II dolenjka VELIKONOČNA PRODAJNA AKCIJA od 14. 3. do 29. »./gro,*, V VSEH PRODAJALNAH^ i. . > ^ PREHRAMBENIM BLAGOTI! 'V^Ooo Št. 11 (2483), leto XLVIII«Novo mesto, četrtek, 20. marca 1997 • Cena: 190 tolarjev dolenjski list a dolenjski list £ dolenjski list dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ■' 'r1‘ ' ■ DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ^ DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI UST Brežiška Agraria zašla v stečaj Potem ko je večina upnikov glasovala proti predlagani prisilni poravnavi, konec upanja za 120 delavcev - Start odstopil pred koncem ■ Primer raziskujejo kriminalisti BREŽICE ■ Brežiško podjetje Agraria gre v stečaj, potem ko je na naroku 12. marca večina upnikov glasovala proti predlagani prisilni poravnavi. Kaj se bo zgodilo z Agrario, ki združuje proizvodnjo in trgovino, je negotova. OB MATERINSKEM DNEVU . P^LENJA VAS - Ob materin-Kem dnevu svet krajevne skupno-Dolenja vas vabi vse matere in v n®? občane na koncert v cerkvi v Dolenji vasi, ki bo v nedeljo, 23. roarca, ob 8.30. Nastopal bo družinski trio Novina. Vstopnine ne oo. zazeljem pa so prostovoljni Pfispevki za kritje stroškov pri obnovi cerkve v letu 1995 Veliko nejasnega pa je tudi v zvezi z vodenjem podjetja v preteklosti, saj firma dolguje upnikom več kot 800, po nekaterih trditvah pa več kot 900 milijonov tolarjev. Po besedah Franca Vranetiča, ki je bil po odstavitvi nekdanjega direktoija dipl. inž. Ivana Vučajn-ka 9 mesecev vršilec dolžnosti direktorja Agrarie, je imelo podjetje sklenjeno pogodbo z ljubljanskim podjetjem Start. Slednje naj bi pripravilo načrt finančnega oživljanja Agrarie. Vendar je Start le nekaj predtem, ko so upniki zavrnili predlog za prisilno poravnavo, s faksimilnim sporočilom obvestil Agrariino vodstvo, da odstopa od omenjene pogodbe. DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj NOVA MINISTRA V SEMIŠKI OBČINI . SEMIČ - Konec tedna je 'roda semiška občinska podružnica Ljudske stranke občni zbor, ki so se ga udeležili rodi minister za obrambo Tit rorenšek, generalni sekretar ba omenjenem ministrstvu •»oze Romšek, minister za Kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano Ciril Smrkolj ter aržavni poslanec in črnoma-jski župan Andrej Fabjan. Domačini so opozorili na opuščene kočevarske vasi in 'ežave pri ohranjanju kmetij-?. a. Minister Smrkolj je ob-jubil, da b0 prj svojem delu namenil več pozornosti demografsko ogroženim in vi-mskim območjem, prvi de-?,ar za odpravo škode zaradi ,„eda P® naJ bi po njegovih agotovihh prišel prav kma-u- Minister Turnšek je go-oril predvsem o reševanju obmejnega vprašanja na Tr-•novem vrhu ter morebit-em radarju na Mirni gori. PARLAMENTARCI NA BODOČI AVTOCESTI BREŽICE - Prejšnji teden je obiskala Posavje delegacija državnega zbora (gostitey je bil Jože Avšič, župan občine Brežice), da bi uskladil interese Posavja in države na območju mejnega prehoda. T&ko so pozornost usmerili na prometni režim na Obrežju, oblikovanje gospodarske cone in vlogi kraja v vsem tem. Bistvenih razhajanj med državo in lokalnimi interesi v besedah ni. Kot je dejal Jože Avšič, bo morala avtocesta prostoru koristiti, ne pa omejevati njegovo delovanje in razvoja. Delegacija sije ogledala tudi Čatež ob Savi in se seznanila s problemi. Izrekli so načelno podporo brežiškim pobudam in načrtom glede odseka avtoceste od Obrežja do Krške vasi. Jože Avšič je neuradno povedal, da so v kabinetu hrvaškega predsednika dr. Franja Didmana sprejeli odločitev o pospešenih pripravah na gradnjo avtoceste od Zagreba proti Obrežju. dnt°SJBISKAN GREGORJEV SEJEM - Mercator - Kmetijska za-veJja ie največja zadruga v poslovnem zadružnem sistemu v Slo- sfa li' Pa tudi ena najuspešnejših. Zadnja leta pripravlja spomladan-na b re&or)ev sejem in jesenski zadružni sejem. Zaradi lepega vreme-in '^Rateponudbe razstavljalcev kmetijskih, vrtnarskih, gozdarskih teloh- Proizvodov pa tudi spremljevalnih prireditev je bil letošnji pres? .kan- Na razstavnem prostoru pri Agroservisu se je v Žabji vasi otv0aViloPreko 140domačih in tujih razstavljalcev. Petkove slovesne VriJl na kateri zavod za zaposlo-nJe hodijo nekateri bivši vlad-rir.l^nkc*onarj*> da tako hitro lJo tako dobre službe. (StiSokri anjski drobiž GLEDAMO tudi T programa zaj Revizije na oddajniku 1 >-vi pa smo videli, da •one prišel program ROKE -Iz odpadnih stjl na‘‘>K ostankov lesa in tek- Di>Q^re^a Podružnične šole na pri* ’ vdelali prav lične pajace, sv0nerne 20 darilo in okras. S tudi m‘ so na,° sodelovali ‘a oT^azstavb ki jo je priprav,-slit; °xVor v Žužemberku. (Na »AKRaj, sliki: KEDSTAVILA SE BO SU-Vo V7AJINA - TUristično društ-D°len'mberk-Dvor bo skupaj z zal0 Jsko turistično zvezo poka- • w - - ... ber§j^u°- Nastopili bodo žužem- boto a sejmu Alpe-Adria v so-^°nu'dbo ?-arca’ na^° turistično bavni^Ststi, noše, otroci z zapleten^' to^*tami, videli boste tudi izdeiit)e.*co^ar. Prej° ovčje volne, krrieek ue*ezarne na Dvoru, dela Kaiac 1 *ena in predstavitev Jak-ltanu kluba. S. M. Mii I Z_M A Š I H O SČ I M Mii Izgnanci zagrozili s protestom Žrtve vojnega nasilja še vedno čakajo - Na novomeški upravni enoti še 380 nerešenih vlog • Obljuba načelnika Jožeta Preskarja, da jih bodo rešili do polletja NOVO MESTO - Žrtve vojnega nasipa so pol stoletja čakale, da se jim prizna obdobje, Id so ga pretrpeli v drugi svetovni vojni, in kljub sprejetemu zakonu o žrtvah vojnega nasilja konec leta 1995 večina še vedno nima rešenih vlog. Na zboru novomeške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije, ki združuje žrtve vojnega nasilja iz bivše novomeške občine in iz Bele krajine, so prejšnjo soboto od 150-ih udeležencev imeli popolnoma rešene vloge le trije. V soboto so se člani KO Novo mesto zbrali v sejni sobi zavarovalnice Tilia, obravnavali so lanskoletno poročilo, program dela za naprej in statut Društva izgnancev Slovenije, na katerega so sprejeli več dopolnil. Izvolili so tudi članico izvršnega odbora društva Zdenko Kaplan, ki je tudi prva članica tega odbora iz območja Dolenjske in Bele krajine. Zbora so se udeležili tudi Ivica Žnidaršič, predstavnica upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije, Jože Preskar, načelnik novomeške upravne enote in PREDAVANJE O MEDITACIJI NOVO MESTO-V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo v četrtek in petek, 3. in 4. aprila, ob 19. uri predavanje o transcendentalni meditaciji, tehniki globokega počitka, ki pozitivno vpliva na splošno počutje posameznika. Vstopnine ni. predsednik krajevne organizacije Bučka Vinko Tomažin. ZAHTEVE ZA ŠIRITEV LEKARNIŠKE MREŽE NOVO MESTO - Na drugi seji sveta zavoda Dolenjske lekarne, kije bila pretekli teden, so obravnavali poslovno poročilo za leto 1996. Zavod je opravljal dejavnost v dosedanjem obsegu v šestih lekarnah v občinskih središičih in treh podružnicah v večjih krajih dolenjskih občin. Fizični obseg prodaje se je občutno zmanjšal že v drugem polletju 1995, ko so pričeli veljati omejitveni ukrepi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede predpisovanja zdravil na recepte. Toaa kljub temu so prihodki večji za 9 odstotkov. V lanskem letu so nabavili novo računalniško opremo. Za letos načrtujejo ureditev galen-skega laboratorija in izboljšati delovne pogoje z zamenjavo klimatskih naprav v vseh lekarnah. Za Dolenjske Toplice, kjer bo KS letos dokončala prostore za namene lekarne, bodo nabavili opremo. Vse večje zahtev za Siljenje mreže. Kri junakov in mučencev Poklonitev spominu na Javorovici padlih partizanov JAVOROVICA - Že več kot 50 let je vsako leto 16. marca na Javorovici spominska slovesnost. Na ta dan se nad to vasico nad Pleteijami, visoko v gorjanskem pobočju, zberejo ljudje, ki se hočejo pokloniti spominu na ta dan ieta 1944 padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Tako rekoč cel bataljon, 114 borcev in bork, so pobili nemški esesovci in njihovi domobranski pomagači. “Prvič smo se na spominski slovesnosti na dan te partizanske tragedije zbrali že leta 1946 in od takrat vsako leto,” je povedal Lojze Hren, predsednik odbora skupnosti borcev Cankarjeve brigade. “Zadnja štiri leta je bila ob komemorativni slovesnosti tudi maša, saj je bilo med padlimi in od domobrancev zverinsko pobitimi partizani - med njimi so bili ranjenci in tisti, ki so se brez orožja predali - tudi veliko vernih. Maševala sta tudi pomožni ljubljanski škof Alojz Uran in naslovni škof dr. Vekoslav Grmič.” Monsignor Uran je ob 50-letnici tragedije na Javorovici zbrane pozval, naj poskušajo iz svojega življenja odstraniti vse, kar ovira sožitje in spravo ter delo za Lojze Hren skupno prihodnost. Škof Grmič pa je med drugim dejal, da je čas, da se v globoki hvaležnosti poklonimo spominu žrtvam osvobodilnega boja, spominu boja Davida z Goljatom. Kri, prelita za domovino pa je ne samo kri junakov, temveč mučencev. “Zato naj bo naša narodna zgodovina nauk, ne pa sol na stare rane,” pravi Hren. “Zakaj današnji zagovorniki domobranstva s tako ihto vodi-jo propagandni boj proti udeležencem osvobodilnega boja in vsemu, kar diši po partizanstvu in osvobodilni fronti? Tako poskušajo zamegliti, če že ne povsem zabrisati, svojo odgovornost za zločine, ki so jih prizadejali slovenskemu narodu,” pravi Lojze Hren. Že več desetletij je na Ja-vorovivici 1. maja srečanje borcev, svojcev padlih partizanov, mladine, krajanov, ki se ga vsako leto udeleži množica ljudi. A. D. VSE VEČ ČLANOV DRUŠTVA - Na občnem zboru Društva upokojencev Dvor je vse več članov in članic, ki jih zanima delo društva, saj v društvu uspešno uresničujejo in izvajajo program, ki temelji na njihovih potrebah, željah in možnostih upokojencev. Delo upravnega odbora bo tudi v prihodnje vodil predsednik Franc Šenica iz Lašč, ki mu bodo do naslednjih volitev pomagali dosedanji člani odbora in na novo izvoljena član Tone Škufca in Zdenka Urbančič. Program dela za letošnje leto je zelo bogat. (Foto: S. Mirtič) Na novomeški upravni enoti je nerešenih še 380 vlog. Načelnik novomeške upravne enote Jože Preskar je obljubil, da bodo vse odločbe izdali do konca polletja. Če se to ne bo zgodilo, so zbrani zagrozili, da bodo organizirali protestni shod. Več članov je opozorilo tudi na slabe odnose osebja do strank, ko se oglašajo na upravi enoti glede vloge. Ivica Žnidaršič z Društva izgnancev Slovenije je povedala, da bi morale biti vse vloge rešene v enem letu, povedala pa je tudi dva naslova, na katera se lahko ljudje pritožijo, in sicer na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in na državnozborsko komisijo za peticije. Zbrane je seznanila tudi z vsebino zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki čaka na drugo obravnavo v državnem zboru. J. D. ŽRTVE VOJNE TEŽKO ČAKAJO - Zbora novomeške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije minulo soboto v Novem mestu so se udeležili tudi (od leve proti desni):načelnik novomeške upravne enote Jože Preskar, članica upavnega odbora Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in predsednik krajevne organizacije Bučka Vinko Tomažin. (Foto: Gregor Kaplan) S VEDEŽEVANJE —TAROT ? POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE fi) razlaga SANJ 2. NUMEROLOGIJA ZDRAVJE £ 0 090 44 89 POSEL - DENAR J" 1 nun 44 on ljubezen S = 090 44 90 PARTNERSTVO ŠOLA .= NON-STOP E r VELIK SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN OPREME NOVO MESTO - Jutri, v petek, 21. marca, ob dveh popoldne bo v in na prostorih firme Tabakum na Cikavi v Novem mestu otvoritev sejma kmetijske mehanizacije Jožefovo *97. Sejem bo trajal do ponedejjska, 24. marca, in bo odprt vsak dan ob osmih jjutr^j do šestih zvečer. Na tem tradicionalnem in širše uveljavljenem sejmu kmetijske mehanizacije in vinogradniške opreme • tokrat bo že petič po vrsti - bo moč videti in kupiti vse, kar potrebujeta slovenski kmet in vinogradnik, od motike do traktoija.Razstavljali bodo tako domači proizvajalci kot številne tuje uveljavljeni proizvajalci kmetijske mehanizacije in opreme. NEVARNO PARKIRANJE - Na novomeškem Glavnem trgu je samo en parkirni prostor rezerviran za invalide, zato so policisti v zadnjem času poostrili ukrepanje, če kdo tega ne upošteva. Pajk kar pogosto odvaža avtomobile brez ustrezne nalepke s tega prostora. Zadnji petek je invalid v petki na prehodu za pešce čakal, da je po napačno parkirani avto prišel pajek, ki sta ga poklicala policista. (Foto: A. B.) SALAMIADA NA OTOČCU - V okrepčevalnici As na Otočcu so prejšnji petek pripravili 6. salamiado. V oceno je salame prineslo 13 izdelovalcev, tako rekoč vsi se s tem ukvarjajo ljubiteljsko, iz veselja, za domače potrebe in užitek. Salame je ocenjevala 4-članska komisija pod vodstvom znanega kuharja in kulinarika, avtorja knjige Kuharske mojstrovine Petra Bevca (v sredini). Najbolje je bila ocenjena salama Petra Selaka iz Vinice pri Šmar-jeti, 2. mesto je osvojil Karel Rožman iz Brežic, 3. pa Andrej Sušterič iz Smarjete. “Najbolj razveseljivo je, da se kakovost salam izboljšuje iz leta v leto," pravi mojster Bevc. (Foto: A. B.) Nujna obnova dotrajanih vodovodov Komunala bo v prihodnje namenjala več za vzdrževanje in obnovo -10 odst. prebivalstva še brez pitne vode - Veliki porabniki vode gospodarnejši - Nerentabilne čistilne naprave NOVO MESTO - Novomeška Komunala namerava v prihodnjih letih nameniti več denarja za ohranjanje in obnovo obstoječga omrežja, objektov in naprav, kot gaje namenjala do sednj, saj ima z vzdrževanjem obstoječe infrastrukture vse več težav. “Ker vlada zadržuje povečanje cen komunalnih storitev, denar, ki ga zberemo za opravljene storitve ne zagotavlja več enostavne reprodukcije in vzdrževanja,” pravi direktor novomeške Komunale Marjan Kelvišar. Njihovo poslovanje pa obremenjuje tudi odplačevanje kreditov iz naslova obveznic in ostalih kreditov. Ker se cene komunalnih storitev ne bodo bistveno spremenile, bodo del denarja za to morali nameniti tudi iz amortizacije. Preostali denar od amortizacije bodo namenili za obnovo in dograditev že zgrajenih objektov in naprav, medtem ko bo za investicije v nove objekte potrebno poiskati denar drugje. “Predvidevamo, da bo količina komunalnih storitev tudi letos na ravni prejšnjih let, čeprav poraba pri večjih porabnikih, kot so podjetja in ustanove, zadnja leta pada. Nekaj zaradi propada nekaterih podjetij, največ pa na račun gospodarnejše rabe vode, kar nam povzroča velik izpad prihodkov,” pove Kelvišar. Na primer: novomeški Revoz je včasih porabil 50.000 kubikov vode na mesec, sedaj pa je količino porabljene vode za pol zmanjšal. “Poleg tega gradimo investicije, ki ekonomsko niso rentabilne, so pa ekološko potrebne; sem sodijo predvsem čistilne naprave in kanalizacija.” Čistilne naprave v povprečju dosegajo le 52 odst. pokrivanja stroškov enostavne reprodukcije. V letošnjem letu je v planu Komunale namenjenega za investicije in investicijska vzdrževanja Marjan Kelvišar okrog 453 milijonov tolarjev. V letošnjem letu nameravajo narediti projekt sanacije karteljevskega vodovoda, zgraditi jx>vezovalni vod in črpališče na vrtini v Dol. Toplicah, potem povezovalni cevovod Dolenja vas - Mirna Peč, dokončati vodovod Pangrč Grm, zgraditi vodovod v gornji Mirni Peči in v Herinji vasi ter vodohran v Šmarjeti. V šentjemejski občini nameravajo zgraditi vodohran Hrastje, v škocjanski občini pa bodo opravili hidrogeološke raziskave na območju Bučke in zgradili črpališče na vrtini v Škocjanu. “Naši vodovodi so precej dotrajani, njihova povprečna starost je 27 let, medtem ko je življenjska doba 36 let, zato bi morali na leto obnoviti najmanj 15 km omrežja, uspemo pa ga obnoviti le 5 do 7 km,” pravi Kelvišar. Na 630 km vodovodnega omrežja pa je zgrajenjega le 110 km kanalizacije, in ker je vodovod največji onesnaževalec, Komunala zadnje čase namenja veliko denarja prav za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav. V letošnjem letu naj bi zgradili kanalizacijo v Bučni vasi, potem tretjo fazo kanalizacije v Stopičah, kanalizacijo v Češči vasi in čistilno napravo pri Go,podlim. ,DORNlž 3 (2483), 20. marca 1997 DOLENJSKI LIST M A I H OEC IN ttMM Voda in smeti prinašajo izgube V metliški Komunali opozarjajo, da cene komunalnih storitev zaostajajo za inflacijo - Težave predvsem z vodooskrbo in odvozom odpadkov - Letos dodatno zemljišče za deponijo? METLIKA • Metliška Komunala je v preteklem letu poslovala z 1,3 milijona tolarjev primanjkljaja. Izgubo so imeli kot že več let zapored, pri oskrbi z vodo in odvozu odpadkov, javno podjetje pa izpad dohodka v teh dveh dejavnostih pokriva iz donosnejšega poslovanja v drugih dejavnostih ali iz izrednih prihodkov. V Komunali opozaijajo, da so se cene komunalnih storitev, ki so še vedno pod nadzorom slovenske vlade, lani povečale za dobre 4 odst., kar je precej manj od rasti cen na drobno. Zaostajanje cen komunalnih storitev za inflacijo povzroča vedno večji razkorak med prihodki in odhodki Komunale. V Komunali so zahtevali izredno povečanje cen, a neuspešno. O tem so razpravljali toliko časa, daje vlada pravico do izrednega povečanja ukinila. Ker je opravljanje storitev javne službe omejeno, ima Komunala samo dve možnosti: zmanjševanje stroškov, kjer je le mogoče, ter opravljanje dodatnih dejavnosti. Ker Komunala še nima urejenega nadzora nad količinami načrpane pitne vode in tiste, ki jo odda v omrežje, ne more natančno ugotoviti, kolikšna je poraba in dobava vode, kolikšna je poraba vode za lastne potrebe in kakšne so izgube. Vedo pa, da se količina prodane vode zmanjšuje, medtem ko stroški distribucije hitro naraščajo, zlasti za električno energijo. Pri odvozu odpadkov jim je uspelo, da je plačan odvoz smeti za prebivalce, ki prej niso bili prijavljeni. Hkrati so ugotovili, da so podatki v državnih evidencah zastareli, saj zajemajo celo prebivalce, ki jih že več deset let ni v občini. V Komunali bodo letos DOLENJSKI LIST vaš četrtkov prijatelj uredili odvoz odpadkov iz drobnega gospodarstva, ki še ni pripravljeno plačevati odvoza in deponiranja. Pri deponiranju odpadkov je poslovanje sicer pozitivno, nikakor pa ne blesteče. Letos bodo morali kupiti dodatno zemljišče za širitev deponije, na sedanji pa urediti evidenco odlaganja odpadkov. Kanalizacija je najuspešnejša dejavnost javnega podjetja predvsem zaradi majhnih stroškov obratovanja. Ti so majhni tudi pri UPOKOJENCI O SVOJEM DELU METLIKA - Minuli petek je imelo redni letni občni zbor Društvo upokojencev Metlika, ki je eno najbolj delavnih društev v občini. V kulturnem programu so se okrog 240 udeležencem zbora predstavili otroci iz učenci metliške osnovne šole. Sicer pa so upokojenci pregledali delo v preteklem letu, ko so s preureditvijo razpadajože drvarnice v trgovino zaključili eno večjih del. Letos nameravajo poleg humanitarnega, športnega in izletniškega dela obnoviti tudi stavbo društva, kar bo velik zalogaj. Izvolili so nove organe društva, predsednik pa ostaja še naprej Jože Jankovič. Ob koncu so pripravili še pogostitev, najzaslužnejšim članom podelili priznanja za večletno nesebično požrtvovalno delo, spomnili pa so se tudi sponzorjev, ki jim že več let pomagajo. čiščenju odpadnih voda, zadovoljni pa so tudi s poslovanjem javne komunalne rabe. Kar tretjino vseh prihodkov je Komunala lani ustvarila v gradbeni dejavnosti. Med večjimi deli so bili kanalizacija na Krasincu, druga faza vodovoda Metlika-Bojanji hrib ter pre-vezava vodovoda Bereča vas. M. B.-J. SALAMIADA V SEMIČU SEMIČ - Tukajšnje turistično društvo vabi vse izdelovalce dobrih salam in domačih klobas iz Bele krajine na salamiado v Semiču. Svoje suhomesnate izdelke naj prinesejo v petek, 21. marca, ali naslednji dan do 16. ure v penzion Smuk v Semiču. V soboto ob 20. uri bo v Smuku razglasitev rezultatov ter degustacija mesnih izdelkov. SONCE ZA VSE METLIKA - Območna organizacija Rdečega križa Metlika priredi v petek, 21. marca, ob 20. uri v športni dvorani humanitarno prireditev “Sonce za vse”. Na njej bodo nastopili Korado in Brendi, Vesele Štajerke, ansambel Celea, Štajerski fantje, Anita Vodišek, duo Free Stylle, humorista Honza in Fonza, plesalke Ghetto Dancers, popevkarica Moni, plesni pari iz Tržiča, prireditev pa bo povezoval Toni Gašpe-rič. Nastopajoči so se odpovedali honorarju, izkupiček pa bo Rdeči križ namenil za letovanje otrok iz socialno šibkih družin na Debelem Rtiču. Posebnost letošnje prireditve so vstopnice. To so grafike Jožeta Člausa iz Globoč pri Celju, ki jih bo moč uokviriti in obesiti na steno. Adlešičko prelo kot nekoč V Adlešičih so znova obudili stare kmečke običaje perje, trle orehe. Prišli so tudi moški, ki so navadno kartali, pletli košare, peharje, opletali steklenice, celo vezli in pletli. A tudi ponagajali ženskam. Navadno so delali do 23. ure, ADLEŠIČI - Društvo kmečkih žena iz Adlešičev in črnomaljska Kmetijska svetovalna služba sta minulo soboto pripravili v nabito polni dvorani v Adlešičih zanimivo prireditev, s katero so obudili stare kmečke običaje ob “prelu”. Skoraj nikogar iz Adlešičev in sodednjih vasi ni bilo na prireditvi, ki ne bi pokazal, kaj zna. Bilo je veselo in sproščeno kot nekdaj na pravem prelu. In kaj pravzaprav prelo sploh je? Ko so nekoč postajali dnevi vse krajši, so se ženske dobile zvečer skupaj v eni hiši, da jim je bilo bolj zabavno in da so prihranile pri razsvetljavi. Delale so različna ročna dela, ker pa so največkrat predle, so rekle, da gredo na prelo. Tam so potem, tako kot v soboto, pletle copate, pletle, kvačkale in vezle, pisale pisanice, predle, pripravljale potem pa so peli, igrali in plesali. Proti pomladi, ko so se dnevi daljšali, so se zmenili za “likof”. Takrat so pripravili veliko jedače in pijače in se bolj zabavali, kot delali. Tudi sobotna prireditev je bila takšna. Domačinom so se pridružili tudi prebivalci Krašne, naselja v občini Lukovica. Pokazali so, kako so pri njih obudili kitarske večere, na katerih so pletli kite iz slame, iz katerih so v industriji delali slamnike. Gostje so tudi pletli cekaije, predpražnike in delali veliko butaro. Seveda ni šlo brez glasbe. M. BEZEK-JAKŠE ADLEŠIČKO PRELO - Tako kot sicer na adlešičkem prelu je tudi na prireditvi večina nastopajočih predla. Po končani prireditvi so si številni obiskovalci še pobliže ogledali, kakšno je bilo nekdaj delo na vasi. Na srečo sega je prav v Adlešičih in okoliških vaseh veliko ohranilo vse do danes. (Foto: M. B.-J.) V ADLEŠIČIH PRAZNUJEJO ADLEŠIČI-V soboto, 22. marca, bo ob 19,30 v kulturnem domu v Adlešičih slavnostna akademija v počastitev krajevnega praznika, ki ga KS Adlešiči praznuje prav na ta dan. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci adlešiške šole in člani tukajšnjega KUD “Božo Račič”. V okviru praznovanja pa bo v petek, 21. marca, ob 18. uri na Raztresenovi domačiji v Jankovičih predstavitev knjige “Sodelovanje in organiziranje” Marte Božič, naslednji dan ob 17. uri pa prav tam otvoritev likovne razstave slikarke Nede Erceg iz Zagreba. V soboto, 22. marca, od 18. do 22. ure in naslednji dan od 8. do 11. ure bodo v tukajšnji osnovni šoli na ogled izdelki učencev in kulinarična razstava članic Društva kmečkih žena Adlešiči. Bo moral nošo kupiti vsak sam? V črnomaljskih folklornih skupinah se lahko pohvalijo, da se tudi tam, Iger so zadnja leta zastali, zopet prebujajo - Veliki problemi z narodnimi nošami, ld niso poceni ČRNOMELJ - Medtem ko je bilo v nekaterih folklornih skupinah v črnomaljski občini v prejšnjih letih čut’iti zastonj, se zadnje čase lahko pohvalijo z napredkom. To se kaže v tem, da, se precej članov folklornih skupin izobražuje, bogatijo vsebino svojih programov ter si prizadevajo urediti narodne noše. Predvsem je pohvalno, da večjo pozornost namenjajo ljudskim pesmim, saj je Bela krajina prava zakladnica tega blaga. Tako ima- O VREDNOTAH ŽIVLJENJA ČRNOMELJ, METLIKA -Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika vabita v počastitev materinskega dne na predavanje o vrednotah življenja. Predavala bo dr. Metka Klevišar, Slovenka leta 1995. Predavanji bosta v torek, 25. marca, in sicer ob 16. uri v domu obrtnikov v Črnomlju in ob 18. uri v Vinski kleti v Metliki. jo skupine ljudskih pevcev pri folklornih skupinah Dragatuš, Vinica in Adlešiči. Vse kaže, da PRAZNIČNO OB MATERINSKEM DNEVU SEMIČ - Kulturno-umetniško društvo Orel Semič vabi v soboto, 22. marca, ob 18,30 ob praznovanju materinskega dne v tukajšnji kulturni dom na ogled Moličrove komedije “Kaznovani soprog” v izvedbi igralske skupine KUD Predoslje. Na cvetno nedeljo, 23. marca, pa bo prav tam ob 19. uri kulturni večer “Poklanjamo vam šopek sreče in veselja”, na katerem se bodo predstavili mladi igralci iz Črmošnjic, otroška skupina s Črešnjevca, mladi glasbeniki semiške podružnice Glasbene šole Črnomelj, Šokice in moški pevski zbor sv. Štefan. bodo te skupine nadomestile ljudske pevce in godce, ki jih je vedno manj. V resnici zna še veliko ljudi peti in igrati, a jih je težko pridobiti za nastope. Se pa v Zvezi kulturnih organizacij (ZKO) Črnomelj zavedajo, da morajo takšne ljudske pevce in godce negovati, saj so v Evropi tovrstne skupine že precej redke. Imajo pa Belokranjci srečo, da sta nedavno izšli kar dve knjigi o plesih in pesmih, od koder bodo lahko izvirne skupine črpale svoj program in se izobraževale. Poseben problem v folklornih skupinah so narodne noše, zlasti ženske. A tudi pri moških nošah je pogosto kaj narobe, bodisi kroji, vezenje, obutev. Predvsem je pri izdelavi noš potrebno upoštevati rezultate raziskav. Letos naj bi izšla že druga knjiga o belokranjskih nošah, ki bo zajemala obkolpsko območje od Sinjega Vrha do Krasinca. V ZKO poudarjajo, da je za ureditev noš potrebno veliko denarja, vendar ga sami nimajo. Zato razmišljajo celo o tem, da si bo moral pač nošo vsak, priskrbeti sam. Morda jih bodo potem bolj cenili, kajti še vedno je moč opaziti, daje odnos Belokranjcev do narodnih noš zelo čuden: medtem ko se po eni strani hvalijo s kulturno dediščino, so po drugi strani do nje zelo malomarni. Ob težavah pri obnovi noš pa ne gre pozabiti, da je zelo težko dobiti laneno platno. Medtem ko ga drugod po Sloveniji ni več, ga je tudi v Beli krajini moč dobiti le še za vzorec. Ker pa gre pri izdelovanju domačega platna tudi za ohranjanje kulturne dediščine, v ZKO predlagajo, da bi pomagali ljudem, ki so domače platno še pripravljeni tkati. M. B.-J. VELIKONOČNA USTVARJALNICA ČRNOMELJ - V četrtek, 27. marca, bo ob 18. uri v knjižnici Črnomelj velika ustvarjalnica, kjer bodo otroci in njihovi starši izdelovali velikonočne marmori-rane pirhe ter papirnate zajčke in piščančke. Prijaviti se je moč ob vhodih v vrtce in osnovne šole, cena ustvarjalnice pa je 100 tolarjev za otroka. Preko javnih del delalo 9 ljudi Skrbeli bodo za stare in bolne, vzdrževali lokalne ceste ter čistili razvaline gradu na Smuku in kraški izvir Lebiča - Občina bo prispevala 2,8 milijona tolarjev SEMIČ • V semiški občini so tudi letošnji program javnih del svetniki sprejeli brez razprave. Preko javnih del bo letos delalo iz semiške občine 9 delavcev, skupaj pa bodo oddelali 36 mesecev. Na 11. salamiado, kije bila pretekli petek v Badovinčevi gostilni na Jugor-ju, je 9-članskc komisija ocenila 42 salam. Predsednik komisije Peter Štefanič je poudaril, da so ti mesni izdelki iz leta v leto boljši, pomanjkljivosti, ki so jih zaznali, pa so predvsem nezrelost, mastnost, pevelika prekajenost. Sicer pa so bile skoraj vse plemenitega vonji i in svojstvenega okusa. Najvišjo oceno je dobila salama domačina Staneta Sodje (na desni) s Sel pri Jugorju. Njegovi izdelki pa so tudi v zadnjih letih na ocenjevanju vedno zasedla eno od prvih treh mest. Druga je bila salama Boža Sladiča z Mirne, tretja pa Andreja Šenice z Gradišča pri Dolenjskih Toplicah. (Foto: M. B.-J.) V lanskem letu so v semiški občini poskrbeli za oskrbo na domu za stare in bolne, za čiščenje in urejanje razvalin gradu Smuk in kraškega izvira Lebiča, pripravili vzgojni program za tri- do petletne otroke, ki niso vključeni v dnevno vrtičkarsko varstvo, ter vzdrževali lokalne ceste v občini. TUdi letos bodo v semiški občini nadaljevali z osbrbo na domu za stare in bolne, a le še v prvi polovici leta. Odbor za "izbor javnih del pa je predlagal pristojnemu ministrstvu, naj ta program postopno preide v redno dejavnost socialnega varstva ali v neprofitne dejavnosti. V semiškem vrtcu bo en delavec dva meseca opravljal vzgojni program za tri- do petletne otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Ena delavka iz semiške občine pa bo v Domu starejših občanov v Črnomlju pomagala pri oskrbi ostarelih, težko bolnih in invalidnih stano- valcev doma. En delavec bo 10 mesecev vzdrževal lokalne ceste. Prav tako bodo v semiški občini nadaljevali s čiščenjem in urejanjem razvalin na gradu Smuk in v kraškem izviru Lebiča. Pet delavcev naj bi v štirih mesecih na Smuku odstranilo nasuti material še iz dveh prostorov ob severozahodni steni, da bo moč razvaline uspešno statično sanirati. Iz kraškega izvira Lebiča pa bodo odstranili odpadke ter hkrati prečrpali vodo. M. B.-J. Sprehod po Metliki ZA PRAVNI PREPLAH JE POSKRBEL tisti, ki je pričel po Beli krajini širiti vest, da je slišal po radijskih valovih obvestilo, naj se vsi moški, ki so imeli tesnejše stike z neko razvpito natakarico, zglasijo pri zravniku, ker da je dama okužena z virusom AIDS. Dobri poznavalci razmer trdijo, da so trditev lansirale v deželo semiške ženske, ki bi rade na ta način preplašile svoje može, da bi se več posvečali njim kot prsati deklici v kratkem krilu. Če pa so govorice resnične, se menda kar lepemu številu belokranjskih “mačotov” ne piše najbolje. RAZBURJA SE GOST V RAJMERJEVI GOSTILNI: “Včasih so bili črnci sužnji, zdaj pa nas preko televizijskih ekranov slovenske televizije zabavajo v komedijah. Gledam televizijo ob štirih popoldne - črnci. Ob osmih zvečer - črnci. Ob desetih - črnci, opolnoči - črnci. Stavim, da bi uzrl črnce tudi ob štirih zjutraj, le da tedaj ne buljim več v ekran.” “Veš kaj, Jože,” ga je miril gostilničar Edo Macele, “priporočam ti, da si kupiš barvni televizor.” POL NEKE VASI V METLIŠKI OBČINI se je zbralo pod drevesom, na katerem je sedel deček, ki ni hotel izmed vej, četudi so mu ponujali najlepša darila-“Tonček, zakaj pa si splezal na to visoko drevo?” ga je spraševala soseda. “Te je kdo tepel? Ti je kdo grozil? Si izgubil ovco, pa se zdaj bojiš?” Na vsa vprašanja je deček molčal kot grob. “Če ne greš takoj dol, grem po očeta,” je zagrozila soseda. “Ni ga doma, je odšel na roditeljski sestanek, zato pa tudi sem tu gori.” PLOŠČA - Črnomaljci niso navajeni, da jim kdo ponuja denar. Zato tudi ne čudi, da so v Belokranjskem muzejskem društvu, ki ima sedež v Metliki, po dveh letih ponujanja denatja Črnomaljcem obupali. Predlani in lani je društvo namenilo denar za postavitev spominske plošče skladatelju Danilu Bučarju, ki seje 8. junija 1896 rodil v Črnomlju. Vendar se v Črnomlju niso mogli dogovoriti, kam bi ploščo pritrdili. V društvu jim je zal, da so Črnomaljci zamudili 100. obletnico rojstva pomembnega sokrajana. Upajmo, da se bodo dogovorili o plošči do 8. avgusta 2001, ko bo 30. obletnica Bučarjeve smrti-Vprašanje pa je, če bodo takrat v Belokranjskem muzejskem društvu imeli denar za spominsko ploščo. ČIŠČENJE - Nedavno so imeli ribiči čistilno akcijo ob Kolpi, kar je vredno vse pohvale. Manj pohvalno pa je, da med Vinico in Bojanci skoraj ni kotanje, kjer se ne bi valjali odsluženi gospodinjski aparati in druga nesnaga. Ne bi bilo napak, če bi se kaj o ekologiji Vimčani naučili od prebivalcev sosednje krajevne skupnosti Sinji Vrh. Slednji so tako temeljito očistili svoje okolje, da nimajo niti enega črnega smetišča več. Med čistilci so bili tudi viniški šolarji... OBČINA - V črnomaljski Upravni enoti se lahko pohvalijo, da so prvi v Sloveniji, ki so se prostorsko ločili od občinske uprave. Prepričani so bili, da se bodo, odkar je Upravna enota v poslovnem centru na Zadružni cesti, občina pa je ostala v gradu, ljudje lažje znašli. Da bodo vsaj vedeli, kdaj imajo opraviti z občinskimi ljudmi in kdaj s tistimi z Upravne enote. A so se slednji zmotili. Ljudje pač poenostavijo stvari tako, da jih lažje razumejo. In ker človeška iznajdljivost ne pozna meja, so iznašli tudi imeni za omenjeni upravi: občinsko upravo v gradu imenujejo stara občina, Upravno enoto v poslovnem centru pa nova občina. Semiške tropine IGRIŠČE - Pri Plutovih z Mladice nimajo na pašniku za ovce v Padarju le smučišča, ampak imajo na Mladici tudi nogometno igrišče. Največja zanimivost tega igrišča je, da zanj ne potrebujejo ne kosilnice ne kose, ampak so kosilnice kar Slavove ovce, ki potem, ko dodobra pomulijo travo, prepustijo prostor malim nogometašem. In zadovoljni so vsi, tako drobnica kot mladež. SALAME - Na salamiadi, ki je bila prejšnji petek v Badovinčevi gostilni na Jugorju, so nagradili vse, ki so prinesli salame v oceno, a mnogo jih ni prišlo po nagrade-Semičani, ki so prišli na Jugorje nabirat izkušnje o salamiadi, so si ob tem mislili, da bi bilo najbolje, ko bi nagrade prenesli kar v Semič, saj bodo salamarji najbrž prinesli svoje izdelke v oceno tudi na jutrišnjo semiško salamiado. belokranjske pisani- ■ Pokrajinski muzej Kočevje SJv prenovljenih muzejskih prostorih v Seškovem domu prizade-va ustvarjati odmevne pa tudi določenemu dogodku in času primerne razstave. Med slednje sodi tudi gostujoča razstava Be-lokranjsicega muzeja iz Metlike Belokranjske pisanice”, ki bo v Kočevju na ogled od danes pa do ®Pnla in s tem ravno v času, ko 1 bil lahko ogled razstave marsikomu navdih za pripravo ali ob PnJ.av' velikonočnih “prihov”. kinologi med šolarji Kinološko društvo Kočevje že več let uspešno sodeluje s kočevskimi osnovnimi šolami. Medtem v Preteklosti prihajalo do odeiovanja predvsem ob naravoslovnih dnevih, pa so letos na soli Ob Rinži in Zbora odposlancev ustanovili tudi kinološka «ozka. Ob tem je pohvalno, da wozka lahko obiskujejo tudi tisti eenci, ki nimajo psov, saj je nji-ov glavni namen vzgajanje mladi za pravilen odnos ne le do Psov, marveč do vseh živali. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA " za vračanje gozdov Cerkvi? - Sem, če je Jezus pridigoval, vk CerkevSOzdarUiintrgo- ,z ksom ali pa da morajo vse cerkve imeti bakrene strehe. upravičena zahteva - . °raj 100 krajanov Sodražice se j.® P^P*sal0 pod peticijo, s kate-od občine in države zahtevajo ociatno zobozdravniško oskrbo svoje otroke pa tudi zase. Niso aovoljni, da zobozdravnik dela ? enkrat na teden, in še to le v opoldanskem času, tako da denimo sodraškim srednješolcem, w obiskujejo šolo v Kočevju ali riK d^Pod> sP'oh ni dosegljiv. Na .mški občini sicer niso pristoj-i1 z v reševanje te problematike, “računali pa so - s tem pa tudi j*.1’ da ie protest krajanov Odražice upravičen - da bi glede na normative zavod lahko priznal ^Petkrat mesečno ordiniranje . Razpis pisan na kožo - oprav je tako priprava razpisa Z51 izbira kandidata za delovno esto v občinski upravi izključe-,v Pristojnosti župana, pa se kateri v ribniški občini ne stri-Jajo z njegovim načinom izbi-nja kandidatov. Županova po-J snitev tega, da pred načrtova-d^dhodom v pokoj vodje od-Br h Za družbene dejavnosti ede Oražem ni razpisal tega P, stoga delovnega mesta, ker da ra? nepripravljen človek za na nn P*.s > Je sicer s stališča legitim-deatl sProjentljiva, kar zadeva mokratičnost, pa gotovo ne. • • • LITERARNI večer VELIKE LAŠČE - Minuli 14. marca, je bil v Ve-nni, ,aščah literarni večer, -Vefen dnevu žena in maso Knskemu dnevu. Svoja dela ^ale: domači pesnici Du-r|na,Hočevar-Mihelič in Da-Grmek-Štrukelj ter don/Ja Perhai> k' Pod psev-n aimom Gorše ustvarja P^zna dela. Cstruški klinčki br^oLI.ČNI OCENI - V do-občini dejavnost sli-PreHc»n P*sat^ljice Sandi Zalar iz jo n ze^° različno ocenjuje-PriČa 01 ^3n Smo v Strugah nih rvS^et ^veb Povsem nasprot-po *n. Predstavnik lovcev je cem i!’ ^ *ma nekaj proti lov-Član’LCr napisala v “Naš kraj” Pse- q °ytem> kako lovci streljajo lil L re^° Ferkulj pa jo je hva-Pr'avfn-mU ie Pomagala pri pri-klam nje8°ve razstave slik in re-,a*J zanjo. stp?