilana — Cosenza KVOTE 13 — 10.209.000 lir 12 — 286.500 » (0-0) X KVOTE 12 — 191.470 Ur 11 — 15.317 * 10 — 2.015 » \ «0 Jal to ‘iv, bos % Jo( fc •po P o«; Ni *lra lat fe J>ec % 1 p "bel Jfi N A A {HK(>(H>(HKHXHJ><)(KM>00(H>0^ % v A A M A kž A v 0 S X uooooooock 37. moooooooti i Cecilij ZGODBA I URBflN: O VIKU Zato so na uradnih mestih govorili nemško, v šolah so otroci spregali «ich bin, du bist» in se učili na pamet Klop-stockove verze, v kavarnah, trgovinah in na cestah pa se je pogosteje od vsega slišala razdrobljena italijanska govorica, na trgih je v glavnem odmevala spokojna beseda Slovencev, v pristanišču pa je bilo neprestano slišati kričanje v vseh jezikih. Viko je koračil po ulicah, ki so bile prekrite s širokimi, črnimi ploščami iz lave: hodil je, kot je pravil Virgilio, «po ostankih prečudovitih Pompejev#, s takšnimi ploščami so namreč oskrbovale italijanske trgovske ladje celotno jadransko obalo. Hkrati z njim so hiteli na delo tudi drugi; Viku se Je zdelo, da je šele zdaj spoznal, kako različni so ti ljudje. Različen način hoje so imeli, različne obraze in obleke. Nekateri so hodili hitro, nagnjeni z vsem telesom naprej so mahali z rokami in se glasno pogovarjali — to so bili mladi delavci. Drugi so prav tako hiteli, toda njihove noge so s težavo vlačile sključena in zgrbljena telesa. Ti ljudje so si že zdravnaj upognili hrbet poleg stružnice. Šli so delavci, «velike armade delovnih ljudi« in Viko je šel skupaj z njimi ter čutil ob tem ponos zato, ker je bil tudi sam eden izmed njih. Tiskarna, kjer je delal Marko, je bila v ozki, temni ulici, daleč od središča mesta. Bila je v stari, petnadstropni hiši z visokimi okni, podobnimi strelnim linam in tudi samo poslopje je bilo kaj malo podobno mestni stanovanjski hiši ter je bilo bolj podobno trdnjavi. V nekem smislu je to tudi bila trdnjava, kjer so se bili namestili borbeni štabi različnih sindikatov v mestu: železničarjev, ladjedelniških delavcev, težakov, kamnarjev, pekov, prodajalcev in drugih, ki so združevali številne tržaške delavce ter vključevali še posebno skupino tako imenovanih «divjih». ki se še niso bili zasidrali pri tem ali onem delu. Viko je naglo premagal osnovne skrivnosti svojega poklica in se z lahkoto vključil v življenje tiskarne. Zlagoma je postala zanj svojevrstna univerza, nekaj podobnega praktični fakulteti družbenih znanosti — na avstrijskih univerzah takšne fakultete ni bilo. Kh kravato. Tudi jaz sem sklenil, da bom nosil takšen ki0®0 , j*1 Rro 1 nom (o ____________I- ..« ____V,U lZS* ICJU Bral nam je svojo novo novelo «0 človeku, ki je bil bil vest«. Obvezno jo moraš prebrati, brž ko bo izšla, se^ Tu so bili tudi komiteji treh sekcij socialistične stranke: slovenske, italijanske in nemške. Čisto na vrhu pa so imeli svojo sobo anarhisti. Tiskarna, ki je v glavnem oskrbovala vse te organizacije, se je razprostirala spodaj. To je bila majhna tiskarna, najmanjša od štirih tiskarn, ki so bile v Trstu. Toda delala je izjemoma vestno in hitro, tako da so ji neredko velike tiskarne v mestu izročale posebno nujna naročila v izdelavo, ne glede na to, da so jo šteli za ((zarotniško«, čeprav gospodarja ni imela; bila je kooperativno podjetje in v njej so tiskali takšne časnike kot italijanskega «Lavoratore», slovenski ((Delavski list«, italijanske tednike «Coda del diavolo« in «Germinal». Tu so bili v glavnem zaposleni Italijani in Slovenci, toda tako eni kot drugi so morali znati tri jezike, vključno nemščino, kot so bile tiskarske črke v stavnih predalčkih izpreme-šane, naročila pa je bilo treba izpolnjevati v vseh treh jezikih. Število delavcev v tiskarni je bilo majhno in tako so imeli vsi dela čez glavo. Da, to je bilo pravo in resnično delo, o katerem je pravil Marko. Spoprijateljil se je s svojim ((učiteljem«, mladim stavcem in skupaj z njim se je po delu vzpenjal v drugo nadstropje, kjer sta bila klub in ((knjižnica« sekcije — dve prostorni starinski omari, prepolni