^Enjujejo pred- theni-GEIN STRUGE - Mnogi ge; J°’ so Predstruge in Stru-To Da° a * P3 do vsaj blizu skupaj. Ve4nveatrži.Struseje območie S(xjiie dS1*. kl so do nedavno v ob^iV ob^in° Kočevje, danes pa Pasov ° ^°brepolje, Predstruge cu 0ux?s na povsem drugem kon- Ik^S&V^DREVM- Potek ' P° zahodni Dolenjski sajenj®!0 Prikazi in predavanja o sadni ’ obrezovanju in cepljenju tem n®a drevja. V Strugah je o Caf edavala 14. marca Alenka skeč- Svetovalne službe Kmetij-zavoda Ljubljana. Kadri so, a jih v Lekarni nočejo? Pismo magistre farmacije vzbudilo dvom o trditvah direktorice Lekarne Kočevje ■ S sprejemom sklepa o ukinitvi javnega zavoda bodo svetniki še počakali KOČEVJE - Čeprav so se na januarski seji kočevskega občinskega sveta svetniki odločili, da bodo ukinili javni zavod Lekarno Kočevje in podelili koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, pa so se na zadnji seji sveta v začetku tega meseca, ko bi morali sprejeti sklep o ukinitvi, zadeve zapletle. Odločitev svetnikov je bila sprejeta na podlagi poročila direktorice kočevske lekarne Zofije Rovan, v katerem je predstavila že nekajletni problem pomanjkanja visokostrokovnega kadra. Višje plače, kot jih lahko kadrom ponudijo sedaj, in s tem večje možnosti za reševanje pereče kadrovske problematike naj bi bile tudi poglaviten razlog za to, da bi lekarniška dejavnost v Kočevju prešla v zasebne roke. Po objavi prispevka o tem v Delu, pa je na županov urad in od tod do svetnikov prišlo pismo magistre farmacije Mojce Levstek Šipka iz sosed- MATERINSKI DAN DOBREPOLJE - V torek, 25. marca, bodo v Dobrepolju slavili materinski dan. V dvorani v Jakličevem domu na Vidmu bodo organizirali svečanost Mladinsko društvo Dobrepolje, Osnovna šola Dobrepolje in domači aktiv kmečkih žena. DANES PIRHI KOČEVJE - Razstavo Belokranjske pisanice bodo danes, 20. marca, ob 19. uri odprli v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Razstava bo na ogled do 6. aprila in jo organizirata Pokrajinski muzej Kočevje in Belokranjski muzej Metlika. nje ribniške občine, ki celotno zadevo kaže v povsem drugi luči. V pismu Levstkova navaja, da je edini razlog, da je direktorica KONČNO POLOŽILI ASFALT LOŠKI POTOK - Že preteklo jesen smo pisali o rekonstrukciji cestnega prelaza preko Bloščka. Izvajalca pa je presenetila zima, zato zamujeno nadomeščajo sedaj, in ko to poročamo, Primorje iz Ajdovščine že zaključuje dela na tem dokaj zahtevnem delu cestišča, ki je z gospodarskega vidika pomemben za obe občini in širše. V Loškem Potoku so v polnem teku priprave za začetek gradnje nekoč gozdne ceste, ki povezuje obe občini in je sedaj prekategorizirana v občinsko. Del te približno 10 km dolge ceste je v občini Loški Potok, del pa v občini Loška Dolina. Potočani bodo torej gradili že letos; iz pogovora, ki smo ga te dni imeli s predstavniki sosednje občine, pa kaže, da Ložanje tega letos ne nameravajo graditi, ker imata prednost vrtec in šola. Ga. Gla-žarjeva, ki na občini Loška Dolina ureja področja gradenj, nam je dejala, da so izredno zainteresirani za to gradnjo in sploh za odpiranje južne meje, žal pa imajo prednost že omenjene investicije. A. K. Ribničana Urbana poznajo tudi v Ameriki in Kanadi Župana Ribnice in Osilnice med izseljenci RIBNICA - “Štirinajstdnevno bivanje v Ameriki in Kanadi, kjer so se štirje ribniški tekači na smučeh, Nande Šilc, Ludvik Pirnat, Benjamin Henigman in Janez Lovšin, udeležili dveh tekov v okviru pokala VVorldlopert, smo izkoristili tudi za predstavitev Slovenije oziroma ribniške in osilniške občine našim izseljencem in rojakom,” sta na tiskovni konferenci povedala župana Jože Tanko in Anton Kovač. Navezava stikov s Slovenci čez lužo je obrodila sadove, saj so bili povsod prisrčno sprejeti, za nameček pa je večina rojakov obljubila, da se bo udeležila tradicionalnega srečanja v Moji deželi 5. julija v Ribnici, kjer pričakujejo tudi zamejce. Tanko je še povedal, da sta v Ameriki in Kanadi poznana in cenjena ribniška suha roba oziroma Ribničan Urban, prav tako lončarski izdelki. Skoraj vsi (Ribničani) Slovenci so uspešni, dobro so organizirani in so eni izmed redkih, ki imajo svoja krovna društva. Dobro so seznjane-ni s političnimi in drugimi dogodki v matični domovini, toda ob obisku so se raje pogovarjali o vsakdanjih zadevah, pri njih je povsem običajno, da to ni politika. Župana in tekmovalci - poleg Ribničanov jih je bilo še 16 iz Cerknice, Loža in Kranja - so obiskali veleposlanika Majcna v Otavi, srečali so se še s častnim konzulom Boneti-jem, predsednikom svetovnega slovenskega kongresa Bernikom, predsednikom ameriško-slovenskega društva Ressamnom in drugimi pomembnimi rojaki. Poleg obiska večjih mest v obeh državah so posneli tri radijske oddaje v Čikagu, Torontu in Clevelandu. Rojaki so bili navdušeni, ker so zopet, mnogi pa tudi prvič, slišali slovensko besedo. Novinarka tamkajšnjega radia Marija Ahačič-Polak bo prihodnji mesec obiskala Slovenijo, v Ribnici bo posnela nekaj oddaj o ljudeh in običajih v deželi suhe robe. In kakšni so bili športni dosežki? Na prvem teku v Kanadi pri nizkih temperaturah je na 50-kilo-metrsko progo odšlo več kot 1.000 tekmovalcev, vsi Ribničani so prišli na cilj. V Ameriki pa je na Startu množica štela več kot 7.500 tekačev, Ribničani so se uvrstili med 1.200 in 1.400 mestom. M. GLAVONJIČ lekarne, ki naj bi bila bodoči koncesionar, še danes edina visoko-strokovna moč v kočevski lekarni, ker želi pod krinko pomanjkanja kadrov od občine dobiti koncesijo. V potrditev tega navaja, da se je pred tremi leti javila na objavljen razpis, vendar iz njej neznanega razloga ni bila sprejeta, nakar se je zaposlila v lekarni KC v Ljubljani, kjer dela še danes. Prav tako pa iz kočevske lekarne tudi še ni dobila odgovora na prošnjo za sklenitev delovnega razmerja, ki jo je oddala po objavljenem prispevku v Delu na predlog direktorice Rovanove, češ da jo je takoj pripravljena sprejeti, brez predhodnega razpisa. Svetniki zato niso sprejeli sklepa o ukinitvi javnega zavoda Lekarna. Odločili so se, da bodo pred dokončnim odločanjem o tem prisluhnili še pojasnilu direktorice Lekarne. M. LESKOVŠEK-SVETE Prvič razstavljal ; ----------------------- ■ 38-letni slikar amater ■ Srečko Ferkulj se je prvič ! predstavil s svojimi deli J STRUGE - “Rad opa- ' zujem naravo, barve, list, tra- 1 vo, živalico, ljudi, stare stav- J be in nato to prenesem s svinčnikom ali barvami na . Srečko Ferkulj 1 papir ali platno,” je povedal < 38-letni Srečko Ferkulj iz 1 Strug, ki je pripravil prvo 1 razstavo svojih del minule 1 zimske počitnice v domači 1 osnovni šoli. Doslej je našli- J kal največ tihožitij in portretov. Njegove slike so všeč • tudi grafičnim delavcem in 1 drugim. Tri njegove slike so J že odpotovale v Nemčijo in J ena celo v Ameriko. Čeprav je razstavo malo , propagiral (le 10 plakatov po ( Strugah), se je otvoritve ude- ■ ležilo okoli 60 ljudi, razstavo ■ pa si je ogledalo okoli 250 i obiskovalcev, kar je za Struge i veliko. Srečko Ferkulj za iz- > vedbo razstave še posebej 1 zahvaljuje ravnateljici šole 1 Struge Jelki Pugelj, ki je na 1 otvoritvi tudi spregovorila o J njegovem delu, in slikarki J Sandi Zalar iz Predstrug, ki , je izdelala propagandni ma- , terial za razstavo. , J. P. , KONČNO - Obnova zvonikov župnijske cerkve v Ribnici. Kamniti pušeljc sredi Ribnice le obnavljajo Plečnikova mojstrovina ne bo več rpopadala RIBNICA-Ribniška župnijska cerkev je pred dvema letoma praznovala 120-letni-co. Ob koncu druge svetovne vojne je bila bombardirana, porušeni so bili zvonik, streha in zidovi. Takoj po svoji namestitvi se je prvi začasni upravitelj župnik Stanislav Erzar pogumno lotil dela, farani pa so mu pomagali, da je cerkvena stavba kmalu dobila novo opečno streho, oba stolpa in začasno leseno kritje. Dokončna rešitev je čakala dekana Alojzija Dobrovoljca, kije prišel v Ribnico leta 1949. Skupaj s trnovskim župnikom Francem Fricem sta zaprosila arhitektka Jožeta Plečnika, da bi izdelal načrt za obnovo zvonikov na ribniški župnijski cerkvi. Plečnik seje sprva upiral, da bi sprejel to težko delo, ker je bil takrat že v visoki starosti (85 let), pozneje pa je vendarle privolil. Visoko nadarjeni in srčno plemeniti arhitekt, kakor ga je imenoval v svoji knjigi Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine dekan Anton Skubic, je umrl leta 1957, tako da ni doživel postavitev novih zvonikov, za katere je dejal, da so tempel slonokoščeni. Njegovo delo je nadaljevala arniktektka Erna Tomšič. Zvoniki so bili dokončani 7. avgusta 1960. Žal je zob časa načel to zadnjo Plečnikovo mojstrovino. Po 35 letih so se začele pojavljati poškodbe. Lani so se med predlogoma, ali naj namestijo nazaj koničaste kupole z bakreno ploščevino ali naj zvonike z zahtevnimi posegi obnovijo, odločili za slednje. Za obnovo Plečnikov zvonikov bodo morali zagotoviti več kot 20 milijonov tolarjev, kot so sprva načrtovali. Polovico denarja naj bi prispevalo ministrstvo za kulturo, drugo polovico bo zagotvila občina, nekaj pa bo primaknilo tudi župnišče oziroma farani. Minuli teden je ljubljansko podjetje Irma začelo z deli, ki potekajo pod strokovnim nadzorom spomeniškega varstva. M. GLAVONJIČ Proračun sprejet S triurne novinarske konference v Loškem Potoku LOŠKI POTOK - 6. marca so občinski svetniki potrdili zaključni račun za preteklo leto v višini 154 milijonov tolarjev. Proračun za leto 1997 je rahlo povečan in znaša 160.338.000 tolarjev. Podatki so bili sporočeni na tiskovni konferenci, ki jo je sklical župan Janez Novak. Seveda je bil namen dobro pripravljene konference temeljito prikazati dosedanje aktivnosti občine s podatki iz prve roke. Med drugim je bilo zaželjeno, da bi zelo obširno gradivo - konferenca je trajala cele tri ure - objavljali po posameznih delih takrat, ko so ti aktualni. Tokrat naj zapišemo, da je bila večina občinskega denarja porabljena za posodobitev cest, modernizacijo telefonije, izvedbo KTV v KS Loški Potok. Ti projekti se v letošnjem letu nadaljujejo. Pri tem je župan poudaril, da ljudje često sprašujejo, ali niso potrebe tudi drugod. Odgovor je preprost: ni projektov. Zelo malo je bilo v tej smeri narejenega v Ribnici in še manj v Kočevju, občina Loški Potok pa je nastala iz najbolj zapostavljenih delov nekdanjih občin. Tako že letos samo za naročene projekte namenjajo 14 milijonov tolarjev. Največji investicijski zalogaj pa bo cesta proti Staremu trgu, za katero bo letos in prihodnje leto namenjenih 80 milijonov tolarjev. A. KOŠMERL NOVO VODSTVO KOČEVSKIH GASILCEV KOČEVJE - Udeleženci občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje so ocenili, da so operativni člani, ki so v minulem letu sodelovali na 30 intervencijah, uspešno opravili svoje naloge, in so jim izrekli vso zahvalo. Namreč vedeti je potrebno, da ti člani društva to opravljajo prostovoljno, in to v vsakem dnevnem in letnem času. V okviru uresničevanja programa dela za letošnje leto so se odločili, da bodo več storili na področju zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ob nesrečah v cestnem prometu ter posvečali skrb tudi nalogam na področju zaščite in reševanja. V ta namen so te dni sklenili z Melaminom, kemično industrijo, d.d., Kočevje pogodbo po določilih zakona o gasilstvu in tudi pogodbo z Mo Upravo RS za zaščito in reševanje Ljubljana. Izvolili so novo vodstvo: Jožeta Lavriča, samostojnega podjetnika, za predsednika, Borisa Kramžarja za tajnika in Rudija Kordiša za poveljnika. V. D. KAKO DO NOVIH TELEFONOV? VELIKE LAŠČE - Telekom v Velikih Laščah ima zmogljivost 1150 telefonskih priključkov, vendar pa so vsi razdeljeni. Zato naj bi po nekaterih načrtih zmogljivost telefonske centrale povečali na 1500 oz. 2000 telefonskih priključkov. Telekom zahteva za vsak novi priključek v omrežje po 100.000 tolarjev in prav toliko še za sam priključek vsakega novega naročnika. Po dosedanjih ugotovitvah je v občini toliko interesentov za telefonske priključke, da bi oni lahko krili stroške za zmogljivost centrale 1500 priključkov. V Laščah predstavili eko šolo Zanimanje za evropski projekt eko šole, ki ga goje v Laščah že več let VELIKE LAŠČE - Tridnevne predstavitve eko šole v Laščah se je udeležilo 18 od 30 prijavljenih učiteljev iz vse Slovenije. Organizirala ga je glavna usklajevalka eko šol Slovenije Nada Pavšar. Eko šolo v Laščah pa je predstavil učitelj Marjan Košele, ki je imel kaj povedati in pokazati. M. > ' t GEOLOŠKA ZBIRKA - Na fotografiji je geološka zbirka pri šoli v Velikih Laščah, ki so jo uredili v okviru evropske eko šole in z njo v obliki škarpe prikazali kamnine z območja Velikih Lašč, ki so jih vzidali v škarpo pri šoli. (Foto: J. Primc) “Mi imamo eko šolo že vrsto let, zdaj pa se v evropski projekt eko šole vključujejo tudi druge slovenske šole,” pravi Marjan Košele. In kaj so v šoli Primoža Trubaija iz Velikih Lašč naredili v projektu eko šole doslej, se pravi, kaj so povedali in pokazali udeležencem predstavitve in kaj še načrtujejo? Raziskovalna naloga “Pokopa- liški pleveli v zimskih mesecih”, ki sojo predstavili laški šolarji že na dnevih mladih raziskovalcev, govori o plevelih v zimskih mesecih od novembra do aprila, ko so grobovi zanemarjeni. Za raziskovalno nalogo o varstvu Ščite, naravnega parka v Laščah, ki ga je treba zavarovati in urediti, so laški šolarji prejeli nagrado; dvodnevni izlet v Gardaland. V obliki škarpe so uredili geološko zbirko kamnin z območja Velikih Lašč. Pokazali so urejen sadovnjak in pridelavo bio sadja. Urejajo zbirko grmovnic, ki rastejo v okolici. Pri šoli imajo park, ki ga bodo še nadalje urejali. Imajo dve zunanji učilnici, eno v lipovem gaju. Zanimiva sta šolska mlaka, pa zgledno urejeni kompostnik, iz katerega pridobivajo naravno gnojilo, itd. Udeležencem predstavitve so prikazali še pouk naravoslovja na nižji stopnji. M A 25 NOVIH ČLANOV - Po predavanju inž. Jurija Mamiloviča so preteklo nedeljo šentruperški vinogradniki v gostilni Jaklič opravili še občni zbor in razglasili rezultate pokušnje vin letnika 1996. Poročili predsednika društva Ivana Vovka in tajnika Jožeta Brateta so člani nagradili z aplavzom zlasti zato, ker so tako dobro gospodarili, da je nekaj denarja še ostalo. Društvo je pridobilo kar 25 novih članov irj jih zdaj šteje 155. Na posnetku “cvet” šentruperških vinogradnikov: Vovk, Brcarin Frelih med zborom. (Foto: P. P.) ZBRALI 2 MILIJONA TOLARJEV - Dobrodelni koncert “Odprite srca ”, ki ga je pretekli petek spet pripravilo društvo za pomoč duševno prizadetim trebanjske občine - Sožitje, je privabil v športno dvorano trebanjske osnovne šole veliko množico obiskovalcev in številne nastopajoče. Glavni sponzor uspele prireditve je bila SKB Novo mesto. Kot je povedal predsednik Sožitja Stane Jarc, bodo s čistim dobičkom koncerta (2 milijona tolarjev) uredili bivalne prostore za duševno prizadete. Štiriumi koncert je otvoril Občinski pihalni orkester Trebnje, zvrstili pa so se še ansambli Vrisk, Franca Miheliča, Vesele Štajerke, pevska skupina Pušeljc, mlada pevka Moni Tkalec iz Sevnice, Zagriški fantje, Čuki, Nataša Mihelič in Oto Pestner. Spored sta duhovito povezovala Vinko Simek in Martin Sagner - Dudek, zaključila pa ga je zvezda večera Tereza Kesovija (na posnetku), ki je med občinstvom zapela nekaj uspešnic. (Maja Velečič, foto: P. P.) ZMAGA ŠENTJERNEJČANOV - Šentjernejčani Andrej Turk, Božo Hudoklin in Darko Drobež, vsi dijaki Srednje kmetijske šole Grm, so po izenačenem 3-umem boju na sobotnem regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki ga je na Čatežu pri Trebnjem pripravilo trebanjsko društvo podeželske mladine, v konkurenci 11 dolenjskih in belokranjskih ekip zmagali šele po dodatnih vprašanjih nad Metličani in 2. ekipo Trebnjega. Na posnetku: zmagovalcem izroča priznanja njihova mentorica Helena Mrzlikar, praktično nagrado pa eden domačih organizatorjev. (Foto: P. Perc) s I H oec I M v Zupan užaljen zapustil sejo sveta Izvrsten govor ivanškega župana Jerneja Lampreta kot ugovor svetniku Francu Godeši ob sprejemanju zaključnega računa ■ “Godeša ne misli zlo, čeprav mogoče tako zveni” IVANČNA GORICA - Svetnik Franc Godeša (LDS) je spet zasul ivanško Županstvo s številnimi pisnimi pripombami, predlogi in amandmaji v zvezi s sklicem 25. seje občinskega sveta za 14. marca. Lotil seje tudi popravljanja ne dovolj natančnega vabila, med drugim pa je zapisal: “V tretjem letu delovanja občine Ivančna Gorica je že čas, da se zadeve dvignejo z nivoja delovanja društev na primeren nivo organa lokalne skupnosti, zlasti zato, ker smo ves čas na to opozarjali, čeprav pravniška opozorila za vodstvo občine Ivančna Gorica niso bila kakšne posebne vrednosti.” '• Pretekli petek je na zasedanju občinskega sveta vse to ob obravnavi osnutka odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1996 tako razburila župana Jerneja Lampreta (SDS), daje po Godešovi razpravi ostro reagiral. “Vaš prispevek v dveh letih ni drugega kot frazarjenje, postavljanje vejic, nič pa ni operativnosti. Kot nekdanji minister in človek z veliko izkušnjami bi lahko več naredili, da bi občini pridobili kakšen denar... Zelo nesmotrno ste ravnali v času delitvene bilance, ko ste odločno rekli, da nimate časa, potem pa ste kar naenkrat postali velik ekonomski strokovnjak. Tole vaše državniško razmišljanje, da državni zbor istovetite z nekaj delavci tukajšnje občinske uprave, je nesprejemljivo... Naši delavci morajo z eno roko držati telefonsko slušalko in poslušati vas, z drugo pa pisati zapisnik... Ta vaša vprašanja so vprašanja Korenčkove mame; to bi lahko prebrali tudi na občini Grosuplje. Med drugim očitate nerealno planiranje! Lepo vas prosim, ali ne vidite, da nas država stiska? Pravite, da nam manjka razvojni program, vizija. Lahko imamo lep plan želja, v katerega bi vnesli nekaj vaših dolgoveznih popravkov, vejic, in to bi bil naš razvojni program! Naš razvojni program je to, da imamo sto otrok zunaj vrtca, da imamo dvoizmenski pouk, da nimamo asfaltiranih lokalnih cest, da imamo zelo slabo kanalizacijo, da nimamo telefonije... Imamo toliko razvojnega programa, sredstev pa toliko, da bomo zdajle, ko se bomo pogovarjali, vsi jamrali, da ne bomo mogli nič napraviti! In da bomo to slabo voljo s tega sestanka prenesli še na naše občane, ki ne vidijo vseh naših potreb in neumnosti, da bodo še oni slabo živeli in mislili, da iz te občine res ne bo nikoli nič. To lahko naredimo. In za to so nekateri tule notri veliki strokovnjaki! Naj vas nikar ne moti, da sem župan tukaj jaz. Mene so izvolili ljudje,” je dejal župan Lampret in ob 18.20, čeprav so ga pregovarjali, naj ostane, zapustil sejo občinskega sveta. Svetnik Pavel Groznik (SKD) je rekel, da tako imenitnega govora iz županovih ust še ni slišal. “Očitno, kadar on odlično govori, mora biti močno čustveno prizadet, kar je v tem primeru bil, vendarle po moji oceni, neupravičeno čisto za vse. Pač se moramo navaditi demokracije. Prav je, da smo prišli v te čase, da lahko vsak pove, kar misli, vendar naj bi ne bilo žaljivo. Dialog naj bi bil tvoren, da bi prišli do čim boljših rešitev. Godeša je moj sokrajan, moj mladostni in sedanji prijatelj ne glede na strankarstvo, poznam ga bolje kot vi vsi in prepričan sem, da nič zlega ne misli, čeprav mogoče tako zveni. Ravno malo prej smo porabili precej Godeševih amandmajev pri odloku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica.” P. PERC Velika vlaganja Občni zbor zadruge LITIJA - V šmarskem kulturnem domu sa se konec tedna na občnem zboru zbrali člani M-Kmetijsko gozdarske zadruge Litija, da pregledajo delo in govorijo že o načrtih. Lani so bile izvedene velike invsesticije (116 milijonov tolarjev). Prvi rezultati naj bi bili vidni že letos. “Celotni prihodek litijske Kmetijske gozdarske zadruge je bil v primerjavi z letom 1995 dosežen z indeksom 111, kar pomeni, daje bila dosežena 3-odstotna realna rast,” je uvodoma dejal direktor zadruge Vinko Košmrl in povedal, da knjigovodski podatki kažejo realen padec prihodka s prodajo mleka in mesa za 10 odstotkov. Z letom 1996 je potekel prvi štiriletni mandat organom upravljanja zadruge. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Černe, kmet iz Gozda - Reka, predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem svetu Litija, k. ŠUŠTERŠIČ Vabljenih politikov ni bilo blizu 15 let Centra za socialno delo v TVebnjem - Le 8,5 zaposlene delavke že lep čas občutno ________premalo za velik obseg dela - Pohvale in zahvale za sodelovanje s šolami TREBNJE - Center za socialno delo (CSD) Tkebnje je ob 15-letnici delovanja razgrnil svoje družbeno koristno poslanstvo in delo, žal pa je bilo to srečanje “prepričevanje že prepričanih”, kajti vabljenih politikov razen enega svetnika SKD ni bilo blizu. So jim druge zadeve pomembnejše? Kot je spomnila direktorica CSD, Anica Miklič, so že ob nastajanju centra opozarjali na odgovornost za ustvarjanje možnosti za razvoj otrok v zdravem okolju in družinah, hkrati pa niso pozabljali na ostarele občane, razseljene po domovih po Sloveniji. Zato je tolikanj bolj razveseljivo, da so končno tudi v Trebnjem začeli graditi dom za starejše občane. Kot je dejal priljubljeni trebanjski apotekar mag. Jože Kukman, Pomlajeni zvoki sevniške godbe v Ze 40 godbenikov v Delavski pihalni godbi pri PGD Sevnica • Novi inštrumenti, obleke in notni material • 28. junija v Sevnici srečanje gasilskih godb 5 držav SEVNICA - Predvsem številčna in kakovostna rast godbe ter naložba v novo opremo sta bili temeljni značilnosti dela Delavske pihalne godbe na pihala pri PGD Sevnica v letu 1996. V godbo se je vključilo novih pet mladih godbenikov. “S tem se nadaljuje stalen priliv mladih glasbenikov iz sevniške glasbene šole, kar jih nedvomno dodatno motivira za resno delo,” poudarja predsednik upravnega odbora sevniške godbe, Lado Močivnik. Kakovostna rast godbe se najbolj izkaže v izvedbi dveh celovečernih koncertov; poletnega ob dnevu državnosti in še bolj tradicionalnega novoletnega, za katera so obakrat naštudirali povsem nov program. Pri tem kaže posebej omeniti vlogo dirigenta prof. Franca Zupanca, ki je s svojo strokovnostjo, izbiro repertoarja in smislom za mlade glasbenike dosegel visoko raven godbe. Tudi v lanskem letu je deloval mladinski pihalni orkester, prav tako pod vodstvom prof. Zupanca. V leto 1996 seže tudi začetek delovanja Big Banda. Upravni odbor je delovanje podprl. Zaradi prevladujočega deleža mladih godbenikov in njihove rasti, so lani sevniški godbeniki vendarle uresničili že nekaj let načrtovano nabavo novih slovesnih oblačil in deloma hlač. Naročili so in večino že plačali, toliko željena tolkala -zvončke in timpane, obnavljali so i M Lado Močivnik tudi notni material, da bi godba še nadalje kakovostno rastla in bogatila svoj repertoar. Te naložbe v višini okrog dveh milijonov tolarjev, ki jih prenašajo še v letošnje leto, pomenijo pravi finačni podvig; predvsem brez razumevanja sevniške zveze kulturnih organizacij in njenega tajnika Alberta Felicijana tega ne bi zmogli. Sevniška godba beleži izrazit iz- * Delavska pihalna godba pri PGD Sevnica predvideva letos izvedbo obeh tradicionalnih celovečernih koncertov in sodelobvanje na prireditvah kot lani. Novost pa je srečanje gasilskih godb petih držav, iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki bo 28. junija v Sevnici. pad prihodkov pri podporni članarini in drugih prihodkov, kar je povzročalo negativni saldo, vendar pa so ga z namenskimi donacijami, predvsem Lisce, Kopitarne, Žage in Mercatorja, že pokrili. P. P. pri socialnem delu ni pomemben (delovni) čas, ampak človek in človečnost, ki žal čedalje bolj izginja. “Ohranite to tudi vnaprej, ker vam bo to dajalo notranje zadovoljstvo,” je delavkam CSD položil na srce. Prenesel je pozdrave Župnijske Karitas in se zahvalil za pomoč. Tudi občinski svet- * Samo lani so na CSD TVebnje opravili preko 1000 razgovorov z ljudmi v stiski. Od 4458 primerov finančne pomoči je šlo lani največ za družinske prejemke. Kar okrog 80 odstotkov družin'je prejelo zaprošeni otroški dodatek. Večina prosilcev je izpolnjevala pogoje (lani je bilo 2539 družin, ki so prejemale otroške dodatke). V občini je 4800 družin, precej jih tudi nima otrok. Leta 1983 je prejemalo otroški dodatek le 392 družin. nik Anton Urbančič se je zahvalil delavkam za njihovo večinoma prostovoljno delo. Direktor novomeškega CSD Lojze Simončič je menil, da bi OČISTILI SMETISCE NA LUKOVCU BOŠTANJ - Tajnik boštanjske krajevne skupnosti Peter Simončič nas je poklical, da bi izrazil zadovoljstvo, ker jim je te dni v sodelovanju z oddelkom za okolje in prostor na sevniški občini, ki ga vodi Roman Perčič, uspelo očistiti črno odlagališče na Lukovcu. V to kraško jamo, še bolje vrtačo, so navozili okrog 300 m3 zemlje iz kamnoloma na Logu. Pri prevozih tega materiala je sodelovala tudi sevniška krajevna skupnost. Podobnih smetišč je bilo v KS Boštanj okrog 10, zdaj jih je še 4 ali 5. delavke trebanjskega CSD morale poskrbeti tudi zase, in se jim zahvalil za sodelovanje v zadnjih petih letih. Po besedah ravnatelja šentruperške osnovne šole Jožeta Zupana jih je takratna samoupravna interesna skupnost bolj razdruževala, kot združevala, izrazil pa je zadovoljstvo, ker danes tako vzorno sodelujejo, da se mu zdi, da drug brez drugega ne bi mogli. “Združeni svetovalni delavci na šolah in CSD ste zaslužni, da se je na šolah oblikoval družinski dan, ki ga učenci vedno rajši obiskujejo,” je poudaril prof. Zupan. P. PERC PREDAVANJE IN RAZGLASITEV OCENJENIH VIN TREBELNO - Društvo vinogradnikov Trebelno in Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabita v soboto, 22. marca, ob 18. uri v lovsko kočo na Trebelnem na predavanje inž. Jurija Mamiloviča o varstvu vinske trte pred škodljivci in boleznimi ter na razglasitev ocenjenih vin letnika 1996 in pokušnjo nagrajenih vin. Vabljeni so tudi družinski člani in prijatelji! NOVA TELEFONSKA CENTRALA V TRŽIŠČU TRŽIŠČE - Novomeška poslovna enota Telekoma Slovenije je 12. marca v Tržišču povečala zmogljivost digitalnih telefonskih priključkov od 240 (zgrajenih leta 1995) na 480, in sicer tako, da so zgradili novo digitalno telefonsko centralo. Nova telefonska centrala v Tržišču, kije stala okrog 13 milijonov tolarjev, bo zagotavljala kakovosten telefonski promet, uporabnikom pa bo nudila še vrsto storitev, denimo preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe tarifnih impulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev itd. Krjavljeve iskrice ZANKA - Poznavalci ivanškilt razmer pravijo, da poteza župana Jerneja Lampreta, ko je užaljen in razburjen zapustil zadnjo sejo občinskega sveta, ni bila ravno naibulj modra. Županu so preg?-rele “pancerke” po razpravi m očitkih svetnika Franca Godešeo tem, da se iz leta v leto iz proračuna v proračun prinaša več p°' stavk, da ni možno realno planiranje odhodkov proračuna občine brez razvojnega programa itd; Svetniki so namreč v odsotnosti župana v toliko spremenili osnutek proračuna (najbolj pade v oči, da so vrgli iz proračuna postavko za nakup Traiga!), da bo župan, če bo hotel spet kot predlagatelj proračuna vnesti svoje postavke, nujno moral v konfron; tacijo z več svetniki, kot pa, če bi ohranil mirno kri in vzdržal na seji. Tako sije župan na nek način še malo zadrgnil zanko, ki so mu jo nastavili drugi... AKRAPOVIČA NE POZNAJO - Občinski svetnik Nikolaj Erjavec ima precej zaslug za to, da so se svetniki odločili, da nakup prostorov Traiga ni razvojno pametna poteza. Morda mu je to uspelo, ko je prikazal, kako da občina niti ne ve, ali pa ji je malo mar, da odhaja najmočnejši pod; jetnik Igor Akrapovič, ker m našel v občini zemljišča za novo proizvodno-poslovno zgradbo, po drugi plati pa kupujejo mimo vednosti (?) občine parcele v najožjem središču kraja podjetniki, ki bi se šli neko trgovino... r"" Trebanjske iveri j ROMI LAJŽEJO?! - Poslovodja poslovalnice Surovin6 Franc Slak nam je povedal, da tisto, kar govorijo Romi iz Hudej, da nočejo priti iskati školjke in druge ostanke avtomobilov, sploh ni res. Slak pravi, da so Romom lani dvakrat odpeljali kopico odpadnih surovin, zastonj pa tega ne mislijo početi, ker so profitna organizacija, ne pa neka komunala, ki mora kot javno podjetje skrbeti za odvoz smeti Slak je potrdil, da svojih ljudi, dokler ne bodo imeli na Hudejah urejene elektrike f>o predpisih, ne bo pustil, da bi še koga ubilo in bi imel na vesti kakšnega svojega človeka in še Roma, ki jih je sicer na Hudejah (pre)več, kot pravijo uradni podatki. Slak ocenjuje, da jih je morda celo kakšnih 300, saj se po njegovem skrivajo po okoliški hosti, v kar seje že lahko sam prepričal kot lovec! ZUPANI - V torek so nas uradno obvestili s trebanjske LDS, da bo njihov kandidat na volitvah župana v občini Franc Jevnikar, prav tako nam je v torek Tone Strah, predsednik podružnice SLS povedal, da so se z SKD dogovorili za skupno podporo kandidatu Lojzetu Metelku: DeSUS bo najverjetneje ostal prt kandidaturi Bogdana Breznika, ni pa znano, kaj bo storil morebitni kandidat Jože Vencelj (SDS)> ki očitno ni po godu Janši (tud; zato, ker so ga že večkrat tožil' domači pomladniki, predvsem iz SKD, da se nagiba preveč na levo) in ne dobi iz ljubljanske centrale potrebnea soglasja. Taka je ta demokracija... Sevniški paberki GRAŠČAKINJA PRED VRATI - Gostinec, ki naj bi prevzel lokal na sevniškem gradu, j6 nežnega spola in ni iz Posavja. Morebitna nova graščakinja je te dni nenajavljena pridrvela z nekaj opreme v Sevnico in so jo rešili gasilci, kjer je začasno namestila za “rabljevo ječo” potrebne rekvizite. Med temi ni nobene nate; zalnice, se pa nekateri sevniški gostinci že razburjajo, češ da bi takole po bližnjicah in z le v pogovoru z Občinarji obljubljeno gostinsko ponudbo tudi oni prišli na grad. Občinarji pa zagotavljajo, da tej kandidatki za graščakinjo ne bodo prav nič gledali skozi prste in da brez ustreznih papirjev, za uvod pa vsaj pisne vloge s kratko vizijo “grajske ječe”, ne bo nič z njenim dokončnim “ustoličenjem” na gradu. 52. GLAS - V D’ Pubu se je navkljub za take lokale značilni hrupni glasbeni kulisi razpletlo dovolj jasno debatiranje o t.i-puckizmu, toda tokrat v luči izidov glasovanja za podporo novi koaliciji LDS-SLS. Neki mladenič, verjetno simpatizer, če že ne celo član Drnovškove LDS, je svoji družbi namenoma dovolj glasno, da gaje slišala še skupina zvestih privržencev Janševih socialdemokratov, dopovedoval, kako je dr. Janez Drnovšek lahko hvaležen SDS, ker naj bi jo nepričakovano podprl tudi eden od poslancev njihove stranke. Provokacija se je navkljub močno povišanim tonom, vendarle končala le pri besednem dvoboju, čeprav je kazalo že na pretep. Krške novice J£L°VADNICA bo, a v PODBOČJU - V Krškem že kar . aJ let precej buri duhove tako imenovana mamutska osnovna °ja s tisoč učenci, ki je zaradi velikosti vse prej kot učencem Prijazna, zaradi različnih potreb s3koncih in krajih občine pa « ,r. ,k° z8od‘>da se tudi v takšni *> ...* kar sama kliče po inter-]!kaj premakne na bolje. A oljšanje se obeta v podboški telovadnici, v kateri je vlaga nare-i a svoje. Tla so dobesedno preperela in zgnila, vzroki za obup-o stanje pa še niso znani, čeprav “Uganja kažejo, da gre za Podtalno delovanje. Vode ali °ga drugega ne vemo K KDAJ V GRŠKEM KOŠARKA - Tako je na razširjenem sestanku sveta staršev učencev novne šole Jurija Dalmatina P . sednik Damjan Lah izrazil srcn° zeljo, da bi se košarka kdaj * tudi v Krško. Tako bi v an‘ uPanje, da bodo tudi v t»i keP1 nek°e zamenjani tlaki telovadnici, povišali bi strop in niih p •Icer Pa ostane učencem in njihovim staršem tolažba, da te-Irif.dba na hodnikih ali v kakšni tu H ' l* U^dn'c* Poleg mišic krepi “„1 kfoativnost, medtem ko krcr. V j1'h, rokavicah in bundah Krepiodpornost. ŠKnNSPONG PO SVETNI-nnni " Razprava o sanitarni de-P?:n‘J'v Dolenji vasi je bila po živi'nJC?Vaniu Precej dolga in ni , Prav se nekaj časa sploh odln^6 °’ 0 ^em naJ svetniki DrprtiJ0: 0 Predlogu župana ali Predlogu krajevne skupnosti, občinSm° v dvorani krške men I Priča Pravemu pingpongu j. . zuPanom in svetnikom Vo-kdF r.Ce*m' Kes, da ni bilo jasno, loenm°Če.kom.u s sv°Jim Pred-tuHi01- Pnpreti vrata”, vendar pa lad'ni obvdjtiia ideja predsedni-vrat=etj Pog°viea, da bi “vama ta in jjdprli, vaju postavili za vra-n jih zaprli, pa se dogovorita zi»r,Hll,pnem sklepu.” Se je pač god,10 tako_ da je svetnikJVodo- os.aiZ zahtevami KS Dolenja vas da K °Samlien- Želel je namreč, 1998 P0g°dba veljala le do leta kra' ’ k° se do menjala oblast na vo(jeVnem niv°iu 'n naj bi novo svn **V0 Ponovno nastopalo s ar?im* stališči, vendar pa je tudi 2a®Ument, češ “zakaj pa bi se mi tZa*‘’ da boste vi srali po nas, nai .P10 Pa morali tiho biti,” etel na gluha ušesa. VESELI VEČER V PODBOČJU kiHP?DB°ČJE - Aktiv krneč-lia Zena Goijanci priprav- Urivdvn°t0’' 22- m?rca’ °b 19- v P jiV°rani zadružnega doma k r-odbočju veseli večer z ljuds-_Pesmijo in plesom.______ Ijfcvo v Brežicah rPOSEL - Nekateri nekdanji *lOni Sn nn naHru nli 0r all.stičnih družbenih delovnih nn®anizacij uspešno zaposlili v dal * zasebnih firmah doma ali sk eč. stran od Brežic. Pri tem . raj velja pravilo: direktor je nes toliko usnešneiši človek v dn i3 0 njegovo socialistično n^ŽHbeno Podjetje, ki ga je vodil 5?aj. Naj razume, kdor more. b 1DDI O SEBI - Občinski svet v ^ Prihodnje mogoče sprego- 0 J,1' o gospodarstvu v občini ter Jpbrem in slabem vodenju ^ajšnjih podjetij. O gospodarst-d bl razpravljal le zdavnaj, ven-jo ^ nekateri, ki so na seji, boji-t ’ d® bi morali med to razpravo jd' sami sesti na zatožno klop. ed tistimi, ki so na seji sveta, so dire^ nekdanji in sedanji DREVESA - V teh krajih ra-ejo čudna drevesa. Zdaj, na pra-= Pomladi, se, utrujena od zime, agibajo nad cesto, nad telefon-t e.kable in podobne prepo-n eVne reči. V svetu poznajo . cine, kako pristopiti k takim /evesom. Posekajo jih. Ta meto-a Je seveda velik izziv tudi za s, s,arje in druge pooblaščene azbe na Brežiškem. Ali bodo ti Prejeli izziv? RAZSTAVA NA gradu mokrice , Mokrice - Na gradu Mo- ^.‘ee bodo 24. marca ob 17. uri k Prli razstavo več ustvaijalcev. 1 °delujejo laja Albolena s svi-°> Simona Dular z olji, Dragi-,a'Dada Kaudek s tempero in ,°ztca Mikek Veber z mešano eaniko. Večer ob otvoritvi bo P°Pestrila Stanka Macur. ^ i Z M ASIH_OBČIM Mii Starši opozaijajo na obupno stanje Šola s tisoč učenci prenatrpana, 4 oddelki pa imajo pouk čez Savo - Varnost učencev ni najboljša - Že pred novim tisočletjem otroci tudi na novi lokaciji? KRŠKO - Če bi imelo tisoč učencev osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega in njihovi starši možnost, da bi svoje nezadovoljstvo izrazili s stavko, bi se zanjo gotovo odločili že pred štirimi leti. V štirih letih opozarjanj na nevzdržno prostorsko stisko, zaradi katere pouk štirih oddelkov poteka na drugi strani Save, se ni premaknilo nič, zato je svet staršev z vodstvom šole sklical razširjen sestanek s predstavniki občine, na katerem so bile zahteve staršev jasne in odločne. V osnovno šolo Jurija Dalmatina v Krškem se v 26 letih, kolikor je stara, ni vlagalo veliko, zaradi vse večje prostorske stiske pa so Vsak dan jabolko Ugotovitve sadjarjev iz artiške osnovne šole ARTIČE - Osnovna šola Artiče, kjer je zelo dejaven sadjarski krožek pod mentorstvom ravnatelja Mihe Halerja, je razstavila 20 sort jabolk, od katerih so jih pet dali v pokušnjo šolarjem in staršem. Degustacije se je udeležilo 30 odraslih in 103 učenci. Ob tej priložnosti so artiški šolski sadjarji ugotovili, da otroci in odrasli izmed vsega sadja najpogosteje uživajo jabolka. Temu sadju sledijo banane, grozdje in breskve, medtem ko slive, pomaranče in hruške niso najbolj priljubljene. Organizatorji razstave in degustacije so tudi ugotovili, da jabolka uživajo zelo pogosto. Večina od udeležencev je to sadje vsak dan, veliko pa večkrat na teden. Takih učencev ali staršev, ki ne bi jabolk uživali vsaj enkrat na teden, ni bilo med obiskovalci sadjarskega dogodka v artiški šoli. Damjan Lah bili prisiljeni v učilnice spreminjati tudi druge prostore, medtem ko pouk štirih razredov še štiri leta poteka dostikrat v nemogočih razmerah v dijaškem in gasilskem domu ter glasbeni šoli, za te učence, ki se na te lokacije vozijo z avtobusi, pa za varen vstop na avtobuse in izstop ni najbolje poskrbljeno, medtem ko se za varnost otrok bojijo tudi pri šoli zaradi neprimernega avtobusnega postajališča. Kot kaže, bo slednji problem kmalu rešen. Cesta z zgornje strani bo razširjena kot tudi postajališče, kjer bodo lahko parkirali trije avtobusi, ceste pa bodo opremili z grbinami in dodatnimi tab- lami. Starši so zahtevali, da se ta investicija vključi v občinski pro- • Po besedah Vlaste Zupančič, načelnice oddelka za družbene dejavnosti v občini Krško, naj bi bila najkasneje do novembra izdelana projektna dokumentacija za osnovno šolo Krško 2. Prihodnje leto naj bi izšel razpis za adaptacijo srednje šole, junija pa naj bi bila končana nova srednja šola s telovadnico (čeprav še ni položen niti temeljni kamen), kar bi omogočilo prevzem stare srednje šole že v maju 1998, ki naj bi jo v avgustu leta 1999 dokončno opremili za preselitev dela učencev iz osnovne šole Jurija Dalmatina. T\idi po zagotovilih Franca Glinška, načelnika oddelka za gospodarsko infrastrukturo, je realen rok za novo osnovno šolo dve ali tri leta. račun, kar je glede na problematičnost zadeve tudi pričakovati. Da bi omilili prostorsko stisko, starši predlagajo, naj teraso na šoli prekrijejo in tako pridobijo dve učilnici. Ti bi po selitvi v novo šolo uporabili za prepotrebno večjo knjižnico, medtem ko bi moral biti pouk po besedah predsednika sveta staršev Damjana Laha že v naslednjem šolskem letu. Seveda je potrebno čim prej pridobiti dokumentacijo za novo šolo, pa naj bo to obnova sedanje srednje tehnične šole na Hočevarjevem trgu ali na novi lokaciji. T. GAZVODA V teh prostorih glasbena šola komaj diha Veliko novosti BREŽICE - Tukajšnja glasbena šola je po besedah njenega ravnatelja prof. Dra-gutina Križaniča “letos tako velika kot še nikoli do zdaj”. Vpisanih ima 330 učencev in je s tem po velikosti druga šola med osnovnimi šolami v občini Brežice. Šola ja v zadnjih letih razširila dejavnost. Uvedla je oddelke za violino, violončelo, kontrabas, klarinet, saksofon, med posebnostmi pa je citrarski oddelek z 21 učenci. S tem širjenjem so zašli v nove, velike prostorske težave, potem ko so imeli stisko s prostorom že ves čas. Letos so dobili prostor za pet učilnic v stavbi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, kjer pa so možnosti za delo šole zelo slabe. Vendar se ne splača veliko vlagati v objekt, za katerega so lastniki vložili zahtevek za vračilo. Glasbena šola ima eno učilnico tudi na trgovski šoli. Šola namerava število oddelkov še povečati. Ena prvih novosti bo oddelek za harfo, temu naj bi sledil baletni oddelek, ki si ga zaradi prostorske stiske zdaj ne morejo privoščiti kljub zanimanju zanj. Po Križaničevem prepričanju je “veliko tega odvisno od občinskega referendumskega programa. Če bi ta program izglasovali, bi se najbrž začele hitreje odvijati stvari, koristne za razvoj Glasbene šole Brežice. Lahko bi začeli prenavljati stavbo trgovske šole. Očitno je, da se trgovska šola seli s 1. septembrom v nove prostore, in takrat bi mi lahko začeli. Dotlej pa bi skušali pridobiti vso potrebno dokumentacijo. Od izida občinskega referenduma je odvisno, ali bo tako ali se bodo stvari zavlekle,” pravi ravnatelj. Glasbena šola bi v stavbi trgovske šole dobila prvo nadstropje in podstrešje. L. M. Izgnanci še protestirajo Do 31. julija naj bi bilo rešenih večina odločb na 1. stopnji - Čimprej sprejeti zakon GLOBOKO - Udeleženci občnega zbora krajevnega odbora Društva izgnancev Globoko -Pišece so na komisijo za peticije pri državnem zboru - ta bo v petek obravnavala počasnost izvajanja zakona o žrtvah vojnega nasilja, eden izmed sklepov pa naj bi bil, da mora biti revizija opravljena najkasneje v 3 mesecih, ne pa v enem letu - naslovili protestno pismo, v katerem odločno protestirajo zaradi počasnega uresničevanja omenjenega zakona. Poslance pozivajo, naj pri izvajanju zakona napravijo red. Zahtevajo tudi, da se upravičencem - njihova povprečna starostna doba presega 70 let, samo v društvu izgnancev Globoko Pišece, ki šteje 300 članov, pa je v dobrih štirih letih umrlo kar 30 članov - nadomesti škoda, ki je nastala zaradi zavlačevanja in prepoznega reše- LIONSI POSAVJA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE KRŠKO • V krškem klubu, ki deluje na območju Posavja, so se odločili, da bodo svoja prizadevanja v prvem letu delovanja usmerili v pomoč gluhim in naglušnim osebam. Tako so se člani odločili, da bodo celoten izkupiček svečanega ustanovnega večera z dobrodelnim plesom, ki bo v Termah Čatež v soboto, 22. marca, namenjen Društvu gluhih in naglušnih Posavja, ki združuje 450 članov. Kot je bilo povedano na novinarski konferenci v ponedeljek v Krškem, ima Društvo že 36 let težave s prostori, zbrana sredstva pa želijo uporabiti za nabavo računalniške opreme in učenje računalništva. Po besedah predsednika kluba mag. Mibajla Rostoharja v ta namen klub zbira sponzorska sredstva od posameznikov in podjetnikov. LJUDSKA PESEM IN STARI OBIČAJI NE BODO POZABLJENI -Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Krško dve leti, je v soboto, 15. marca, v Kostanjevici v polni dvorani kulturnega doma pripravil veseli večer. Kmečke žene iz Kostanjevice in okolice, pridružile so se jim tudi žene iz Krškega polja, so se namreč pred letom dni združile v zbor, ki tako pod vodstvom Mojce Jevšnik ohranja ljudske pesmi in stare običaje. Del tega so predstavile tudi v soboto, zanimivo prireditev, ki je naletela na zelo dober odziv obiskovalcev, pa so popestrili še člani kulturnega društva Svoboda s Senovega in Kostanjeviški oktet. (Foto: T. G.) ;.*$ ZA IZGNANCI ŽE VELIKO DELA - Kot je na občnem zboru povedala predsednica krajevnega odbora Globoko - Pišece Ljudmila Petan, so izgnanci v zadnjih dveh letih zelo veliko postorili. Naj omenimo le organizirano zbiranje zahtevkov, pri čemer so jim pomagale tako krajevni skupnosti Globoko in Pišece kot brežiška upravna enota, skupaj s krajani pa so obnovili spomenik padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja ter uredili prosvetni dom z okolico. Na sliki: z občnega zbora, ki ga je popestrila citrarka Anita Strgar. (Foto: T. G.) vanja vlog. Po podatkih, ki jih je predstavil predsednik DIS Vlado Deržič, je bilo v brežiški občini, v kateri je številčno največ žrtev vojnega nasilja v Sloveniji, do prejšnjega petka vloženih 5.737 zahtevkov, na 1. stopnji je bilo izdanih 2.459 odločb, v revizijo je bilo poslanih 1.990 odločb, vrnjenih pa 1.101. Rento prejema 1.015 upravičencev. Pred DIS je, kar se zakona o žrtvah vojnega nasilja tiče, še kar nekaj odprtih vprašanj. Po besedah Vlada Deržiča sta pred DIS še dve pomembni nalogi: poskušali bodo doseči, da bi bile odločbe na prvi stopnji rešene vsaj do 31. julija v večini občin, potrebno pa bo čimprej sprejeti tudi zakon o poplačilu vojne odškodnine. Kot je povedala Ivica Žnidaršič, je glede na pritiske drugih upravičencev pričakovati tudi nevarne in podtalne igre. V DIS se zavzemajo, da bi bilo izplačilo vojne odškodnine čimbolj poenostavljeno, veljal naj bi avtomatizem brez revizij, sklep o višini odškodnine pa bi izdala posebna komisija. T. G. KMALU KLUB MLADIH INZULINAŠEV - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavja - Brežice, ki združuje 630posavskih diabetikov in je eno izmed najštevilnejših v Sloveniji, je imelo 8. marca v Brežicah redno letno skupščino. Poročilo o delovanju društva v preteklem letu je podal predsednik Ivan Živič. Med drugim posavski diabetiki letos načrtujejo ustanovitev kluba mladih inzulinarjev, organizirali bodo rekreacijo, izobraževanje in tradicionalno srečanje posavskih diabetikov v Termah Čatež. Udeležili se bodo športnih iger diabetikov Slovenije. Društvo zelo dobro sodeluje z Zvezo društev diabetikov Slovenije. Ta si prizadeva zmanjšati davke na diabetične izdelke in so že dosegli sodelovanje z nekaterimi velikimi trgovskimi hišami. Dobro je tudi sodelovanje s tovarno zdravil Krka, ki je eden izmed sponzorjev posavskega društva. (B. Bjegovič) Brez opreme ni resnega zdravstva V kirurškem oddelku brežiške splošne bolnišnice bi potrebovali nekaj sodobnih medicinskih instrumentov - Denar s pomočjo sponzorjev? • V Brežice tudi od drugod BREŽICE - Delovanje Splošne bolnišnice Brežice je bila vselej tema, o kateri so razpravljali pozorno ne le v ustanovi, pač pa tudi zunaj iye. Tako bodo v brežiški območni obrtni zbornici kmalu razpravljali o nekaterih razvojnih potrebah in želenih naložbah v omenjeni bolnici. • Kdor se krevljastemu roga, mora biti sam raven. (Hrvaški pregovor) Informacija, ki jo bodo v zvezi z brežiškim zdravstvom slišali na seji obtne zbornice, se nanaša na delovanje kirurškega oddelka v brežiški bolnišnici. Kot je v zvezi s tem povedal dr. Franc Drobnič, predstojnik kirurškega oddelka v tej bolnici, kirurški oddelek komaj lovi korak s časom. Vprašanje ni strokovnost zdravstvenega osebja, ampak denar za nakup nekaterih medicinskih instrumentov in opreme, česar zdaj nimajo. Med manjkajočim so npr. sodobni instrumenti za delo ortopeda. “Brez teh instrumentov pa ni resne orto- pedije kolena,” omenja dr. Drobnič enega od perečih problemov. Po predstojnikovih besedah bi bolnišnica potrebovala za naložbe v kirurškem oddelku precej denarja. Vendar so instrumenti, kot je omenjeni, take vrste, da bi jih v sedanjem zdravstvenem sistemu bolnišnica težko sama plačala. V bolnici zato predlagajo sponzorstvo kot način zbiranja denaija za te naprave, in kot kaže, je taka zamisel že dobila nekaj podpore med brežiškimi obrtniki, možnimi sponzorji. Zdaj gre za to, da o potrebah bolnišnice spregovorijo še uradno na seji že omenjene obrtne zbornice. Bolnišnica, ki torej računa na sponzorski denar za kirurški oddelek, sicer ne stoji križemrok, • Čeje še včasih veljalo, da hodijo Brežičani v bolnišnice v druge kraje, se razmere zdaj očitno spreminjajo. Dr. Drobnič je povedal, da k njim v bolnišnico prihajajo tudi bolniki od drugod. kar zadeva naložbe v lastni hiši. Naložba, ki je v teku in načrtovana obnova instrumentov in zidov pomenita precejšen denarni zalo- gaj- L. M. Vse preveč je sive ekonomije Analiza Silvije Perušič o razmerah v črnomaljskem in semiškem malem gospodarstvu in možnostih nadaljnjega razvoja v njem razkriva bolj in manj spodbudne podatke ČRNOMELJ - Silvija Perušič z oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo pri črnomaljski Upravni enoti (UE) je nedavno pripravila analizo o tem, kakšne so razmere v malem gospodarstvu v črnomaljski in semiški občini. IZOBRAŽEVANJE OBRTNIKOV IN DELAVCEV METLIKA - Kot vsako leto so tudi letos v Obrtni zbornici Metlika pripravili vrsto izobraževalnih programov za obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Prav te dni so končali z računalniškim tečajem za Windows 95 za programa word in excel, ki ga je za obrtnike sofinancirala Obrtna zbornica Metlika, za njihove delavce pa sklad za izobraževanje delavcev. Zbornica in sklad sta krila tudi del stroškov ob nedavnem obisku obrtnikov in njihovih delavcev na mednarodnem obrtnem sejmu v Miinchnu. Skupaj z obrtno zbornico Črnomelj pa nameravajo za avtoprevoznike pripraviti seminar in preizkus strokovne usposobljenosti za pridobitev licence. Rok za prijavo poteče te dni. Ne najbolj spodbuden podatek je, da je v UE Črnomelj 13,3 samostojnih podjetnikov na tisoč prebivalcev, ki opravljajo obrtne ali obrti podobne dejavnosti, v UE Metlika jih je natanko dvakrat več, v UE Kočevje za 4,5 odst. več, v UE Novo mesto za 16,5 odst. več ter v UE Trebnje za 42,5 odst. več kot v UE Črnomelj. V črnomaljski in semiški občini se jih v malem gospodarstvu največ ukvarja s predelovalno in trgovinsko dejavnostjo, sledijo pa gradbeništvo, avtoprevozništvo, poslovne in intelektualne storitve ter gostinstvo. Med predelovalnimi dejavnostmi prevladujejo proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, tekstilna proizvodnja ter predelava in obdelava lesa. Trgovinsko dejavnost opravlja tretjina podjetnikov na debelo, ostali pa na drobno. Med poslovnimi storitvami se jih dve petini ukvarja s popravilom motornih vozil, sledi- DEŽURNE TRCIOVINK V soboto, 22. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trpina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trpina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trpna Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trpina Sabina, Stopiče od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija 1 Drsna sela: od 8, do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market od 7, do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7. do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 23. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Vodnjak, Samopostrežba Mačkovec, Market ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trpina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trpna Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 20. ure: trpna Žepek, Ragovska od 6. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 6. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Matka Žužemberk, prodajalna Kandija • Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Straža 1 Šentjernej: od 8, do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima jo pa elektroinštalaterstvo in popravila gospodinjskih strojev. Med intelektualnimi storitvami prevladujejo finančno-računo-vodske storitve ter pojektiranje in oblikovanje v gradbeništvu. Lani jeseni je bilo v malem gospodarstvu v obeh občinah zaposlenih 1.824 ljudi, od tega polovica v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Perušičeva ugotavlja, da gospodarski razvoj v črnomaljski in semiški občini temelji na tradicionalnih (kovinarstvo, tekstil) in domačih surovinskih osnovah (lesna in živilska predelava), vse bolj pomembni pa postajajo gradbeništvo in storitvene dejavnosti. Po njenem globalna strategija razvoja tega območja temelji na nadaljnjem razvoju industrije, ki izhaja * V črnomaljski in semiški občini je precej sive ekonomije in neraz-čiščenosti zaposlenih. Pri slednjem gre predvsem za zaposlovanje na črno, največkrat v gostinstvu in gradbeništvu, kjer je delovni čas gibljiv. Silvija Perušič v svoji raziskavi meni, da bi poleg inšpekcijskega nadzora morali poostriti tudi nadzor nad zaposlovanjem tujcev, saj ob izgubi dela dodatno bremenijo državo. iz razvojnih tradicij, na intenzivnem razvoju malega gospodarstva in storitvenih dejavnosti. Velik pomen pripisuje izobraževanju, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, ekološki neoporečnosti. Posebno pozornost pa strategija namenja premalo izkoriščenim naravnim potencialom in na njih temelječim dejavnostim, kot so turizem, kmetijstvo, vinogradništvo. M. B.-J. V DVEH LETIH SE DEPONIJA NE DA ZAPRETI KRŠKO - Za deponijo pri Spodnjem Starem Gradu ni možnosti, da bi jo zaprli do leta 1998, kot zahtevajo krajani krajevne skupnosti Dolenja vas, pač pa so svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli županov predlog pogodbe o odškodnini za degradirano območje sanitarne deponije, ki med drugim predvideva zaprtje in sanacijo sanitarne deponije do leta 2001 in mesečno odškodnino v tolarski protivrednosti 5.000 nemških mark, ki se nameni investicijam v prostor. Kaj je novega na borzi ? Vež kot mesec dni po sprejetju skrbniške račune. Zasedaj se O ukrepov Banke Slovenije o skrb- stroških le-teh še boli ugiba, je po niških računih za tujce krizi na res, da gre za individualni pogod-trgu vrednostnih papirjev še ni beni odnos posamezne banke s videti konca. Trgovanje je še ved- svojo stranko, zato ni nujno, da no sila skromno, za promet, bo dejansko pogojena provizija kakršnega so borzni posredniki še tudi kmalu znana javnosti, v začetku februarja potrebovali le V pomanjkanju donosnih na- nekaj minut, je sedaj potrebna ložb na borzi in manjši ponudbi vsaj ura ali dve. Tečaji delnic se delnic na sivem trgu, so se pojavi- še držijo starih ravni oziroma le le prve ponudbe za odkup delnih počasi drsijo navzdol, kar je gle- raznih investicijskih skladov, de na skromen promet kar spod- ponujena cena pa se v glavnem budno, je pa vseskozi prisoten giblje med 60 in 70 tolarji za strah, da bodo najnestrpnejšim delnico, kar pomeni, da za certi-popustili živci in se bodo začele fikat prodajalec prejme 6 dol večje razprodaje papirjev, kar bi odstotkov njegove nominalne tečaje ob trenutnem povpraševa- vrednosti. Kljub izredno nizki nju potisnilo močno navzdol ceni se bodo verjetno našli prvi Glede oživitve trgovanja so nestrpni prodajalci, ki si bodo za pričakovanja, ali pa recimo raje izkupiček lahko privoščili kakšno Želje, različna. Bolj optimistična kosilo, medtem ko si špekulanti■ struja pričakuje izboljšanje po obetajo v roku enega Uta (tedaj velikonočnih praznikih, medtem naj bi bile delnice skladov na ko druga struja še nekaj mesecev borzi) Upe dobičke, ne pričakuje bistvenih sprememb, MARJETKA ČIČ tako da bi se kriza razvlekla (ja do DoUnjska borznoposredniška jeseni. Kakorkoli že, treba bo družba počakati na prve korake bank, ki Glavni trg 10, Novo mesto bodo s tujci skUpaU pogodbe za Tel.: 068/323-553,323-554 Inoterm edini v vzhodni Evropi Ribniško zasebno podjetje dobilo nemško potrdilo o kakovosti RAL - V petih letih so se v Inotermu povsem usmerili v proizvodnjo izolacijskih stekel - Naječ za Inles OBRTNIKI GA NISO POZABILI - V Obrtni zbornici Metlika so se nedavno spomnili nekdanjega obrtnika, slikopleskarskega mojstra Martina Čmuglja, ob njegovem visokem jubileju, 80. rojstnem dnevu. Na sprejemu mu je predsednik obrtne zbornice Marjan Cerjanec izročil slikarsko delo, na katerem je metliški obrtni dom, za katerega se je Čmugelj s somišljeniki dolgo prizadeval, da je prišel nazaj v obrtniške roke. Do upokojitve leta 1979 je izučil veliko vajencev, delal pa tudi v številnih organih obrtniške organizacije, bil ustanovitelj sklada za pomoč ostarelim obrtnikom v Ljubljani, podpredsednik Združenja samostojnih obrtnikov Dolenjske ter pozneje prvi predsednik Društva obrtnikov v Metliki. Še vedno se rad vrača med obrtnike in jim svetuje. (Foto: M. B.-J.) Prvi april bo zadnji dan za dohodnino Še dva tedna je časa za oddajo napovedi za odmero dohodnine • Zakonska določila se bistveno niso spreminjala - Z dohodnino država napolni četrtino proračuna • Pri izpolnjevanju bodite natančni - Informacije po dežurnem telefonu RIBNICA - V ribniškem zasebnem podjetju Inoterm, ki proizvaja izolacijska stekela za stavbno pohištvo, so ob koncu lanskega leta pridobili nemški znak RAL in so edino tovrstno podjetje v vzhodni Evropi s tem certifikatom trajne kakovosti izdelkov. Inoterm je v petih letih od usta- stekel za okna in vrata. Njihov novitve do danes postal izrazito program obsega toplotno-izolacij-usmerjen v izdelavo izolacijskih ska stekla, varnostna in zvočna stekla ter stekla za zaščito pred soncem, ki jih lahko kombinirajo z dekorativnimi stekli. Dnevno izdelajo od 1600 do 1700 zahtevnih izolacijskih stekel, ki so narejena po meri in za znanega kupca. Vsak dan tako izpolnijo tudi 60 ali 70 različnih naročil. Največ svojih izdelkov prodajo ribniškemu Inlesu, ki proizvede 60 odstotkov vse slovenske prodaje stavbnega pohištva na tuje. Manjši del programa namenjajo drugim slovenskim proizvajalcem oken in vrat, nekaj pa izvozijo tudi sami. Ker večino svoje proizvodnje posredno ali neposredno izvozijo, so bili v Inotermu prisiljeni proizvodnjo razširiti na vse vrste izolacijskih stekel, ki jih potrebuje sodobna gradnja v zahodni Evropi. Zaradi izvozne usmeijenosti podjetja so morali poskrbeti tudi za kakovost svojih izelkov, ki jo je treba dokazati z mednarodnimi preiskusi. Zato so se poleg znaka kakovosti U-Zeichen, ki je pogoj za prodajo izlacijskih stekel na evropskih trgih, v Inotermu odločili tudi za pridobitev nemškega znaka kakovosti RAL. V Inotermu je trenutno 40 zaposlenih, vendar se bo njihovo število še povečalo. Resno namreč razmišljajo o razširitvi proizvodnje na fasadne elemente, predvsem zasteklitev fasad, računajo pa tudi, da bodo s svojo proizvodnjo sledili rasti Inlesove proizvodnje; Poleg tega lahko s svojimi znaki kakovosti kot dokazano prednostjo, ki jo vsakodnevno potrjujejo t lastno kontrolo proizvodnje in izdelkov ter nadzorom, ki ga izvaja Institut fur Fenstertechnik d Rosenheima kot neodvisna zunanja inštitucija, ter cenami svojih izdelkov, ki so nižje, kot bi bile za uvožena izolacijska stekla, upravičeno pričakujejo, da bodo več delali tudi za druge proizvajalce stavbnega pohištva. M. LESKOVŠEK-SVETE REVIJA O KONJIH ŠT. 3 LJUBLJANA - Revija o konjih, ki pri nas izhaja četrto leto, prinaša v svoji tretji številki več zanimivih prispevkov o 20-letnici kasaške reje na Brdu pri Kranju, o delu konj pozimi, slavnem žrebcu Landgrafu, o “leteči” menjavi pri galopu, konjih na znamkah, zaje-dalcih konj, sedlarski obrti idr. HENČKOVO VINO VRHUNSKO NOVO MESTO - Ministrstvo je dolenjsko belo vino našega znanega glasbenika in navdušenega vinogradnika Henčka Burkata ocenilo za vrhunsko. Henček je tega uspeha zelo vesel. Letos bo zaradi velikonočnih praznikov, ker bo ponedeljek, 31. marca dela prost dan, moč oddati napoved za odmero dohodnine tudi še prvega aprila, kar pa ne pomeni, da bodo na ta dan lahko prišli na svoj račun lažnivci, kajti obrazec za napoved za odmero dohodnine je dobro izpolniti skrbno in vanj vnesti vse zahtevane podatke, dobro pa je oddati napoved osebno, saj v tem primeru skupaj z uslužbenci davčnega urada lahko razčistite morebitne nejasnosti. Davčna uprava je, da bi letos pomagala zavezancem, predvčerajšnjim odprla dežurne telefone, po katerih državljanom posredujejo informacije v zvezi z davki in dohodnino. Slovenska država napolni kar četrtino svojega proračuna z dohodnino oziroma davkom iz naslova osebnih dohodkov, kar znaša več kot 150 milijard tolarjev. Zanimivo je, da kar 90 odstotkov od skupno milijona in 90 tisoč zavezancev spada v prvi in drugi davčni razred in plačajo le okoli 50 odstotkov vse dohodnine. Preostala desetina zavezancev z višjimi plačami mora državi odšteti drugo polovico dohodnine. Čeprav je moč oddati napoved za odmero dohodnine že januarja, je po podatkih davčne uprave do konca februarja oddalo napovedi le 10 tisoč zavezancev, kar je okroglo en odstotek. Večina jih bo podobno kot leta do sedaj napoved oddala v zadnjih dveh tednih, zato ni odveč še enkrat omeniti olajšave, s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za odmero v okviru treh odstotkov, kar je lani izkoristilo 88,8 odstotka vseh zavezancev. Kar se tiče olajšav, so najpomembnejše tiste za vzdrževane družinske člane, kjer ostaja vse po starem, torej 10 odstotkov poprečne letne plače za prvega otroka, 15. odst za drugega, 20 za tretjega in tako naprej. TViodstotna olajšava V triodstotno olajšavo, ki si jo precej približno lahko izračunate tako, da vzamete kar polovico mesečnega prihodka, če se le-ta med letom ni bistveno spreminjal. Olajšave delimo na več skupin - sredstav za nakup delnic in obveznic, denar porabljen za reševanje stanovanjskega problema in stroški vzdrževanja lastnega stanovanja oziroma hiše, stroški nakupa zdravil in denar porabljen za prostovoljna zdravstvena zavarovanja, denar namenjen kulturi in lastnemu izobraže- vanju, dobrodelni prispevki in od lani tudi stroji, ki varčujejo s pitno vodo in električno energijo, le-ti pa morajo imeti uradno potrdilo, da sodijo v to skupino. Najbolj obširno obravnava olajšave zakon o dohodnini, ki je s številni dodatnimi pojasnili objavljen v posebni številki revije Denar, obsežna navodila, kako izpolniti obrazec napovedi za odmero dohodnine, pa so priložena vsakemu obrazcu. Kaj vse šteje za olajšave Pri olajšavah velja opozoriti, da se na primer pri nakupu zdravil, zavarovanjih, denarju za kulturo in izobrževanje upoštevajo le sredstva, ki jih zavezanec porabi osebno, zase. Tako zavezanec ne more uveljavljati plačila tečaja tujih jezikov za otroka, ampak le, če je tečaj obiskoval sam. Enako velja za šolnine, učbenike, strokovno literaturo, umetniška dela, računalniške programe, plošče, zgoščenke, leposlovje in še marsikaj. Vložki v stanovanje Druga tudi zelo pogosta skupina olajšav so sredstva, vložena v stanovanje. Veljajo le, če se z njimi rešuje stanovanjski problem zavezanca, vendar pri nakupu stanovanja ali hiše velja, da zavezanec ne sme biti že lastnik drugega glede na število družinskih članov primernega stanovanja ali hiše. Štejejo tudi sredstva, vložena v vzdrževanje stanovanj in hiš, kar velja tudi za najemnike, če je v najemni pogodbi vzdrževanje naloženo njim, brez sklenjene najemne pogodbe pa lahko stroške vzdrževanja uveljavljajo le lastniki. Seveda mora imeti zavezanec za vse postavke, vpisane pod olajšave, shranjene račune oziroma ustrezna dokazila, ki jih je treba hraniti vsaj pet let. Računi morajo imeti datum leta, za katero velja napoved, pa tudi komu so bili izdani in kdo jih je izdal mora biti razvidno iz računa. Predvsem je dobro paziti pri prepisu podatkov iz različnih obrazcev, ki so vam jih poslali izplačevalci dohodkov, saj tako prihranite čas uslužbencem davčne uprave in sebi, saj vas morajo v takem primeru ponovno poklicati na urad. Splača se biti natančen, pa tudi v dvojniku je dobro napisati napoved ali jo fotokopirati, da ima človek pri sebi podatke, kaj je vpisal. I. VIDMAR $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto 7! 068/24-791 Popusti vozil Suzuki od 1.000 do 1.500 DEM BALENO 1.3 GL/3V BALENO 1.4 GL/4V • 2x air bag • servo volan • el. pomik stekel • centr. zaklepanje • 2x air bag • servo volan za 20.990 DEM že za 19.990 DEM Servisne storitve opravljamo tudi na ostalih vozilih! orel •©- aaaa ^ §)MOD* o NISSAN U HONDA MAR UTI M renault J JEVNIKAR, novi PREDSEDNIK KZ TREBNJE - Na rednem ®pcnem zboru članov M-1UnetiJske zadruge Trebnje Preteklo nedelo sprejeli pačilo o poslovanju v letu r96 w plan sta letos. Direk-w zadruge Ludvik Jerman je povedal, da je lani zadru-IlevHnim zagatam „av?“Ju,) vendarle poslovala »ot t!v?° ln »stvarila tudi dobička. Za novega nifHk*v fieb uničuje drobno življenje, brez katerega ni ro-l 'hnosti, čakajo lastnike travnatega sveta v marcu neprimerno rav kor‘stna *n nujna opravila: čiščenje, brananje, valjanje, poznavanje krtin, predvsem pa osnovno gnojenje z mineralnimi Organskimi gnoj‘ili. Veču na kmetov ie že spoznala, da dobrega pridelka mrve in ckratnih košenj ni brez gnojenja. Če je to opravljeno P avočasno in strokovno neoporečno, da mineralno gnojilo na riavniku ali pašniku celo boljši ekonomski učinek, kar je za živi-VpJe-i°’k’ je ze dalj časa v krizi, še posebej pomembno. Če gre za IjHlc površine, se vsekakor izplača naročiti kemično analizo zem-Z pokaže, katero gnojilo je predvsem treba dodati, da zakon ninimuma pridelka ne bo prizadel. frave, zlasti pa detelje, so velike porabnice kalcija, zato je v^nje nujno predvsem na prekislih tleh. V intenzivni pridelavi ubjminozne krme, ki pozna tri ali celo štiri košnje na leto, poučuje travna ruša do 250 kg KAN-a, 130 kg fosforja in do 230 dalija na hektar. Z dušikom, ki je lažje topljiv, gnojimo v več “rokih, po vsaki košnji, medtem ko s fosforjem in kalijem ^strežemo travinju le enkrat. V praksi je to tako, da v enem J^oku potrosimo po enem hektarju travnika ali pašnika 500 do jjU kg NPK 7:20:30 ali 8:26:26 ali 8:24:24 (taka kompleksna gnoji-• so na voljo v trgovini), potem pa v več obrokih ob košnji dodajmo še kalcij. Najprimernejši čas za izvedbo osnovnega gnojenje tedaj, ko ruša ozeleni, to pa je zelo odvisno od vremena. Kaj pa domača organska gnojila, kijih ni treba kupiti? So tudi jjfihierna za gnojenje travnatega sveta? So, vendar le v primeru, pjjje hlevski gnoj ali kompost dobro dozorel in preperel, potrositi rj Ju je treba zgodaj spomladi. Podobno je tudi z gnojevko in ojnico. Vsekakor pa je pred odločitvijo vredno upoštevati “*azano dejstvo, da je za organska gnojila, predvsem hlevski "'oj, njiva bolj hvaležna kot travnik ali pašnik. Inž. M. L. dokaz, da se kletarjenje izboljšuje. Med 49 dolenjskimi belimi vini so jih ocenili 43, diplome pa so si prislužili: Mihaela Štepec (gorica Razbore) - 16,10 točke, Miran Župančič (Arenber) - 16,08 in Cveta Lah (Gradišče) - 15,99. Med 18 belimi sortnimi vini so izstopali: renski rizling Danijela Metelka (Ardro) - 16,80, sauvig-non Lada Štepca (Praprotnica) -16,64, chardonay Branka Kneže-viča (Debenc) - 16,55 in kerner Branka Mežana (Dolga njiva) -16,54. Med 16 vzorci dolenjskega rdečega je požela frankinja Olge Višček (Stara Gora) najvišje ocene (16,30), zelo blizu pa so si ocene modre frankinje Marjana Šaleharja (Gradišče) -16,14 frankinje Cirila Zupančiča (Gradišče) - 16,12, Franca Opare (Stara Gora) - 16,07 in Staneta Prijatelja (Meglenik) - 16,05. Med 6 roseji je le vino Jožega Hrastarja (Ostr-vec) dobilo oceno nad 16 (16,05), sledi mu Rajko Lah (Gradišče) -15,94, na 3. mestu pa je pristal naš stanovski kolega, odgovorni urednik Kmečkega glasa Jože Rozman (15-55). slabo organizirani, zato je on zagovornik ustanovitve kmetijsko -gozdarske zbornice, kakršno imajo npr. Francozi. Glede vstopa v Evrosko skupnost pa meni, da bi že sedaj morali podvojiti proračunski delež za kmetijstvo, če hočemo ob vključitvi v skupnost imeti mehkejši pristanek. Strinjal se je, da uvažamo preveč govedi, ni pa poskrbljeno za odkup domačih pitancev, zato se je že dogovoril za ostrejše ukrepe veterinatjev in inšpektorjev, predvsem pa bi se po njegovem v Sloveniji morali več ukvarjati z uvajanjem novih slovenskih blagovnih znamk. Minister Smrkolj tudi meni, da sistem socialnega zavarovanja kmetov ni dobro urejen, predvsem mladi bi morali biti ob prevzemu kmetij deležni večjih ugo-dosti, npr. generacijskih kreditov, da bi si lahko posodobili kmetijo. J. DORNIŽ NI GA ČEZ DOBER NASVET Kam s krompirjem? Za krmo goveji živini Na trgu je že nov krompir iz uvoza in naši kmetje bodo še težje prodali starega. V kleteh ga je še na desettisoče ton, zato bo koristen nasvet dr. Jožeta Verbiča iz Kmetijskega inštituta Slovenije, kako najbolje pokrmiti gomolje. Odraslim prežvekovalcem, ki imajo že naa 200 kg teže, lahko krmimo surov krompir, za teleta pa mora biti parjen ali kuhan. Pred krmljenjem ga je treba zrezati, ker obstaja nevarnost zadušitve živali. Molznicam lahko krmimo do 10 kg surovega krom-pirja na dan, če je krompir kuhan, pa tudi več. Z vključitvijo krompirja v obrok ne moremo nadomestiti voluminozne krme, lahko pa zmanjšamo porabo močnih krmil. Štirje kilogrami krompirja nadomestijo en kilogram koruznega zrnja. Pri pitanju je lahko delež krompiija v obroku še nekoliko večji kot pri prireji mleka. V zaključni fazi pitanja, to je od 350 kg naprej, je lahko v obroku do 15 kg surovega krompirja na dan. NAJ\£C CVICKOV SEVNICA - Na ocenjevanju vin letnika 1996 so člani Društva vinogradnikov prinesli največ vzorcev cvička. Med 29 ocenjenimi vzorci je dobil najvišjo oceno - 16,17 cviček Martine Žnidaršič (gorica Okič), nad 16 točk sta dobila še cvička Mirka Zalokarja (Križe) - 16,12 in Lojzeta Udovča (Zavine) - 16,03. Med 25 ocenjenimi vzorci belega mešanega vina je dobil pridelek Draga Kozinca (Dedna gora) tudi absolutno najvišjo oceno (16.43) tokratnega ocenjevanja, sledika Peter Simončič (Apnenik) - 16,23 in Frnac Pavlovič (Raka) -16,02. Med 11 belimi sortnimi vini je zmagal laški rizling Petra Pešca (apenik) -15,77 in laški rizling Frnaca Povšeta ml. (Dedna gora) - 15,65. Med 7 vzorci rdečega mešanega vina je zmagalo vino Alojza Požuna (Čanje) - 16,00, sledita Ivan Mastnak (Zajčja gora) -15,58 in Rudi Amer-šek - 15,53. Med 5 vzorci modre frankinje je najvišjo oceno (15,90) dobilo vino Jožeta Železnika, sledita Jože Kerin (Veliki TVn) -15,77 in Andrej Fabjančič (Sremič) - 15,72 točke. NAJBOLJŠI CVIČEK IMA OPARA - Med 29 dolenjskimi cvički je najvišjo oceno, kar 16,27, dobil pridelek Bojana Opare (na posnetku mu predsednik komisijije Metelko izroča diplomo), med kakovostna vina se uvrščajo še cvički Alojza Kastelica (Meglenik) - 16,13, Matije Štepca (Razbore) -16,11, Ludvika Vidmarja (Meglenik) -16,09 in Janeza Vrhovca (Hmeljčič) - 16,02. (Foto: P. Perc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanii Sajenje trte Ustrezni uspeh sajenja lahko pričakujemo le, če sadimo v dobro pripravljena tla, ki so enakomerno zrahljana do potrebne globine in zadosti založena s humusom. Tudi odločitev o razdalji sajenja je zelo pomembna. Razdaljo narekuje rodovitnost tal, trti pa najbolj ustreza sajenje v kvadrat. Nikakor ne moremo nadoknaditi izgube v pridelku zaradi preširokih vrst, če sadimo bolj gosto v vrsti. Večje medvrstne razdalje kot 160 cm nujno pomenijo izgubo količine ali pa kakovosti pridelka, ker je osvetljena površina listja sorazmerno manjša, kot bi lahko bila glede na površino tal. Gostejše sajenje v vrsti lahko omogoči večje število poganjkov na dolžinski meter vrste, vendar je, ker listje v senci ne ustvarja presežkov organske snovi, za trto nepotrebno. Za zorenje grozdja na zasenčenih poganjkih se porabi energija oz. organska snov, ki bi morala omogočiti dobro dozorevanje lesa, kar je bistven pogoj za dobro odganjanje in razvoj mladih poganjkov spomladi. Žato sadite cepljenke v vrsti na razdaljo, ki je pogojena izključno s pričakovano rastjo trte (med 70 in 140 cm), ne pa zgolj zato, da imate željeno število trsov po hektaru zaradi preširokih vrst. Ker je kakovost cepljenke zelo pomembna v vsej življenjski dobi trte, moramo nabaviti cepljenke pri trsničarju, ki mu zaupamo. Sedaj, ko cepljenk že primanjkuje, je nabava zelo tvegana, zato je boljše počakati eno leto. Glede časa sajenja so možne razlike z ozirom na pojav pozne pomladanske pozebe in potrebo sesedanja tal po rigolanju. Vsekakor morajo biti ogreta vsaj na 8 stopinj C, in dovolj osušena. Tisti pa, ki želijo saditi v najbolj ustreznem času gle- de na vplive planetov oz. vesolja, imajo čas za sajenje med 17. in 27. marcem (ne priporoča se sajenje 22., posebno ugodni dnevi pa so 20. in 21. marca), vendar je to prezgodaj zaradi pričakovanih ohladitev v tem obdobju. Ugodno obdobje bo v aprilu med 12. in 26., zlasti pa 17. do 19. aprila. Ne glede na ugodne pogoje, ki jih omogočajo vesoljni vpliv, je prav, da upoštevate znana osnovna pravila sajenja. Največjo napako storimo, če v sadilno jamo damo veliko hlevskega gnoja, kajti zaradi obilo gnoja v jami korenine nimajo potrebe po razraščanju izven sadilne jame, istočasno pa bi to povzročilo prebujno rast nadzemnega dela mladega trsa. Zato bi bilo pravilno v sadilno jamo, ki jo lahko najbolje naredimo ročno z lopato, dati samo eno lopato komposta, pomešano s 3 do 5 lopatami sipke zemlje, in po potrebi zaliti. Vse ostalo potrebno gnojilo damo širom že ob rigolanju, da se enakomerno premeša z zemljo. Samo na ta način zagotovimo dober in skladen razvoj podzemnega in nadzemnega dela trsa. Namreč korenine se razraščajo samo, dokler je v tleh dovolj zraka, to je največ 4 leta. Nasprotno ob preveliki količini razpoložljivih hranil nadzemni del trsa raste prebujno, zato les ni klen in ni primeren za oblikovanje stebla. Vinogradnik pa dobi občutek, da je trs močan in da ga lahko močno obremeni, zato se trs močno izčrpa in postane izmenično roden, kar je zelo narobe. Po sajenju je potrebno tla prerahljati in med vrstami zasejati travno deteljno mešanico za takojšno ozelenitev tal, da preprečimo spiranje finih delcev in zbijanje globljih plasti tal. Inž. JOŽE MAUEVIČ svetovalec za vinogradništvo PRAVNA SVETOVAlNiCA Svetuje odvetnica Marta Jelačin Protipravno ravnanje sodnika VPRAŠANJE: Med trajanjem pravde seje zgodilo, daje sodnik v mojo škodo uporabil kot dokaz lažem dokument nasprotne stranke. Ali lahko uvedem postopek proti takšnemu sodniku, ker mi je zavestno, čeprav je bil na to opozorjen, napravil škodo? ODGOVOR: Nihče ne sme delati protipravnih dejanj, tem- bolj velja to za sodnika. Samo med tem, kar se običajno laično misli, da je protipravno dejanje, in tem, kar to dejanje res je, je ponavadi velika razlika. Znani Ljubljanski odvetnik, pokojni dr. Maček je pogosto dejal “Resnice ni, dokazi so. To, kar je za volka pravica, za kozo ni!” No pa šalo na stran. Določeno ravnanje ima elemente civilnega delikta le takrat, ko so podane naslednje predpostavke: da je nastala škoda; da škoda izvira iz protipravnega ravnanja; da obstaja vzročna zveza med očitanim ravnanjem in nastalo škodo; da obstaja odškodninska odgovornost povzročitelja škode. To pomeni, da bo, če vložite proti sodniku odškodninsko tožbo, vaš tožbeni zahtevek utemeljen, če bodo izpolnjene vse zgoraj naštete predpostavke. helena mkzukarI gospodinjski kotiček Za otrokov zdravi razvoj Otrokovo razvijajoče se telo potrebuje različna hranila, ki sestavljajo zdravo hrano, za katero se lahko starši zavestno odločajo. Na mnoge dejavnike, ki vplivajo na otrokovo življenje, pa se pogosto ne da vplivati; ti so: kakovost zraka, ki ga otrok diha, hrup, ki mu je izpostavljen, morda tudi čustveno ozračje v družinskem okolju. Otrok, ki živi ob ljubečih starših in ima uravnoteženo prehrano ter na voljo zdravo okolje za igro in šport, se bo normalno razvijal in si ustvaril temelje za dologoročno zdravje. Že od rojstva ima otrok svoje osebne potrebe, ki v prvih mesecih odsevajo predvsem kot vzorci hranjenja, spanja in prisotnost matere. V tem zgodnjem obdobju ima pomembno in celo odločilno vlogo tudi okolje. Le otrok, ki ima ljubeče in varno domače okolje, se bo hitreje prilagajal J spreminjajočim se potrebam in zahtevam življenja, kot je prvi vstop v novo varstvo, vrtec ali šolo. Otrokovo okolje se razširi čez družinski krog, kar lahko močno vpliva na njegove prehranjevalne navade in zdravstveno stanje nasploh. Tako doma kot tudi v vrtcu ali šoli je potrebno ustvariti zdrave prehranjevalne navade s pravo hrano ob pravem času ter s prijetnim vzdušjem ob obrokih. Dnevni obroki, ki jih otrok zaužije, morajo biti primemo nasitni, torej energijsko, hranilno in biološko polnovredni. Le z zdravo uravnoteženo prehrano lahko zagotovimo mlademu telesu vse potrebne življenjsko pomembne hranilne snovi, kot so vitamini, rudnine, esencialne aminokisline, esencialne maščobne kisline, otrebno količino energetskih ranil, kot so ogljikovi hidrati in maščobe, ter vlaknine ali balastne snovi. Peterlinu prva nagrada Najboljši v kategoriji umetniške fotografije LJUBLJANA - V Mali galeriji Cankarjevega doma so prejšnji teden slovesno podelili nagrade izbranim avtorjem, ki so sodelovali na natečaju za fotografijo leta, in odprli razstavo njihovih del. Natečaj je razpisala revija Emzin, odziv pa je bil zelo velik, saj je okrog 140 avtorjev poslalo preko 1400 svojih del. Žirija je v kategoriji umetniške fotografije podelila prvo nagrado Borutu Peterlinu, ustvarjalcu, doma iz Straže pri Novem mestu, ki zdaj študira na mednarodnem oddelku za fotografijo na sloviti praški Akademiji za fotografijo, film in televizijo. O nagrajenih Peterlinovih fotografijah je predsednik žirije Walter Bergmoser zapili, da “obravnavajo teme, ki so na prvi pogled vsakdanje: otroke, naključne mimoidoče, ljudi nasploh. Če pa jih opazujemo dlje, te rahlo surrealistične slike - v povezavi prikazanega in naslova - pričajo o ostrem očesu za duha časa in življenjsko občutje družbe”. Drugo nagrado si delita Tomi Fruičevič in Željko Stevanič, četrto pa je dobila Alekandra Vajd. Prvo nagrado v kategoriji reportažne fotografije so podelili Tomislavu Lombarju. Godba v pripravah na 150-letnico Občni zbor Mestne godbe Novo mesto ■ Iz občinskega proračuna letos milijon 650 tisoč - Predsednik Morosini: “Poskrbeti za podmladek in nakup novih inštrumentov” NOVO MESTO - KUD Mestna godba Novo mesto, kot se uradno imenuje od nove registracije kot samostojno društvo, se že pripravlja na svoj jubilej, ko bo jun(ja prihodnje leto praznoval 150. rojstni dan. Poglavitna skrb pa bo še vedno pritegniti več mladih iz Glasbene šole Marjana Kozine in s pomočjo pokroviteljev nabaviti nove inštrumente. Letos bodo godbeniki (30 jih je) v dogovoru z Mestno občino Novo mesto dobili nove uniforme. Na občnem zboru jim župan Franci Koncilija zagotovil pomoč in podporo pri njihovem delu. PISANICE NA GRAFIKAH - Belokranjski muzej je v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu pripravil pred veliko nočjo zanimivo razstavo z naslovom Veseli vuzem, na kateri so na ogled grafične upodobitve pisanic Arpada Šalamona in Jožeta Žlausa in velikonočne voščilnice iz zbirke Hede Vidmar Šalamon. Slikarja sta motive za svoja umetniška dela večinoma črpala iz belokranjskih pisanic. Zato se jima je ravnateljica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek tudi zahvalila z belokranjskimi pisanicami, katerih bogato zbirko imajo v muzeju. Prav sedaj so pisanice na ogled v pokrajinskem muzeju v Kočevju, kjer bodo pripravili še tečaj pisanja pisanic. Razstavo v Metliki, ki bo na ogled do 6. aprila, je odprla direktorica Mestnega muzeja Ljubljana in predsednica slovenskega muzejskega društva Taja Čepič, na otvoritvi pa so zapele tudi pevke iz Adlešičev. (Foto: M. B.-J.) Novi predsednik Mestne godbe Novo mesto, Italo Morosini, je povedal, da so z lanskim delom zadovoljni, saj so imeli 40 nastopov, junija kar 13, igrali pa so tudi na pogrebih. Večjo spremembo pomeni zamenjava dirigenta: aprila je Antona Čeha, ki je godbo vodil več kot 20 let, zamenjal Sandi Franko, profesor klarineta na novomeški glasbeni šoli. V tem času so dobili pet novih članov, Morosini pa je dejal, daje največ-ja še vedno skrb za podmladek iz glasbene šole. “Proces pomlajevanja mora steči hitreje. Godba se mora postaviti na noge. Uidi zato smo letos direktno iz občinskega proračuna prejeli milijon 650 tisoč tolarjev. Dober milijon bomo namenili za nakup novih uniform, ki bodo odražale simboliko Novega REVIJA UČENCEV 6 GLASBENIH ŠOL - Društvo glasbenih pedagogov in skupnost glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Krško, Novo mesto, Sevnica in Trebnje sta v petek, 14. marca, popoldne v trebanjskem kulturnem domu pripravila tradicionalno revijo. Učenci teh šol so nastopili posamezno, pa tudi v manjših zasedbah in pokazali svoj enoletni glasbeni napredek. Predstavitveno revijo je uradno odprla ravnateljica Glasbene šole Trebnje prof. Tatjana Mihelčič-Gregorčič, ki je pozdravila vse obiskovalce, še posebej goste - ravnatelje glasbenih šol, Jožeta Škufco, Dimitrija Majermana in mag. Francija Okorna - ter poudarila pomen razvoja glasbe, tiste govorice, ki najbolj oplemeniti človekovo srce. Program je povezovala Zvonka Falkner. Prihodnje leto bo revija v Novem mestu. Na ogled je bila tudi razstava likovnih izdelkov trebanjskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali z mentorico Zdenko Bukovec. (Foto: L. Murn) JAVNI RAZPISI NA PODROČJU KULTURE NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino pri Mestni občini Novo mesto je pripravil javne razpise iz proračunskih postavk za področje kulture za leto 1997, rok za prijavo pa je 10. april. Razpisujejo naslednje postavke: objekti skupne rabe, perspektivni posamezniki na področju kulture, projekti na področju kulture, založništvo, redno delo kulturnih društev in akcije zaščite kulturne dediščine. Podrobnejše informacije so na voljo na Sekretariatu vsak delovni dan. Smolar in mama Manka Pohvala organizatorjem za dober koncert Adija Smolarja, toda mama Manka bi lahko imela manj spominov Končno smo tudi na Dolenjskem dočakali veliki koncert vse bolj priznanega slovenskega kantavtor-ja Adija Smolarja in verjetno so redki izmed množice obiskovalcev, ki se je prejšnjo sredo zvečer zbrala v novomeški športni dvorani Marof, odšli domov razočarani. Čeprav vem, da je Smolar všeč vsem generacijam - na koncertu je bilo opaziti širok starostni spekter - pa sem bila vendarle prijetno presenečena predvsem nad številnimi najstniki, ki so vidno uživali ob njegovi glasbi. Na pamet so znali vsa besedila, prepevali pa so jih zagnano, doživeto in s srcem. Sedaj razumem nekega mladostnika, ki je dejal, da mu ‘Adijeve pesmi dajejo boljšo vzgojo kot vsi drugi". Končno nekdo na slovenski glasbeni sceni, ki mu ni vseeno, kaj prepeva! Vsa pohvala torej organizatorju Festivalu Novo mesto (ki julija obuja od mrtvih prireditev “Rock Otočec 1997") za to odlično glasbeno doživetje. Zmotil pa me je ostali program prireditve. Po končanem prvem delu Smolarjevega koncerta, ko je pevec odšel na zaslužen odmor, je najprej sledil zanimiv, približno desetminutni nastop Pom-pardon paligodbe, za njim pa so nam postregli z najboljšimi odlomki iz filma Spomini mame Manke. Vse lepo in prav, saj so ti res duhoviti, toda prav na vsako prireditev jih pa res ni treba uvrstiti. Sploh pa ne za dobre pol ure. Pred drugim delom Smolarjevega nastopa pa se NORCI IZ HELMA NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi v ponedeljek (za abonma A) in v torek (za abonma B), 24. in 25. marca, ob 19.30 v Dom kulture na gledališko predstavo Isaaca Bashevisa Singerja Norci iz Helma v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Režiser predstave, za katero so na voljo tudi izvenabonmajske vstopnice, je Zijah A. Sokolovič. je mama Manka kot pevka predstavila tudi v živo. Sledila je še podelitev nagrade pokrovitelja prireditve, tako da je Smolar dobil besedo šele po dobrih 45 minutah. Ob tem, ne najbolj posrečenem spremljevalnem programu koncerta mi prihaja na misel še nedavna otvoritev neke slikarske razstave v brežiškem muzeju. Na prireditvi je v kulturnem programu poleg slavnostne govornice nastopila priznana slovenska igralka Polona Vetrih, ki je s svojim polurnim igranjem kot vedno navdušila obiskovalce, obenem pa (ne po lastni krivdi) “zasenčila ” osrednji dogodek, zaradi katerega smo se zbrali - samo otvoritev razstave. Ta je potem v drugem, razstavnem prostoru trajala borih pet minut. Menim, da bi bilo bolje, ko bi nastop take umetnice bil samostojna prireditev. Organizatorji raznih dogodkov bi mnogokrat morali več pozornosti posvetiti vsebini in dolžini programa ter imeti več občutka za to, kaj gre skupaj in kaj malo manj. LIDIJA MURN BLAZNO RESNO O KNJIGAH - Velika čitalnica Knjižnice Mirana Jarca je bila v petek, 14. marca, nabito polna obiskovalcev, predvsem šolarjev, ki so prišli prisluhnit Desi Muck, avtorici priljubljenih knjig ki “blazno resno”govorijo o drogah, seksu in vzgoji. “Blazno resno”seveda pomeni duhovito, skoraj da obešenjaško, a hkrati strokovno dobro podkrepljeno ter zelo odkrito pisanje o problemih in težavah, s katerimi se srečuje današnja mladina. Pogovor je vodila Slavka Kristan, vodja oddelka za mladino. (Foto: M. Markelj) 1. SREČANJE BREŽIŠKIH PESNIKOV IN PISATELJEV BREŽICE - ZKO Brežice vabi k prijavam za 1. srečanje pesnikov in pisateljev občine Brežice, ki bo predvidoma 18. aprila ob 20. uri v prostorih knjižnice Brežice. Na srečanje se lahko prijavijo pesniki in pisatelji, ki delujejo na območju občine Brežice in se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko; vsak bo sam predstavil 3 do 4 svoja dela. Prijave s točnim naslovom, tel. št., naslovi svojih del in časom predstavitve za vsako delo posebej je treba do 3. aprila poslati na ZKO Brežice, Cesta prvih borcev 11, Brežice. VEČER S PISATELJEM NOVAKOM NOVO MESTO - Danes, 20. marca, bo v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca kulturni večer, na katerem se bo predstavil slovenski pisatelj Bogdan Novak. Avtor je napisal že veliko knjig, najbolj pa je znan po zbirki mladinskih povesti Zvesti prijatelj. Na kulturnem večeru bodo predstavili Novakov roman Puščava, ki je izšel pred kratkim. VIDA SLIVNIK V GALERIJI KRKE NOVO MESTO - KUD Krka pripravlja v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v Galeriji Krke otvoritev razstave akad. slikarke Vide Slivnik. O slikarki in njenih delih bo govril dr. Nace Sumi. V kulturnem programu bo nastopil godalni kvartet Enzo Fabiani. OBISKAL MIRNOPEČANE MIRNA PEČ - V sredo, 12. marca, dopoldne je mirnopeške osnovnošolce od 1. do 4. razreda in malčke tamkajšnjega vrtca ob-sikal Nace Simončič ozr. Radovedni taček. Navdušila sta s svojo predstavo, tako da so mu mladi zastavljali tudi vprašanja. KONCERTNI DUO V KRŠKEM KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v soboto, 22. marca, ob 