knjig. V glavnem so bile tam tenke knjižice — debele si je kot poprej izposojal v Zmajevi palači, toda kako ogromen svet je Viko odkrival v njih! Ko je Marko opazil njegovo strast do branja, Je svetoval meterju, naj Viku zaupa izposojanje knjig in ta mu je, upoštevaje krasno pisavo novega stavca, ki si jo je bil pridobil še v pisarni «Ayder, Mordo in Co», svečano izročil ključe od omare in kartoteko izposojevalcev. Zdaj se Viko ni preveč dolgo zadrževal v klubu; ko Je izposodil knjige, je pohitel domov z naslednjo knjigo pod pazduho, pri kateri je potem presedel še pozno v noč na veliko Marijino negodovanje. Ob svetlobi lojene sveče se je sklanjal nad dragocenimi stranmi, s katerih so mu lili, tako se mu je zdelo, žarki svetlobe, ki so osvetljevali najtemnejše kotičke njegovega življenja ter speljevali v borbeni red misli, ki so se brez moči motale v njegovi glavi. ((Predstavljati si ne moreš, koliko zame nujnih spoznanj sem si že tukaj pridobil,# je pisal v nekem pismu Ivanu. ((Seveda se bom potrudil, da se bom obvezno vpisal na fakulteto, zgodovinsko seveda, brž ko jo bodo v Trstu odprli — o tem vsi govorijo —, zdaj pa sem začel obiskovati naš klub pri Sede Riuniti, tam imajo tudi oder in knjižnico. Celo vedel nisem, koliko imamo slovenskih pesnikov in pisateljev! Minuli teden pa je prišel v Trst sam Cankar in ni šel nikamor, razen k nam, pa čeprav so ga vabili v Balkan in Klub trgovcev. Zelo preprost človek Je, nosi širokokrajen klobuk in rdečo ‘ST’d 1 če je cenzura ne bo prepovedala.« Ivanu se vendar ni posrečilo prebrati te Cankarjeve satire, ker je avstrijska cenzura ni pustila objaviti. »i' Viko pa si je zares na pomlad kupil širokrajen, d1--« i**ui klobuk in črno, sijajno kravato. Ko se je sramežljivo navd jjjJJJ po nakupu vzpenjal na mansardo, je na stopnišču srečal d [>,, narja. Ko je ((cerkveni človek« zagledal mladeniča, se je P1r j!*oi nečen zaustavil, njegov rdeči obraz je zalila kri in z ner*^ Ijivim prezirom je pljunil pred noge <(brezbožnika». KVl «Mati gladuje, sam pa se gizdalinsko oblači!« .-ko N Mežnar je lagal: Marija ni bila lačna. Zdaj je imel® Vi f o, mleko, kot maslo, pa mast z medom, v katerega zdr* ji moč si je Viko prizadeval prepričati mater, toda niso * jp vračali niti moči niti tek. Viko je pred odhodom na de* je ^ 4 po vrnitvi iz tiskarne silil mater, da Je jedla in Mar«0 v**1 samo, da bi ne jezila sina, silila samo sebe, da je jedla. vp5 že zdavnaj je odpustila sinu, toda v njenem srcu Je jjo St*, čas živel strah: če gospod bog ne bo kaznoval sina 20 ^ l njegovega odpadništva. _jjO L v Častitljivi mežnar je razpihoval v njej ta strah z®XuČil 1.1^ «duše, ki je odpadla od Kristusa« in je neusmiljeno jje, Jin- žensko. Viko je motno nekaj slutil o tem in je . bil slabe > toda pri tej misli se ni mogel dolgo zadrževati, kajti *is Kpf»-ga je čedalje bolj vsega prevzemala. Tam ni bilo samo ^ W vega dela, temveč tudi pravo življenje, ki sploh ni bil S i dobno delu v pisarni «Ayder, Mordo in Co», niti vase ^ temu življenju avstrijske gimnazije, niti temni motnobi ^f| janja« pri patru Volbartu. . Ko Je Viko prestopil prag tiskarne Je bilo, kot bi prla vrata v preteklost. (Nadaljevanje šn' s: UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON »3 808 ln »4 838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUoo 1 • II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna BOO Ur - V\, K si: & četrtletna 2 250 lir. polletna 4 400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno JO din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči”račun: ZaložnJšTvo^tržaSkega tiska Trst lC S; 40 Ur beseda. - Oglasi tr**0 ^ < SFRJ: ADIT. D2S, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 503-3-86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250 osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Is vseh drugih pokrajin Italije pri uSoclrtfc Pubblicltk ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.