18. uri na koncert Volodje Balžalorskega (violina) in Igorja Sajeta (kitara) za zeleni - glasbeni abonma in izven (karta 600 tolarjev). Igrala bosta dela Vivaldija, Paganinija, Scheidlerja in Iberta. RAZSTAVA MARIJE MOJCE PUNGERČAR MIRNA PEČ - V okviru praznovanj materinskega dne bo v petek, 21. marca, ob 18. uri v šolski jedilnici OŠ Mirna Peč otvoritev slikarske razstave akad. slikarke, rojakinje Marije Mojce Pungerčar. Predstavila se bo z deli na temo figure, narava in tihožitja, ki so nastala med leti 1987-1996, slike pa bodo tudi naprodaj. Umetnico bo predstavil kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič. Gostja otvoritve bo dr. Metka Klevišar, Slovenka leta 1996 in ustanoviteljica društva HOSPIC iz Ljubljane, ki bo predavala o svojem humanem delu. mesta - sedanje so stare 8 let - ostalo pa bo šlo za plačo dirigentu.” Lani so denar porabili za nakup novih bobnov, popravila inštrumentov, nakup notnega materiala, novih srajc in hlač za poletne mesece ter za sprotne stroške. Potrebujejo tudi nova stojala za note. Vse to ne bi bilo mogoče brez pomoči sponzoijev, zato se novomeški godbeniki lepo zahvaljujejo Mestni občini Novo mesto, Krki, tovarni zdravil, Avto-hiši Berus in PGD Novo mesto. Ker je tudi za letos finančni načrt zelo obsežen (skoraj 13 milijonov tolarjev), je Morosini dejal, da bo spet treba denar iskati preko sponzoijev. Na nedavnem občnem zboru so ustanovili iniciativni odbor, ki bo skrbel za priprave na praznovanje 150-letnice Mestne godbe Novo mesto prihodnje leto. Poleg predsednika Roberta Judeža, sekretarja na Sekretariatu za kulturo, šport in mladino v novomeški občini, in predsednika ZKO Novo mesto Jožeta Koporca ga sestavlja še 7 godbenikov, imajo pa že okvirni načrt za obeležitev jubileja. Izdali bodo zbornik, ki bo ZANIMIV OBISK TOMA KRIŽNARJA NOVO MESTO - V sredo, 19. marca, je na povabilo Knjižnice Mirana Jarca v Novo mesto prišel Tomo Križnar, znani svetovni popotnik, ki je pred leti v Dolenjskem listu objavljal tudi podlistek o svojih peš potovanjih. V sredo je v veliki čitalnici študijskega oddelka pripovedoval o nastanku svoje zadnje knjige Mana, ki je nastala s popotovanja med Indijanci, doživetje pa je podkrepil z diapozitivi. v dveh delih prikazal zgodovino godbe od začetkov do leta 1950 ter novejšo zgodovino zadnjih približno 50 let. Junija 1998 bodo pripravili tudi osrednjo prireditev, svečano akademijo, s podelitvijo priznanj in odličij, ob tej priložnosti pa bo potekalo tudi srečanje godb v Novem mestu, na katero bodo povabili nekaj prijateljskih godb. Sicer pa imajo novomeški godbeniki za letos že veliko predvidenih nastopov; pomembnejša bosta 1. maja prvomajska budnica ter 25. junija na dan državnosti - udeležili se bodo srečanj pihalnih orkestrov v Straži, Sevnici in Vidmu-Dobrepolju, vključili se bodo v Zvezo slovenskih godb ter nasploh nastopali na prireditvah, kamor jih bodo povabili. Vsekakor pa je njihova poglavitna skrb - kvalitetno delo. L. MURN Italo Morosini O DEVETIH MESECIH NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 27. marca, bo v Domu kulture gostovalo Lutkovno gledališče Maribor z igrico Katarine Aulitisove O devetih mesecih. Predstava pripoveduje o otrokovem življenju, ki se prične že pred samim rojstvom, in nevisljivo govori o nastajanju človekovega življenja in o materinstvu. Pesem je kot zdravilo Celovečerni koncert MePZ Revoz, ki bo drugo leto praznoval 20 let obstoja • Nastopil otroški pevski zbor iz Vavte vasi poteza. Hribarjeva pa je dejala, da tudi podjetje Revoz kaže večje razumevanje in naklonjenost do kulture. Prihodnje leto bo zbor slavil 20-letnico delovanja. Za petkov prijetni večer pa so poleg Revozovih pevcev poskrbeli še gosti, pevci otroškega pevskega zbora OŠ Vav-ta vas, katerega zborovodkinja je prav tako Cvetka Hribar. Pred štirimi leti je na šoli ustanovila dva zbora - še mladinskega in to je gotovo dober način vzgoje mladih pevcev, da se bodo kasneje pridružili tudi odraslim pevskim zborom. Hribarjeva je še posebej uspešna z otroškim zborom, lani so bili med izbranimi na reviji v Zagorju, maja letos pa se bodo udeležili mednarodnega pevskega festivala v Celju. L. M. NOVO MESTO - “Pesem je kot zdravilo, zato pustimo pesmi, naj spregovori!” so kot svoj moto na vabilo zapisali pevci Mešanega pevskega zbora Revoz iz Novega mesta, ki so v petek, 14. marca, zvečer nastopili v KC Janeza Trdine na rednem letnem celovečernem koncertu. Zbor, ki ga tri leta uspešno vodi Cvetka Hribar, je s svojim izborom pesmi predstavil del naše bogate kulturne dediščine. Hribarjeva je povedala, da v svoj repertuar poleg ljudskih pesmi uvršajo svetovno klasiko, ne zanemarjajo pa tudi slovenskih avtorjev. Nastopajo doma, v raznih zdraviliščih, gostovali pa so že tudi v Parizu, Langen-hagnu. V zboru prepeva 40 do 45 pevcev, dvakrat tedensko pa se na vajah dobivajo v prostorih OŠ Grm, kar je od šole lepa ČESTITKE OB USPEŠNEM KONCERTU - Predsednik MePZ Revoz Branko Lukšič seje Hribarjevi zahvalil za trud in vztrajnost pri vodenju zbora, sicer pa je program petkove prireditve povezoval Ciril j Plešec. Otroški pevski zbor je na klavirju spremljala prof. Tanja Hadl. '*. (Foto: L. M.) POTA IN ST# Je Anžur reševal Adrio Caravan? Zastarela oprema Sojenje, ki seje začelo že 22. aprila lani, se bo po dvodnevnem zaslišanju nadaljevalo 17. aprila ■ Anžur vztraja, daje le reševal Adrio Caravan NOVO MESTO ■ V petek in ponedeljek seje na novomeškem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje Marjanu Anžurju, nekdanjemu prvemu možu holdinga IMV in sanatorju proizvodnje avtomobilov in prikolic v Novem mestu, ki je obtožen poskusa kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in pridobitve večje premoženjske koristi zase in za druge. dežurni poročajo UKRADEL KABEL - V noči na 12. marec je neznanec ob lokalni cesti za Veliki Cerovec ukradel lesen kolut z 1047 metri PTT kabla, ki ga podjetje Telekom rabi za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Podgrad. S tem je omenjeno podjetje oškodoval za 150 tisoč tolarjev. PREVEČ PREHITRIH VOZNIKOV - V sredo, 12. marca, med 13. in 20. uro je bila na območju UNZ Novo mesto poostrena kontrola prometa, pri kateri so bili policisti še posebej pozorni na uporabo varnostnega pasu, hitrost in druge hujše prekrške. Policisti so ustavili 261 voznikov. Zaradi storjenih prekrškov so zoper 24 voznikov napisali predlog sodniku za prekrške, od tega 5 zoper voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Na kraju prekrška so 97 voznikom izrekli denarno kazen, od tega 64 zaradi prekoračene hitrosti, 15 zaradi neuporabe varnostnega pasu. Z alko-tesotm so preizkusili 12 voznikov, od katerih je bilo 5 preizkusov pozitivnih. NEPOSLUŠNI VOZNIK NA HLADNEM - V soboto, 15. marca, ob 2.30 uri je bil na regionalni cesti pri Dobovi ustavljen voznik osebnega avtomobila, 24-letni G. A. iz Brežic. Ker je bilo očitno, da kaže znake alkoholiziranosti, so mu policisti ponudili, naj pihne v alkotest, kar pa je mladenič odklonil. Vozniku so policisti odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali vožnjo, vendar tega ni upošteval. Zato so ga ponovno ustavili in odpeljali v prostor za treznjenje. PREVOZIL STOP ZNAK BREŽICE - V torek, 11. marca, ob 11.35 je 24-letni Robert Kozole s Senovega vozil po Hrastinski cesti proti Gubčevi ulici v Brežicah. Ko je pripeljal v križišče, pri stop znaku ni ustavil, ampak je zapeljal na Gubčevo v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal 22-letni Peter D. iz Brežic. Vozili sta trčili. Sopotnica v Kozoletovem vozilu, 25-letna Mojca Župane s Senovega, seje pri tem hudo poškodovala. ŠTEVILKA 113 ŠE NI DOVOLJ ZNANA Čeprav je od zamenjave številke policije 92 minilo že kar nekaj mesecev, podatki kažejo, da nove številke 113 še vedno ne pozna tretjina tistih, ki potrebujejo pomoč policije. Naj zato ponovno opozarjamo, da v primeru ogroženosti ali če potrebujete pomoč policije, pokličete številko 113, in ne več 92. Sojenje, ki se je začelo že 22. aprila lani, se bo nadaljevalo 17. aprila, ko bosta zaslišana še Andrej Blei-weis in Metka Skubic Strnad (članica upravnega odbora Adrie Caravan s strani slovenske vlade), zaslišan bo še avtor izvedenskega mnenja zaradi tolmačenja o odplačanem prenosu premoženja na Adrio International, sodišče pa bo pridobilo tudi uradni prevod protokola o ustanovitvi Adrie International, saj po mnenju obtoženčevega zagovornika prevod protokola predvsem v ekonomskih izrazih ni točen. Marjan Anžur naj bi očitano kaznivo dejanje začel, ne pa tudi končal, s tem da je kot predsednik poslovnega odbora holdinga IMV, ki je bil lastnik tovarne prikolic Adria Caravan, oktobra 1991 brez sklepa organov upravljanja in brez predhodne vloge za vpis v register podjetij v tujini s kapitalom 250 tisoč francoskih frankov v Parizu ustanovil delniško družbo Adria International. Po obtožnici naj bi to družbo dokapitaliziral v korist zasebnih družb Eurofinance iz Luksemburga in Centrapriv iz Švice, na Adrio International pa naj bi prenesel delnice in revalorizirane deleže podjetij Adrie Caravan v tujini v skupni vrednosti skoraj 15,7 milijona nemških mark, 51 odstotkov neto aktive Adrie Caravan, ki je znašala 36,44 milijona mark in brezplačno uporabo blagovne znamke Adria. Z očitanim naj bi za Eurofinance pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 21,5 milijona mark, zase in za Andreasa Poschacherja, direktorja Adrie Caravan in kasneje Adrie International, pa za vsakega po 1,235 milijona mark, kar mu ni uspelo zaradi upora delavcev Adrie Caravan, posredovanja agen- TAT IZTRGAL TORBICO NOVO MESTO - V začetku marca se je B. M. iz Novega mesta v večernih urah vračala iz službe domov. Na Trdinovi ulici je za njo pritekel neznanec in ji iz ramen strgal torbico. Neznanec je s torbico, v kateri je imela oškodovanka dokumente in nekaj denarja, pobegnil. Policisti so v široki akciji prijeli dva občana 24-let-nega M. K. iz Birčne vasi in 23-letnega B. G. z Uršnih Sel. Z dodatnim zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da sta mladeniča v lanskem letu osumljena še dveh drznih tatvin na območju Trebnjega in ropa na trebanjskem koncu. Osumljenca so policisti s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. VOZNIK ZAPELJAL V SKUPINO OTROK OREHOVICA - V torek dopoldne je voznik na cesti v Orehovici z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v skupino otrok, kije ravno v tistem trenutku šla čez prehod za pe-ščce. Dva otroka iz prvega razreda sta bila poškodovana. cije za privatizacijo in sklepa upravnega sodišča o moratoriju na del zakona o podjetjih. Marjan Anžur, ki je bil zaslišan že aprila lani, je tudi v petek zatril, da se ne čuti krivega in da ni imel namena pridobiti kakšne premoženjske koristi zase ali za koga drugega, šlo pa je za poskus reševanja Adrie Caravan, ki je bila v resnih težavah, vendar ji doma nihče hotel pomagati pri sanaciji, kar so potrdile tudi petkove priče Zdravko Slak, Dani- Kako preko meje? Novosti ni nobenih OSILNICA - V toplejših dneh se v zgornji Kolpski dolini poveča pretok potovanj preko državne meje s Hrvaško. Za pojasnilo o prestopanju državne meje smo zaprosili Mirka Ješelnika, komandirja policijske postaje v Kočevju, ki ima nadzor nad tem delom južne meje. Odgovoril je: Hrvaška še nima ob Kolpi in Čabranki neposredne cestne povezave med Brodom na Kolpi in Čabrom, zato morajo potniki na tem območju delno po slovenskem ozemlju, in sicer preko Osilnice. Ta tranzit je dovoljen in dogovorjen, kar velja tudi za turizem in avtobuse. Isto velja ob povratku. Slovenski potnik na Hrvaško pa mora skozi mednarodni mejni prehod v Petrini (Slovenija) in Brodu na Kolpi (Hrvaška), ko pa je v zgornji Kolpski dolini lahko, vsak prehaja mejo tudi tam, kjer sicer uradno ni dovoljeno (Mirtoviči, Zamost itd.). Posebne olajšave pri prehajanju državne meje veljajo za dvolastnike, vendar morajo imeti pri sebi potrebne dokumente. Ti lahko prehajajo mejo tudi izven uradnih mejnih prehodov. Olajšave so tudi za zaposlene preko meje, vendar morajo imeti pri sebi potni list in delovno vizo. Posebne olajšave veljajo še za šolarje. Obmejno prebivalstvo pa lahko uporablja najkrajše poti do sosednjih vasi, kot jo je uporabljalo pred osamosvojitvijo obeh držav. Tudi zdaj, ko je cesta Kužeij-Mirtoviči v gradnji, veljajo isti predpisi. S hrvaškimi obmejnimi organi pa se trudimo, da bi ljudem zagotovili čim manj nevšečnosti pri prehajanju meje. lo Plesničar in Cirila Zajc. Po An-žurjevem prepričanju ni šlo za brezplačni prenos kapitala, na obravnavi pa je izpostavil nekaj točk izvedenskega mnenja, ki govorijo v njegovo korist, kot je na primer ekonomska upravičenost ustanovitve Adrie International. Po Slakovih besedah s projektom Eurofinance, ki sta ga vodila Anžur in Poschacher, podrobno ni bil seznanjen nihče drug, prepričani so pač bili, da gre za koncentracijo kapitala in ureditev mreže Adrie Caravan, po Plesničarjevem mnenju pa je bila glavna težava projekta Eurofinance njegova netranspa-rentnost in nesprejetost, posledično pa tudi Poschacherjeva užaljena objava nesolventnosti Adrie France, ki je Adrii Caravan nakopala še več težav. Na ponedeljkovi obravnavi je takratni član upravnega odbora Adrie Caravan Ivan Jaklič dejal, da so o ustanavljanju Adrie International v Adrii Caravan imeli malo informacij, več so zvedeli šele na seji upravnega odbora 12. marca 1992, ko naj bi bil Anžur pooblaščen za podpis v Franciji. Jaklič je še povedal, da je bil v 5-članskem odboru edini proti, da se o takšni zadevi odloča pod točko razno in brez analiz, strinjal pa se tudi ni s tem, da naj bi se vse glavne funkcije Adrie Caravan prenesle na Adrio International. Pogodb med IMV-jem, Adrio Caravan in Adrio International ni videl, povedal pa je še, da delavci Adrie Caravan niso imeli zaupanja v vodstvo, kot tudi ne v Eurofinance, ki naj bi Adrii Caravan zagotovil svež kapital. Z gasilskih zborov LOŠKI POTOK - Zaradi gostote občnih zborov gasilskih društev, ki so združeni v novi GZ Loški Potok, je skoraj nemogoče obiskati vse, zato tokrat poročamo le o zboru v Retjah, največjemu naselju v občini. Zbor je bil izredno dobro obiskan. Na splošno je bilo ugotovljeno, daje oprema v večini društev v občini še na meji uporabnosti, vendar izredno zastarela. Največjo pasivnost je zaznati v KS Draga, kjer je aktivno samo društvo v Podpreski, pri tem pa načrtujejo, da bi v Starem Kotu zgradili primemo poslopje za gasilce in druge vaške aktivnosti. V GD Mali log so izvolili referenta za delo z mladimi, priključili se bodo tečaju za vodstvene kadre, razrešen pa je bil dosedanji, dolgoletni zaslužni predsednik društva Marjan Mohar in na njegovo mesto izvoljen Jože Anzeljc. V PGD Retje za letos načrtujejo širitev doma, predvsem za shrambo orodja. Trenutno razpolagajo s pol milijona tolarji in seveda računajo na pomoč občine. Travniško društvo bi nujno potrebovalo motorko in primemo vozilo, društvo na Hribu, ki je najstarejše, pa se že pripravlja na 100-letnico, ki jo bodo slavili prihodnje leto. Vsa društva imajo v svojem planu razširitev hidrant-skega omrežja. A. KOŠMERL • Slabo je, če ljudje kradejo, še slabše pa je, če nimajo kaj krasti. (Jurič) • Pri uspehu Slovenije me moti to, da gre zgolj za zgodbo. (Sršen) Zagorca po enem mesecu našli v Krki pri Podbočju Vzrok smrti: utopitev KOSTANJEVICA NA KRKI - Pred tremi tedni smo že pisali, da je v sredo, 12. februarja, neznano kam izginil 52-letni Tone Zagorc iz Črneče vasi nad Kostanjevico. Nazadnje so ga videli v noči na sredo pri gostilni Štravs v Kostanjevici, kjer je bil tistega večera pustni ples, v gneči, ki je bila, pa nihče ni bil posebej pozoren na krajana. V naslednjih dneh je stekla obsežna akcija. Prečesali so obredje Krke, saj je obstajala možnost, da bi padel v reko, ki teče mimo gostilne Štravs, zato so s čolni iskali tudi po Krki, preiskali so okoliške vasi, akcija iskanja je bila sprožena tudi na Hrvaškem, vendar zaman. Pri iskanju so neuspešno pomagali še radiestezisti. V petek, 14. marca, popoldne so bili na mostu na Brodu pri Podbočju vaščani pozorni na kup smeti, ki so se nabirale na mostu, med njimi so opazili glavo pogrešanega. Ugotovilo seje, daje v Krki pogrešani Zagorc, kije bil torej točno po mesecu dni najden približno štiri kilometre od Kostanjevice, kjer je po predvidevanjih padel v vodo. Kot smo izvedeli na UNZ Krško, je bila opravljena obdukcija, kije pokazala, daje bil vzrok smrti utopitev, saj znakov, ki bi kazali nasilje, ni bilo. T.G. IN KOD NAJ GREDO PEŠCI? - V Krškem na Vidmu je, logično, prehod čez železniško progo prepovedan, kar je vidno tudi na sliki na desni. Pešci, ki so hoteli čez progo, so dolga leta uporabljali lesen most, kije bil nekoč Vidmov. Vendar je stečaj Vidma pod vprašaj postavil tudi lastništvo mosta, saj novi lastnik očitno nima interesa za most, ki je iz dneva v dan v slabšem stanju. Tako se sedaj tisti, ki se odločijo za varnejši prehod čez progo po mostu, za ta korak odločajo na lastno odgovornost. Ali pa gredo lahko okrog po nekajkrat daljši poti. (Foto: T. G.) Gl lavni d lo bavitel j ecstasi ja v pri poru Pri brezposelnemu 20-letnemu R. S., ki je očitno glavni dobavitelj ecstasyja za območje Brežic, našli skoraj 2.000 tablet tega mamila - Vodil evidenco odjemalcev ■ Med 30 tudi mladoletniki iz občine Brežice DELAVCI NOVOGRADA ZADELALI LUKNJO - V blokovskem naselju ,Plava laguna je bila ob cesti v neposredni bližini kurilnice že nekaj časa globoka luknja, ki je ogrožala varnost ljudi, predvsem otrok. Pred kratkim 'o je nekdo pokril z železom, prejšnji petek pa so jo z betonom zadelali delavci novomeškega Novograda. Globoko luknjo naj bi naredile meteorne vode, zanimivo pa je, da se je pojavila pred kratkim, po tistem, ko so lani napeljevali plinovod. (Foto: J. Domiž) KRŠKO - Tabletke ecstasy so zelo priljubljene med mladimi obiskovalci diskotek, snj lahko z njihovo pomočjo uživajo in plešejo pozno v noč. Glede na to, daje to mamilo sorazmerno poceni - za tabletko je potrebno odšteti od 1.500 do 4.000 tolarjev - predstavlja ecstasy nov trd kamen v boju proti mamilom. Korak v tem boju so kriminalisti in policisti UNZ Krško naredili prejšnji teden, ko so pri 20-letniku našli skoraj 2.000 tablet, kar je letos največji zaseg tega mamila v Sloveniji, lani pa so policisti zasegli skupno nekaj več kot 18 tisoč tabletk. Urad kriminalistične službe pri UNZ Krško že dalj časa spremlja pojav te droge v Posavju. Del aktivnosti sta bili tudi nedavni raciji v dveh brežiških lokalih, ko so v Bijou baru odkrili nekaj mamil, na podlagi te akcije in drugih dejavnosti, tudi s pomočjo posebnih metod in sredstev, pa so ugotovili, da se s tem ukvarja 20-letni R. S. iz okolice Brežic. Sašo Jejčič Tako je bil v četrtek, 13. marca, ob 16.15 uri prijet pri gasilskem domu v Velikem Obrežu. Pri sebi je imel 1.961 tablet, pri hišni preiskavi pa so kriminalisti odkrili še 10 tablet, 400 gramov marihuane, pakirane za prodajo, 2 grama heroina očitno za lastno uporabo, tehtnico, injekcijske igle oziroma pribor za uživanje in notes, v katerem si je osumljenec vestno zapisoval promet z mamili. V njem je tudi okoli 30 imen odjemalcev iz območja Brežic (tudi mladoletnikov) in točne količine ter zneski, ki so jih že plačali oziroma, ki so jih bili dolžni. R. S., pri katerem so našli za okoli 35 tisoč nemških mark mamil, je trenutno v priporu, drogo, ki jo je prodajal na brežiškem koncu in tudi drugje po Sloveniji, pa je dobival iz Hrvaške in Nizozemske. R. S., ki je bil lani tudi na Nizozemskem, je sicer gojenec pre- • Kot poudarja Sašo Jejčič, načelnik urada kriminalistične službe pri UNZ Krško, v Posavju še vedno ni medinstituciona-Ine povezave, ki bi v boju zoper mamila povezovala policijo, centre za socialno delo, zdravstvene domove, šole in druge ustanove, čeprav je zadnje čase vse večji interes šol po sodelovanju s policijo. “Vendar mnogokrat pozabljamo, da se vse začne v družini. Tako imamo tudi v Posavju celo osnovnošolce ’na igli’, vendar starši tega ne opazijo, tudi po več let ne,” pravi Sašo Jejčič, ki pravi, da lahko starši, ki sumijo, da se njihovi otroci ukvarjajo z mamili, pokličejo, da se dogovorijo za pogovor. Anonimnost je zajamčena. vzgojnega doma v Logatcu, bil pa je že obravnavan zaradi mamil. Za kaznivo dejanje, za katerega je ovaden tokrat, je zagrožena zaporna kazen od 1 do 10 let zapora. Ecstasy je po kemični sestavi metilen dioksimetan fetamin in začne delovati približno pol ure po zaužitju. Deluje poživljajoče in stimulativno, uživalci pa z njegovo pomočjo zdržijo večje telesne napore. Znan je pred- ZASEG, VREDEN 35 TISOČ MARK vsem med plesalci v diskotekah, saj lahko pod vplivom tega mamila plešejo celo noč. Ecsta-sy je nevaren, saj lahko povzroči dehidracijo, zvišuje telesno temperaturo in krvni tlak, nevarnost pa je še večja, če ga uživalec zaužije skupaj z alkoholom in v prostoru, kije slabo zračen. j GAZVODA Veselje preprečilo višjo zmago Še en rokometni spektakel v Novem mestu. Tokrat zmaga slovenskih rokometašic nad Francozinjami ■ Tudi tokrat izdatna podpora s tribun • Pod Marofom še dve tekmi z Grkinjami Ribič sedmi v Italiji Poslej manj zmag naših naših pri sosedih NOVO MESTO - Mladinska vrsta novomeškega kolesarskega kluba Krka Telekom je konec minulega tedna nastopila na dirki za 4. nagrado La Perla Sportivi Ramuescello, na kateri je nastopilo 140 kolesarjev iz Italije in Slovenije. Medalje so ostale doma, zmagal pa je Luca de Marco. Od slovenskih kolesarjev je bil najboljši Novomeščan Peter Ribič na 7. mestu, Ljubljančan Darko Mrvar je bil osmi, drugi Novomeščan Jože Puš pa dvanajsti. Dobro je tekmoval tudi Uroš Plankar, ki je več kot pol dirke vozil v manjši skupini ubežnikov in bil na letečih ciljih dvakrat drugi. Po besedah Janeza Jagodica so zaradi pogostih zmag slovenskih mladincev na njihovih dirkah v Italiji omejili število tujih tekmovalcev na posamezni dirki na 6, kar bo močno zmanjšalo uspešnost naših kolesaijev na ravninskih in kri-terijskih dirkah, kjer o uspehu posameznega kolesarja v veliki meri odloča tudi moč moštva, manj pa bo to vplivalo na uspeh na gorskih preizkušnjah. B. BOJANC NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so bili ljubitelji športa v Novem mestu deležni še ene velike rokometne predstave, tekma iz sklopa kvalifikacij za svetovno prvenstvo med izbranima vrstama Slovenije in Francije pa je tako kot tista pred časom z Ukrajino spet dodobra napolnila tribuno novomeške športne dvorane. Slovenke so ob bučni podpori gledalcev strle odpor Francozinj, a na koncu jih je prezgodnje veselje stalo zmago z večjo razliko v zadetkih. Slovenske rokometašice so pred tedni v novomeški športni dvorani premagale Ukrajino in tudi tokrat jim je bila športna sreča v mestu ob Krki naklonjena. Kljub temu da so po mnenju strokovnjakov Francozinje favoritinje te, šeste kvalifikacijske skupine, se jih naša dekleta ob bučnem bodrenju s kar premajhne tribune dvorane pod Marofom niso ustrašila in so si že v prvih minutah priigrale prednost treh zadetkov, ki pa ni zadoščala za mirno nadaljevanje tekme. Francozinje so namreč dobro izkoriščale vsako napako njihove obrambe in ves čas srečanja držale priključek, sredi drugega polčasa so gostje celo izenačile na 16:16, s fantastično igro pa so Slovenke dosegle, da so 4 minute pred koncem srečanja vodile s 4 zadetki prednosti, 22:18, kar naj IDOLENJSKI LISTI TPV na pragu pokalne zmage NIČ KAJ ŽENSKI PRIJEM - Vrhunski ženski rokomet ni nič manj surov kot moški. Anja Frešer (v sredini), ki je na tekmi s Francijo dosegla pet zadetkov - boljša od nje je bila le Sturmova - se je takole skušala preriniti mimo robustne kapetanke Francozinj Catherine Pibarot (desno), ki je bila s sedmimi zadetki najboljša strelka pri gostjah, in male a žilave Maio Chan-tal. (Foto: I. Vidmar) KRČANKE VODIJO V ligi so odbojkarice TPV-ja že dokončno tretje - Po zmagi nad Koprčankami priložnost v pokalu NOVO MESTO - Računi okoli možnosti novomeških odbojkaric, da bi igrale celo v finalu državnega prvenstva, se po gladkem porazu v gosteh pri Infondu Braniku niso izšli, tako da so ne glede na razplet sobotne tekme s Krimom ponovile lanski uspeh in osvojile tretje mesto. Drugače je v pokalu, kjer so bile sinoči tik pred velikim uspehom. Po zanje zgodovinski zmagi nad Infondom Branikom pred dvema tednoma so Novomeščanke dokazale, da sodijo povsem ob bok najboljšima slovenskima vrstama, še v Kopru, kjer so po izenačeni tekmi, polni preobratov, ugnale vodilno posadko v ligaškem tekmovanju, koprski Kemiplas. Na začetku ni kazalo na presenečenje, saj so v prvem nizu Novomeščanke držale korak z domačinkami le do 6:6, potem pa niso osvojile niti točke več, kar jih ni zmedlo. V drugem in tretjem nizu so kljub bučni podpori koprskih navijačev domači vrsti Novomeščanke povsem zagospodarile na igrišču in povedle z 2:1 v nizih. Po izgubljenem četrtem nizu so v skrajšanem petem še enkrat zaigrale vrhunsko in povsem utišale domače navijače. Zmago nad Kemiplasom je bilo treba le ponoviti na povratni tekmi v Novem mestu, ki je bila sinoči. Do zaključka uredništva v torek še nismo mogli vedeti za njen izid. Sinočnji uspeh bi jim prvič prinesel naslov pokalnih zmagovalk Slovenije, kar je uspeh, ki ga v TPV-ju pred sezono niso načrtovali ne pričakovali. Žal pa vse le ni tako enostavno. Že nekaj let so vsa srečanja med Novomeščankami in Koprčankami izredno izenačena in kaj rado se je dogajalo, da so se odločala v petem skrajšanem nizu, kjer je lahko vsaka napaka usodna. To se je kaj lahko zgodilo tudi sinoči, vsekakor pa so Koprčanke ta čas za odtenek boljše od Novomeščank in po porazu na domačem terenu izjemno motivirane. NOVO MESTO - Krške kegljav-ke so v 12. kolu 3. kegljaške lige s 6:2 premagale Ttebanjke in se tako prebile na vrh prvenstvene lestvice. Črnomaljke so doma brez boja premagale Krilato kolo z 8:0. (N. G.) TOKRAT KASTELIC NOVO MESTO - Marjan Kastelic je zmagal na marčevem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto, drugi je bil Emil Luzar in tretji Jože Pucelj. Nastopilo je 18 šahistov. LUKCEVA NOVA SEKCIJA KRŠKO - V krškem klub Lukec so na pobudo ljubljanske Fakultete za šport ustanovili sekcijo za športno aerobiko, ki ima trenutno tri člane, vodi pa jo Matjaž Požun, pionir te športne oziroma plesne zvrsti pri nas. Ih šport je pri nas še dokaj nepoznan, v Ameriki in še ponekod drugje po svetu pa precej razširjen in bo tudi na programu olimpijskih iger v Sidneyju. Koželj in Hriberšek ifcKRKJkZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • OTVORITVENI TURNIR - V soboto, 15. marca, so ob odprtju zunanjih teniških igrišč na Otočcu pripravili prvi letošnji turnir. Med moškimi je zmagal Jernej Špiler nad Durom Olujičem in Marijanom Stokanovičem, med damami pa Slavica Srebrnjak nad Mio Zupan in Tatjano Peljhan. V nedeljo je bil na igriščih dan odprtih vrst in ekshibicijska tekma med enim izmed najboljših slovenskih tenisarjev Iztokom Božičem (na sliki desno) in tretjim najboljšim hrvaškim igralcem larjev, otroci do 18. leta in študentje - 1000 tolarjev), s katerimi si pridobite 30-odstotni popust pri najemu zunanjih igrišč in 20-odstotni popust pri nedeljskem kosilu v restavraciji Tango. Gordanom Jankovičem (levo), sinom nekdanjega novomeškega odbojkarskega trenerja, sedaj pa trenerja slovenske reprezentance Vladimirja Jankoviča. Z izidom 9:3 je zmagal Božič. • ČLANSKE KARTE - V teniškem centru Otočec prodajaj članske karte (odrasli - 2000 to- Zmagala na mednarodnem prvenstvu Štajerske MARIBOR - 6. odprtega mednarodnega prvenstva Štajerske, ki gaje pripravil Karate klub Maribor, se je udeležilo 425 tekmovalcev iz 32 klubov Slovenije, Madžarske in Hrvaške, ki so se pomerili v katah in športnih borbah posamezno. Odlično sta se odrezala tudi sevniška karateista Silvo Koželj, ki je prepričljivo premagal vse nasprotnike v športnih borbah v članski konkurenci (do 80 kg), in njgov klubski tovariš Martin Hriberšek, član državne karate reprezentance, ki ni dovolil presenečenja pri starejših mladincih, v težki kategoriji. V članski konkurenci je prvikrat nastopil kadet Marko Stopar in se med 23 kataši uvrstiti v finalnikrog med osem najboljših. Pri starejših dečkih je v katah Rok Črepinšek končal na 5. mestu, Denis Orač pa tik za njim. V soboto, 22. marca, se bodo slovenski karateisti pomerili še na članskem državnem prvenstvu na Ptuju. Selektor bo med najboljšimi posamezniki izbral potnike za evropsko člansko prvenstvo, ki bo maja na Kanarskih otokih. Sevniča-ni upajo, da bo v majici z državnim nastopom zopet nastopil kakšen njihov tekmovalec. P. P. bi jim zagotavljalo toliko željeno zmago in celo lepo zalogo zadetkov prednosti pred povratnim srečanjem. Prezgodnje veselje v naši vrsti pa je bilo vzrok, da so dekleta popustila, kar so Francozinje dobro izkoristile in se jim do konca srečanja približale na 23:22, kar je bil tudi končni izid srečanja. To naj bi bilo po mnenju nekaterih strokovnjakov celo bolje kot zmaga z večjo razliko, saj našim v Franciji ni preostalo drugega kot zmagati, kar so bila dekleta glede na videno v Novem mestu sposobna in odločna storiti. V Franciji so naše dobro zastavile in po prvem delu igre je bil izid 11:9 za domačinke. Žal so si po začetku drugega polčasa privoščile krizo, Francozinje so razliko zvečale do neulovljivih 17:10. Do konca so naša * Organizatorji tekme na čelu z direktorjem reprezentance Janezom Štrukljem so se tudi tokrat izkazali in prejeli vrsto pohval tako s strani igralk in spremstva obeh izbranih vrst kot tudi od novinarjev, ki po zadnjih velikih prireditvah čedalje raje zaidejo v mesto ob reki Krki. dekleta sicer ublažila poraz - končni izid je bil 19:16 oziroma iz obeh tekem +2 za Francozinje - a da bi izenačila na razliko iz Novega mesta, ni bilo več časa. Po štirih kolih kvalifikacij so na prvem mestu Ukrajinke in Francozinje s tremi zmagami in enim samim porazom, vendar so že odigrale obe tekmi s slabimi Grkinjami, kar pa naše še čaka, in to obe tekmi v Novem mestu. Naša dekleta sedaj prvega mesta ne morejo več doseči, drugo pa jim je povsem na dosegu -odgovarja jim, če v dvoboju med Francozinjami in Ukrajinkami po dvakrat zmaga ista ekipa oziroma če Francozinje ustvarijo boljšo razliko v zadetkih. I. VIDMAR ROKOMET Moški, 1. liga, 22. kolo - LISCA : ANDOR 22:25 (12:12); LISCA: Senica, Božič, Povše, Rantah 2, Sirk 3, Sečki 8, Lupše 2, Teraš, Plazar 5, Rupret 2, Krištofič, Marcola. GORENJE: AKRIPOL 24:16 (13:16); AKRIPOL: Torlo, Ma-karevič, Višček, Bregant, Počervi-na 4, Žitnik 2, Šavrič 2, Vešligaj 2, Hribar 1, Zarabec 4, Bilbija 1, Ojsteršek. KRŠKO : PREVENT 22:27 (6:10); KRŠKO: Pirc, German 4, Iskra 5, Vertovšek 3, Martinčič, D. Urbanč, Kukavica 4, Privšek 2, Deržič, Čurak 3, Bašič, Kekič L AFP DOBOVA : PIVOVARNA LAŠKO 23:29 (13:17); AFP DOBOVA: Djapo 2, Begovič 1, Mijačinovič 1, Ocvirk 13, Češno-var 2, Kranjc 2, Levec 1, Stojakovič 1. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 44, 2. Prevent 30,3. Prule 67 24,4. Andor 24,5. Gorenje 23,6. Krško 23, 7. Akripol 22, 8. AFP Dobova 19... 12. Lisca 8 l.B liga, 18 kolo - INLES RIBNICA : POMURKA 32:23 (17:13) LESTVICA: 1. Škofljica 28,2. Inles Ribnica 25 itd. Moški, 2. liga, 18. kolo - KAN KOVINAR : IGM HOČE 3:0 (12, 7, 14); LESTVICA: 1. Kan Kovinar 30 itd. V17. kolu bo v soboto, 22. marca, Kan Kovinar prost. 3. liga, zahod, 18. kolo - BOVEC : MOKRONOG 3:0 (4, 4, 10); BOHINJ : KAN KOVINAR II 3:2(10, 11,-H,-9, 10); TERMO LUBNIK II: KRKA NOVO MESTO II 3:0 (8, 5, 9); LESTVICA: 1. Bovec 30... 6. Kan Kovinar II 14... 8. Mokronog 12... 10. Krka II 10 itd. KOŠARKA ODBOJKA Ženske, l.A liga, 13. kolo 2. kroga - INFOND BRANIK : TPV NOVO MESTO 3:0 (12, 8, 5); LESTVICA: L Kemiplas Koper 24, 2. Infond Branik 22, 3. TPV Novo mesto 18 itd. V 14., zadnjem, kolu bodo Novomeščanke v soboto, 22. marca, ob 18. uri doma igrale s Krimom. l.B liga, 9. kolo 2. kroga -ZGORNJA SAVINJSKA : LIK TILIA3:0 (5,10,7) LESTVICA: 1. Marsel Ptuj 16... 6. Lik Tilia 4. Lik Tilia bo v soboto, 22. marca, igrala v gosteh s Prevaljami. 3. liga, zahod, 18. kolo - TPV NOVO MESTO II (proste); LESTVICA: 1. Kemiplas Koper II 22... 7. TPV Novo mesto II 4 itd. A-l liga, 19. kolo - ROGAŠKA DONAT MG : KRŠKO 87:85 (54:50): KRŠKO: Jeklin 35, Murovec 12, Bošnjak 10, Ademi 19, Krajcar 5, Kralj 4. LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 40, 2. Kovinotehna Savinjska 32, ... 11. Krško 25 itd. Sinoči je Krško igralo z Litostrojem Slovanom, v soboto pa bo igralo v gosteh z Heliosom iz Domžal. A-2 liga, 19. kolo - BREŽICE : ISKRA LITUS 75:87 (49:56); BREŽICE: F. Rozman 8, Černelič 7, Ogorevc 5, Rostohar 1, Krivokapič 9, B. Rozman 3, An-tolovič 32, Marčetič 1. KRKA : COMET 92:72 (33:33); KRKA: Bordelius 1, Sa-mar 12, Stipaničev 28, S. Petrov 22, Smodiš 25, Bajc 3, Lučev L LESTVICA: 1. Loka kava 36 (tekma več), 2. Krka 32... 11. Brežice 22 itd. V 20. kolu, ki je biio sinoči, je Krka igrala v gosteh s Triglavom, v 21 kolu pa se bodo novomeški košarkaiji v soboto, 22. marca, ob 20. uri doma srečali z Zagotjem. NAMIZNI TENIS Moški, 1. liga, 1. kolo končnice, za 1. do 4. mesto - MAXI-MARKET OLIMPIJA 4:2 (Škafar : Retelj 2:1, Tokič: Komac 0:2, Reflak : Hribar 0:2, Škafar - Re-flak : Komac - Hribar 2:1, Škafar : Komac 2:1, Reflak : Retelj 2:0); za 9. mesto - KRIŽE: MELAMIN 4:0 Krških planincev vse več SREČANJE DOLENJSKIH JADRALCEV IN JADRNIC Tildi na OŠ Kostanjevica in Podbočje ter med upokojenci KRŠKO - Za člane planinskega društva Videm iz Krškega - društvo združuje skoraj 400 članov - je bila lanska sezona, kot so ocenili na občnem zboru, uspešna, saj so program izletov skoraj v celoti izpolnili. Zelo aktivni so bili tudi člani mladinskega odseka v OŠ Krško in Leskovec. Pri tem je treba omeniti Bojana Božičnika in Andreja Škafarja, ki otroke že dve leti navdušujeta za planinstvo. Planinsko društvo Videm zelo dobro sodeluje s sosednjimi društvi Bohor, Lisca in Brežice, z meddruštvenim odborom, ki ima sedež v Sevnici, ter s Planinsko zvezo Slovenije. Lani so planinci obeležili 40-let-nico Zasavske planinske poti. Ob tej priložnosti je izšla knjižica, v kateri so opisane vse planinske postojanke od Bizeljskega do Janč. Planinci so lani že osmič prižgali kres na Libni, postavili planinski hram na Grmadi in lani prvič organizirali tabor za odrasle v Kranjski Gori. Člani društva že izpolnjujejo letošnji načrt tur, posebno pozornost pa bodo posvetili izpopolnjevanju vodnikov in delu z mladimi. Planinske skupine želijo organizirati tudi v OŠ Podbočje in Kostanjevica ter pri Društvu upokojencev Krško. Markacisti bodo uredili poti na Gorjancih in na Grmado, julija pa se bodo planinci spet odpravili na planinski tabor za odrasle v Kranjsko Goro. Na zboru so podelili prizanja. Srebrni znak Planinske zveze Slovenije je prejel Bojan Božičnik, bronastega pa Andrej Škafar in Franc Kostanjšek. Za prizadevno delo pri urejanju planinskega hrana sta An- drej Škafar in Tine Modic prejela društveno priznanje, Heleni Bizjek z OŠ Leskovec pa je društvo podelilo priznanje za uspešno delo z mladimi planinci. Dva njena varovanca sta prejela srebrno značko mladega planinca, kar 50 pa jih je dobilo bronasto značko. B. BJEGOVIČ NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto se ta čas že vneto pripravlja na tradicionalno srečanje in regato dolenjskih jadralcev v Nerezinah na otoku Lošinju. Zbor dolenjskih jadrnic v Nerezinah bo v sredo, 30. aprila, regata pa naslednji dan, L maja. Na srečanje vabijo tudi vse tiste dolenjske jadralce in jadrnice, ki so včlanjeni v druge jadralne klube. VELEMOJSTER V KOČEVJU KOČEVJE - Ob 70-letnici delavske godbe v Kočevju so pripravili mednarodni turnir v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 88 igralk in igralcev, med njimi en velemojster in 12 mednarodnih mojstrov. Največ točk sta zbrala zagrebški mojster Milan Franič in vukovarski velemojster Mladen Palač, po osem. Takoj za njima pa se je uvrstil Zvonimir Meštrovič, član Tfiglava iz Krškega. (M. G.) Telovadijo celo dojenčki Agencija za šport Novo mesto ima bogato športno dejavnost predšolskih otrok ■ Vodi jo Darja Rozman NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto je lani svoji široko razvejeni dejavnosti dodala še eno, šport predšolskih otrok, kjer ima že po pol leta kaj pokazati. Zahtevno delovno področje je kot strokovna sodelavka prevzela vzgojiteljica Daija Rozman, od lanskega septembra zaposlena pri Agenciji za šport, ki se je s podobnimi oblikami vadbe predšolskih otrok že predtem ukvaija-la tudi v vrtcu v Šmaijeti. Predšolskim otrokom je tako v Novem mestu namenjenih kar več različnih vadbenih oblik. Poleg že pred tem uveljavljene družinske rekreacije namenjene predšolskim otrokom in njihovim staršem, v Labodovom vrtcu poteka vadba dojenčkov z mamicami, v vrtcih s primernim prostorom pa tudi usmerjena športna vadba otrok. Zelo je uspel smučarski tečaj, kjer je svoje prve zavoje na snegu pod vodstvom številnih vaditeljev uspelo narediti 138 otrokom novomeških vrstcev in 18 malčkom iz vrtca v Brusnicah. TUdi splavalo naj bi letos veliko predšolskih otrok, za katere že pripravljajo številne tečaje. Lani se jih je udeležilo več kot 600 in velika večina je uspešno zaključila preizkus znanja plavanja. Poleg omenjenih dejavnosti je Agencija za šport pripravila več športnih strokovnih seminarjev za vzgojiteljice, aprila pa bo na novomeškem štadionu športno dopoldne, ki ga bodo vpeli v okvir tekmovanja za športno značko zlati sonček, konec šolskega leta v vrtcih pa nameravajo zaključiti s športnimi igrami, na katere bodo povabili tudi starše. Stroškov vseh teh dejavnosti Agencija z šport ne more kriti sama, zato si pomagajo tudi s sponzorji. Večji del denarja prispeva mestna občina Novo mesto iz občinskega proračuna, veliko pa pomagajo tudi starši s prevozi, denaijem in predvsem z dobro voljo ter naklonjenostjo predšolskim športnim programom. I. V. Darja Rozman Le tovarištvo drži Krko na vrhu Namiznotenisarji Krke bi lahko premagali favorizirano Olimpijo - Klubsko vodstvo ne drži koraka s kakovostjo moštva - Brez primernih prostorov nazadujejo NOVO MESTO - Igralci novomeškega namiznoteniškega kluba Krka so moštvo po rednem delu, ljubljanski Maximarket Olimpija, lanski državni prvak. Prav poraz na prvi polfinalni tekmi razkriva slabosti v novomeškem klubu. Vodstvo kluba se po besedah kapetana Marjana Hribarja za moštvo ne briga tako, kot bi se moralo glede na njegovo nesporno kakovost. se kot četrtouvrščena vrsta po rednem delu državnega prvenstva uvrstili v zakl jučni del ligaškega tekmovanja, kjer jih je pričakalo prvouvrščeno V STRAŽI DELUJE NOV TRIATLONSKI KLUB STRAŽA - Skupina nekdanjih članov in tekmovalcev TVi-atlonskega kluba Novo mesto je prejšnji mesec v Straži ustanovila nov klub, ki pa ima že svojo zgodovino, saj so isti fantje že lani pripravili prvo tekmovanje v duatlonu, letos pa imajo v načrtu poleg državnega prvenstva v duatlonu, ki bo 11. mnja, po dolgem času na Dolenjskem pripraviti spet triatlonsko tekmovanje, namenjeno tudi začetnikom in seveda vrhunskim tekmovalcem. To bo tako imenovani šprint triatlon s 750 m plavanja, 20 km kolesaijenja in 5 km teka. REKORD KEGLJIŠČA NOVO MESTO - Po dveh zaporednih porazih so kegljavke trebanjskega Mercatorja v 13. kolu premagale črnomaljskega Rudarja s 7:1 in s 2263 podrtimi keglji postavile rekord novomeškega kegljišča. Krčan-ke so doma premagale lendavsko Nafto in še naprej vodijo na lestvici 3. lige. PRVENSTVO V JU-JITSU BOŠTANJ - V soboto, 22. marca, se bo v telovadnici osnovne šole Boštanj začelo državno mladinsko prvenstvo v ju-jitsu, ki ga bo pripravilo športno društvo Policist Krško, nastopilo pa bo okoli 70 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. SREDNJEŠOLCI V BADMINTONU V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Novomeščan Aleš Murn, dijak novomeškega Šolskega centra, je v Črnomlju postal tudi posamični državni srednješolski prvak v badmintonu, drugo mesto pa je osvojil njegov klubski kolega Mirnčan Dušan Skerbiš, dijak srednje šole Ivančna Gorica, njegov brat Uroš pa je bil peti. Med srednješolkami je zmagala Lendavčanka Martina Bukovec, Trebanjka Jasna Dule je bila tretja, lep uspeh pa sta dosegli s četrtim oziroma petim mestom domači tekmovalki Marija Grdešič in Lidija Pezdirc. Dobra organizacija tekmovanja in tudi tekmovalni uspeh Črnomaljcev dokazuje, da na tem koncu Slovenije raste nov badmintonski center. KRŠKO DRUGO Ljubljančani so v popolni postavi v letošnjem prvenstvu morali priznati premoč nasprotnikom le v Novem mestu, zato so se tekme s Krko bali. Da je bila njihova bojazen upravičena, se je izkazalo že na prvi polfinalni tekmi v Ljubljani, kjer so imeli Novomeščani lepo priložnost, da že drugič v sezoni premagajo favorizirane Ljubljančane. Po dokaj tesnem porazu Matjaža Retlja z Gregorjem Škafarjem sta Gregor Komac in Marjan Hribar z zmagama nad Tokičem in Reflakom Krko popeljala v vodstvo z 2:1. Žal v nadaljevanju srečanja ni šlo več, kot bi moralo iti. Igro parov sta v ligaških tekmah letos skoraj nepremagljiva Komac in Hribar izgubila, kar pa ne bi smelo biti usodno, saj je Komac realno boljši od Škafarja. Žal pa je vse bolj čutil bulo v nad-lakti, dvoboj izgubil in po pričakovanem porazu Retlja v igri z Reflakom je bila izgubljena tudi tekma. Kje iskati vzroke poraza oziroma izgubljene priložnosti? V klubu očitno niso sposobni najti ustrezne prostore za vadbo, kjer bi imeli * Medtem ko so se ostali klubi na končnico prvenstva pripravljali še posebej skrbno, so imeli igralci Krke teden pred tekmo z Olimpijo le enourni trening v ponedeljek in poldrugo uro v petek. Arcont je bil ta čas na posebnih pripravah v Budimpešti, igralci Olimpije pa tako in tako celo leto vadijo dvakrat na dan oziroma več kot 4 ure dnevno. Po besedah Marjana Hribarja, kapetana novomeške vrste, klubsko vodstvo žal igralcem ne sledi in ne člani moštva. namiznotenisarji cel dan na voljo vsaj dve stalno postavljeni mizici. Neugoden čas vadbe v novomeški športni dvorani, ko lahko vadijo le dobro uro v zgodnjem popoldnevu, je vsekakor premalo za vrhunske igralce, kar se pozna predvsem pri Gregorju Komcu, ki je letošnjo sezono očitno nazadoval, večino treningov pa opravi v Ljubljani s to- kratnimi neposrednimi konkurenti Krke. Prostorske težave zelo slabo vplivajo tudi na razvoj mladih igralcev, kot sta Matjaž Retelj in Tomaž Kralj;pa še nekaj jih je bilo, ki so prav zaradi tega obstali na pragu vrhunstva in se utapljajo v poprečju. I. VIDMAR Prihaja olimpijska kartica Akcija odbora športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije ■ Povezava s turizmom - Vrsta ugodnosti NOVO MESTO - Odbor športa za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije seje lotil široko zasnovane akcije, s katero želi po eni strani vzpodbuditi rekreativno dejavnost kar najširšega kroga Slovencev, po drugi strani pa na nek način pomagati tudi slovenskemu turizmu, predvsem tistim vejam, Id so neposredno povezane s športom in rekreacijo. Gre za tako imenovano olim- * Kot je povedal Damjan Pintar, bodo akcijo Olimpijskega komiteja Slovenije - združenja športnih zvez ter Centra za promocijo turizma Slovenije vodili v tesni povezavi z lokalnimi rekreativnimi in turističnimi središči, trgovci, športnimi zvezami oziroma agencijami za šport in mediji. O tesnem sodelovanju so se na našem območju tako dogovorili z regionalno radijsko postajo Studio D, sprotna obvestila o posameznih akcijah pa bomo objavljali tudi v našem časopisu. pijsko kartico, ki bo pomagala približati šport in aktivno preživljanje prostega časa čim večjemu številu družin. Akcije se je lotil 33-letni profesor športa Damjan Pintar, ki ima sam kot nekdaj odlični športnik, atlet, smučarski učitelj in prvi inštruktor squasha pri nas bogate izkušnje na področju rekreativnega športa, po drugi strani pa do potankosti pozna promocijo športnega turizma, saj je, preden je sprejel sekretarsko mesto v olimpijskem komiteju, vodil športnorekreativno-turistični center na Rogli, ki je v njegovem času doživela neveijeten napredek. Kaj pravzaprav je olimpijska kartica? Gre za kartico, s katero bo imetnik pridobil vrsto ugodnosti tako pri nakupu športne opreme kot tudi pri uporabi športnih objektov oziroma uslug v športnih središčih. Prva akcija za imetnike olimpijske kartice bo 29. marca na Roeli L VIDMAR Damjan Pintar Bo Krka na koncu vseeno le prva? KRŠKO - Na moštvenem prvenstvu osnovnošolcev je zmagala vrsta osnovne šole L. Seljaka iz Kranja, domači šahisti pa so bili drugi, ntedtem ko je bila osnovna šola Stari trg ob Kolpi peta. Po posamezni deskah so bili najboljši: Jan Go-mbač iz Ljubljane na prvi, Kranjčan Marko Gašperšič na drugi, Ljubljančan Uroš Peteh na tretji, domačinka Sanja Žnideršič na četrti ter Starotržan Sebastjan Butala na peti deski. (J. B.) Do prvega mesta z zmago na preostalih tekmah ■ Po točkah enaki z Loko Kavo, po koših pa na boljšem ■ Krško spet redno trenira in se pripravlja na boj za obstanek NOVO MESTO, KRŠKO - Za košarkarje novomeške Krke se prvenstvo v A-2 ligi razpleta tako kot bi si lahko le želeli. Če je še na polovici rednega dela kazalo, da ne bodo povsem upravičili vloge prvih favoritov v drugoligaški druščini, se jim po lepi in izdatni sobotni zmagi nad Come-tom obeta celo prvo mesto, sgj je vodilna Loka Kava izgubila v Šentjurju z vse boljšim Kemoplastom in je, ker ima tekmo več, sicer še prednost dveh točk. Če je Krka sinoči ugnala kranjski TViglav in če bo v zadnjih dveh v Šport iz Kočevja in Ribnice STARI GRAD - Uidi Zgornja Savinjska, ki je v prvem delu igrala v L A-ligi, je bila pretrd oreh za odbojkarice Lik Tilie. Pomlajena vrsta Kočevk se je sprva še kar dobro upirale, v končnici pa so dekleta naredila preveč napak, kar je gostiteljicam zadostovalo za zmago v dobri uri. Odbojkarjem Kana Kovinarja so po sobotnem uspehu v Hočah na stežaj odprta vrata prve B lige. RIBNICA - Ribniški rokometaši so tudi tokrat prišli do pomembne zmage po zaslugi boljše igre v drugem polčasu. Zadnje-uvrščena Pomurka se je enakovredno upirala le do 22. minute. TVener Šibila je zaradi poškodbe Zbašnika dal priložnost trem vratarjem, za nameček pa je uigraval belce za pomembne tekme v končnici prvenstva. Med Ribničani sta bila najboljša strelca Škaper z 9 in Hojč s 7 zadetki. IVANČNA GORICA - Rokometaši Kočevja so v Ivančni Gorici nepričakovano, a povsem zasluženo premagali Šviš z 22:15. Tekma je bila kljub stalnemu vodstvu Kočevcev zanimiva in borbena. Tekme med Ponikvami - Dobrepoljem in Prulami niso odigrali, ker Eostov zaradi prometne nesreče pri Gradišču ni bilo v Ribnico. KOČEVJE - “Šele v končnici prvenstva prihajamo v željeno formo, kar je škoda,” je po tekmi proti Ekipi Janče povedal trener košarkarjev Snežnika Dušan Henigman, ki je bil več kot zadovoljen z zmago z 91:81. Kočevci so s podjetno igro in navodili s klopi že na začetku strli odpor gostom, ki so se v nadaljevanju le stežka ujeli. KOČEVJE - Dvojni spored na kegljišču Gaj je “okrnila” okvara kegljišča, tako da ni bilo tekme med Kočevjem in Adrio Conver-to. Gledalce so navdušile keglja-čice, ki so v tekmi druge lige brez težav s 7:1 opravile z mariborskim Miklavžem. V tretji ligi so kegljači Ribnice premagali ljubljansko Lokomotivo in se bodo uvrstili v drugo ligo. NOVA GORICA - V soboto je na teku v Novi Gorici za severnoprimorski pokal Franc Kocijančič iz Kočevja na 10 kilometrov zmagal s časom 36:03, kar je njegov osebni rekord. KOČEVJE - Nogometaši Kočevja so se pred nadaljevanjem prvenstva v medobčinski ligi tudi okrepili. Iz Ljubljane se je vrnil Dejan Majerle. Kočevje je ob koncu jesenske sezone na drugem mestu, v nadaljevanju računajo na uvrstitev v višjo ligo. MILAN GLAVONJIČ ruarju že več kot dva tedna redno in dobro trenira, rezultati teh treningov pa se bodo pokazali šele v končnici. I. VIDMAR kolih premagala še Zagorje in Ježico (vsak poraz bi bil presenečenje), bo ne glede na izide tekem Loke Kave prišla na prvo mesto. Krka ima namreč občutno boljšo razliko v prejetih in dobljenih točkah (+153) od vodilnih Škofjeločanov (+65). Nekoliko bolj pazljivi morajo biti Novomeščani le pred tekmo z Ježico, ki sedaj še kandidira za četrto mesto in boj za prvo ligo. Prvo mesto, ki so ga Novomeščani načrtovali pred prvenstvom, se resda ponuja, a v bistvu sploh ni pomembno, saj so si nastop med osmimi moštvi, ki bodo odločala o tem, kdo se bo selil oziroma kdo bo ostal v A-l in A-2 ligi, že zagotovili in trener Slavko Kovačevič lahko svoje moštvo mirno izkoristi preostale tekme za pripravo na odločilne boje. Krčani, ki v soboto v Rogaški Slatini niso izkoristili priložnosti, da bi po dolgem času spet okusili slast zmage, za katero so imeli pri izenačenem izidu 85:85 lepo priložnost, a je sicer najboljši strelec srečanja Walter Jeklin tri sekunde pred koncem zgrešil, po osebni napaki v zadnji sekundi pa so se po dveh mesecih posta veselili zmage domači košarkarji, sicer zadnji na lestvici. Krčani bodo imeli v tej sezoni dvakrat priložnost maščevati se Slatinčanom za tokratni poraz, saj bosta obe moštvi nastopili v končnici za obstanek v ligi. V krškem klubu, ki so ga v zadnjem času pretresale silovite spremembe, se z novim Vodstvom nikakor ne nameravajo vnaprej predati, ampak bodo poskušali narediti vse, da se obdržijo med najboljšimi. Moštvo sedaj po pomanjkljivi vadbi v januarju in feb- MATI IN HČI KOČEVSKA REKA - Strelski klub Moris iz Kočevske Reke je za mednarodni praznik žena pripravil turnir v streljanju z zračno pištolo in puško. Zmagovalki turnirja, na katerem je nastopilo več kot 70 tekmovalk, sta mati in hči Stanka in Andreja Kep iz Kočevske Reke. Izidi: članice, zračna pištola: 1. Ivica Ciglič 180, 2. Stanka Kep 171, 3. Meri Fugina 156; zračna puška: 1. Jasmina Kovačič 179, 2. Marija Zalar 169, 3. Stanka Kep 163; kombinacija: 1. Stanka Kep 336,2. Ivica Ciglič 326, 3. Jasmina Kovačič 309; mlajše mladinke - kombinacija: 1. Andreja Kep 315, 2. Simona Konečnik 308,3. Jelena Stevanovič 285. (M. G.) NAJUSPEŠNEJŠI JAMNIKOVI VELIKE LAŠČE - Na Soriški planini je bilo minuli vikend že tradicionalno vsakoletno prvenstvo smučarjev iz Velikih Lašč v veleslalomu, ki se ga je udeležilo okoli 40 tekmovalcev iz Lašč. Tekmovanje je organiziralo TVD Partizan Velike Lašče. V posameznih kategorijah so zmagali: moški nad 40 let: Jernej Novak; fantje od 16 do 40 let: Rok TVotovšek (kije zmagal že tretje leto zapored); ženske: Nena Jamnik; cicibani: Matic Jamnik. Najuspešnejša je bila Jamnikova družina, saj je oče Jamnik osvojil še tretje mesto v svoji kategoriji. Najboljši so prejeli pokale, kolajne in diplome. S smučarskim avtobusom se je odpeljalo na izlet na Soriško planino tudi več gledalcev oz. navijačev. VEDEŽEVANJE - TAROT 090-42-65 1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. VEDEŽEVANJE - TAROT 090-41-02 1 min. 156 SIT-D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o. It m : EP : ČE STE V GRADNJI ALI V POKLIČITE NAS! Izdelujemo: Alu - okna, vrata, vetrolove, fasade, zimske vrtove, protipožarna vrata, žaluzije, komamike... iz NC 68 SUPERTERMIK atestiranega profila s trojnim tesnenjem, odporen na vremenske SS3 vplive in brez vsakršnega vzdrževanja. Možna izdelal iz neprebojnega profila. tel.: 068 81-216 068 81-220 fax: 068 81-710 II _ r -m m yj PREDSTAVNIŠTVO ZAVAROVALNICE MARIBOR V NOVEM MESTU Vaša Zavarovalnica Maribor - slovenska delniška zavarovalna družba z eno najdaljših zavarovalniških tradicij pri nas od 27. marca 1997 posluje za vas v prostorih AMD Novo mesto, Bršljin, Zvvittrova 1. Prijazno vas bomo sprejeli, svetovali in pomagali od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30 ure. Naši strokovnjaki, ki vam bodo radi svetovali in pomagali, so dosegljivi tudi po telefonu oziroma faksu: tel. 068/325 330, tel./fax 068/325 331. Prizadevali si bomo, da bi s kvalitetno in široko ponudbo vseh vrst zavarovanj ter s svojim strokovnim in prijateljskim odnosom zodovoljili vaše želje in potrebe ter upravičili vaše zaupanje. POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI! ZAVAROVALNICA MARIBOR ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI POVABILO LJUDEM PLEMENITEGA SRCA NA DOBRODELNI KONCERT pomladni/poncdedjeJv, 24. nunca/1997, ablOOO, cčjaLLu&tMM> dvoMrui doma, Nastopajo: f| Alenka Godec Dejo Mušič in Give me 5 Notašo Mihelič New Swing Ouartet Oto Pestner • Majda Petan Jan Plestenjak Darja Švajger Irena VrZkovnik Otroški pevski zbor Pinacchio in Eva Kozlevčar Povezovalca: Sala Einsiedler in Jože Logar Izkupiček koncerto j« namenjen pomoč otrokom in mladostnikom v stiskah, bolnim, invalidom, ostarelim, narkomanom, beguncem Vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali. Vstopnice so Že naprodaj na blagajni Cankarjevega doma DOBRO JE BITI POMEMBEN, POMEMBNEJE JE BITI- DOBER! SLOVENSKA Stefanova 9. 1000 Ljubljana. tel (061) 12-12-600. FONDACIJ A Fen: 12-12-605, ž r 50100-678-46561 Sponzorji koncerta: Cankarjev dom, Istra Banz, Pop TV, Bank Austria, Zil Inženiring, Biro M, Snaga, Tam Tam, Matropolis Media, LPR Cvetje Eli, KSK Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skup-nim naslovom “Odgovori in popravki po § 9.. opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevke^ ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). V čigavi denarnici so Judeževi groši? Dol. list št. 3 do 8 Vsak, kije bral omenjeno knjigo (Judeževi groši), je verjetno čakal, kdaj se bodo pojavili “branilci edine resnice” o NOB, da povedo svoje mnenje o njej, zato tudi nisem bil presenečen, ko se je pojavila “kritika” izpod peresa Antona Štampoharja (AŠ). Knjiga namreč odpira pomembna vprašanja iz obdobja druge svetovne vojne pri nas, ki bi morala biti že davno razčiščena zaradi “narodove higiene”, a so bila skrbno pometena pod preprogo. “Varuhi preproge” pa so imeli učinkovito sredstvo proti radovednosti “nepoklicanih”, ki jih je zanimalo, kaj se skriva pod lepo “rožnato” zunanjostjo (člen 133- verbalni delikt). Presenetil me je edino način, kako se gospod AŠ loti knjige, kot v letih, ko so eni določali, kaj je resnica, drugi pa so morali biti lepo tiho, drugače so šli tja, kjer je popolnoma za vse poskrbela oblast. Na pisanje gospoda AS sem pripravil daljši ugovor, pa ga uredništvo ni sprejelo, češ, daje predolg. To pisanje je krajše; prekratko, da bi povedal vse, kar bi bilo treba povedati o teh problemih. Želim spomniti predvsem na “drugo stran”, na tiste resnice o medvojnem dogajanju, ki se jim AŠ izogne. Razne študije in dokumenti namreč pokažejo precej drugačno sliko, kot so nam jo kazali 50 let in jo želi AŠ ponujati še danes kot edino pravo. Najprej se “kritikovo” oko ustavi pri besedah na “zavihku”, kjer izdajatelj predstavi pisatelja. Moti ga stavek: “ V boju OF in KP proti lastnemu narodu.” Pravi, daje “trditev brez pomena in zavestna laž”. Njegova trditev bi popolnoma držala, če izenačimo interese KP z narodnimi interesi, a KP nikakor ni mogla zastopati narodnih interesov, saj je predstavljala 0,01 % vseh Slovencev. Vsekakor pa je revolucija, izpeljana v dobi okupacije, zločin proti lastnemu narodu. Ker bi nekateri radi danes dokazovali, da pravzaprav ni šlo za revolucijo, jim svetujem, da preberejo knjigo Milovana Djilasa, Memoir of a Revolu-tionary (Ne York 1973), kjer Djilas, ki je bil zraven, pove, da je KP takoj po okupaciji začela pripravljati revolucijo (sestanek v Zagrebu), bila je samo stvar “tehnike”, kako naj se izvede. Zelo natančen je tudi Branko Petranovič (Revolucija i kontrarevolucija u Jugoslaviji, Beograd 1983). Tam tudi lepo pojasni, zakaj je prišlo do množičnih likvidacij spomladi 1942, ko so komunisti na Stalinove besede, da bo konec vojne že leta 1942, začeli s krvavo revolucijo (str. 313). Kako se je revolucija izvajala v Sloveniji, piše Ljubo Sire (Med Hitlerjem in Stalinom, Ljubljana 1992). Če človek pozna vse te stvari, ve, kako je prišlo do znanega Kardeljevega pisma Mačku. Postavlja se tudi vprašanje, ali se je OF sploh moglo enostransko, brez kakršnega koli preverjanja razglasiti za vrhovno oblast. Dr. France Bučar v svoji knjigi Usodne odločitve meni, da “te ligitimitete ni imela in je niti ni mogla imeti” (str. 63). Gospodu AŠ vsekakor niso všeč knjige, ki nastajajo v novejšem času in opisujejo medvojno tematiko, saj z njimi prihajajo na dan teme, ki so bile prej pod zanesljivim ključem (verbalni delikt - člen 133). Uidi nekateri zgodovinarji mu niso všeč, saj tega, kar zapišejo, ne prinesejo pred objavo na “staro preverjeno tehtnico”. Morda bi bilo dobro tudi zanj, da bi se malo “posodobil” in da naslednjič, ko se bo spet namenil dokazovati, da pri nas ni bilo revolucije in državljanske vojne, vsaj malo zamenja izrazoslovje, ki je prineseno od vzornikov iz ruske revolucije (tam so nasprotniki belogardisti), in naj preveč ne naglaša, koliko partizanskih enot je kje napadalo belo gardo. Človek bi mislil, da dokazuje ravno nasprotno od tega, kar želi. Trditve da “je Brulčeva knjiga na ravni strupenega domobranskega pamfleta”, ne bi komentiral, ker je verjetno vredna njegovega avtorja. “Kritik” želi biti razumevajoč do pisatelja, češ tako je pisal zaradi usode svojega očeta in brata, ki so ju usmrtili partizani. Ker od pisatelja zahteva natančnost, ga sprašujem, zakaj on tu ni natančno zapisal, kako so oba zmasakrirali. Dokumenti o tem so bili dostopni širši javnosti in ob- javljeni tudi v tedniku Mladina leta 1990. Poglejmo samo odlomek uradnega zapisnika o pokojnih, ki ga je podpisal okrajni zdravnik dr. Korbar in pet prič: “Na truplu pokojnega župana Brulca je bilo mogoče ugotoviti naslednje: Na glavi: zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, porezani ali posekani zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano in odtrgano levo uho. Na levi strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost. Na truplu spodaj širše rdeče podpludbe, deloma ožgana koža in površinski defekti kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo trije prti, na levi dva...” Podobno pove zapisnik tudi o županovem sinu in še štirih žrtvah. Teh stvari se AŠ izogne in ugotovi, daje bil klerikalni župan Brulc tesni sodelavec Štajerskega bataljona, zato so ga skupaj s sinom Jožetom usmrtili. Razlaga, ki se je ne bi sramoval noben pravi revolucionar. Štajerski bataljon so ustanovile legalne stranke oblasti in gotovo je organizacija šla tudi preko občine, ki jo je vodil župan Brulc. Kje je tu krivda, za katero so zmasakrirali njega in njegovega šestnajstletnega sina? Kako na to dejanje gledamo iz moralnega in pravnega vidika? Dr. France Bučar v že prej omenjeni knjigi pravi takole: “Partiji ni mogoče odreči pravice, da se bori za komunistično ureditev. Vendar z vidika legitimitete prav tako Partija ne more izpodbijati enake pravice svojim nasprotnikom; ti se lahko borijo proti komunizmu oziroma za tako družbeno ureditev, kot jo imajo za najbolj primemo. Nikomur izmed tistih, ki se niso strinjali s programom OF, ki so bili za drugačen pogled in drugačno taktiko upora proti okupatorju, kot jo je imela OF, ni mogoče očitati nikakršnega izdajstva ali oportunizma. Ne pravno in ne moralno (st. 63). Dejstvo je, da je župan Brulc bil antikomunist, ni pa bil izdajalec ali okupatorjev sodelavec, tudi takrat ne, ko so komunisti v njegovi vasi postavljali mlaje z nemškimi zastavami (1941). AŠ ni všeč, da v knjigi piše o partijski organiziranosti v taboriščih. Naj si prebere Torkarjevo knjigo Umiranje na obroke, kjer ta piše, kako je avstrijski komunist Laucher, kije bil pisar v taborišču, skrbel, da so “pravi” prišli na pravo mesto (str. 116). Na koncu je njihova organiazcija poskrbela, da so nasprotnike OF prepeljali iz Dachaua v domovino in jih izročili ljudski oblasti (str. 120). “Kritik” samovoljno določi kraj dogajanja pronemških manifestacij - Šentjernej. Ker se je podobno dogajalo v več krajih Dolenjske, se je AŠ ujel v zanko, ki jo je pisatelj hote ali nehote nastavil. Pisatelj vanjo skril bistveni problem, ki ga pisatelj nakaže. Ni toliko pomembno, ali se je Repnik rokaval s Kidričevm ali ne, tudi ni pomembno, kjer je bil ravno tisti trenutek Bebler, pač pa da sta Kidrič in general Cer-ruti sklenila krvavo kupčijo, da bo Cerruti poslal 1500 dolenjskih protikomunistov po dolini Krke v partizansko zasedo (v “klavnico”). Ker pa AŠ omenja pogajanja bi bilo prav, da pove o čem so se pogajali že prej (Karteljevo, Straža). Posebej zanimivi bi bili dokumenti iz 13.6.1943 (Straža), ki so bili zelo konkretni, s konkretnimi rezultati, a so lepo zamolčani. O čem so se še pogajali septembra 1943, se vidi po kasnejših dogodkih, ko so italijanski topničarji pomagali razbiti Turjak in Grčarice. Za plačilo so lahko mimo odšli in nihče jim ni “izstavil računa” za pobite talce, za Rab, Gonars... Prikaz spopada pri Zameškem želi AŠ korigirati, da bi prikazal partizane v najlepši luči, a že s tem, ko pove, kdo je napadel, si vzame pravico obtoževati nasprotnika za partizanske izgube. Račun se pač ni izšel. Ker AŠ tako natančno ve, kako se je Rupnik pogajal z Nemci, bi bilo zanimivo, če bi povedal, kako so se pogajali tudi komunisti, in to že spomladi leta 1943. O tem komunisti molčijo. Nemške dokumente o pogajanjih je našel Walter R. Roberts in jih objavil v delu Tito, Mi-hajlovič and the Allies, Rutgers Press, N. J. 1973. Djilas sam kasneje navaja Robertsa in priznava, da so podatki točni. Na razgovore so šli Vladimir Velebit, Koča Popovič in Djilas (Djilas: Wertime, str. 231). V teh pogajanjih so se partizani obvezali, da se bodo borili proti Britancem, če se ti izkrcajo na Balkanu (str. 243). Britanska novinarka N. Beloff, ki je te stvari raziskovala, piše, da so v Sloveniji te dogovore nekateri poveljniki (Daki) upoševati do septembra 1944 (Zapravljena dediščina J. B. Tita, str. 94). Zakaj AŠ in ostali “zgodovinarji” o tem molčijo? Glede očitka, da so domobranci kot učenci presegli v krutosti Nemce, lahko dodamo to, da je likvidacijo kot sredstvo boja za oblast prva uvedla KP, temu so sledila grozodejstva na drugi strani. Bela knjiga protikomunističnega upora 1941-45 (USA 1986) navaja rezultate “razrednega boja” v Sloveniji. Že leta 1941 je KP dala pobiti 56 ljudi in eno družino, do prvega spopada (11.6.1942) pa so pobili že nekaj manj kot 500 ljudi, od tega 125 žensk. Navaden cinizem je to, kar se je dogajalo in se še dogaja pri nas; JCP začne državljansko vojno, potem pa več kot 50 let išče krivce za žrtve pri svojih nasprotnikih. Nadalje se AŠ bori za čisto resnico o Javorovici in pisatelju očita netočnosti, ni namreč opozarja na pojav na splošno, AŠ pa išče podrobnosti, za katere trdi, da so v raznih krajih bile drugačne. S tem samo potrdi to, na kar pisatelj želi opozoriti. Seveda pa AŠ “pozabi" povedati, kakšne barve so bili pronemški agitatorji. O tem problemu pisatelj piše že prej (Celovški zvon 1989) in za svojo domačo vas pove, da sta to bila: španski borec Dušan R. in predvojni komunist Jože R. (Pisatelj ju imenuje tudi s polnim priimkom, jaz pa sem se tega zaenkrat izognil zaradi tistih njunih sorodnikov, ki mislijo drugače.) Problema, kako pronemško so bili z začetku okupacije usmerjeni komunisti (do napada na SŽ), še ni obdelal noben zgodovinar pri nas, le Dedijer nekaj omenja za Gorenjsko. Zanimiv način, ki si ga je AŠ izbral, da bi obšel probleme, ki jih pisatelj načenja. Z iskanjem datumov bi rad vozil slalom mimo neprijetnih pojavov, da bi na koncu ugotovil, da jih sploh ni bilo. Pa so bili: tudi tisti miting, na katerem je besede glavnega govornika še nekdo večkrat podkrepil z grožnjo: “Mi vas bomo streljali”! Naj gre AŠ v pisateljevo rojstno vas in tam povpraša, nekateri se spominjajo še drugih podrobnosti. Gospod AŠ bi rad stvari znanstveno dokazoval, zato želi navesti nekatere dokumente, pri tem pa nima najbolj srečne roke, saj dokaže ravno tisto, kar bi rad zanikal. Omenja namreč dokument, ki naj bi dokazoval, da so Italijani že 1.6.1942 poročali, da katoliška stranka organizira oddelke “Bele garde”. Ta izraz so uporabljali edino revolucionarji, ki so ga prinesli iz SZ od vzornikov, njihovim nasprotnikom je bil zmerljivka. Če bi torej četniški bataljon kontaktiral z Italijani, se ne bi predstavil tako. Sklepamo lahko dvoje: Ali je KP imela svojega človeka pri Italijanih, ki jim je razložil, kako se atikomunisti pravilno imenujejo, ali pa je dokument ponarejen. • , Ob kritiki Brulčevega opisa italijanske kapitulacije AŠ najprej “seje meglo”, da bi pa pazljivo prebral ali pa je namerno prezrl, kaj pisatelj želi povedati. O Javorovici je več zgodb z ene in druge strani (tudi sam sem jih nekaj prebral), ki se v podrobnostih razlikujejo. TLidi ta, ki jo je napisal Brulc, je samo ena izmed njih. To, kar ga moti, pa je, da je iz dogodka nastal mit in zaradi tega mita je bilo potrebno iskati nove krivce in jih obsoditi (pisatelj navaja konkreten primer, AŠ se temu izogne). Kaj lahko danes rečemo o Javorovici? Nedvomno je to ena večjih tragedij slovenske državljanske vojne. Tkagedija bi bila, če bi umrl en sam človek. Vendar dogodkov ne smemo jemati iz konteksta takratnih dogajanj. Vsekakor ima pravico obsoditi dogodek na Javorovici tisti, ki obsoja tudi vsa druga podobna dejanja. Pravice do obsojanja pa nima tisti, ki je leta 1941 uvedel likvidacijo nasprotnika kot sredstvo boja za oblast in se ni nikoli za to pokesal ali opravičil. Prav tako nima pravice obsojanja tisti, ki je pol leta prej sam postavil pravila, kako se ravna s premaganimi nasprotniki, na TUrjaku, kjer je bilo zajetih 700 vaških stražarjev, in v Grčaricah, kjer . je bilo zajetih 300 slovenskih četnikov. Razlike so samo v “podrobnostih”. Na Javorovici so vse (141) pomorili na mestu, na TUrjaku pa so pobili samo ranjence, ostale ujetnike pa na več krajih: Velikih Laščah, Mozlju, Jelendolu. Hinavščina je sklicevanje na mednarodne konvencije o ranjencih in ujetnikih, ko sijih sam prvi prekršil. AŠ se večkrat ustavi pri preštevanju žrtev, ki so jih umorili protikomunisti; ko mu jih zmanjka v krajih, ki jih opisuje knjiga, gre še naprej in “prepotuje” kar velik del Dolenjske, da bi jih našel dovolj. Pisatelj je v knjigi veliko bolj objektiven in govori o žrtvah na obeh straneh. Ko so v začetku devetdesetih nekateri začeli šteti žrtve komunizma, so se branilci “čiste NOB" zagnali vanje z vikom in krikom 0 preštevanju kosti, češ daje to danes neprimerno (morda je le neprijetno); ko pa sami počnejo isto, se jim zdi to prav, ker preštevajo “prave”. Bo pa očitno potrebno, da enkrat za vselej preštejemo te kosti (na eni in drugi strani), jih pokopljemo in si povemo, daje bila druga svetovna vojna nekaj grdega, za mali slovenski narod pa prava tragedija. Seveda pa branilci “čiste NOB” na to ne bodo pristali, ker bi bil rezultat za njihove dosedanje teorije prava katastrofa. Datumi in številke bi jasno pokazali, kaj se je pravzaprav dogajalo in kaj je bilo prej. V župniji Stopiče, iz katere izhaja pisatelj Brulc, bo na spomeniku okrog 250 žrtev, ki se jih do pred nekaj leti ni smelo omenjati. V Šentjerneju, kamor je AŠ postavil dogajanje knjige, pa bo teh žrtev med 500 in 600. To, kar počenja AŠ, je predvsem zamolčanje vzrokov in poudarjanje posledic. Ob vseh žrtvah, ki jih našteva, preprosto zamolči, kaj se je v teh krajih dogajalo že predtem. Iz spopada za most preko Drave pri Borovljah, kjer so partizani utrpeli velike izgube, bi AŠ rad naredil množičen poboj, ki so ga zagrešili domobranci. Seveda tu partizani niso bili neoboroženi ujetniki, kot so bile žrtve množičnih pobojev po vojni, ki jih je zagrešila KP. Domobranci so si (res tri dni po nemški kapitulaciji) izborili z orožjem prehod preko mostu. Zakaj je bilo to potrebno, kažejo dokumenti, ki jih je N. Beloff našla v Beogradu in govorijo o tem, kako so partizani streljali na begunce. Posebej izpostavi povelje, ki nosi datum: 13.5.1945 (dva dni po spopadu pri Borovljah). Povelje govori o 50.000 beguncih, med katerimi sta tudi Ante Pavelič in Vladko Maček. Povelje je, “Uničiti to skupino!” (podpisani) Tito. Kaj seje na podlagi tega povelja zgodilo v dolini Drave blizu Dravograda, ve vsak, ki ga je zanimala objektivna resnica (Zapravljena dediščina, str. 123.). Ko gospod AŠ protestira zaradi skrunitve spomenika pri Šentjoštu, mu dam prav. Tudi barbari so običajno imeli spoštljiv odnos do grobov, le “mrhovinarji” niso pustili mrtvih pri miru. Zato pričakujem, da bo gospod AŠ obsodil tudi tiste “neznance”, ki so po vojni izkopali kosti žrtve medvojnega VOS-ovskega nasilja, pokopanih na ljubljanskih Žalah, in jih odpeljali neznano kam. Enako usodo so po vojni doživeli tudi posmrtni ostanki padlih domobrancev na mnogih kraji (npr. Orlovski vrh). Koliko je bilo po Dolenjski žrtev, ki niso imele pravice niti do zaznamovanega groba in se še danes ne ve, kje počivajo! Pravzaprav še danes niso pokopani, saj k pogrebu spada tudi mrliški list, teh pa na žalost niti prejšnja niti sedanja država ni izdala niti za eno žrtev revolucije. Tu čaka državo Slovenijo še veliko pomembnega dela, ki ga bo morala opraviti, saj se tudi iz pietete do mrtvih kaže kultura nekega naroda. Trditve, ki se zdijo gospodu AŠ brez osnove, “da so se namreč partizani umaknili iz Koroške v zameno za domobrance”, so dokazljive s konkretnimi dokumenti, najdenimi v britanskih arhivih. Nanje je naletel Nikolai Tolstoy, ko je raziskoval usodo vrnjenih Kozakov in jih objavil v knjigi Celovška zarota. Tam pove, da so bila pogajanja, ki so prinesla “dokončno rešitev” 19.5.1945 ob sedmih zvečer (general Toby Low in polkovnik Ivanovič). Sporazumeli so se: 1. jugoslovanske čete se bodo umaknile južno od avstrijske meje v dveh dneh in 2. Peti korpus 8. Britanske armade bo izročil vse jugoslovanske državljane na svojem področju, ki so se borili proti partizanom in tudi njihove somišljenike...” (str. 32). Britanska novinarka N. Beloff pa svoje raziskovanje o vrnjenih iz Koroške zaključi takole: “Takrat niso bili prisiljeni oditi zaradi zavezniške premoči, ampak zaradi kupčije. Kupčije, ki je razumljiva samo v takratnem kaosu: ozemlje so zamenjali za človeška trupla” (Zapravljena dediščina, str. 129). Domobranska prisega, ki jo omenj a AŠ, res ni bila častno dejanje. Toda, ali imajo pravico do očitkov tisti (KP), ki so se dobro leto pred tem pogajali z Nemci in se v teh pogajanjih obvezali za veliko več kot domobranci v svoji prisegi: da se bodo skupaj z Nemci borili proti Angloameričanom, če se ti izkrcajo na Balkanu (N. Beloff, Zapravljena dediščina, str. 89). Ali imajo pravico kazati na nemoralo domobrancev, ko so se samo povezovali z obema največjima zločincema tega stoletja (Hitlerjem in Stalinom), samo da bi prišli na oblast? Pošastna razlaga se ponudi iz besed, ki jih je zapisal (morda nepremišljeno) AŠ: “Zadnji veliki zločin je dokončno zapečatil usodo iz Koroške vrnjenih domobrancev. Ib je poboj 27 aktivistov OF tik pred koncem vojne”. Iz tega lahko sklepamo, da so partizani streljali talce za svoje pobite somišljenike. Koliko za enega? Upam, da AŠ ni mislil resno. Gospod AŠ bi bil rad obvarovan pred “domobranskimi resnicami argentinskega porekla”. Človek se sprašuje, kdo ga je silil, da bere stvari, ki mu niso všeč. Če mu je pa do resnice, naj bere nekatera dela nekdanjih partizanov (Djilas, Dedijer, Sire, Zavadlav, Bučar, Javoršek...) zagotavljam mu, da bo tam našel veliko bolj obtožujoče stvari za svojo stran kot v tej (“domobranski”) knjigi. Na koncu še beseda o narodni spravi, o kateri se je še pred nekaj leti precej govorilo (danes manj), čutimo pa, da smo daleč od nje (AŠ zanjo postavlja neke izključujoče pogoje). Že ko se je začelo govoriti o njej, je bila misel nanjo nekaterim odveč. TVdili so, da je do sprave že prišlo, niso pa povedali kdaj. Ko je bila pred leti spravna slovesnost in simbolni pogreb po vojni likvidiranih v Rogu, so nekateri mislili, daje-to sprava. Večini je bilo takrat jasno, da sprava ni le neko simbolno dejanje ali neka deklaracija, pač pa bo zanjo treba spregovoriti tudi o krivdi in odpuščanju. TUkaj smo ostali na mrtvi točki, s katere se bomo premaknili, ko bomo vsi skupaj ali vsaj večina zreli za resnico. Za tisto resnico, ki ne bo od nikogar določena, ki ne bo ne “rdeča”, ne “bela”, ne kako drugače obarvana; za resnico, ki preprosto je in jo mi lahko samo odkrijemo in se do nje opredelimo. Ko bomo prišli do tod, bo preprosto: jasna bo krivda pa tudi to, komu je treba odpustiti in komu popraviti krivico. Mislim, da nam bi moralo biti jasno, da kot narod to spravo potrebujemo, da je prav sprava cena za našo skupno prihodnost, prihodnost celega naroda. Končujem, čeprav mislim, da bi moral napisati še precej stvari. Uredništvo mi je prvi prispevek zavrnilo (bil je trikrat daljši od tega, op. ur.), češ, daje predolg, čeprav že tam ni bilo vsega, kar bi bilo treba povedati. Morda bi moral več prostora posvetiti dogodkom pod Gorjanci, ki jih knjiga največ opisuje, in marsikaj podrobneje povedati, morda tudi z nekaterimi imeni. Tega sem se izognil, da ne bi kdo misli, da hočem obračunavati s posamezniki. Gre mi za resnico, priznam pa, da sem stvari prikazal bolj enostransko, ker sem želel pokazati drugo plat teoriji, ki jo je ponudil AŠ. Pripravljen sem na pogovor o teh problemih s komerkoli, pričakujem pa od svojih sogovornikov širše poznanje objektivnih virov, kot ga je pokazal AŠ, ki se je največ opiral na literaturo, ki je po vojni služila za obračunavanje z drugače mislečimi in za utrjevanje komunistične oblasti. FRANC MERVAR Vodice Vodiška 5 Crossover tudi pri nas Dol. list št. 10,13. marca Zakaj (ne) po slovensko? Slovenščina je pa res ubog jezik! Znancu glasbeniku sem zadnjič potožil, da mi ni nič kaj všeč navada prepletanja slovenskih besedil z angleškimi vložki, kar je očitno postalo zelo moderno predvsem med ustvarjalci vseh mogočih zvrsti sodobne plesne glasbe. Pa me je vzvišeno potolažil, da se pač nekaterih glasbenih stvari v slovenščini ne da narediti. Pomenka nisem hotel stopnjevati v prepir, skepse pa me fantova razlaga ni odrešila. Zdaj pa lahko podobno modrost beremo tudi na straneh Dolenjskega lista. Deseta številka je postregla s predstavitvijo nove, po zelo moderni slovenski navadi neslovensko poimenovane glasbene skupine. Da so se fantje odločili svoja besedila pisati v angleščini, je pač stvar njihove ustvarjalne svobode. Moti pa razlaga, s katero so osvetlili to svojo odločitev. Tako v sestavku beremo, da so “določene glasbene zvrsti /.../ pač prilagojene določenim jezikovnim skupinam”. Torej stil, za katerega so se odločili, za navadne Slovence ni primeren? Moraš znati angleško, da se lahko zaveš socialnih krivic, odtujenosti in problematike drog ter alkoholizma, o čemer so se odločili spregovoriti v svoji glasbi? Pravijo, da “bistvo ni le v glasbi, ampak v tekstih, ki nosgo globlja sporočila”. Slovenščina torej teh vsebin ne more izraziti? In še: ali naši muzikantje zares obvladajo ljubo angleščino do te mere, da v njej lahko povedo tisto, za kar se jim zdi slovenščina preozka? (Pri zadnji opazki pravzaprav o izdelku obravnavane skupine ne morem soditi, saj ga sploh še nisem slišal, zastavlja se mi čisto načelno.) Ali tlačenje intimnih občutkov v tuj jezk m prepogosto obsojeno na puhlo prežvekovanje izpraznjenih prekopiranih fraz? Ali res znajo vsi številni glasbeniki -nekoč predvsem tisti, ki so se prištevali med alternativce, danes pa že vsepovprek tudi izvajalci popa - v angleščino ustrezno preliti vse odtenke svojega navdiha? Ali npr. - ko sem se že dotaknil alternative - angleška psovka res zajame vso (ne)žlahtnost naše domače kletvice? Le redki vrhunski umetniki besede se odločajo za pisanje v tujem jeziku: skrb za prepričljivost izraza pač prevlada nad mislijo na morebiti večji zaslužek na večjem jezikovnem trgu. Morda pa bi bilo, če hočemo problem ugledati s prave plati, to vprašanje najbolje zaobrniti in nekoliko priostriti: kaj pa, če poskus pripovedovanja v rodnem jeziku razkrije puhlost naših “velikih” misli? Ob vsem tem marsikoga najbrž zapeče tudi nelagodje ob občutku golega neobvla-danja materinščine. Misel, ki sem jo iz v DL objavljenega članka že citiral, se nadaljuje z na prvi pogled prepričljivim, a najbrž vse preveč nekritično posplošujočim primerom. “Predstavljajte si latino glasbo v nemščini ali polko v japonščini! Enostavno ne gre.” Zakaj pa ne?! Zakaj npr. latino glasba ne bi bila mogoča v nemščini, ko jo - dalei od Ria ali Havane - žgolijo tudi' hrvaščini. Za polko tako ali take pravijo, da bo v najbližji prihod nosti prevzela vsa svetovna plest šča. Šanson v nemščini ali sloven ščini ne zveni manj prepričljive kot v francoščini, tango pa lahke slišimo tudi v filmih Finca Kauris makija (v finščini seveda). In tud rapovske recitacije zagotovo niše nujno omejene zgolj na jezik ulil ameriških velemest. Ko sem se imel pred letom priložnost pobli že seznaniti s poljsko glasbene produkcijo, sem na rap - in to ne nezanimiv - naletel tudi v tem slo vanskem jeziku. Pa saj ga vendai poznamo že tudi na naših doma cih tleh. Ali En - če se spomnimo le najbolj razvpitega primera - se slovenščine že ni ustrašil! Zakaj za vsako ceno zapuščat jezik, ki nas je oblikoval od rane' ga otroštva naprej? Še posebej, če se imamo za glasnike težav, s kate' rimi se spopadamo v svojem domačem okolju - in če je naš namei tudi (kot je zapisano v predsta vitvi skupine Wet Bed) “spodbu ja/ti/ k pozitivnemu mišljenju” Kar po naše povejmo. Če je slo venšcina zdržala punkovsko, bi tudi rapovsko recitiranje (saj s navsezadnje obe glasbeni zvrst sploh nista tako zelo nasprotni). Ko smo Slovenci pred več ko štiristo leti prevedli celotno Sve to pismo, smo dokazali, da je na jezik sposoben izrekanja najvišjil duhovnih vsebin. Prešeren, ob it po njem pa še mnogi slovensk besedni umetniki, so ga znali posaditi v neoporečno formo so neta, kar je največjim pesniškiit duhovom romantike veljalo zi najvišji preizkus kultiviranosti ka kega jezika. Nenazadnje seje slo venščina pokazala tudi kot čisti zadovoljiv medij za prenašanji vseh mogočih različic t.i. estetiki grdega. Ni vrag, da z njo ne b mogli shajati tudi v popularn glasbi, četudi se ji reče rap al crossover ali pa kako drugače, it tudi v teh trancizijskih časih za ljubljensko zakompleksanegi vzdihovanja po (ne le angleški govoreči!) Evropi! ANDREJ ŠURLi Dolnja Težka Voda 3I Dolenjka se prenavlja in vlaga Dol. list št. 9, 6. marca Kot upravičenka v postopki denacionalizacije bi želela pojas niti tako podnaslov članka, dl zaradi denacionalizacije trpijl delavci, kot tudi trditev g. Jakopi na, da delavcev, ki so zaposleni1 lokalih, ki so v postopku denacio nalizacije, ne morejo postaviti ka: na cesto. Vse lepo in prav, če ne bi ve! čas od začetka postopkov o denacionalizaciji zagotavljala Dolenj ki, da želim le vrnitev odvzetega da “Drogerija”, pa tudi, kot mi ji dobro znano, “Kekec” lahko ostaneta v dosedanjih lokalih, le df bo potrebno plačevati najemnino Gospodu Jakopinu je to dobri znano. Da pa delavci zaradi tega trpi' jo, je res. Trpijo namreč prodajalke, ki so jim odredili deljen delovni čas, ne več nonstop. Večini od njih se na delo vozi, pa ne il Novega mesta, in še majhne otro ke imajo doma, ki jih kaj mali videvajo. Je to zgolj naključje ali pa je kaj drugega za bregom? Z deljenih delovnim časom namreč posluje jo vsi lokali, ki so v postopku de nacionalizacije. Čudno! Socializma res ni več, očitno pf je, žal, izginila tudi sociala, ali, pl če hočete, čut do sočloveka. J NADA JAKOVLJEVIČ MIDOFEl Glavni trg 20, Novo mesti * • • Lepo je biti iz dobre hiše. Toda za to so zaslužni predniki. (Plutarh) • Meni se zdijo vsi slovenski poslanci podobni in prav smešni. To je zato, ker so jih klonirali, (bralec Večera) • Nekateri so tako umazani, kol da bi pri nas primanjkovalo vode (Cjuha) *Ne pijte preveč na zdravjt drugih, si boste pokvarili svoje. (Cjuha) Hud smrad Iz Save Poskusno obratovanje i elektrarne Vrhovo še t vedno sporno | VRHOVO, RADEČE-Te , dni so izza jezu HE Vrhovo ( spet izpustili za okrog 3 me-( tre vode. Minuli konec tedna ; se je iz mulja na sušečem se i obrežju jel dvigati hud sm-( rad. Zajel je tudi mesto Ra-i deče, saj je savska voda za-( stajaia tudi v sicer urejeni i strugi potoka Sopota. V sre* i do, 19. marca, naj bi začel < teči rok za pravo poskusno 1 delo HE Vrhovo. Omenjeni 1 smrad priča, da v povodju 1 Save nad elektrarno manjka c še vedno kakšnih 11 komu- ‘ nalnih čistilnih naprav in 9 industrijskih. Ravno tako je vprašapje, če ljubljanska či-£ stilna naprava deluje vsaj polovično. , Da s savsko vodo za jezom ( ni vse v redu, kažejo po svoje i kormorani Le-ti se, kot pra-i vijo krajani, mnogo raje za* držajtjo vpodslapju jezu kot nad njim. Se vedno ni vse urejeno glede tesnosti nasipa med enosmernim železobe* tonskim mostom Čez Savo in domačijo Šuligoj na Vrhovem. Tja so bojda že sedmič pripeljali stroje za vbrizga* ; vanje betona. Delavci zatr-jujejo, da sam nasip ne pušča, temveč da je porozno le zemljišče pod ajim. Delo je sedaj zamudno, saj morajo , vrtati v samo telo nasipa. ( Kaže, da strokovni postopek , za dokaj preprost inženirski , poseg ni bil pravi, saj so pri . gradnji nasipa sem prinesli i tehnologijo z gradnje drav* i skih elektrarn, tukajšaja tla pa so drugačna. Od tega, ali bo sedaj uspelo zatesniti ta rob, je odvisno, ali bo tu dobrih deset let po izgradnji še lahko ostala domačija Stili-gojevih. Domačini so zaradi te negotovosti prizadeti. Zaradi naštetih pomanjkljivosti je lahko poskusno obratovanje elektrarne sporno. Zanimivo je, da si strokovnjaki po vseh teh letih Še niso enotni, Ije zgraditi prodno jamo (Hotič nad Litijo). ALFRED ŽELEZNIK APLAVZ NI OBVEZEN Volilci niso slepi V časopisu sem prebral, da je newyorški župan na neki dobrodelni prireditvi, preoblečen v žensko, imenitno zabaval večstoglavo občinstvo. “V Ameriki je vse mogoče, ” poreče kdo. Seveda so redki ki pričakujejo, da bi kaj podobnega storili belokranjski župa-( ni Nemalo pa jih je, ki od njih pričakujejo vsaj udeležbo (nakup vstopnice) na podobni fešti pri nas. Pa ne samo na človekoljubni. Ljubljanski Belokranjci so bili pred kratkim užaljeni, ker se njihove tradicionalne Preje v hotelu Slon ni udeležil noben od treh povabljenih belokranjskih županov. Črnomaljci in številni Metličani so opazili, da je bil v črnomaljskem kulturnem domu na prireditvi Pomagajmo drugačnim od treh belokranjskih županov samo semiški Bukovec. Pa da ne bodo strele letele zgolj na župane, ki imajo za svojo neprisotnost gotovo najmanj pet teht-\ nih in upoštevanja vrednih izgovorov, naj zapišem, da na pred leti pripravljeni prireditvi, s pomočjo katere so priprav-Ijalci hoteli zbrati kar največ denarja za nakup otroških igrač, ni bilo med gledalci nikogar iz zavoda, za katerega so se nastopajoči razdajali in pehali. Zadeva bo zasijala popolnoma v drugačni luči, ko bodo velmožje (in redke veldame) spoznali, da jim prinaša pojavljanje na dobrodelnih prireditvah, četudi ne potekajo pod televizijskimi reflektorji, ne tako skromen politični kapital. Volilci niso niti trapasti niti slepi in prej opazijo, kje koga ni, kot kje se kdo “šminka"! TONI GAŠPERIČ Profesoiji Gimnazije protestiramo Protestiramo, ker se nihče od odgovornih dovolj ne potrudi, da bi se stvari hitreje uredile, da bi z novim šolskim letom začeli delati v normalnih razmerah Člani profesorskega zbora Gimnazije Novo mesto se obračamo na javnost in ustrezne institucije, da bi predstavili položaj, v katerem smo se znašli ne po svoji zaslugi, pač pa zaradi neugodnega spleta okoliščin oz. že davno zamujenega ustreznega načrtovanja razvoja in posodobitve naših šol. Sele ko seje bližala pomembna obletnica (250.) našega zavoda v letu 1996, so se odgovorni začeli zavedati, da delujemo v nemogočih razmerah (zastarela oprema, neustrezni prostori v 84 let stari stavbi z mnogimi razpokami in neprijetnimi vonjavami iz kletnih prostorov ob nalivih ter z neprimerno lokacijo ob zelo prometni cesti). In takrat se je začelo premikati (beri: GOVORITI), da potrebujemo novo učno opremo, obnovljene in dodatne nove prostore. Slavnostne prireditve ob častitljivi obletnici so mimo, ugledni in vplivni (pa tudi odgovorni) povabljenci so odšli in nas pustili z odmevom lepih obljub, da se bomo dva meseca po začetku šolskega lesta 1996/97 že lahko vrnili v obnovljeno zgradbo. Zgodilo pa se je drugače: konec junija smo se morali odstraniti iz prostorov Gimnazije in se po počitniškem “brezdomstvu’' in avgustovskem gostovanju na sosednji OS Center (popravni izpiti!) v septembru znašli kot popoldanski gostje (skupaj s približno 800 učenci) na Centru srednjih šol s poukom od 14.15 do 20.15. Lahko si predstavljate, s kakšno “zavzetostjo” delamo v popoldanskem času in se s svojimi družinami videvamo le zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Seveda so tudi učenci v podobnem položaju, saj svojih staršev, ki delajo večinoma dopoldne, skoraj ne vidijo, posebno hudo pa je pri vozačih - nekateri med njimi se vrnejo domov šele ob 22. uri ali kasneje. Pa smo se vsi vdali v usodo in upali, da se bomo v obnovljeno stavbo vrnili že januarja, kot so nam najprej obljubili. Čas je mineval, zgodilo pa se ni nič! ZAHVALJUJEM SE Zahvaljujem se osebju revma-tološke ambulante interne klinike Bolnice dr. Petra Držaja v Ljubljani. Tja me je napotila zdravnica lani marca, ko sem obolel za išiasom. Zahvaljujem se medicinskemu osebju te bolnice, posebej zdravnici dr. Martini, ki dela na interni kliniki, in sestri, katere imena ne poznam, spomnim pa se, da so jo klicali Barbika. Obenem se zahvaljujem medicinskemu osebju v Zdravstvenem domu Krško. JUSUF HUSKIČ Potem so nas obvestili, da se bomo selili šele ob koncu šolskega leta (maj/junij), vendar vse kaže, da tudi ta obljuba nima realne podlage, saj se gradbena dela na stavbi sploh še niso začela, ker strokovnjaki še vedno raziskujejo trdnost zgradbe in samo ugotavljajo, v kako brezupnem stanju je in da bo moral biti obseg popravil neprimerno večji, z najmanj dvakrat višjimi stroški, ki pa nikakor ne bodo pokriti z obljubljenim denarjem. (Baje razmišljajo celo o popolnem rušenju in ponovni graditvi stavbe!) Novomeška Gimnazija kot ustanova sije v dolgih desetletjih ob prizadevnem delu profesorskega zbora v slovenskem prostoru pridobila precejšen ugled, ki pa se zdaj brez naše krivde (skupaj z zgradbo, v kateri je delovala) tudi podira. Učenci se preusmerjajo na sosednje gimnazije z dopoldanskim poukom, člani učiteljskega zbora pa ravno tako razmišljamo o drugih delovnih mestih, nekateri pa so se za to že odločili zaradi družine (zlasti predšolskih otrok). Zato smo imeli to šolsko leto velike kadrovske težave pri nekaterih predmetih (SJK). Posledice popoldanskega pouka se čutijo tudi pri samem učno-vzgojnem delu, saj vseh učil ne moremo uporabljati v ustreznem času. Težave so zlasti pri laboratorijskih vajah; ker je laboratorij ves teden (tudi popoldne) preveč zaseden, jih moramo včasih izvajati tudi ob sobotah. Naša knjižnica je letos zelo okrnjena (omejena je le na dela za domače branje in najnujnejšo strokovno literaturo), odprta pa je samo tri dni GROZIJO Z ZAPORO CESTE LOŠKI POTOK - Že velikokrat smo omenjali dotrajanost nekaterih delov republiške ceste. Najbolj pereče so zagate v naseljih Travnik, Podpreska in na zadnjih kilometrih makadamskega cestišča od Trave do mejnega prehoda Podplanina. Ta del ceste je zaradi plazovitega terena komaj prevozen za osebna vozila. Ista cesta, ki pelje skozi vas "Ravnik, pa je tako dotrajana, da ne zasluži več imena ceste. Ozka cesta, ponekod ne dopušča srečanja dveh osebnih vozil, kar povzroča negodovanje uporabnikov, še bolj pa obcestnih lastnikov hiš in drugih ospodarskih poslopij. Ni udno, da vaščani groze, da bodo cesto zaprli. A. K. v tednu. Tudi pri uporabi drugih učil (npr. računalnikov) so ovire... Bojimo se, da bo zaradi vsega tega učni uspeh slabši. Kako bo z vpisom v prvi letnik in s kadri v naslednjem šolskem letu, če bomo ostali tu? In kje iskati vzroke za negotovo prihodnost nas in naših učenčev. Mislimo, da predvsem sedanji gradbeni odbor svoje naloge ne opravlja strokovno zadovoljivo in dovolj učinkovito, saj je minilo že OSEM MESECEV, odkar smo izpraznili stavbo! Protestiramo, ker se nihče od odgovornih dovolj ne potrudi, da bi se stvari hitreje uredile, da bi z novim šolskim letom začeli delati v normalnih razmerah (dopoldne!), ker na take, kot jih imamo zdaj, zagotovo nismo več pripravljeni pristati. 37 podpisov Plešasta pevka v Črnomlju Vtisi s predstave ČRNOMELJ - 27. februarja smo imeli srednješolci črnomaljske Srednje šole priložnost videti dramo E.Ionesca Plešasta pevka v produkciji študentov 3.1. AGRFT. Mentoija sta Dušan Jovanovič in Janez Hočevar. Plešasta pevka je antidrama in se začne s popolnoma vsakdanjim popoldnevom Smithovih in Martinovih, ki so predstavniki povprečne, konformistične malomeščanske družbe. Drama prikazuje izpraznjeno življenje sodobne družbe in njene organe - ljudi, upodobljene kot lutke, zato jih je možno zamenjati, ne da bi to kaj pomenilo. To je verjetno razlog za dinamično menjavo vlog med igralci, saj jih ti nimajo jasno določene. Igralci so praktično ves čas na odru, dejavni ali ne. Zgodba se začne zapletati s pojavom Gasilca, saj ta povzroči trenutni prepir med osebami, še preden se sploh prikaže. Ko vstopi, začne pripovedovati čudne zgodbice, basni brez moralnega nauka, in tu je šele vidna puhlost in praznina življenja takratnih ljudi. V igri naletimo na nekaj drobnih sprememb izvirnika, vendar je bistveno drugačen le konec. Največji aplavz je požel Rafael Vončina, ki je z izredno prepričljivo igro in komičnimi gibi sprožil veliko smeha. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno. HELENA MILINKOVIČ • • Za dobrega vojaka je treba vsaj nekaj topoglavosti. (Nightingale) Nedorasla politika občinske oblasti V ' ————i———i i- . I III. ... .... ■ — Zupanu Konciliji in njegovemu mestu, ki pozabljata na povprečnega, delovnega, utrujenega, izčrpanega meščana in njegovo življenje mnogih vlog Politika mestne občine Novo mesto bi morala biti tako kot vsaka druga usmerjena v delo za dobrobit skupnosti oz. mesta kot celote. Ali kot bi dejal J.J. Rousseau, izražati mora občo voljo. V tem smislu je potrebno vsak poseg v mestno okolje razumeti kot prostorski izraz mesta, mesta kot skupnosti ljudi, ki z bivanjem v določenem okolju pristajajo na kompromis, ki so ga sklenili s prihodom v to skupnost. Da pa volja vseh ni isto kot obča volja, dokazujejo mnogi konflikti, ki izhajajo iz neizražene, nedefinirane prostorsko-urbanistične politike mesta, ki bi moralo v vsakem trenutku zastopati interes skupnosti kot celote (ne večine in še manj kapitala), kar pa je seveda moč doseči samo z že vnaprej jasno določeno in dogovotjeno podobo razvoja mesta, ne pa z reševanjem probelov iz dneva v dan. Predvsem in v skladu s tem mora izgradnja mesta oz. bivalnega okolja omogočati zadovoljevanje vseh vrst človekovih potreb ter mu omogočati kvaliteten način bivanja. Današnji čas je čas mnogih tegob, ki tarejo sodobnega človeka. Mnogo od teh je predvsem izraz načina življenja, ki ga med drugim opredeljuje tudi bivalno okolje. In predvsem tu, ali bolje, tudi tu lahko zaznamo, začutimo povsem nezrelo, nedoraslo politiko te občinske oblasti, ki ne zna razpoznati obče volje in v skladu s tem vodi politiko iz dneva v dan, iz napake v napako, kakor tudi ne zna rešiti že nakopičenih problemov, ki pa so seveda v tem trenutku predvsem stvar njene odgovornosti. Velik del prej naštetih problemov je moč odpraviti ali ublažiti s kvalitativnimi spremembami v načinu in možnostih preživljanja prostega časa meščanov, oziroma splošneje, s kvalitativnimi spremembami urbanega okolja. Mestna oblast se prav nič ne zaveda problemov, ki nastajajo s spremembami v načinu življenja s spremembami, nastajajočimi s tehnološkimi dognanji, s problemi, porajajočimi se z antagonizmi med različnimi človekovimi vlogami v družbi in s spremembami znotraj posamezni vlog, še manj pa seveda pozna rešitve (vsaj po načinu njihovega dela sodeč). Ljudje izražajo željo po polnem in zdravem načinu življenja skozi celo leto. Toda le kaj jim lahko ponudi mesto? Kaj lahko ponudi mesto ljudem v njej v vseh njihovi raznolikosti in hkrati tako zaznavni enakosti interesov? Bore malo! Zakaj? Simptomatično je, da se ta oblast oz. njen najvišji člen precej ukvarja s problemi raznih bolj ali manj profesionalnih športnih klubov, z nekaterim društvi, njihovimi zgrešenimi investicijami in projekti, ter skuša celo odpravljati napake, medtem pa pozablja na povprečnega delovne- ga, izčrpanega meščana in njegovo življenje mnogih vlog, ukvarja se s promocijo mesta, ob tem pa prav malo naredi za pomemben del meščanovega dneva. Očitno je županu in njegovim mnogo do ukvajanja s svojimi osebnimi afinitetami, malo pa do ukvarjanja s tem, kar taka funkcija politika oz. župana, sploh narekuje... Ukvarjajo se s stvarmi tam, kjer so te stvari zasebne pobude, podjetništva, marketinga, slepi pa so za tiste, ki so stvar politike v funkciji skupnosti. Sicer pa le kdo bi od njih pričakoval drugačno stanje? Mnogo oblast razmišlja o profesionalnih kolesatjih in raznih prvenstvih, da pa bi razmišljala o tem, kako potegniti nekaj več kolesarskih poti, kot je tistih nekaj deset metrov, ki smo jim priča sedaj in ki še za sprehod ne bi bile prida, pa ne duha ne sluha, seveda bi zmanjkalo prostora, če bi zdajle razpravljali še o večplastnosti take usmeritve. Mnogo rekreacijskih aktivnosti je pač pogojenih z ekonomskimi zmožnostmi tako meščana kot tudi mestne oblasti, precej pa jih je, ki take niso. Pa vseeno očitno nikomur mar. Nekoga v tej deželi mora res ob-sijati sonce! TOMAŽ LEVIČAR, mladi liberalni demokrati in demokratke Novo mesto Presenečenje o dotrajanosti zidov je golo sprenevedanje Prenovi gimnazijske stavbe v Novem mestu na rob Kot nekdanja dolgoletna ravnateljica novomeške gimnazije ne morem neprizadeto mimo prispevka izpod peresa .ovinarja g. Ivana Kraška o prenovi gimnazijske stavbe v Novem mestu, ki ga je objavil Dnevnik 14. marca 1997 pod naslovom “Ministrstvo za šolstvo pa nič”. Izjava, v kateri g. Danijel Brezovar odločno (toda ali tudi upravičeno?) zavrača odgovornost gradbenega odbora, zavaja javnost, predvsem dijake novomeške gimnazije in njihove starše. Nepoučeni bralec bi iz prispevka utegnil razbrati, da se je prenova poslopja novomeške gimnazije pričela 15. februarja 1996, ko je kot “deus ex machina” zadevo vzel v roke g. Brezovar, “ko se pred tem zadeve niso nikamor premaknile”, kot je to v svojem prispevku na osnovi pogovora z g. Brezovarjem zapisal novinar. Stvari pa so potekale vendarle nekoliko drugače. Morda pa iz političnih razlogov spomin gradbenega odbora seže le v leto 1996? G. Brezovar in ostali člani gradbenega odbora ob tem gladko zamolčijo, da je bil koncept obnove gimnazijskega poslopja in celotne revitalizacije novomeške gimnazije pripravljen že jeseni 1993. Pozabljajo, daje bil projekt obeležja 250-letnice gimnazije vključno z njeno fizično obnovo verificiran na eni spomladanskih sej leta 1994 tedanje skupščine Novo mesto, v kateri sta bila oba člana gradbenega odbora, g. Boštjan Kovačič in g. Danijel Brezovar, visoka funkcionarja. Ob tem vsi trije člani gradbenega odbora prav tako pozabljajo, da sem specifikacijo vseh potrebnih del s sopodpisom g. Brezovarja že spomladi leta 1994 posredovala službi za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Temu dejanju sta jeseni sledila dva ogleda šolskega poslopja, ki sta ga opravila g. Žibret, vodja službe za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport, in direktor LIZ inženiringa. Pozabljajo na nerazumljivo blokado že pri imenovanju odborov za obeležje častitljivega jubileja novomeške gimnazije, kije (namreč blokade) prav gotovo ni zagrešila avtorica pričujočega zapisa. In že smo pri letu 1995, ko sem odstopila kot ravnateljica in prevzela mesto sekretarke za vzgojo, izobraževanje, zdravstvo in socialne zadeve pri Mestni občini Novo mesto. In v tem spornem letu 1995, ko po besedah g. Brezovarja za gimnazijo ni bilo ničesar storjenega, smo v občinskem proračunu za obnovo gimnazije, natančneje za projektno dokumentacijo, rezervirali 2 milijona SIT. Sredstva seveda niso mogla biti porabljena, kajti g. Žibret je v imenu Ministrstva za šolstvo in šport zagotovil realizacijo projekta v letu 1996. Ponovno je bilo opravljenih kar nekaj pogovorov in ogledov s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, vodstvom šole in Mestne občine Novo mesto. In če si nekoliko osvežimo spomin: leto 1996 je bilo leto predvolilnih kampanj. Politizacija projekta prenove gimnazijskega poslopja in celotnega jubileja novomeške gimnazije je več kot očitna. Naj na kratko strnem za morebitne bralce tega prispevka: 1. Projekt obnove gimnazijskega poslopja je bil koncipiran v začetku leta 1994, obnova naj bi potekala v 3 fazah (1995, 1996, 1997) med poletnimi počitnicami. 2. Protokolarni znesek za obnovo (50 milijonov) med Ministrstvom za šolstvo in Izvršnim svetom Novo mesto je bil jeseni 1994 zmanjšan od tedaj realno načrtovanih 200 milijonov, in ne obratno, kot je razumeti iz prispevka g. Kraška. 3. Daje potrebna sanacija jx>d-pornih zidov je podatek, ki sem ga kot ravnateljica posredovala LIZ inženiringu in službi za investicije pri Ministrstvu za šolstvo in šport že pred leti. Ne nazadnje so zavoljo tega razloga prekinili dela izvajalci ob prenovitvi kotlovnice leta 1994, ko je bil opravljen odkop na vogalnem delu stavbe. Urgentno smo poklicali Liz inženiring, vendar so se dela nadaljevala z obrazložitvijo, da gre za nepotreben preplah. Ker gre za skupno kotlovnico z OŠ Center, je s tem dejanjem moral biti kot predstavnik soinvestitorja seznanjen tudi g. Brezovar, ki je bil pristojen za družbene dejavnosti pri Izvršnem svetu SOB Novo mesto. Zato je sleherno “presenečenje” o dotrajanosti podpornih zidov zgolj sprenevedanje. Ob pravočasni in strokovni intervenciji bi obnovitvena dela lahko potekala po načrtu. Ne bom sodila o morebitni nestrokovnosti dela gradbenega odbora, ker sem zavoljo poliza-cije projekta “250 let novomeške gimnazije” odstopila kot članica pripravljalnega odbora in obnovitvenih del nisem spremljala. Ne morem pa mirno mimo polresnic ali celo zamolčanih resnic, ker so le-te prehudo prizadele sedanjo populacijo gimnazijcev, njihove starše in gimnazijske učitelje. Prav zavolj tega je prav, da novomeški gimnazijci in profesoiji zaostrijo svoje zahteve, kajti v pogoje, v katerih delajo, je lahko privolil le nekdo, ki pristaja na premoč politika nad stroko. O tem pa bo moralo razmisliti tudi ali predvsem - vodstvo šole. VASJA FUIS LABODA V DOLENJI VASI - Vaščane Dolenje vasi je pred mesecem prijetno presenetil prihod labodov, samca in samice, ki sta popestrila dnevni utrip tega kraja. Parček namreč čez dan plava po čistem koritu reke Ribnice, sproti pobira rastlinje in živali, najraje ribe, zvečer pa se umakne v mimo zavetje Male gore, kjer nekje na obronkih pričaka novi dan. Labodi sicer gnezdijo ob gostih vodnih rastlinah, "zaljubljenca” s fotografije sta posebneža in sta raje na samem. (Foto: M. Glavonjič) UMETNIJE UPOKOJENEGA CESTARJA - V vasi Stari Log ob regionalni cesti Kočevje-Dvor, na ovinku pred spomenikom borcem, je zanimivo dvorišče, na katerem mrgoli lesenih izdelkov v podobi živali, ljudi, pustnih šem in drugi. Njihov avtorje 82 letni Karel Vidmar, upokojeni cestar, ki se že več kot sedem let ukvarja z nenavadno umetnijo. Jože pravi da ne bo več delal, ker ne proda veliko. Prej so k njemu hodili Hrvatje, zaradi meje in carin se več ne oglašajo. (Foto: M. Glavonjič) Dolenjski človek je doživel največ zla svetovne vojne Iz ocene leta 1942 na Dolenjskem (Svobodna misel) Dolenjski človek, garač na skromnem koščku zemlje, ki je bil v stoletni dobi gospostva tujih fevdalcev najhuje izkoriščani tlačan med Slovenci, ki je preživel največ turških vpadov in ga je še v času pred drugo svetovno vojno močno pestila gospodarska in kulturna zaostalost, je doživel tudi največ zla druge svetovne vojne. Dejstvo, da je prav v tem predelu slovenskega ozemlja prišlo do najbolj krvavega spopada dveh ideoloških in političnih usmeritev ter do globokega razkola med ljudmi, ki je razdelil celo posamezne družine, ne pomeni, da se je to zgodilo po krivdi ali volji njegovih prebivalcev. Zlo je prišlo od drugod in je bilo posledica širših svetovnih delitev, zlasti pa same vojne, ki so jo zanetili fašistični in nacistični osvajalci. Zato odgovornosti za preslano gorje ni mogoče pripisovati ljudem, ki so se na tem območju znašli v primežu političnih in vojaških spopadov ter si stali nasproti v sovražnih vojaških taborih, temveč idejnim voditeljem in organizatorjem kolaboracije. Tega dejstva se je velika večina partizanov zavedala že v prvih povojnih letih, ko smo se zavzemali za preseganje razlikovanja med prebivalstvom pri obnovi porušenih domov, pravici do šolanja otrok ali pri zaposlovanju in drugih možnostih napredka. Že mnogo prej, preden so se oglasile javne pobude o spravi, in čeprav se v srcih posameznikov še, niso zacelile krvave rane iz vojnih let, so se v vsakdanjem življenju začele rušiti pregrade med ljudmi in zamirati stara sovraštva. Zlasti mladi so stopali v življenje neobremenjeni s preteklostjo svojih staršev. BOGDAN OSOLNIK Bo do konca maja res vse urejeno? O uresničevanju nove veteranske zakonodaje v novomeški občini, ki je v velikem zastoju ZB na Drski: kaj s spomenikom iz let 1914-1918? ČESTITKE OB 90. ROJSTNEM DNEVU - Že na predvečer rojstnega dneva, v sredo, 12. marca, je bila Anica Avbar z Jordankala pri Mimi Peči deležna mnogih čestitk ob visokem jubileju, ko je praznovala 90-letnico. Med drugim so jo z obiskom in rožicami veselo presenetili: predsednik KS Mirna Peč Zvone Lah, z mimopeškega RK predsednica Sonja Žagar (na sliki prva z desne), Slavka Kolenc (zraven) in Ivanka Rozman ter predstavniki domačega Društva upokojencev. Anica se za svoja leta zelo dobro drži, še vedno je nasmejana, polna volje do življenja. Prav ta optimizem ji je po njenem prepričanju pomagal v življenju, ki ji ni prizanašalo. Rodila se je v Krmelju, se poročila v Jablan, z družino živela v Makedoniji, sedaj pa že skoraj 30 let domuje na Jordankalu, zadnja leta sama. Sicer pa ji ni dolgčas, saj ji družbo pogosto dela njen vnuk, akad. slikar Jože Slak-Doka, ki tukaj ustvarja. Pa tudi sama je neke Vrste umetnica, saj še vedno izdeluje papirnate povoskane rože, včasih je bila vešča v tkanju prtičkov, poznana pa je tudi kot izvrstna kuharica in pekačica peciva. Anica, še mnogo veselih let! (Foto: L. Murn) NOVO MESTO - 27. decembra lani je Dolenjski list poročal o neljubem zastoju pri uresničevanju novih zakonov in predpisov, ki so med ljudmi bolj znani kot “vojni zakoni” in ki so začeli veljati lani 1. januarja. Gre za novo veteransko zakonodajo: za zakon o vojnih invalidih, zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih veteranih. Pokrajinski časnik je takrat ugotovil, da številni vojni invalidi, žrtve vojnega nasilja in vojni veterani še vedno ne poznajo pravic, ki jim jih dajejo novi zakoni. Upravna enota v Novem mestu npr. za približno dotlej 800 vloženih prijav nekdanjih borcev NOV do konca minulega decembra ni izdala še niti ene izkaznice vojnega veterana. Zato je tričlanska delegacija ZB in invalidske organizacije 13. januarja obiskala inž. Jožeta Preskarja, načelnika upravne enote v Novem mestu, ter mu razložila negodovanje prizadetih udeležencev NOB, žrtev vojnega nasilja in vojnih invalidov, ki ne morejo razumeti počasnosti reševanja njihovih vloženih zadev. Seznanili so ga, da se potrebne odločbe o vojnih veteranih rešujejo še počasneje kot zadeve žrtev vojne. Za invalide so bili vsi dokumenti zbrani že v prejšnjih postopkih in ljudje ne verjamejo, da je potrebno čakati toliko časa na nove papirje. Do 13. januarja letos niso dobili niti izkaznic za znižane vožnje, kar se je zgodilo šele februarja, ko so jim te izkaznice na njihove zahteve podaljšali. Ljudje na Dolenjskem pa hkrati vedo povedati, da so v belokranjskih in posavskih občinah že lani izdali kar lepo število takih odločb. Načelnik upravne enote inž. Jože Preskar je članom delegacije razložil vzroke neljubih zamud. Dejal je, da - je upravna enota imela vse do konca minulega leta premalo ljudi za to zahtevno in odgovorno delo, kar se je medtem izpopolnilo; - za te kadre je imela upravna enota premalo prostora, ki ga pa ima zdaj več in so lahko zaposlili nekaj več delavcev; - preselitve so jim lani povzročile več neljubih zastojev. Vloge strank so velikokrat nepopolne in jih morajo ljudem vračati. Če stranka ne uredi zadeve in ne izpolni zahtev, kijih predpisuje zakon, velja načelo, kot “da vloge ni oddala”, kar pomeni novo izgubo časa. - Ker odločb ni bilo, ljudje res niso mogli npr. uživati dovoljenih zdravstvenih uslug, če jim ni bil priznan status v veteranski orga- nizaciji ali status žrtve vojnega nasilja. Tisti, ki so sami vplačali dodatno zdravstveno zavarovanje, bodo dobili ta denar vrnjen, ko izpolnijo potreben postopek. Načelnik inž. Preskar je nato dodal, da se je stanje zares izboljšalo in zato lahko zagotovi, da bodo zaostanki rešeni v 3 mesecih. Za popolne vloge bi že lani lahko izdali odločbe, a tega zavoljo naštetih vzrokov res niso sproti reševali. Za invalide so zadeve načelno rešene, saj je vsa potrebna dokumentacija zanje zbrana že od prej. Marsikak nekdanji borec pa res še ni poskrbel za potrebne papirje in s tem še vedno odlaša. Za tiste borce NOB, ki imajo stare odločbe o času, prebitem v NOB in imajo upokojenske odločbe, je zadeva spet lažje rešljiva: v taki odločbi so zbrani vsi potrebni, torej veljavni, že potrjeni podatki. Na Dolenjskem pa imamo ponekod opraviti tudi z nepotrebno užaljenostjo posameznikov, ki pravijo: “Vsi vedo, da sem bil v partizanih -jaz ne bom zbiral nobenih podatkov več!” Seveda s trmo in z zamerami ni mogoče reševati postopkov, ki jih predpisujejo izdani trije novi zakoni. Zaradi jeze ali neznanja je marsikdo tudi v svoji borčevski or- SRECANJE OB 8. MARCU Območni odbor ZB NOB Novo mesto je 7. marca pripravil sprejem s krajšim kulturnim programom in kosilom za žene, ki delajo v krajevnih organizacijah ZB. Pred srečanjem smo položile cvetje pred spomenik Katje Ru-pene, učenke osnovne šole Center pa so pripravile nekaj recitacij. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Območnega odbora ZB NOB Ludvik Golob in nam ob mednarodnem prazniku zaželel vse dobro in veliko uspehov pri delu. Spregovorila je tudi Dragica Rome, ki vodi aktivistke ZB našega območja, o vlogi žene v današnjih razmerah. Učenci OŠ Grm so nam pripravili kratek program (glasbene točke, recitacijo). Svoje pesmi je brala Slavka Janežič iz Škocjana, Ivanka Mestnik pa nam je pred-....................v čas stavila svoje delo “Izlet v čas” o slovenski partizanski tiskarni na Vojskem. Po kosilu smo še zapele in si zaželele zadovoljstva in zdravja, da se bomo lahko prihodnje leto ob mednarodnem ženskem prazniku zopet sestale. M. I. V spomin na Jožico Venturini Učiteljico, ki je bila umorjena pred 53-timi leti pod Srebotnikom - Tako kot številni slovenski učitelji in učiteljice ni dočakala konca vojne - Njeni učenci pa se jo še spominjajo Jožica Venturinije bila rojena 2. marca v Dobovi pri Brežicah. Kot učiteljica je poučevala na Senovem, kjer je poučeval tudi njen mož Oskar Venturini. Po nemški okupaciji tamkajšnjih krajev sta s šestletnim sinom pribežala v Stražo in vzela s sabo le tisto, kar sta mogla nesti, saj je v teh krajih nemški okupator že prvi mesec po zasedbi interniral vse slovenske učitelje, duhovnike in vse slovensko izobraženstvo. Mož Oskar je s tremi brati odšel v partizane. Jožica pa je do kapitulacije Italije poučevala v Poljanah pri Dolenjskih Tbplicah. Naključje je naneslo, da sem to plemenito ženo spoznal kot 13-letni otrok, ko sem pozimi leta 1942 s smučmi nosil pomembno pošto na Poljane in jo izročal njej. Kadar sem prišel do italijanske rampe v Soteski, kjer je bila v gradu močna postojanka z dvema topovoma in minometi, me je stražar pri rampi vedno pustil naprej, ker je bila v gradu moja sestra, ki je za grajske delala na polju. Tako svobodno gibanje starejšim moškim ni bilo dovoljeno. Ko sem prišel v Poljane, me je ta žena materinsko sprejela, ponavadi mi je dala toplega čaja in kruha in me namestila poleg toplega štedilnika ter mi sezula velike čevlje, sposojene od teren-cev. Večkrat sem se zazrl v njene plemenite poteze obraza, ki so se mi zdele tako podobne potezam moje matere. Vendar od tistih dni naprej so se začele strahote vojne za slovenski narod vse bolj stop- njevati. Do kapitulacije Italije je Jožica še poučevala v Poljanah in prene-kateri njen učenec ali učenka jo je ohranil za vedno zapisano v spominu. Po odhodu Italijanov pa je postala partizanska učiteljica v Straži, kjer je poučevala otroke iz okoliških vasi. Še danes, po tolikih letih, se jo spominjajo tudi njeni učenci iz Straže. Tudi starejši ljudje so jo imeli radi, pa ne le zato, ker je poučevala njihove otroke, ampak ker je bila nadarjena tudi za druge stvari in bila v pomoč materam v raznih težavah. Otrokom pa je bila kot mati. Jožica bi bila partizanska učiteljica do konca vojne, če se ne bi tragično končalo njeno življenje, ki ga je posvetila otrokom. 27. marca 1944 so Nemci s pomočjo domobrancev vdrli v Dolenjske Toplice in se spopadli z belokranjskim odredom. V Straži pa so imeli aktivisti OF v Vintarjevi hiši sestanek, na katerem sta bila tudi Jožica Venturini in Anton Mišič. Na sestanku so med drugim obravnavali, kako pomagati partizanskim šolam. Bili so izdani domobrancem, ki so obkolili Stražo. Učiteljico Jožico Venturini in Antona Mišiča so na pobočju Srobotnika ujeli. Njo, čeprav ni bila oborožena in ni nosila nobenih partizanskih oznak, so z vso surovostjo zavlekli za bližnjo zidanico, jo oskrunili, ji iztaknili z bajonetom oči in telo strahovito razrezali ter s kopiti pušk raz-tolkli. V smrtnem boju je še vpila: “Pustite me živeti, saj nisem nobenemu nič žalega storila!” To so slišali ljudje, ki so bili v vinogradih, in so po tem vpitju zbežali v zidanice. Ko pa so videli, da so domobranci odšli, so se takoj napotili na kraj vpitja in streljanja. Našli so tudi z bajoneti umorjenega Antona Mišiča. Obe žrtvi so prepeljali v vas. V stavbi pred njenim razredom so Jožico položili na mrtvaški oder. Ženske so učiteljico umile po obrazu, telesa pa ji niso mogle urediti, saj je bilo vse zlomljeno. Vse so jokale, saj kaj takega še niso videle. Učenci iz okoliških vasi so ji prinašali zvončke in jo z belimi cvetovi zasuli. Žene pa soji spletle venec iz smrekovih vejic. Do pokopa so ljudje trumoma prihajali tudi iz drugih vasi. Tako so obe žrtvi pokopali na pokopališču v Vavti vasi, na zadnji poti ju je pospremila velika množica ljudi. Ob odprtem grobu so se od nje poslovili med prvimi njeni učenci, domači in vsi so šli od tega groba s solznimi očmi in z bolečino v srcu. Na vasi pod Srobotnikom pa je tisto pomlad legla žalost in dolgo časa ni bilo opaziti živahnosti ljudi. Tildi tisti maloštevilni, ki so imeli svojce v nemško-domobran-ski postojanki v Novem mestu, so se zgražali, pa tudi nemška komanda teh dveh umorov ni odobravala, še posebej ne umora neoborožene ženske. Tako v Novem mestu kakor tudi drugod domobranci niso imeli samostojne komande nad svojo vojsko, saj so v vsem odločanju pripadali le vrhovnemu nemškemu komandan- tu za slovensko okupirano ozemlje. Ih zapis naj bo v spomin na Jožico Venturini, saj se je po njej dolgo let imenovala šola v Vavti vasi. Thkoje končala Jožica Venturini, ki je neizmerno ljubila slovensko zemljo. S svojo smrtjo pa se je pridružila pomorjenim slovenskim učiteljicam in učiteljem, ki so padli ali pa bili umorjeni, ker so se uprli okupatorju. Nekoč med vojno, ko sem s partizansko patruljo mimogrede obiskal njen grob, smo izstrelili njej v čast partizansko salvo z mi-traljezem in puškami. Tildi sam, ki sem pozneje šel v partizane z rožnim vencem, ki mi ga je dala moja pobožna mati, sem doživel marsikaj, tako da nisem imel tako rekoč nobenega otroštva. Ko je bilo morije konec, sem šel v sedemnajsto leto. Svojega upora proti okupatorju pa noben slovenski preprosti partizan ne bo pozabil do smrti. Kolikokrat grem v nočeh po sledeh svojih spominov, ki so še danes živi in v tem kratkem zapisu posvečeni učiteljici Jožici Venturini. TONE VIRANT Soteska ganizaciji zabrusil tovarišem: “Nikamor ne bom hodil!” In še kar precej jih je, ki so oddali svoje vloge šele po enem letu odlašanja. Pravice začno teči s prvim dnem v prihodnjem mesecu potem, ko je človek oddal zahtevek. Thko je marsikdo finančno izgubil leto dni... Ljudje tudi mešajo pojme borec in veteran, res pa so med njimi tudi še vedno posamezniki, ki zaradi nepoučenosti niso naredili potrebnih korakov. V vrstah Zveze borcev in v invalidskih organizacijah je bilo lani veliko sestankov in tolmačenj, kaj prinašajo trije novi “vojni zakoni”. Zanimanje za take sestanke je bilo ponekod precej slabo. Thko je npr. nekje na 120 poslanih vabil osebnim vojnim invalidom prišlo le 20 ljudi, da bi se včlanili v organizacijo. Ob takem slabem zanimanju se seveda nihče ni upravičen jeziti, če njegova zadeva ni rešena, ko pa se sam zanjo sploh ni pobrigal. Na Otočcu je npr. starejši invalid, ki ima sicer vse potrebne papirje, dejal: “Sem prestar, jaz teh predpisov ne zastopim več...” In še podatek: vloge za urejanje pravic po treh novih zakonih sprejemajo od zamudnikov samo na upravni enoti v pristojni občini. TONE GOŠNIK Mlačen odnos občine NOVO MESTO -12. marca je bila v klubskih prostorih na Šegovi ul. letna konferenca Krajevnega združenja ZB in udeležencev NOB Drska, ki združuje 58 čla- nov . Predsednik Vid Bojane je poročal o delu v zadnjem letu, ko so člani po svojih močeh sodelo-skt vali na skupnih proslavah in obiskovali tudi 10 članov, ki žive bolni doma ali so v Domu starejših občanov. Odbor je imel 5 sej; LOJZE PETERLE V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V nedeljo, 16. marca, je novomeški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov obiskal gospod Lojze Peterle. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih odborov SKD, občinski svetniki in sekretarji SKD, smo se pogovarjali o trenutnih razmerah v stranki, položaju SKD po volitvah, usmeritvah in delu za naprej. Predsednik je poudaril, da je potrebna temeljita prenova stranke, ki bo ponovno utrdila svoj ugled, veliko pa bo potrebno narediti tudi za izboljšanje medsebojnih odnosov, ki slabijo moč naše stranke. Srečanje je potekalo v veselem nedeljskem razpoloženju, ki smo ga zaključili v znamenju slogana: V slogi je moč. alojz, TURK, predsednik OO SKD Novo mesto • ) vključujejo v vrste ZB. V zadnjih dveh letih so npr. krajevne organizacije ZB v občini povečale svoje vrste za 160 novih elanov, pri čemer so imeli največ uspehov v ZB Center. Ko so razpravljali o izkazovanju poslednje časti umrlim članom, jim je predsednik Območne organizacije ZB Ludvik Golob svetoval, naj pospremijo borca s praporom, z ikebano in s kratkim nagovorom. Seznanil jih je z delom območne organizacije, ki namenja največ skrbi prav zdravstvenemu stanju članov in vzdrževanju spominskih obeležij. Ohranjanje vrednot NOB je naša osnovna dolžnost, je med drugim poudaril predsednik Golob. Lani so člani ZB v občini sami vložili v obnovo spomenikov in urejenost grobišč milijon tolarjev; občina jim je namesto potrebnih 2 milijonov tolarjev prispevala samo 100.000 SIT. - Beseda je nanesla tudi na namig, da naj bi ZB drska skrbela še za obnovo spomenika padlim krajanom iz Šmihela iz prve svetovne vojne (1914-1918). Črke na tem spomeniku res skoraj niso več vidne. Bili so mnenja, da je sramota za občino in za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, ki sta ob tem vprašanju pasivna, lili tudi d Kritični so bili tudi do nedobronamernega odnosa upravnega orana v Novem mestu glede zavla- • Tisti, ki so se pridušali, kako bodo uvedli novo etiko, so jo res uvedli: etiko izkoriščevalcev. (M. Kožuh Novak) gana v Novem mestu glede zavlačevanja pri izdajanju veteranskih izkaznic in odločb o pravicah borcev in invalidov. Baje bo zdaj vse to do konca maja rešeno. -Govorili so še o odnosu družbe do lastništva in urejanja gozdov ter do praznovanja državnih praznikov. ZB za te namene nima denarja, nima ga tudi ZKO, medtem ko je občina do teh vprašanj mlačna. Naj ZB rešuje ta vprašanja sama z družabnimi srečanji svojih članov in povabljencev? G. A. Zanimanje za upokojence Republiško priznanje DU Mirna Peč in občinsko priznanje , predsedniku Dragu Sajetu - Pogrešajo zdravnika d MIRNA PEČ - V nedeljo, 17. marca, je bilo na občnem zboru dobro obiskano vsakoletno srečanje članov Društva upokojencev Mirna Peč. Predsednik društva Drago Saje, kije za svoje zagnano delo ter predvsem za posluh na socialnem področju v lanskem ... • - DU letu prejel priznanje Zveze DL Novo mesto, je predstavil preteklo delo. “Kljub vse manjšenu manjšemu prilivu sredstev za izplačevanje "1 elani redno pokojnin so jih naši ■ prejemali in še naprej bo naša prednostna naloga skrb za boljši gmotni položaj upokojencev,” je poudaril.Sicer pa zanimanje za DU Mirna Peč narašča: od ustanovitve leta 1988, ko je bilo včlanjenih 254 članov, jih je sedaj že 117 več. Poudaril je razočaranje in nezadovoljstvo, ker v Mirni Peči že vrsto let ne deluje več splošni zdravnik, čeprav bi ga prav upo- kojenci še kako potrebovali, saj so tudi avtobusne zveze z novomeškim zdravstvenim domom slabe. DU Mirna Peč za dobro voljo in počutje svojih članov skrbi z organizacijo različnih izletov - tudi za letos imajo že pripravljen okvirni načrt - rekreacije in srečanj, obiskujejo tiste v domovih za starejše občane, vse člane, stare nad 80 leUpa presenetijo tudi z darilcem. Se posebej dejavna je šahovska sekcija, ki jo vodi Florjan Lužar. Drago Saie se je za razumevanje in gostoljubje zahvalil ravnatelju mirnopeške osnovne šole Aleksandru Rupeni pa KS Mirna Peč, ki upokojencem nudi prostor. Za prizadevno delo v letu 1996 je Mijo Kurpes DU Mirna Peč podelil priznanje Republiške zveze DU. Lepa spodbuda za naprej. C L. MURN GLASBA PODALJŠUJE ŽIVIJENJE - S to mislijo se je predsednik DČ Mirna Peč Drago Saje (prvi na desni) zahvalil vsem nastopajočim, ki s0\ popestrili nedeljsko dopoldne: moškemu cerkvenemu pevskemu zboru (ni1 levi), ki ga vodi Darinka Pirc, ter mladim glasbenikom iz OŠ Mirna peč Gost srečanja je bil tudi predsednik KS Zvone Lah, ki je zbranim na krat' ko predstavil letošnje načrte dela. (Foto: L. M.) • -v MODNI KOTIČEK Nenavadni kamni Uporabljajo jih za izdelavo nakita kot detajlni dodatek, ki zaznamuje posebnost. Nekateri verjamejo celo v morebitno energijo, ki jo oddajajo, torej jim pripisujejo zdravilnost. Spoznajmo nekatere: AHAT - Poldgrad kamen različnih barv, predvsem za izdelavo kamej (v kamen se vkleše reliefna podoba), priljubljenih v času helenizma v stari Grčiji; v 1. st. pr. n. št. je postal Rim središče izdelovanja. Kameje so se pripenjale na bluze in obleke. AKVAMAR1N-Dragzelen-kastomoder. AMETIST - Poldgrad, vijolične barve. BISER - Tujek, ki zaide ali je položen v školjko, povzroči, da mehkužec izloči biserovino - kristalni kalcijev karbonat. Biseri so bili priljubljeni že v antiki kot okraski, prišiti na obleko. Pogosto jih tudi barvajo. Poznavalci ločijo naravne od umetno vzgojenih. CIRKON - Poldgrad kamen modrozelene barve; uporabljajo ga za izdelovanje cenejšega nakita. DIAMANT - Najtrši, najlepši in najdragocenejši drag kamen. Običajno je popolnoma prozoren in brezbarven, redko pa rumeno, modro in zeleno obarvan. Močno lomi svetlobo, ki se preliva v mavričnih barvah. Brušen diamant je BRILJANT. Ponarejajo ga s ŠTRASOM, umetnim okrasnim kamnom iz stekla ali steklovine, ki je običajno brezbarven ali srebmkast. TOPAZ - Poldrag rumenorjav. SAFIR - Drag temnomodre barve, brusijo ga z različnimi brusi. RUBIN - Drag rdeče barve, ki se spreminja od svetlo- do temnokarminaste. Brusijo ga z briljantnim, stopničastim ali krogličastim obrusom in v obliki rozete. Ponarejajo jih zlasti s pobarvanim štrasom. Toliko za okus, da se boste lažje odločali pri nakupu. Morda tudi previdnost ne bo odveč, saj se nepoznavalcem kaj hitro zgodi, da kupijo ponaredek. O ostalih pa drugič. JERCA LEGAN Kivi dobro uspeva tudi pri nas Ob pravilnem obrezovanju daje kivi plodove 30 let in več - Sedaj tudi sorta brez dlačic _____Top star ■ Bavarski kivi je obojespolen - Kivi zraste celo 8 cm na dan • Mučeništvo je edina pot, po kateri lahko postane nesposoben človek slaven. (Shavv) • • Tisoč učenjakov najdeš, preden naletiš na modrega človeka. (Klinger) Kivi ni sadež, ki bi ga k nam uvažali le iz eksotičnih dežel, saj lahko sadike srečamo na vseh koncih Slovenije. Daje ta večvita-minski sadež tako priljubljen, pravzaprav ni čudno, saj je poleg dobrega okusa tudi zelo zdrav. Kivi s Cvitaminom kar 15-krat prekaša jabolka, 6-krat limone in 5-krat jagode. Za dobro rodnost je pomembno, da poznamo nekaj pravil obrezovanja. Sorte, kot so abbot, bruno in hayward, so znane po plodovih, ki jih prekrivajo goste in daljše dlačice. Plodovi brez dlačic so značilni za sorto top star (zaradi šibkejše rasti jo moramo saditi nekoliko gosteje), ki jo je mogoče dobiti v trgovini Rast v Krški vasi pri Brežicah, kjer imajo tudi sadike tako imenovanega samo-plodnega bavarskega kivija. Ta sorta je šibke rasti, ima drobne zelene in sladke sadeže, ki so prav tako brez dlačic in užitni s kožico. Bavarski kivi je praktično neobčutljiv na zmrzal, saj prenese do -30 stopinj Celzija. Kivi je vzpenjalka, ki je vzgajajo in oblikujejo podobno kot trto, zaradi goste in bujne rasti, ki ne potrebuje kakšne posebne nege niti škropljenja ne, pa je zelo primerna za brajde, obraščanje vrtnih ut in balkonov. Za sajenje skopljemo nekoliko globljo jamo kot za sadno drevje (od 50 do 70 cm globoko), pri neprepustnih tleh napravimo REFERENDUMI KOT GONJA ČRNOMELJ - Pretekli teden je bila letna skupščina mestne organizacije Združenja borcev in udeležencev NOB. V preteklem letu je bilo delo organizacije uspešno, nova veteranska zakonodaja se v zadnjem času hitreje uresničuje, čeprav je veliko nejasnosti glede priznavalnin oziroma veteranskega dodatka. V občini je prejemalo priznavalnine preko 500 članov, sedaj pa jih prejema le 137. Čeprav ZB ni politična organizacija, pa njeno članstvo ni ravnodušno do političnih dogajanj v družbi. Tokratna gonja političnih strank za različne referendume o gozdovih po njihovem ne bo rodila pravih sadov. Lani je bil odstranjen spomenik pri vra-noviškem podvozu. Storilci so znani, zadeva je v postopku na sodišču, vendar pa sodni mlini meljejo zelo počasi, kar ni prav. Prisotni so bili zadovoljni z informacijo, da je obnova osrednjega partizanskega spomenika na Gričku skoraj že končana. J. D. Morske dobrote v Toplicah V gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi ribjih jedi DOLENJSKE TOPLICE -Včeraj, na Jožefovo, so se v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah začeli dnevi ribjih jedi, ki bodo trajali do nedelje. V teh dneh je že tako dobra ponudba rib in drugih morskih dobrot v tej priljubljeni gostilni še bogatejša in pestrejša. Letos so v tej gostilni že pripravili dneve italijanske kuhinje, ki so privabili številne goste, maja bodo dnevi Jedi, pripravljenih z mlado zelenjavo. Dneve različnih jedi in nacionalnih kuhinj v gostilni Rog pripravljata vodja zdraviliškega gostinstva in znani kulinarični strokovnjak Peter Kotar ter glavna kuharica Berta Grmek. “Včasih je bila polenovka riba revežev, danes pa je to ena najbolj cenjenih rib,” pravi Kotar. In polenovko ali hakalar v Rogu pripravljajo na poseben način, “na belo”. Za predjed Ponujajo hobotnico v solati, koktejl iz morskih sadežev. Na Jedilniku so med drugim Neptunov krožnik, piranska ribiška Juha, široki rezanci z dobrota-nii iz morskih globin, gratini-fane jakobinske kapice, dagnje na buzaro, ocvrte girice, veliko belih rib, od brancina in morskega lista do orade po tržaško 'n zobatca na žaru; posebna specialiteta je grdobina ali morska žaba pa kuhana škarpina, DOBROTE IZ MORJA - Avtorja posebne kulinaričnih dni v Dolenjskih Toplicah Peter Kotar in Berta Grmek ob zdravih in tudi na celini vse bolj cenjenih ribjih jedeh. (Foto: A. B.) škampi na žaru in na buzaro, na razne načine pripravljeni lignji, istrski brodet in še marsikaj. “Tildi sobotna in nedeljska kosila bodo v znamenju ribjih jedi,” obljublja Kotar. “Seveda ribe pripravljamo na olivnem olju, k brodetu gre polenta, k vsem pa dobro belo suho vino, za to priložnost smo posebej nabavili vrhunsko koprsko mal-vazijo.” A. B_ drenažo, tako da na dno natresemo 15 cm debelega gramoza. Sadilno jamo napolnimo z zemljo, bogato s humusom, ki ji primešamo 50 gramov agrogela, ki zadružuje vlago v zemlji, deluje pa več let. Kivi namreč potrebuje veliko vode. Primešamo tudi organska in mineralna gnojila, izogibamo pa se apnu v tleh. Ko sadiko posadimo na kol, ki smo ga postavili, privežemo rozgo, ki smo jo marca skrajšali na tri oči. Če je nevarnost slane, mlade poganjke zaščitimo s papirjem, klobučevino, kopreno ali s čim drugim. Kivi zelo hitro raste, do 8 centimetrov na dan, zato je pomembno, kako ga režemo, večletni razvoj rastline, kot je kivi, pa zahteva uporabo različnih rezi. Poganjke lahko že prvo leto oblikujemo v kordone. Po sajenju in vse do začetka rodnosti opravljamo vzgojno rez. Iz osnovne rastline vzgajamo eno ali več debel, tako da ima vsaka etaža samostojno deblo. Poganjek izpod posamezne etaže obrežemo nižje 10 do 20 centimetrov. Iz zgornjih dveh brstov bosta odgnala dva nova poganjka, kiju pričvrstimo na nosilno žico kot prihodnja kordona. Če je rastlina slabše rastoča, je ne režemo, pač pa le usmerjamo. Od junija do septembra, ko je kivi v bohotni rasti, rez opravimo postopoma in večkrat tako, da izrezujemo pregoste odvečne Davorin Zupančič Davorin Zupančič je bil velik strokovnjak, predvem pa velik človek. Znal je poslušati ljudi okoli sebe ne glede na njihovo starost, ne glede na izobrazbo, ne glede na položaj v službi. V vsak problem se je bil pripravljen poglobiti, vsakemu sodelavcu svetovati. Svojega znanja in bogatih življenjskih izkušenj ni ljubosumno čuval zase. Rodil se je 18. oktobra 1924 v Sevnici, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji in na trgovski akademiji v Ljubljani. To je uspešno končal leta 1944. Po končani vojni se je najprej zaposlil v kranjski Savi, nato pa na predstavništvu Semperita v Zagrebu. Potem ko je slekel vojaško suknjo, se je vrnil v domači kraj in se zaposlil v Jugo-taninu. Tuje opravljal odgovorno nalogo vodje komerciale vse do leta 1964, ko se je Jugotanin priključil konjiškem Konusu. Njegovo delovno mesto so prenesli v Slovenske Konjice oziroma v Celje. Ob takratnih prometnih povezavah je bila vsakodnevna vožnja prenaporna, zato si je v začetku leta 1966 poiskal zaposlitev v bližnjem Krškem, kjer je opravljal v Tovarni celuloze in papirja zahtevne naloge vodje izvoza. 1. februarja 1970 seje zaposlil v Lisci, kjer je delal na različnih področjih. Neprecenljiva je bila njegova vloga pri takrat pionirskem delu - izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema. Se danes so opazni sledovi njegovega dela na področju prodaje in nabave v Lisci. Zlasti pa je bilo pomembno njegovo delo na delovnem mestu svetovalca glavnega direktorja. V takratnih težkih časih, predvsem za tekstilno industrijo, je ogromno prispeval, da se Lisca zaradi pomanjkanja deviz in surovin ni nikoli ustavila. poganjke. Pri vsakoletni zeleni rezi režemo konce dolgih poganjkov, ki se proti koncu prve bujne rasti (julij) navijajo v klopčič. Krajšamo jih na dvanajst očes, pustimo samo potrebne in jih privezujemo. Po četrtem letu uporabljamo rez na rodnost, pri kateri skušamo doseči ravnovesje rodnosti in rasti. Kivi tako kot vinska trta rodi na letošnjem lesu, zraslem iz lanskoletnega. Letošnji poganjek iz starega lesa ne rodi. Zato je pomembna zimska rez, ko odstranimo vse kratke poganjke, ki so to leto rodili, in puščamo le enoletne nerodne poganjke, ter dolge poganjke, ki so nosili nekaj plodov. Poganjek naj bo dolg 1 meter ali naj ima 10 do 12 brstov. Če se poganjki prešibki ali slabo rodni, zamenjamo celo vejo oziroma kordon z bohotivko. Nepotrebne bohotivke odstranimo že spomladi. Kivi rodi 30 in več let, vendar pa je potrebno v obdobju staranja rastline z močnejšo rezjo znova vzbuditi obraščanje in pomlajevanje ter s tem rodnost. Vsako jesen ali zgodaj spomladi dodajamo sadiki humus, šoto, biogreno ter dognojujemo z namenskim gnojilom za kivi. ANTON BAZNIK Krška vas To pa je tudi eden od razlogov, da smo najtežje čase po razpadu jugoslovanskega trga pričakali močni in smojiih lažje prebrodili. STEFAN SENICA V Ivan Sebalj skoraj preživel 20. stoletje Najstarejši krajan KS Draga bo dopolnil 95 let Ivana Šebalja ali Šebalje-vega strica, kot mu pravijo domačini, smo našli v skednju, kjer je polnil koš s senom za konja, ki ga še ima v hlevu. Bolj za družbo kot potrebo, čeprav 25 let stari konj poleti še dela po njivah, le oširati ga ne more več. Komat je pač pretežak za častitljiva Ivanova leta. Ivan se je rodil v Prezidu 1902. leta. V šolo je hodil samo leto in pol, nato je moral za pastirja in se tako selil od kmeta do kmeta, največ v Novem Kotu. Tako je preživljal svoja otroška leta, kot fantič pa se je začel učiti za čevljarja pri svojem bratu na Lazcu. Uk in pozneje izpit je uspešno končal, se poročil m preselil v Drago. Čevljarska dreta ga je spremljala vse življenje, včasih je nekoliko kmetaril in gozaaril, leto dni pa je prebil tudi v Franciji. Dva otroka sta imela - sin še živi - on sam pa ima dovolj dela s seboj, s hišico, konjem pa tudi z bolehno, skoraj deset let mlajšo ženo. “Najtežje je bilo med vojno. Na Rabu sem bil konfini-ran 5. avgusta 1942. Kot po čudežu sem se po 14 mesecih nepopisnih grozot vrnil domov. Thm na Rabu sem imel oznako “bandita iz province Čabar” in bil kot tak deležen še dodatnih težav. Najtežje je bilo, ko so me zaprli v samico. Drugi dan sem bil že popolnoma zmrzel in le naključju gre pripisati, da nisem zmrznil. Tisti mraz čutim vse življenje. Preostali del vojne sem preživel v partizanih. Tam sem zopet popravljal čevlje, stražaril in opravljal razna dela in vojno preživel,” pripoveduje Ivan ao potankosti natančno. A. KOŠMERL 200 LET SCHUBERTA - Kulturni center Janeza Trdine je v počastitev 200-letnice rojstva skladatelja Franza Schuberta povabil v goste odlične izvajalce: sopranistko Ireno Baar, violinista Tomaža Lorenza, pianistko Alenko Šček Lorenz in violončelista Andreja Petrača, ki so, žal maloštevilnim, obiskovalcem priredili čudovito doživetje komornega večera. Mar skoraj prazna dvorana prejšnjo sredo zvečer pomeni nov list v knjigi za - nepismene? (Foto: M. Klinc) ROZE IN KRAJINE - Kultumo-umetniško društvo Artoteka Bela krajina iz Črnomlja tako rekoč vsak mesec pripravi razstavo v Špeličevi hiši. 8. marca je bila otvoritev likovne razstave zakoncev Neve Vranešič-Virant in Konstantina Viranta, ki sta sicer v Črnomlju že stara znanca, saj sta že imela vsak svojo samostojno razstavo. Tokrat sta se prvič predstavila skupaj, Neva s cvetnimi tihožitji ter Konstantin s krajinami. Sicer pa svoj navdih črpata iz Bele krajine, kamor redno zahajata. Ob otvoritvi se jima je zahvalil predsednik KUD Artoteka akademski kipar Jože Vrščaj (na desni). (Foto: M.B.-J.) NAKLJUČNO SREČANJE PO 7 LETIH - Vencljevi fantje so sami “kerl-ci". Med štirimi še živečimi brati (najmlajši Lojze jih šteje 83), najstarejši Tone pa častitljivih 90 let), je 88-letni Jože iz Gornje Nemške vasi 3 te dni s svojo Stanislavo zaokrožil 50 let skupnega življenja in na zlati ohceti še igral na kitaro. Jože, upokojeni šef trebanjske pekarne, ima izredno dober spomin. Spominja se, kako so fašistični orjunaši v Trbovljah, kjer se je učil za peka pri mojstru Jožetu Kocjanu, mučili in ubili rudarja Fakina, še bolj pa se mu zasvetijo oči, ko pripoveduje o snidenju s sedanjo soprogo Slavko. V njunem zakonu se je rodilo 5 otrok in ti še vedno zelo radi prihajajo na dom svojih staršev. (Foto: P. Perc) ZLATOPOROČENCA MARIJA IN VINKO ŽUŽEK - Kot pred 50 leti sta si pred kratkim spet segla v roke Marija in Vinko Žužek s Čilpaha pri Trebelnem, ki sta pravkar dopolnila 84 let starosti. Marija se je kot priučena šivilja, doma z Vrha pri Trebelnem, primožila na Čilpah. Rodila sta se jima hči Olga in sin Franci. Imela sta težko življenje v revščini in pomanjkanju, toda kljub temu sta oba otroka spravila h kruhu. Mama je močno opešala, zato jo je hčerka vzela na Brezovico. Toda zdravje se ji je slabšalo, ostala je na invalidskem vozičku, in ker ji doma niso mogli nuditi potrebne zdravniške nege, biva sedaj v Domu starejših občanov na Bokalcah. Oče Vinko je ostal sam doma, saj je kar zdrav. V teh letih, ko naj bi uživala sadove svojih pridnih rok, živita zaradi starosti in bolezenskih tegob ločeno. Pred kratkim so jima v domu pripravili praznovanje zlate poroke, seveda v krogu družine in njunih vnučkov. To je samo delček zahvale za njuno skrb, dobroto in ljubezen, ki so je bili otroci deležni od njiju. S solzami v očeh sta se jubilanta spominjala nekdanjih lepših časov, čeprav v skromnosti, tudi srečna. Želimo jima še veliko zdravih let! (R. Majer, Trebnje) TELEVIZIJSKI SPORED IMevMja si pridržuje pravico do ■sorebitaib sprememb sporedov! ČETRTEK, 20. IH. SLOVENIJA 1 7.15 -1.45 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.00 VIDEORING 10.30 TEDENSKI IZBOR CAROL1NE V VELEMESTU, amer. naniz., 21/23 10.50 KRONIKA NEKE UUBEZNI, italij. film (čb) 12.30 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 3/13 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. tv igrice 13.35 MADE IN SLOVENIA 15.00 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.25 V VRTINCU 15.55 DOSJE J. K., 6. del 17.00 OBZORNIK 17.10 SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz., 10/13 17.35 HUGO, tv igrica 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 TEDNIK 21.05 FORUM 21.15 FRASIER, amer. naniz., 4/24 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 OMIZJE SLOVENIJA I 9.00 Euronevvs -10.55 Karaoke -1155 Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem; 12.20 AvevAtenah; 13.25 Letni koncert; 14.10Posad-ka, amer. naniz., 5/25 - 14.35 Umetnostno drsanje (pari) -15.35 Evrogol -16.55 Tisoč in več, dok. oddaja -17.30 Echo Point, avstral. naniz., 33/65 - 18.00 Podeželski utrip, angl. naniz., 7/10 -18.50 Računalniška oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 34/65 - 20.00 Pretrgani molk, švic. film - 21.50 Alpe Adria - 22.00 Pisave - 22.30 Molierova smrt, franc, oddaja - 23.20 Aliča - 23.50 Umetnostno drsanje (m) KANALA 10.15 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Coopetjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (90. del) -17.45 Rajska obala (89. del) -18.10 Očka major (89. del) -18.40 Nora hiša (89. del) -19.05 Družinske zadeve (90. del) -19.35 Coopetjeva druščina (7. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (90. del) - 20.30 Nujni primeri (6. del) - 21.20 Nenavadna doživetja (17. del dok. oddaje) - 22.10 Odklop (4. del) - 22.45 'Alo 'alo (73. del) - 23.15 Vitez za volanom (35. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 48/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) - 14.15 Izobraževalni program -16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Dok. oddaja -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Željka Ogresta in gosti - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub d.d. - 23.10 Moja Afrika (film) -1.45 Poročila HTV« 13.40 Tv koledar -13.50 Michael Collins (dok. film) -13.50 Norost srca (brit. film) -16.05 Glasbena oddaja -16.35 Divje srce (serija) -17.00 Izbori '97 - volitve -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 22/49) • 21.10 Močni človek (film) - 22.30 Filmska gibanja - 23.10 Seinfeld (hum. serija) PETER, 21. III. SLOVENIJA 1 7.15-2.10 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.00 VIDEORING 9.30 AEROBIKA 9.45 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 10.00 DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 7/20 10.25 TEDENSKI IZBOR PODEŽELSKI UTRIP, angl. naniz., 7/10 11.15 PRETRGANI MOLK, švic. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.05 OMIZJE 15.35 KONCERT MLADIH 16.00 GORE IN LJUDJE 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 AEROBIKA 18.50 PODARIM DOBIM 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 PLANET IN 21.35 RAZISKOVALEC, amer. dok, serija, 11/12 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 23.00 MURPHY BROWN, amer. naniz., 11/25 23.25 BAFFLED, amer. film 18 SLOVENIJA I 8.00 Euronews - 8.30 Tedenski izbor: Mostovi; 9.00 Slovenski utrinki; 9.30 Računalniška oddaja; 10.00 Molierova smrt, franc, oddaja; 10.50 Aliča; 11.20 Pisave -12.00 Planica: smučarski poleti -13.35 Zgodbe iz školjke -14.05 Egipčan, amer. film 16.20 Frasier, amer. naniz., 4/24 - 16.45 Echo Point, avstral. naniz., 34/65 - 17.15 Saga o Mcgregoijevih, avstral. nadalj., 3/26 -18.05 Planica '97 - 18.50 Okolje in mi • 19.25 Echo Point, avstral. naniz., 35/65 - 20.00 Dangerous Waters, norv. film - 21.25 Alpe Adria - 21.35 Oddaja o modi - 22.20 Umetnostno drsanje (pari) KANALA 10.15 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) - 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za vblanom (ponov.) -14.50 Karma -16.00 Oprah show (ponov.) -1650 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (91. del) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (90. del) -18.15 Očka major (90. del) -18.40 Nora hiša (90. del) -19.05 Družinske zadeve (91. del) -19.35 Cooperjeva druščina (8. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (91. del) - 20.30 Ned in Stacey (18. del) - 21.00 Spoštuj očeta (film) - 22.45 Karma - 23.40 Ulica ljubezni (18. del) HTV 1 7.40 Tv spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila ■ 12.25 Marisol (serija, 49/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program - 16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja (dok. serija, 1/6) - 0.30 Poročila HTV« 13.25 Tv koledar -13.35 Seinfeld (hum. serija) -14.00 Nove priložnosti (serija, 12/16) -14.45 Triler -15.40 Skrivnostni vrt (brit. film) -17.25 Divje srce (serija, 148/160) - 17.50 Žvezdne steze, serija 11/44 - 18.35 Svet zabave -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija) - 21.05 Kdo je šef? (hum. serija) - 21.35 Borec (film) - 23.15 Oh, dr. Beeching (hum. serija) - 23.40 Človek iz teme (amer. film) -1.15 Noč košarke SOBOTA, 22. III. SLOVENIJA 1 7.15-0.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.20 MALE SIVE CELICE 9.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.35 EVROMUZIKA 10.05 TEDENSKI IZBOR SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 3/26 10.55 HUGO, tv igrica 11.20 TEDNIK 12.15 TREND, oddaja o modi 13.00 POROČILA 13.05 KARAOKE 14.05 POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 19/26 15.10 SPREHODI V NARAVO 15.25 PO SILI BRATA, franc, film 17.00 OBZORNIK 17.10 KRONIKA DIVJE NARAVE, D.N., poljudnoznan. serija, 4/13 18.00 NA VRTU 18.25 OZARE 18.40 HUGO - TV IGRICA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.05 MASKA, amer. film 22.10 ODMEVI, VREME ŠPORT 22.40 MALI OGLASI 23.20 TRD OREH, angl. nadalj., 2/7 SLOVENIJA S 8.00 Euronews - 8.35 Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog; 9.20 Roka rocka; 10.20 Echo Point, astral. naniz., 35/65 • 10.45 Planica: smučarski poleti -13.35 Umetnostno drsanje (ž) -17.00 Košarka -17.55 Planica '97 - 19.30 Echo Point, avstral. naniz., 36/65 - 20.00 Veliki hlad, angl. hum. oddaja - 20.50 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 1/9 - 21.40 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 22.40 V vrtincu • 23.10 Sobotna noč KANALA 8.40 Nore dirke, risanka - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risanka -10.30 Nora hiša (ponov.) - 10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Ned in Stacey (ponov.) -12.10 Vitez za volanom -13.50 Kako je bil osvojen divji zahod (11. del) -15.35 Ta čudna znanost (17. del) -16.00 Alf (35. del) - 16.30 Mupet show - 17.00 Aladin; Račje zgodbe -18.00 Atlantis (glasbena oddaja) - 18.45 Kung Fu (19. del) -19.35 Princ iz Bel Aira (91. del) - 20.00 Steelova pravica (film) - 21.40 Privid (grozljivi film) - 23.10 Vroči pogovori (18. del) - 23.40 Črna Emanuela (erotični film) HTV 1 8.05 Tv koledar -8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 23/26) - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Risanke -12.00 Poročila -12.25 Sami v muzeju (amer. film) -14.35 Briljanten -15.20 Filipovi otroci -15.50 Dok, oddaja -16.35 Televizija o televiziji -17.10 Poročila -17.15 Prva žlindra -18.15 Potujmo po Hrvaški -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spomin- ska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Sommersby (amer. film) - 22.20 Opazovanja - 22.55 Svet zabave - 23.25 Dangerois Lady (film) HTV« 10.35 Tv koledar -10.45 Obalna straža (serija) -14.50 Divje srce -16.40 Zakon v L A. (serija) -17.30 Skrita kamera -17.55 Alpe-Dona-va-Jadran - 18.25 Satelitska vojna - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Vesoljska doba - 22.20 Nove priložnosti (serija, 13/16) - 23.05 Glasbena oddaja N£DEUA, 25. III. SLOVENIJA 1 7.15-0.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 8.10 OZARE 8.15 OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO, avstral. naniz., 2/13 8.40 živžav 9.35 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 9.40 NA VRTU 10.05 KONCERTI ZA MLADE 11.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 4/13 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 POMAGAJMO SI 12.30 NEDELJSKA REPORTAŽA 13.00 POROČILA 13.05 LJUDJE IN ZEMLJA 13.55 PLANET IN, ponov. 15.15 DAVID, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.10 POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 11/22 17.35 PO DOMAČE 18.45 SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.15 RONDO KVIZ 21.35 OČETJE IN SINOVI 22.30 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.40 HEMINGWAY,amer. nadalj., 3/4 SLOVENIJA « 8.00 Euronews - 8.40 Mali oglasi; 9.20 Zlata šestdeseta sloven. popevke -10.20 Echo Point, avstral. naniz., 36/65 -10.45 Planica: smučarski poleti -14.00 Umetnostno drsanje -17.00 SP v krosu -18.00 Planica '97 - 18.55 Rokomet - 19.30 Echo Point, avstral. naniz., 37/65 - 20.30 Starinarna, angl. nadalj., 1/4 - 21.25 Alpe Jadran - 21.55 Zlati petelin '97 - 22.25 Šport - 23.10 Žive legende daljnih dežel, 12/13 KANALA 8.40 Nore dirke (risanka) - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risanka -10.30 Atlantis (ponov.) -11.20 Pod ledom (dok. oddaja) -12.00 Herkules v New Yorku -13.40 Kuharska oddaja -13.50 Daktari (29. del) -14.45 Ta čudna znanost (ponov.) - 15.10 Najstniki proti vesoljcem (18. del) -15.35 Super samuraj (18. del) -16.00 Alf (36. del) - 16.30 Mupet show -17.00 Rock’n’roll Mama (mlad. film) -17.45 Miza za pet (18. del) -18.00 Avtovizija -19.00 Najbolj nori kaskaderji - 20.00 Terminatorka (film) - 21.35 Vitez za volanom (36. del) - 22.25 Vročica noči (18. del) - 23.20 Odkop (ponov.) - 23.55 Nenavadna doživetja PONEDELJEK, 24. HI. SLOVENIJA 1 7.15 -1.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.25 VIDEORING 9.55 TEDENSKI IZBOR POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 11/22 10.20 HEMINGWAY, amer. nadalj., 3/4 12.00 ZA TV KAMERO 12.10 UTRIP 12.25 ZRCALO TEDNA 12.40 RONDO KVIZ 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 14.05 TEDENSKI IZBOR ZOOM 15.05 LJUDJE IN ZEMLJA 15.35 OČETJE IN SINOVI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 SKRB ZA ZEMUO, angl. dok. magazin, 11/13 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 O NARAVI IN OKOUU 18.40 LINGO, tv igrica 19.15 RISANKA 19.23 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.10 MEDNARODNA OBZORJA 21.05 ODDAJA O TURIZMU 21.25 OSMI DAN 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 VISOKA DRUŽBA, amer. naniz., 12/13 22.55 ČLOVEK KLADIVO, jap. film SLOVENIJA > 9.00 Euronevvs ■ 10.20 Na potep po spominu - 11.25 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 11.55 Šport; 12.40 Folklora; 13.15 Raziskovalec, amer. dok. serija, 11/12; 14.05 Obzorje duha - 14.35 Speak Low -16.05 Starinarna, angl. nadalj., 1/4 -16.50 Echo Point, avstral. naniz., 37/65 -17,15 Viper, amer. naniz., 12/13 -18.05 Sedma steza ■ 18.50 Oddaja o zdravju -19.25 Simpsonovi, 72/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz., 4/15 - 20.50 Karneval v Riu, angl. dok. oddaja - 22.00 Roka rocka - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 10.15 Risanka -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.55 Miza za pet (ponov.j -12.40 Super samuraj (ponov.) -13.05 Vitez za volanom (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) - 16.00 Oprah show -1650 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (92. del) -17.45 Rajska obala (91. del) -18.10 Očka major (91. del) -18.40 Nora hiša (91. del) -19.05 Družinske zadeve (92. del) -19.35 Cooperjeva druščina (9. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (92. del) - 20.30 Sam svoj mojster (19. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Pokojnik - 22.40 'Alo 'alo (74. del) - 23.10 Tihotapci (19. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde TOREK, 25. III. SLOVENIJA 1 7.15 -1.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 10.00 VIDEORING 10.30 TEDENSKI IZBOR VIPER, amer. naniz., 12/13 11.15 SMRT BELEGA PUŠČAVNIKA, nem. film 12.45 SPOZNAVANJE NARAVE IN DRUŽBE 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.20 TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE 15.15 MEDNARODNA OBZORJA 16.05 ODDAJA O TURIZMU 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI 17.25 ŽELJKO, avstral. naniz., 3/13 17.50 DODOJEVE DOGODIVŠČINE 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.10 POVEČAVA 21.05 STUDIO CITY 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.30 UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj., 23/23 23.15 SVET POROČA SLOVENIJA X 9.00 Euronews -10.10 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.10 Pomagajmo sil; 12.40 Oddaja o zdravju; 13.10 Nedeljska reportaža; 13.40 Murphy Brown, amer. naniz., 11/25; 14.05 Osmi dan; 14.35 Karneval v Riu, ponov.; 15.35 Alpe Jadran -16.05 Komisar Rex, nem. naniz., 4/15 -16.50 Simpsonovi, amer. naniz., 72/92 - 17.20 Vesoljska policija, amer. naniz., 12/24 - 18.05 Šport -18.50 Prisluhnimo tišini -19.25 Echo Point, avstral. naniz., 38/65 - 20.00 Smrt v vrtu, franc.-meh. film - 21.45 Opus - 22.15 Portret - 23.45 Zlati petelin KANALA 10.15 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) - 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (ponov.j -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (93. del) -17.45 Rajska obala (92. del) - 18.10 Očka major (92. del) -18.40 Nora hiša (92. del) -19.05 Družinske zadeve (93. del) -19.35 Cooperjeva druščina (10. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (93. del) - 20.30 Ellen (19. del) - 21.00 Otroci za milijon dolarjev (2. del) - 22.35 'Alo 'alo (75. del) - 23.05 Bergerac (18. del) - 0.05 Živeti danes SREDA, 26. III. SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.15 VIDEORING 9.45 OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 10/12 10.10 VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz., 12/24 10.55 BOEMSKO ŽIVLJENJE, finski film 12.35 ŽIVE LEGENDE DALJNIH DEŽEL 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.40 TEDENSKI IZBOR VELIKI HLAD, angl. hum. oddaja 15.30 KRONIKA AFRIŠKIH ŽIVALI, fran. oddaja, 4/12 . 16.20 SLOVENSKI UTRINKI MADŽARSKE TV 17.00 OBZORNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.40 KOLO SREČE, tv igrica 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 STEBER, tv igra 21.20 PARLAMENTARNA KR1ŽPOTJA 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT 22.35 POSADKA, amer. naniz., 6/25 23.00 IZGUBUENI VIKEND, amer. film SLOVENIJA X 9.00 Euronews -11.20 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.50 Prisluhnimo tišini; 12.20 Portret; 14.20 Visoka družba, amer. naniz., 12/13 -14.45 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 1/9; 15.35 Studio City - 16.20 Umor 1. stopnje, amer. nadalj., 23/23 - 17.05 Echo Point, avstral. naniz., 38/65 - 17.35 Caroline v velemestu, amer. naniz., 22/23 ■ 17.55 Koncerti za mlade • 18.50 Domače obrti -19.25 Echo Point. avstral. naniz., 39/65 ■ 20.00 Košarka ■ 21.35 Zavrtimo stare kolute - 22.05 Koncert simfonikov KANALA 10.15 Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) - 11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'Alo 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Čooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) - 14.00 Bergerac (ponov.) -15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (94. del) -17.45 Rajska obala (93. del) -18.10 Očka major (93. del) -18.40 Nora hiša (93. del) -19.05 Družinske zadeve (94. del) - 19.35 Cooperjeva druščina (11. del naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (94. del naniz.) - 20.30 Krvavi šport (film) - 22.00 Klic dolžnosti (18. del naniz.) - 23.20 'Alo 'alo (76. del) - 23.50 Vojak naj bo (19. del) - 0.45 Pod ledom (ponov.) RADIO 104.5 105.9 107.3 ir\j^ 107.5 91.2 OGNJIŠČE I Čestitke, osmrtnice, obvestila... < j od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro na telefon 061/1521126 in 1521671 ter po faksu 061/1521647. IDOLENJSKI USTI ANSAMBEL FRANCIJA OCVIRKA S POLNO PARO Ansambel Francija Ocvirka iz Sevnice deluje že štirinajst let. Po raznih zamenjavah mu je uspelo posneti kaseto, pripravlja pa že material za drugo. V ansamblu so sami prekaljeni muzikantje, v svojem programu imajo veliko humorja, za katerega skrbi pevec Andrej Pavlič. Igrajo domačo glasbo, tisto, ki jo ljudje poznajo in jo imajo radi. Ansambel sestavljajo vodja, harmonikar, klaviatu-rist, vokal Franci Ocvirk, baskita-ra Jernej Pavlič, kitara, vokal Rajko Križnik in bobnar, vokal Andrej Pavlič. V. LOGAR GLASBENA SKRINJA Ptujskih 5 in Anita Založba Mandarina je pred kratkim izdala dve novi glasbeni kaseti, s katerima se predstavljata že uveljavljeni ansambel PTUJSKIH 5 in novinka na slovenski zabavnoglasbeni sceni ANITA VODIŠEK. Kaseta in cede Ptujskih 5 nosita naslov Rada bi spet ljubila te, pod tem skupnim naslovom je zbranih 11 popevk in narodnozabavnih skladb, ki jih ansambel igra v svoji stari zasedbi, se pravi, da jih prepeva Natalija Košek - Gerlušnik. Avtor narodnozabavnih je Igor Podpečan, večino popevk, ki nosijo rahel pečat grškega melosa, pa je zložil Branko Vunjak. Med popevkami je tudi priredba tuje uspešnice Sedem solz. Anita Vodišek je osemnajstletna pevka iz Kanjuc nad Štorami, ki bo letos končala gimnazijo in 3. letnik solo petja na celjski srednji glasbeni šoli, dočakala pa je tudi svojo prvo samostojno glasbeno kaseto z desetimi skladbicami, ki gredo kar hitro v ušesa in bodo najbrž všeč ljubiteljem lahkotnih in spevnih melodij. Avtorji nez Hvale, eno je zložila Anita sama, melodijo ene pa si je sposodila pri skupini Kelly Family. pesmi so različni, še največ sta jih zložila Dušan Zore in Ja- LE V KLUB, UBOGA GMAJNA! Raziskovalci brez plašnic Sobotni obisk Novega mesta je izzvenel v prazno. Nekaj je bilo na koncertiranju lokalnih herojev Dan D in D Kovačev v Vrhpolju, več je bilo lastne krivde, saj sem se zatekal v tradicionalna zbirališča, ki pa so bila zaradi že omenjenega dogodka zavita v značilno sobotno dolgočasje. Opazoval sem omizja z mešano zasedbo spolov, Obrazi so bili kar nasmejani, vendar je nekaj manjkalo. Zaplaval sem v spomin, ko sem tudi sam pripadal takim prešernim družbam, ki so večno posedale po lokalnih lokalih, ki so nam bili zavetišče tudi pri “špricanju”šole. Dogajajo se torej iste stvari, le lokali so se zamenjali. Vendar razlike so. Sam sem nekaj časa nosil etiketo “uličarja ", pa ne samo jaz, kar nekaj nas je bilo, ki nas je vlekla cesta, na kateri so oči bile vedno odprte. Zimski čas nas ni oviral, da ne bi hodili k mlinu pod kegljiščem in tam uživali vso možno prostost, ki se nam je ponujala. Pa štopali smo, kamorkoli, samo da bi kaj doživeli. Doživljali pa smo marsikaj, mor- da bo nekega dne nekdo vse skupaj objavil v zgodbah. Najverjetneje čez toliko let, ko bo distanca izbrisala sledi in se bo vse lahko pripisalo mladostni neumnosti. Zakaj spet izliv spominov? Po ulicah pač nisem videl sprehajalcev, ki bi gledali in o tem govorili, po zatohlih lokalih pa tudi ni bilo nikogar, ki bi mu na obrazu pisalo, da hoče več. Najverjetneje so bili v Vrhpolju, kjer so že tristopetič videli isto predstavo s stalno prisotnimi akterji. Vendar sem na njihovi strani, vrtinec ekstaze mi je predobro znan, in kdor se mu predaja, neizogibno začne tudi razmišljati, saj vidi več. Kot pri filmu, ki ga gledaš večkrat, vedno namreč odkrivaš nove stvari. Vse se giblje v krogu, smo včasih pametovali. Najgloblje spoštovanje čutim do tistih ljudi, ki znajo iz kroga izstopiti, zaora-ti ledino nekje drugje, presegati samega sebe. Vsak korak je izziv, za ovinkom čaka mnogo presenečenj, le brez strahu naprej. BORIS PETKOVIČ DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenj-kega lista dodelil nagrado Tamari Kajtazovič iz Smolenje vasi. Na-»rajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta eden takšna: L (2) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA 2. (4) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA 3. (1) Milka - ŠALEŠKI FANTJE 4. (3) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENKA 5. (6) Bila sem premlada - ANS. FRANCA FLERETA 6. (9) Spet živimo - JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI 7. (5) Nikar ne misli - ANS. RUBIN 8. (7) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA 9. (-) Poljub - ANS. POLJUB 10. (10) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC Predlog za prihodnji teden: Pomlad se prebuja - ŠTIRJE KOVAČI §3- KUPON ŠT. 11 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio B, p.p. 103, 8000 Novo mesto LERAN, d.o.o. v Sola, ah ta šob! Tako rečemo in zamahnemo z roko. Vendar ne moremo tako pomembnega življenjskega obdobja jemati z jezo, omaloževa-njem, s pomisleki. Zahteva namreč tankočutno razmišljanje in veliko potrpežljivosti, ki jo potrebuje današnja mladež. Kot ravnatelj ene zelo razgibanih in uspešnih šol se oglašam zato, ker me v to silijo sodbe nekaterih, da šola otroke poneumlja. Nikoli nisem zanemarjal otrokovih potencialov, razmišljanja, vedoželjnosti in ustvarjalnih sil. Mlade rad popeljem od neznanega k znanemu in jim v njihove lestve plezanja na drevo znanja nabijem toliko klinov, da ne zdrsnejo na tla. Na osnovni šoli Šmarjeta, kjer ravnateljujem deveto leto, sem s kolegi, ki so želeli drugačno šolo, zgradil model dela, ki ga lahko štejemo h kolektivom, ki poznajo sodelujoče metode dela. Tu mislim na didaktiko po meri učenca. To je fleksibilna didaktika, ki je pozorna do posameznikovih značilnosti, v kateri je vsak posameznik obravnavan po sposobnostih in primerjanjem samo s svojm dosežkom, znanji in hotenji. Zal mi je, ko moram poslušati, da bi bilo potrebno iz šole izkoreniniti nenapovedano izpraševanje, pisanje nalog preverjanja in kontrolk. Ali celo opisno ocenjevanje ? Berem lahko o ponovnem uvajanju kazni v šolske klopi. Zakaj vse to? Ali so tradicionalna znanja res tista, ki osvežijo mladega človeka? Ne govorimo tudi o tem, da bi se mladi manj učili. Želim predvsem, da bi se naučili delati. Ta dela naj bodo drobna opravila doma, v šoli pa naj nosijo skrb za razstavne prostore v razredu in hodnikih pri urejanju okolice, vrta, sadovnjaka... Mladi naj postanejo bolj odgovorni za svoje postopke, znajo se naj oceniti. Da, oceniti že v 1. razredu. Kaj znajo in kaj si morajo z vajo še pridobiti. Na to naj bodo ponosni. Študije o učenju so v zadnjih letih močno napredovale ob raziskavah o delovanju možganov in celotnega čutno-zaznav-nega aparata. Učiti se ne pomeni toliko spoznavati nove stvari, ampak predvsem naučiti se, sprejemati nove strategije in nove vedenjske oblike, da bi klubovali situacijam, ki so drugačne od običajnih. Tako so vse tradicionalne strategije poučevanja osnovane predvsem na vsebinah, kar pa ni dobro, ker ne razvijajo spretnosti. Napredne didaktike so usmerjene v to, da zaposlijo učence in jih spodbudijo k iskanju, izbiri in reševanju novih situacij. Didaktika vodenja, raziskovanja in odkrivanja je nadomestila didaktiko pomembnega pouka. Naša šola je bila velikokrat napadalna, češ da nismo naredili dovolj za učenje. Danes spoznavamo, da so bile to le govorice slabih poznavalcev didaktike. Številne prireditve hočejo, da so učenci sproščeni, delavni, ustvarjalni in ponosni na to, kar dosežejo. Dosežejo veliko. Učni uspeh se približuje 100%, vpis v željene srednje šole je dosežen. Ob spoznanju, da so učenci v večini srečni, dosegamo po kriterijih naziv uspešne šole. Tega ne bi napisal, če ne bi bil o tem prepričan s kolektivom, ki zagotavlja, da je usmerjena strategija pravilna. Za celoten uspeh je pomemben kakovosten pouk, v njem učitelj, kije zgled in odgovoren učencu, ki smoga oborožili s kriteriji samoocenjevanja. Šmo učeča se družba, zato ne moremo in ne smemo zanemarjati iskrivosti spremljajočega dela šole ob pouku. Malodušje, naveličanost in zdolgočasnost od preobremenjenosti je ubijajoče. Dinamičnost življenja zahteva več kot samo tradicionalno znanje. Jutrišnji dan zahteva ustvarjalnejši pristop. JOŽE PEČNIK ravnatelj OŠ Šmarjeta OBČINSKO PRVENSTVO V ŠPORTNI GIMNASTIKI V sredo sem bil na občinskem Prvenstvu v športni gimnastiki. Tekmovanja sta se udeležila tudi moja sošolca Thdej in Denis. V naši sku-P‘ni smo telovadili štirje fantje. Ob ‘1. uri smo se zbrali v mali telovadnici. Najprej smo se ogrevali, potem Snto začeli s tekmovanjem. Pomeri-l.smo se na parterju v moški brad-U>. ženski bradlji, v preskokih čez Konja. Povsod sem bil zelo uspešen ‘o sem zasedel 1. mesto, Denis je bil orugi, Tadej pa tretji. Vsi smo bili *elo srečni, jaz še najbolj. SEBASTIJAN HORJAK, 2.b OS Sava Kladnika, Sevnica Mavrična ribica za male šolaije Projekt na Oddelku za mladino poteka od leta 1993 - Pravljica je temeljna za otrokov duševni razvoj - 2. aprila spet podelitev priponk, priznanj in prireditev NOVO MESTO - Projekt Mavrična ribica želi pritegniti v skupno aktivnost male šolarje, njihove starše in knjižnico. Malček si priponko mavrično ribico lahko prisluži s pripovedovanjem štirih pravljic, ki so mu jih doma prebrali starši. Oboji dobijo družinsko priznanje. Tudi letos bo zaključna prireditev 2. aprila, na Andersenov rojstni dan, svetovni dan otroške knjige. Kdor želi, še vedno lahko sodeluje. V predbralnem obdobju je izredno pomembno, da se otrok sreča s knjigo (slikanico) in knjižnico. Pravljice, ki razburkajo otrokov svet domišljije, odnos do sveta, vplivajo na njegov čustveni, socialni čut, zato morajo najti pot do vsakega predšolskega otroka. Starši, ki mu pripovedujejo (berejo) pravljico, morajo imeti do obeh spoštljiv odnos, kajti malček ob poslušanju doživlja tudi nas. Tudi to je eden od načinov, da se otrok uči ljubiti. S tem projektom sem želela, da bi se v družini s pomočjo knjige bogatile temeljne družinske in čustvene vezi ter prispevati k zmanjšanju televizijske zasvojenosti. Vstop v (malo) šolo pomeni otroku začetek osamosvajanja, pri katerem potrebuje roko staršev, ki ga bo vodila tudi v knjižnico. To je namreč prostor, ki ni represiven, knjižničarka pa je tista, ki sme in more vplivati na otrokov knjižni izbor in s svojim pedagoškim znanjem vzgaja njegov odnos do knjige. In kako poteka pripovedovanje pravljic? Mali šolar ob prisotnosti staršev pripoveduje knjižničarki pravljico ob ilustracijah v knjigi (to si lahko izposodi ali ima svojo). Kako godi otroku, ko ga pohvalimo, in kako upravičeno so starši ponosni na svoje pogumne pripovedovalce! Smoter projekta je razvijati in bogatiti otrokov govor in mišljenje ter ga spodbujati k različnim oblikam ustvarjalnosti, pritegniti tudi KORAJŽA VELJA LOŠKI POTOK - “Korajža velja”, tak je naslov vsakoletne pevske preizkušnje potoških šolarjev. Taje postala že tradi-conalna in je bila v torek, 14. marca, že peta zapored. Organizirata jo šola in H studio iz Trbovelj, ki izvede izbor za končni nastop, svetuje staršem in mentorjem, koliko sposobnosti ima posameznik in v katero smer sežejo njegove sposobnosti. Sodelujejo vsi, od najmlajših do najstarejših, ne glede na znanje, in običajno posnamejo tudi video kaseto, kar daje prireditvi poseben čar. Nastop pogumnežev pa priča tudi o tem, da je v tej šoli glasbena vzgoja na dovolj visoki ravni, k čemur prispeva tudi glasbena šola. Tokrat je v ožjem izboru nastopilo 32 učencev iz vseh razredov. Zmagala je učenka 6. razreda Monika Montanič. Kje bo letos zaključna prireditev, še ni znano, najbrže pa bo v Velikih Laščah tako kot vsa zadnja leta. A. K. starše, navajati otroke na redno obiskovanje knjižnice, predstaviti knjigo kot vir informacij, navajanje na javno nastopanje, na oblikovanje pozitivne samopodobe ipd. Glede na 3-letne izkušnje tega projekta opažam, da predšolska bralna značka veliko prispeva k pozitivni samopodbi otrok in njihovih staršev, kar je zelo pomembno. V projekt mavrične ribice so prostovoljno vključeni mali šolarji iz novomeške in šentjernejske občine, sodelujejo pa tudi iz bolj oddaljenih krajev, kar je še posebej pohvalno. Moja želja in naloga je, da bi ti mali šolarji tudi kasneje postali redni obiskovalci knjižnic. SLAVKA KRISTAN Vodja Oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA - Črnomaljska osnovna šola Mirana Jarca je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije minuli petek pripravila v Črnomlju 11. regijsko tekmovanje z naslovom Turizmu pomaga lastna glava in podnaslovom Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost! Turistični podmladkarji iz OŠ Trebnje so predstavili čevljarko obrt, učenci OŠ Šmihel preteklost Novega mesta, z OŠ Velika Dolina domačo hrano, osnovnošolci s Senovega rudarstvo, OŠ Kočevje življenje na gradu Fridrihštajn, Kostanjevičani domači kruh, učenci z OŠ Šmarjeta so govorili o ognju in svetlobi, podmladkarji iz Žužemberka pa so predstavili Jurčičevo delo “Raztrgana Višnja Gora in zakrpani Žužemberk”. Turistični podmladek z osnovne šole Mirna Jarca (na fotografiji), ki se je tako z raziskovalno nalogo kot z razstavo in nastopom najbolje odrezal in bo odšel na državno prvenstvo v Kostanjevico na Krki, pa je predstavil nove zamisli o jurjevanju in kresovanju. (Foto: M. B.-J.) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA objavlja prosti delovni mesti: 1. INŠTRUKTOR V KPZ - V KUHINJI 2. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA V KPZ Pogoji: K točki 1: - srednja (štiriletna) gostinska šola (smer - kuhar), 2 leti delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma. K točki 2: - srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 6 mesecev delovnih izkušenj, starost 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom. Za objavljeni delovni mesti se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bosta izbrana kandidata sklenila za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi. ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE / Otvoritev otroške trgovine ARIEL bo v torek, 25. marca 1997, v BTC Novo mesto, Ljubljanska 27. Ob otvoritvi posebne cene, popusti in druga presenečenja. Luka in Maja četrta Lukec na državnem prvenstvu KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec Krško je sodeloval z 11 pari na državnem prvenstvu v LA plesih, ki ga je v soboto organiziral v Slovenj Gradcu PK Devžej. Med 185 pari iz 19 sloveskih klubov so omenjeni krški plesalci dosegli doslej najboljši ekipni rezultat na tovrstnih tekmovanjih. Med mlajšimi pionirji sta Luka Vod-lan in Maja Bromše na koncu pristala na 4. mestu in bila s tem najboljša med tekmovalci iz kluba. Para Tadej Drakulič in Urška Gramc ter Davor Volk in Maša Mlakar sta si delila 7. mesto. Pioniija Miha Aškerc in Laura Čepin sta se uvrstila na 19. mesto. Med mlajšimi mladinci sta Mitja Puntar in Jasmina Zakšek osvojila 20., Marko Babič in Sanja Antolič 24., Uroš Škoberne in Mojca Pe-terkovič pa 36. mesto. Med mladinci sta se najbolje odrezala SebastjanVodlan in Urška Klakočar, ki sta na koncu v finalu dosegla 7. mesto. Par Jernej Ferme in Maja Lesjak sta dosegla 12. mesto. David Kozmus in Maša Piki sta si priplesala 15. mesto, medtem ko sta Klemen Škoberne in Staša Puntar zasedla 20. mesto. Par Vodlan-Klakočar, najboljši par Posavskega plesnega kluba Krško, odhaja konec tedna na Dunaj. SONČNI MRK GOSPOD KRŠKO - V tukajšnji knjigarni Opus bodo jutri ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Tamare Vonta Sončni mrk gospod. Zbirko bosta predstavila poleg avtorice še pesnica in recitatorka Ana Rostohar in urednik Silvester Mavsar. Presenečenje bo na prvi pomladanski večer pripravila s svojimi skladbami nova posavska vokalno-instrumentalna skupina Tunke. promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: • stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Šmarjeških Toplicah (novi blok), Krškem, Brežicah, Senovem, Metliki, Črnomlju in Ljubljani; • hiše: v Novem mestu, Otočcu, Trebnjem, Mokronogu, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Metliki, Kranju, Hrastovljah pri Kopru, Kostanjevici, Žužemberku, Meniški vasi, Senovem, Brestanici, Šentjanžu, Kranju, Straži, Stari trg ob Kolpi, Jablanici pri Boštanju, Gabrju, Dobruški vasi, Stehanji vasi, Vinji vrh, Črmošnjice pri Novem mestu in drugod v vseh dolenjskih občinah; • kmetije: T rebnje, Bela kra-jina, Krško, okolica Dol. Toplic in Šmarjeških Toplic in drugod; • vikendi in zidanice: Straža, Lokvice, Hrušica, Vinji vrh, Dobin dol, Karteljevo, Ajdovec, Sromlje, Gor. Leskovec nad Senovim, Dednja vas, Pišenbreg, Metlika z okolico, Cerklje, Vrbovška vas, Semič, Zagradska gora in drugod; • poslovno-stanov. objekti: Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje; • trgovine in gostinski objekti: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Vrčice. Tel./fax: 068/322-282, 069/342-470 Mobitel: 0609/633-553 -29 090/42-38 že za 14.790 dem diesel 17.790 DEM vam daje VARNOST bočna in Mračna ojačitev, zračna blazina MIRNOST protivibracijaki in protihrupni aiatem MAJHNO PORABO dieael - 3.81 na 100 km CITROEN SLOVENIJA - POOBLAŠČENI PRODAJALEC: NOVOTEHNA AVTOMOBILI NOVO MESTO, 068/322-066 A CITROEN l Upravna enota Novo mesto, Oddelek za upravne notranje zadeve, obvešča lastnike strelnega orožja (samokresov, revolverjev iri lovskega orožja), da organizira tehnični pregled orožja: DNE 21., 22., 28. in 29.3.1997, VSAKOKRAT OD 8. do 17. ure. V PROSTORIH UPRAVNE ENOTE NOVO MESTO, NOVI TRG Št. 6, V SOBI št. 4. Strelnega orožja, za katero imajo lastniki izdano dovoljenje za posest, dovoljenje za posest spominskega orožja ali posedujejo staro orožje, ni potrebno nositi na tehnični pregled. Lastniki orožja morajo s seboj prinesti orožje, orožni list in osebno izkaznico. Glede na določila zakona je tehnični pregled orožja obvezujoč, saj lastnik orožja, ki na poziv pristojnega organa ne prinese strelnega orožja na pregled, stori prekršek po 12. točki 58. člena Zakona o orožju. |= KREKOVA DRUŽBA ZA FINANCIRANJE d.o.o. -—gr=s Strossmayerjeva ul.26 ^ 2000 MARIBOR - SLOVENIJA V Novem mestu na Novem trgu v objektu »A«, etaži »D« prodamo poslovne prostore površine 33 m2 s svojimi sanitarijami, mini kuhinjo in enim garažnim mestom v istem objektu. Informacije posredujemo na gornjem naslovu in tel. 062 22 45 41 in 068 32 21 91, kjer sprejemamo tudi vaše ponudbe. BPDFIBAdoa JOMŠIČEVA 3 Odkup delnic in posredovanje na borzi po najvišjih dnevnih cenah KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel. 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel. 068/49-235 ČRNOMELJ: Štrucl, tel. 068/51-523 NOVO MESTO: Dl MARKETING, tel. 068/322-096, 28-694; Šentjernej: 41 -061 m m ** m m Jupol, 25 kg nn$ J U D OI ■ 8 k d L*. Al ■ /y\ »7 NK-,J r¥ j »* UalSlP^S 2.599. 999. ^eMooočeC)\e ^°°°če * 779. |g§ijl8ig| p ad gj Kdor varčuje, si premoženje kuje V SKB banki smo pripravili pestro ponudbo varčevanja. Izbira je velika, odločitev pa je seveda vaša! Kratkoročno varčevanje je namenjeno tistim, ki želite varčevati na kratek rok, saj vam omogoča varčevanje že od 15 dni dalje Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi: • varčevalno knjižico z vezavo nad 15 dni, kjer vloženi denar ohranja realno vrednost s temeljno obrestno mero (T); • vezanimi tolarskimi depoziti za različna obdobja, ki se obrestujejo z realno obrestno mero od 5,0% do 5,5% (+T), odvisno od dobe vezave; • vezanimi depoziti z devizno klavzulo, kjer je realna letna obrestna mera pri vezavah od 91 dni do 180 dni 4,5%, pri tistih od 181 dni do leta dni pa 5,0%. Pri vezavah večjih zneskov so obrestne mere še višje. Dolgoročno varčevanje je namenjeno tistim, ki vidite dlje v prihodnost • dolgoročna namenska varčevanja z možnostjo pridobitve posojila ali izplačila v obliki rente z letno realno obrestno mero 5,5% (+T) in dodatno premijo glede na dobo in namen varčevanja; • vezani depoziti za 1 leto in 1 dan z devizno klavzulo, kjer je obrestna mera 7,5% letno, in z dodatno možnostjo izplačila obresti vsak mesec. Če v času varčevanja oz. vezave nepričakovano potrebujete denar, lahko dobite lombardni kredit do izteka varčevanja oz. vezave. Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto, PE Kočevje in PE Krško ter na Zelenem telefonu: 080 15 15. SKIUIKAI.I. ELTO ELEKTRO TRGOVINA Ulica talcev 9, Novo mesto Tel.: 068/323-165, fax: 068/323-166 • elektroinstalacijski material • svetilke, senzorji STANIEL • akustika • drobni gospodinjski aparati • avtomatika GRASSLIN, MOELLNER, TELEMECANIOUE SALON SVETIL Gotovinski popust, prodaja na več čekov. RAZPISUJE prosta delovna mesta za: 1. DELAVKO V RAČUNOVODSTVU POGOJA: - srednja izobrazba, - izpit B kategorije 2. DVA PRODAJALCA za delo v trgovini z gradb. materialom POGOJA: - srednja izobrazba, - izpit B kategorije Pisne prijave pošljite na naslov: M&M Črnomelj, Majer 9, 8340 Črnomelj DRUŠTVO SEMIČ v sodelovanju z dolenjskimi in belokranjskimi turističnimi društvi razpisujeta TURISTIČNO PRIREDITEV “Semiška ohcet 1997” Tema razpisa: PRIJAVA PAROV ZA ŽENITEV NA TURISTIČNI PRIREDITVI “SEMIŠKA OHCET 1997”. Kdo se lahko prijavi: pari, ki želijo stopiti v zakonski stan po starih semiških folklornih običajih. Vsebina prijave: kratek življenjepis, priložena slika. Datum prireditve: 19 julij 1997. Kraj prireditve: Semič v Beli krajini. Kraj zbiranja prijav na javni razpis in vse možne informacije: DOLENJSKA TURISTIČNA ZVEZA Novi trg 6, Novo mesto 8000, tel: 068/322-512, fax: 068/322-512, TURISTIČNO DRUŠTVO SEMIČ Semič 14, Semič 8333, tel: 068/67-083, 67-098, fax: 068/67-097 Čas prijave: do 30.4.1997 zavarovalnica tilia, d.d. novo mesto Ali ste kdaj razmišljali, kakšno delo vam je najbolj všeč? Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto išče mlajšega sodelavca, ki ima veselje do računalništva in programiranja. Če vas zanima delo na tem področju in vam ne bo odveč opraviti preizkus znanja, vas vabimo k sodelovanju. Od vas pričakujemo, da imate najmanj srednješolsko izobrazbo (gimnazija ali tehnične smeri) in veselje do dela. Najuspešnejšemu kandidatu bomo ponudili sklenitev delovnega razmerja za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5, kadrovska služba. AiAN/ff tuzLiUčna. tz^encija. KANDIJSKA 30. 8000 NOVO MESTO, TEL.: 321-115, FAX: 342-136 POČITNICE ZA 1. MAJ MALLORCA SANTORIN MALTA DUBROVNIK RIM od 470 DEM dalje-letalo od 540 DEM dalje-letalo od 545 DEM dalje-letalo od 309 DEM dalje-letalo od 239 DEM dalje-avtobus Se nekaj prostih mest za Bologno od 11. do 12. aprila! Vabimo vas tudi na počitnice v Slovenijo, Istro, Dalmacijo in seveda na naše že tradicionalno srečanje v ROVINJ. Pokličite nas, poslali vam bomo programe! KATALOG POLETJE 97 KMALU NA VOLJO! AVTOKLINIKA S 068/ 323-035 Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi uradni zastopnik za športne vzmeti ‘JAMEXin amortizerieMONROE. © 4e\\ m** »MOMROEF amortizerji . . . VEČJA VARNOST NA CESTI. . VELIK KREDIT SPOZNATE PO MAJHNIH OBROKIH Za vse modele Brez pologa Brez omejitve zneska S podaljšanim časom odplačevanja Z nizko obrestno mero Brez pasti v drobnem tisku SO KREDITI IN JE HYUNDAIJEV KREDIT. HYunoni Vedno na dobri poti * ACCENT * LANTRA * WAGON * COUPE * SONATA * GALLOPER * GRACE * NAPREJ — MENJAVA STARO ZA NOVO — UGODEN LEASING Z10% POLOGOM — ORIGINALNI REZ. DELI VGRAJENI Z GARANCIJO — DODATNA OPREMA __ SERVIS ZASTOPSTVO CNNENT PRODAJA NOVO MESTO, KANDIJSKA 14, tel. 068/28-950 NOVO MESTO, DOL. KAMENCE 61, tel. 068/323-902 KRŠKO, CKŽ 51, tel. 0608/22-950, 0609/622-758 ČRNOMELJ, BELOKRANJSKA 14, 068/51-379, 51-378 1500 DEM POPUSTA ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL IZ ZALOGE rv°N 21 * Uf A t*' S O 7 K i ^Ctv IJ ^ ,® (068) 324-377 J ZAHVALA I V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil mož, oče, brat in stric MARIJAN KOS iz Črmošnjic 19 pri Stopičah Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala lovcem LD Brusnice, kolektivu Peči Keramika in g. župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, tast in stric ANTON CAJNAR s Krasinca 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli poslovit od njega ali pa so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi g. župniku za opravljen obred, Gasilskemu društvu Krasinec, Petru Pezdircu za lepe peslovilne besede in osebju ZD Metlika. Žalujoči: žena Malka, sinova Tone in Lojze z družinama, bratje, sestre, vnuki, pravnukinji in ostalo sorodstvo POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto “S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 72. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE NOVAK roj. Blatnik z Lopate 28 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in sveče ter pokojno pospremili na zadnji potk Posebna hvala sodelavcem Novo-lesa Soteska, d.d., JUB Dol. pri Ljubljani in g. župniku iz Hinj. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: hčerka Marija z družino, sinovi Lojze in Jože z družinama ter Tone in drugo sorodstvo V SPOMIN Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bito tako lepo živeti? Morja solz bi potočili, dragi mož in oče, če bi te lahko zbudili. l i i l i l l i 18. marca mineva leto žalosti, odkar ni več med nami našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA BARLETA iz Velikega Gabra Hvala vsem, ki se z dobro mislijo in lepimi spomini nanj ustavljate ob njegovem grobu in mu prinašate sveče in cvetje. Vsi njegovi ZAHVALA Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta TEREZIJA CIMERMANČIČ iz Vinje vasi Izrekamo zahvalo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi Domu starejših občanov Novo mesto za nego in oskrbo, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Oklešnu za pogrebne storitve ter trobentaču za zaigrano Tišino. VEDEŽEWUf ASTROLOGIJA NUMEROLOGIJA 1 M*gic line ‘ 090 4 123 TUDI PISNO p p. 34 Ljubljana Črnuče 156 SIT/min * VEDEŽEVANJE 090 44 09 HARRAN 156 sit min ZAHVALA Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal. Pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE GLAVAN iz Rebri 17 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Kliničnega centra Ljubljana za nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi Gasilskim društvom sektorja Žužemberk, kolektivom Novoles-drobno pohištvo, Gorjanci, Magg, d.o.o., Kops Grosuplje, KZ Žužemberk. Posebna zahvala pevcem, govorniku za poslovilne besede ter g. Povirku in g. Mrvarju za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker tebe ni. V 88. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek FRANC PEZDIRC iz Kraljev 3, Stari trg ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Hitiju za pogrebne storitve in pevskemu zboru iz Črnomlja za zapete ža-lostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: sin Stanko, hčerki Anica in Katica z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tvoje življenje bilo je trpljenje. Ljubita si trte, negovalajih skrbno. Prijatelje si vabila, z njimi se veselila, zdaj ostala je praznina. V 75. letu starosti nas je zapustila draga mama DANA KONCILJA iz Vrbovca pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem ter vsem, ki ste v težkih trenutkih stisnili roko, izrekli iskreno sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, osebju Interne bolnišnice Novo mesto, osebju Zdravstvenega doma Trebnje, Arsed. d.o.o., in TPV, d.d., Novo mesto. Hvala Društvu invalidov Trebnje in njihovemu pevskemu zboru ter ge. Majerjevi za poslovilni govor. Posebna hvala pogrebcem, Planinčevim, ge. Stupar, ge. Smolič in Puclevi mami za molitve. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta ANTONA FRANJGA-SOKOLA iz Slovenske vasi 15 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, še posebej družinama Zorenč in Grozde. Hvala govornikom ge. Ivanki Pavlin, g. Jožetu Tomažinu in ge. Dragici Rome. Hvala tudi za zaigrano Tišino in pevcem iz jSmihela za zapete pesmi. Posebno iskrena hvala OOZB Šentrupert in nosilcem praporov. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stric, ded in praded ALOJZ ŠLAJPAH iz Vel. Loke 69 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, lovcem, ribičem, organizaciji ZB, upokojencem in vaščanom, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govornikom. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, za darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Pomlad v vinograd bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. V 53. letu nas je zapustil naš dragi brat, svak, stric in bratranec FRANC KREN FRENK iz Drganjih sel, Ljuben Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje, sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpeI sem, in večni mir mi zaželite. V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče v BAČAR iz Mihovca 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in dr. Vodniku za pomoč in obiske na domu. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni V globoki žalosti: vsi, ki smo ga imeli radi Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec cestar v Področju za vzdrževanje, sektor Brežice Bivši sodelavci ga bomo ohranili v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO ANTON KOSEC Roža uvene, življenje ugasne, a spomin in ljubezen ostajata v naših srcih. Vsi, ki te imamo radi 23. marca mineva leto žalosti in bolečin, odkar je odšel od nas KAREL ŽELJKO iz Novega mesta, Lastovče 44 V SPOMIN TA TEPEM ¥AS Ih M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -IF\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 20. marca - Igor Petek, 21. marca - Benedikt Sobota, 22. marca - Lea Nedelja, 23. marca - Ajda Ponedeljek, 24. marca - Gabrijel Torek, 25. marca - Minka Sreda, 26. marca - Maksima LUNINE MENE 24. marca ob 5.45 - ščip kino BREŽICE: Od 21. do 23.3. (ob 18. uri) melodrama Outsider. Od 21. do 23.3. (ob 20. uri) in 24.3. (ob 18. uri) drama Evita. 24.3. (ob 20.15) in 25.3. (ob 20. uri) romantična komedija Jerry Maguire. 26.3. (ob 20. uri) melodrama Temno srce. ČRNOMELJ: 2U. (ob 20. uri) in 22.3. (ob 18. in 20. uri) slovenski ljubezenski film Outseider. 23.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška risana komedija Space Jam. DOBREPOLJE: 21.3. (ob 19.30) ameriška drama Joči, ljubljena dežela. 23.3. (ob 15. uri in 19.30) ameriška vojna drama Pravi pogum. GROSUPLJE: 21.3. (ob 19. uri) ameriška vojna drama Pravi pogum. 22.3. (ob 18. uri) ameriška drama Joči, ljubljena dežela KOSTANJEVICA: 22.3. (ob 19. uri) romantična drama Mulci. 23.3. (ob 19. uri) akcijski film Blisk smrti. KRŠKO: 21.3. (ob 20. uri) in 23.3. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Sleepers. METLIKA: 21.3. (ob 20. uri) in 22.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška risana komedija Space Jam. 23.3. (ob 18. in 20. uri) slovenski ljubezenski film Outseider. NOVO MESTO: Od 20. do 23.3. in 26.3. (ob 17. uri) film Matilda. Od 20. do 23.3. in 26.3. (ob 18.30 in 21. uri) film Jerry Maguire. RIBNICA: 22.3. (ob 21. uri) ameriška vojna drama Pravi pogum. 23.3. (ob 21. uri) ameriška drama Joči, ljubljena dežela. ŠENTJERNEJ: 21.3. (ob 18. uri) romantična drama Mulci. 21.3. (ob 20. uri) akcijski film Blilsk smrti. VELIKE LAŠČE: 22.3. (ob 19. uri) ameriška vojna drama Pravi pogum. 23.3. (ob 19. uri) ameriška drama Joči, ljubljena dežela. življenje za potomca, ampak kot srčno izdajo in udarec njegovemu egu. Na Kraljevem glasbenem inštitutu njegov talent brusi ekscentrični profesor Cecil Parks, izvrstni John Gielgud, David pa zara- • SIJAJ, drama (Shine, Avstralija, 1996,100 minut, režija: Scott Hicks) Res je, da bo ta film zasijal na novomeškem platnu predvidoma šele konec aprila ali začetek maja, vendar o njem pišemo že zdaj. Gre za izrednega, sedemkratne- di obsedenosti izgublja stik z re-nljenega alnostjo. Osamljenega, izgub- ljenega in ločenega od družine ga hudo ga nominiranca za oskarja. In ker ie Sijaj ta hip edini izmed klikih kandidatov za zlati kipec, že prikazanih pri nas, ker je dober, ker gre za intrigantno, srčno zgodbo in ne nazadnje, ker po-delit\ ........ itv ni daleč (24. marca), mu posvečamo pozornost nekoliko bolj zgodaj. Scenarij je napisan po resnični zgodbi, biografiji o Davidu Helf-gottu, genialnem avstralskem pianistu na ozkem robu med ekscentrično norostjo in lucidno prisebnostjo. Že kot osemletni fantek je natančno zaigral Chopinovo Polonezo in kot najstnik briljiral na tekmovanjih. Njegov prvi mentor je bil avtoritativni oče, poljski Žid, ki je preživel nacistični holokavst, sam velik ljubitelj glasbe, ki je pod pretirano strogim nadzorom glasbeno izobrazil vse štiri otroke, njegov življenjski projekt, vse, na čemer je slonelo njegovo prežaljeno dostojanstvo reveža in emigranta, pa je bil David. V bojazni, da bi to izgubil, je hudo razočaranemu sinu prepovedal sprejeti štipendijo za študij v Ameriki, ob ponudbi za študij v Londonu pa se je David, opogumljen s prijateljstvom s svetovljansko pisateljico, očetu uprl, ta pa mu je prepovedal vrnitev domov. Sinovega uspeha oče ni videl kot potrditev svojih naporov in upov na boljše prizadene smrt pisateljice, v tem občutljivem obdobju pa ima še nastop z izredno zahtevnim Rahmaninovim Koncertom št. 3, ki je sicer popoln uspeh, vendar pa ga emocionalno dokončno izčrpa, na odru omedli in doživi popoln živčni zlom. Po vrnitvi domov preživi vrsto let na zdravljenju v psihiatričnih oddelkih, kjer mu je igranje prepovedano. K sebi ga vzame neka negovalka, ko pa v neki restavraciji naključno zaigra, ga angažira in zanj skrbi lastnica lokala, nato pa se vanj zaljubi njena prijateljica, astrologinja Gillian, s katero danes 45-letni David živi na velikem posestvu, kjer pogosto preživlja dneve gol, ob hkratnem igranju klavirja, bučnem radiu in televiziji. V borbi zoper svojo norost je zdaj, ob filmu, ponovno začel igrati pred koncertnim občinstvom, vendar kritiki njegove turneje, ki pravkar poteka po ameriških mestih, pravijo, da je njegovo igranje podpovprečno, in močno dvomijo o moralno-etični upravičenosti njegovega nastopanja. Film je posnet kot serija flash backov zdaj že pianista v lokalu, z retrospektivo na otrošvo in mladost. Igra je fenomenalni Geof-frey Rush, popolni zadetek hiperaktivnega, mehkega in zmedene- ga odraslega Davida, mladostnika i pa ravno tako odlični Noah Taylor. Sijaj, ki je pobral skoraj vse avstralske oskarje in vrsto kritiško uglednih globusov, 24. marca zagotovo ne bo ostal praznih rok. TOMAŽ BRATOŽ CENTER ZA SOCIALNO DELO ČRNOMELJ obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, da so v skladu z Zakonom o družinskih prejemkih dolžni do 31. marca vložiti vlogo za preizkus upravičenosti do otroškega dodatka - obrazec št. 8,41. Prejemke iz redne zaposlitve morajo potrditi delodajalci, vse ostale prejemke pa morajo prosilci vpisati v obrazec sami. Vloge sprejema Center za socialno delo Črnomelj, Mirana Jarca 2. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domit, Breda Dušiž Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četnkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LAS 1:1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev, la nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za l cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. čestitke PEPCI BAHČIČ s Senovega želiva vse lepo za dvojno praznovanje Minka in mama. 2980 elektronika GLASBENI STOLP Nordmende z omarico prodam. ® (068)323-356. 2829 kmetijski stroji SNOPOVEZALKO za kosilnico BCS, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (061)784-300. 3110 TRAKTOR Ursus 335, s kabino, in bočno koso prodam. ® (068)76-229. 3111 AGROAVTO, KRANJ, prodaja vse tipe traktorjev: Univerzal, Zetor, TV 826, Landini, Torpedo, IMT 539, 549, 560, Ferguson, še vedno s popusti od 2 do 7 =. Priključki, popust od 2 do 20 =, rabljeni: Univerzal 45 U, IMT 533, plugi, bočne kose, obračalniki 200, 220. Ljubljanska 30, ® (064)332-111, od 8. do 16. ure. 3125 ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agro-izbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, ® (064)324-802. 874 ELEKTRIČNI PUHALNIK, traktorske grablje Sip 2200, klinaste grablje, vse malo rabljeno, prodam. « (068)51-602, popoldan, Martin Stariha, Kolodvorska 43, Črnomelj. 2812 SAMONAKLADALKO PONTIN-GER, starejšo, dobro ohranjeno, in pu-halnik Tajfun prodam. « (0608)68-601. 2826 PRIKOLICO, 190 x 165 m, za traktor prodam. ® (068)21-847. 2834 TRAKTORSKO in avtomobilsko prikolico za prevoz živine prodam. S (068)47-064. 2835 TRAKTOR Stayr, s koso, 18 KM, prodam. ® (068)60-137, zvečer. 2837 NAKLADALKO za seno Europa prodam. ® (068)49-461. 2861 FREZO Moto Guzi za obdelovanje njiv, vinogradov prodam ali menjam za frezo Honda. ® (068)65-849. 2874 DOBRO OHRANJENO motorno škropilnico Stihi SG 17 prodam. ® (0608)70-402, Franc Vrtovšek, Stolovnik 27, Brestanica. 2896 TRAKTOR zetor Super 50 podam. ® (0608)41-119. 2912 TRAKTORSKO KOSILNICO za traktor TV 420, nerabljeno, ugodno prodam. «(068)87-348. 2913 ELEKTRIČNO ŠKROPILNICO, enofazni motor Mio Standard, ugodno prodam. « (068)68-683, Hutar. 2916 SAMONAKLADALKO PIONIR, 17 m3, lesene stranice, ugodno prodam. ® (0608)84-119. 2940 NAKLADALKO SIP Novi Pionir 20, nov tip, malo rabljeno, in Ferguson 539, letnik 1987,1700 ur.skabino inkompre-sorjem, ugodno prodam. S (064)725-254. 2985 TRAKTORSKO KOSILNICO Gas-pardo, dvojni rez, širine 150 cm, rabljeno 3 leta, prodam. « (068)78-062. 2999 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, skoraj novo, prodam po polovični ceni. ® (068)75-077. 3013 GUMIVOZ, 16col, gume za na stojišča govedi, mlatilnico in snopovezalko prodam. ® (068)78-114. 3030 SAMONAKLADALKO, 19 m3, in avtomobilsko prikolico za prevoz živine prodam. ® (068)49-354. 3039 TRAČNI OBRAČALNIK za TV 730 in žično ograjo dimenzij 2.5 x 2 m, 7 komadov, prodam. ® (068)78-493, popoldan. 3048 MOTOKULTIVATOR Honda 600, s priključki in bikca sivca za nadaljnjo rejo ali zakol ter krave sivke različne brejosti prodam. ® (068)45-296, po 15. uri. 3052 SAMONAKLADALK1 Sip NRP19 m3 in Sip 22 m3 ter tračne grablje prodam. ®(068)45-319. 3054 SEJALNICO za koruzo, 4- vrstno, in puhalnik Tajfun prodam. ® (068)73-023. 3056 SAMONAKLADALKO MENGELE, 25 m3, prodam ali menjam za govedo ali žganje. ® (068)42-527. 3060 BOČNO KOSILNICO za TV prodam za 200 DEM. S (068)68-064. 3076 TRAKTOR Dcutz, 40 KM, in TV, 19 KM, prodam. ® (061)787-318. 3077 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO nemške izdelave, 20 m3, trosilec hlevskega gnoja in vrtavkasto brano, širina 2.5 m, prodam. ® (068)78-086. 3080 TRAKTOR Univerzal 445, letnik 1979, prodam. W (068)30-475. 3085 kupim HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. ® (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure. 801 LADO SAMARO, 5V, Karavan ali Rivo, kupim takoj! Gotovinsko plačilo. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484. 2556 NAJVIŠJI ODKUP delnic podjetij B in G serij: Krka, Petrol, Laško, Union, Color in ostalih. Gotovina takoj! Pridemo na dom. ® (061)16-86-055. 2905 STARINE KUPIM: pohištvo, skrinje, slike, kipe, steklo, kovance, knjige, papirje ter ostale manjše starine. ® (0608)67- 333. 2933 GOTOVINA TAKOJ! Odkup delnic skladov Atena, Krekova, Kmečka družba, Maxima, Nacionalna finančna družba, Triglav, Pulzer, Adriatik skladi. ® (0609)651-379. 2952 DELNICE investicijskih skladov odkupujemo. Pridemo na dom. ® (061) 742-785. 2976 POČITNIŠKO RPIKOLICO Adria kupim do 2000 DEM. ® (061)486-762. 2993 10 DNI starega telička sivčka kupim. ® (068)25-083. 3006 TELE, staro do 10 dni, kupim. ® (068)42-991. 3075 PEČ za kopalnico s pipo na bojlerju kupim. ® (068)24-002, popoldan. 3092 motorna vozila R 18, letnik 1983, vozen, neregistriran, prodam. ® (068)51-602, Martin Stariha, Kolodvorska 43, Črnomelj. 2813 PEUGEOT 305 1.9GLD,letnik 1984, registriran do 11/97, prodam za 3500 DEM ali menjam za avto do 2000 DEM. ® (068)68-092, popoldan. 2816 JUGO FLORIDA, letnik 1991, bel, lepo ohranjen, prodam. « (068)69-308. 2817 JUGO 45, letnik 1988/89, prodam. ® (068)41-101. 2820 126 P, letnik 1986, 65.000 km, prodam. « (068)324-713. 2822 126 P, 1. 1990, prodam.«(068)24-987. IVECO RIVAL 35 8, letnik 1990, fur-gon, kratki, nosilnosti 1700 kg, registriran do 12.8.1997, prodam. ® (0608)68-601. 2824 JUGO 45,1. 89, reg. 7/97, prodam. ® (068)75-334. APN 6, letnik 195, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. ® (068)68-637. 2827 R 5, letnik 12/91, kovinsko zelen, prodam ali menjam z mojim doplačilom za dražji avto. ® (068)42-378, popoldan. 2828 CTX 80, letnik 1991, malo vožen, odlično ohranjen, garažiran, s čelado, prodam za 1700 DEM. ® (068)64-094, popoldan. 2831 126 P, letnik 1987 in spalnico ugodno prodam. ® (068)85-608. 2833 Z 50.8 kiper, nosilnosti 2.5 t, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (0609) 612-443 ali (068)83-320, po 16. uri. 2838 BMVV 3181, letnik 1995, registriran do 10/97 perla kovinske barve, vsa oprema, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)83-724. 2839 HYUNDAI PONY, letnik 1990 za 7500 DEM in športni otroški voziček, malo rabljen, prodam. ® (0608)81-009. 2841 R4 GTL, letnik 1989, registriran, rdeče barve, prodam ali menjam za Yugo 45, letnik 1988. « 75-334. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: ..................................... Ulica in kraj: . . .-................................ Pošta: .............................................. Naročniška številka: ....................... Podpis: Datum:............................... UNIŠ HROŠČ, letnik 1973, kovinsko moder, brez motorja, z nekaj dodatne opreme, in ovce prodam. Anica Pašič, Konec 8, (pri Podgradu), Novo mesto. 2844 FIAT UNO 45, letnik 11/89, črn, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)78-137. 2845 HYUNDAI PONY 1.5 LSI, letnik 1993, z avtoradiom, prodam za 10.500 DEM. ® (068)23-924. 2851 DAIHATSU APPLAUSE 16 X, letnik 1992.41.000 km, prvi lastnik, garažiran, servisna knjižica, prodam za 12.000 DEM. ® (068)315-155, dopoldan ali (068)21-936, po 17. uri. 2856 FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993, z veliko dodatne opreme, prodam. S (0608) 70-036. 2857 ODLIČNO OHRANJENO Lancio Thema 3.0 V6, letnik 1993, z vso opremo, prodam. ® (068)341-066. 2858 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 1/98, prodam. Ana Šušteršič, Birčna vas 58 a, Novo mesto. 2859 MAZDO 323 1.6 i GLX sedan, letnik 1990, katalizator, 90 KM, prevoženih 58.000 km, prodam. ® (068)81-413. 2868 AFLA ROMEO 33 1.5, letnik 10/90, tonirana stekla, CZ, prodam. ® (068)81-435. 2876 LADO SAMARO, letnik 12/87, 3V, prodam. ® (068)49-357. 2882 AX, letnik 1990, bež, 5V, prevoženih 82.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)81-841, po 16. uri. 2886 R 19 RT 1.4,45.000 km, letnik 10/93, veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)23-929. 2887 JUGO KORAL 55, sivo-moder, prva barva, letnik 1988, registriran do 8/97, prodam. ® (068)42-395. 2900 Z 750, letnik 1984, registriran do 11/97, prodam. ® (068)83-702. 2903 GOLF JX D, lenik 1986, prodam. ® (0608)79-281. 2904 LADO SAMARO, letnik 12/93, 4V, limuzina, prodam. ® (068)78-517. 2907 Z 101 SKALA 55, letnik 1989, registrirano do 3/98, rdečo, prodam. ® (068)67-222. 2911 JUGO 55, letnik 1989, registriran za eno leto, dobro ohranjen, prodam. ® (068)69-132. 2914 PEUGEOT 405 GL, letnik 1993, kovinske temno sive barve, veliko dodatne opreme, prvi lastnik, prodam. ® (0608) 84-216. 2915 R 21 2000 nevada, karavan, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam ali menjam za espace, letnik 1994. ® (068)21-991. 2917 R 4 GTL, letnik 1992, rdeč, registriran do 11/97, prva barva, odličen, prodam. ® (068)73-069. 2922 126 P, letnik 1987, in spalnico ugodno prodam. Amalija Nadu, Vavpotičeva 1, Novo mesto. 2930 R 4 GTL, letnik 1990, lepo ohranjen, 84.000 km, prodam ali menjam za R 5 ali AX. ® (068)46-655, v soboto in nedeljo. 2936 OPEL CORSO 1.2, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. S (068)68-223. 2939 FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993, prodam. ® (068)325-176, po 18. uri. 2945 R 5 CAMPUS, letnik 2/90, registriran do 2/98, rdeč, 5V, prodam. ® (068)81-523. 2946 JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 1/98, bel, 70.000 km, prodam. ® (068)89-017. 2949 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 12/97, 70.000 km, prodam. ® (068)42-059. 2950 OPEL CORSO Swing 1.4 i, letnik 1993, dobro ohranjen, 75.000 km, registriran do 8/97, prodam za 13.000 DEM. ® (068)20-234, po 16. uri. 2951 KAMION Z 35.8, vozen z B-kate-gorijo, letnik 1987, prodam. ® (068) 65-486. 2954 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 12/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)25-492, Marko. 2959 Z 101 GTL 55, letnik 1987, registriran za celo leto, 4V, belo, zelo lepo ohranjeno, ter 150 trt žametne črnine prodam. ® (068)73-774. 2961 ALFO 33 1.3, letnik 1991, registrirano do 3/98, kovinsko zeleno, CZ, električna stekla, nastavljiv volan, radio, prodam. ® (0608)89-075. 2965 R 5 CAMPUS plus, letnik 1993, prodam. ® (068)81-670. 2972 FIAT TIPO 1.4 SX, letnik 1993, registriran do 4/98, prvi lastnik, prodam. ® (068)83-557. 2974 GOLF JX D, letnik 1989,120.000 km, registriran do 31.3.1998, prodam. * (068)78-407. 2981 126 BIS, bel, letnik 1990, 32.000 km, prodam. * (068)51-423. 2987 HYUNDAIACCENT 1.5, prvi lastnik, prodam za 14.000 DEM * (0609)620-386 ali (068)85-894. 2988 NISSAN MAXIMA 3.0, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)341-174 . 2989 R5Dcampus, letnik 1992,prodam. ® (068)83-726. 2990 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 8/97, prodam. ® (068)84-588. 2991 KOMBI C 25 D, kombinirano vozilo, golf JX D, letnik 1986/87, prodam. ® (068)87-030 ali 322-488. 2992 GOLF III GL TD, letnik 1992, registriran do 30.1.98, z nekaj dodatne opreme, original VW klima, prodam. ® (068)42-893. 2994 R 4 GTL, rdeč, lepo ohranjen, prodam. ® (0608)61-650, zvečer. 2996 R 19 1.4 RT, letnik 5/93, 5V, garažiran, nekaramboliran, 53.000 km, prodam za 15.000 DEM. ® (068)23-865, od 17. do 19. ure. 3000 FIAT TIPO 2.0 i.c. 16 V, letnik 1991, kovinsko siv, prodam. ® (068)89-176. 3001 Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico. S061/713-494 JAN-S0N, d.o.o. R TRAFIC 1200 D, letnik 1986, po-daljšan, registriran do 2/98, prevoženih * 160.000 km, redno servisiran, ohranjen, vreden ogleda, prodam. ® (068)321-028 ali (0609)612-505. 3002 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam za 3600 DEM. ® (068)50-080. 3004 BMVV 316, letnik 7/86, odlično ohra- < njen, prodam. Čelič, Uršna sela, Splavne i 11. 3010 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do j 17.3.1998, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® (068)25-091. 3011 ( 126 P, letnik 1987, rumen, registriran ( za celo leto, prodam. ® (068)341-030. 3014 c OPEL VECTRO 1.8, letnik 1991, registriran do 3/98, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (0609)626-177. 3016 R 5 FIVE, letnik 1994, registriran do 1/98, 35.000 km, in motorno kolo Yamaha TDM, 850 ccm, letnik 5/94, 12.500 km, prodam. « (068)73-639. 3023 j OPEL CORSO swing 1.5 D, letnik 1991, registriran do 3/98, prvi lastnik, radio, prodam za 8700 DEM. «(068)60- , 086, zvečer. 3024 , FIAT 126 P, letnik 1988, in birmansko obleko prodam. « (068)78-284. 3028 , R 4 GTL IN JUGO KORAL 45, letnik < 1989, prvi lastnik, prodam. « (068)75-206.Ž 3035 i LADO SAMARO 1300, letnik 1989, | prodam. ® (068)65-056. 3036 | R 4 GTL, letnik 1988, prodam. « | (068)81-294. 3042 BMVV 318 I, letnik 10/95, kovinske- { perla barve, 14.000 km, servisna knjižica, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)83-724. 3043 | JUGO 60, letnik 1990, registriran do j 8/97, prva barva, druga lastnica, odlično j ohranjen, prodam. ® (068)89-341. 3044 , GOLF JX D, letnik 1986,130.000 km, bel, zelo ohranjen, prodam. ® (068)81- 080. 3045 OPEL KADETT, letnik 1978, dobro 1 ohranjen, ugodno prodam. Janez Gaz- J voda, Hrušica 4, Novo mesto. 3046 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam za ■ 8000 DEM. * (068)81-762. 3047 ' 126PGL,letnik 1988, prodam za 1000 l DEM. ® (068)42-644. 3051 GOLF JX D, letnik 1987, ugodno prodam. Lukšič, Novomeška 52, Straža. 3053 OPEL VECTRO 2.0, model 1991, bogata dodatna oprema, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)73-487, zvečer. 3057 OPEL KADETT GSI, letnik 1987, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)75-173. 3059 BMW 3161, letnik 3/90, registriran za celo leto, zelo ohranjen, dodatna oprema, vreden ogleda, prodam. ® (068)42-465. 3068 OPEL KADETT 1.6 i, letnik 1989, KAT, prodam ali menjam za cenejši avto. * (068)28-708. 3069 126 P, letnik 1987, registriran do 3.7.1997, prodam. «(068)73-386. 3070 TIPO 1.4 i.e. S, letnik 1993, kovinsko zelen, 33.000 km, prvi lastnik, dobo j ohranjen, prodam. S (068)341-943. 3073 MERCEDES BENZ 508 D, letnik 1981, kason 4.20 x 2.10, s cerado, prodam. ®(068)73-106. 3074 VW PASSAT TD GL, z vso opremo, letnik 1990, prodam. ® (068)28-075. 3078 . R 5 FIVE, letnik 1994, prvi lastnik, (068)73-3082 redno servisiran, prodam. 459, popoldan. JUGO 45, letnik 1987, registriran do 2/98, ohranjen, prodam. «(068)42-762. , 3083 JUGO 55, letnik 12/88, rdeč, registriran do 2/98, lepo ohranjen, z avtora-diom, prodam za 2400 DEM.® (068)41-363. 3088 1 DOBRO OHRANEJN Ford Escort j 1.6 i GL, letnik 1988, na novo registriran, prodam. ® (068)42-431. 3089 , GOLF, letnik 1988 in passat, letnik r 1989, kompresor C02, varilni aparat ter jeklenke ugodno prodam. * (068)25-894 ali (0609)637-488. FIAT PANDA 4x4, lepo ohranjen, . ugodno prodam. ® (068)73-014 . 3091 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do 30.3.1997, prodam za 750 DEM. * , (068)322-706. 3095 JUGO 45, letnik 1991, prodam. ® 5 (068)73-697. 3097 JUGO 45, letnik 1989, garažiran, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)52- -155. 3099 Z 101 GTL 55, letnik 1986, ugodno • ----------- 3100 Jl prodam. ® (068)59-594. R 4 GTL, letnik 1981, obnovljen, registriran do 23.12.1997, prodam za 950 DEM. « (068)42-874. 3103 J OPEL ASCONO, letnik 1986, pro- 8 dam. ® (068)81-836. 3105 , LADO SAMARO 1300, letnik 1987, prvi lastnik, ugodno prodam. * (068)87-286. 3107 GOLF JX D, letnik 1988, dobro ohra- ^ njen, CZ,avtoradio, prodam.«(068)30- s. 008. 3108 Z 750, dobro ohranjeno, registrirano q do 11/97, prodam. « (068)67-706. b 3112 GOLF D, letnik 1983 prodam ali me- D njam za R 4 » (0608)89-133. 3113 £ OPEL KADETT, letnik 1989, registri- J ran do 9/97, solza, rdeč, dobro ohranjen. ‘ prodam. « (068)60-087, popoldan. 3114 OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1989, s kovinsko siv, prevoženih 120.000 km, prodam. «(068)69-510. 3115 Z 101, letnik 6/86, prodam za 1000 hi DEM. * (068)73-306. 3118 (( GOLF.IX D, letnik 1990, dobro oh ranjen, prodam. ® (0608)21-916. 3119 N GOLF CLTD, letnik 1991, rdeč, regis- H triran do 1/98, vreden ogleda, prodam- 5< «(0608)33-232. 3120 p, , 7| I DOLENJSKI LIST]' DOLENJSKI LIST Št. II (2483), 20. marca 1997 ll obvestila ŽALUZIJE, plise in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in servisiramo po konkurenčnih cenah. ® (061)484-011. 2823 pohištvo OHRANJENO OMARO za dnevno sobo , 360 x 240 x 60, prodam. ® (068)67-197, zvečer. 2871 FRANCOSKO POSTELJO ugodno prodam. ® (068)26-633. 2909 KAVČ in 2 fotelja ter vrtno garnituro (miza in 2 klopi) ugodno prodam. ® (068)322-902. 3005 LIJAK z omarico, malo rabljen, prodam. ® (068)65-420. 3019 posest ’ PARCELO v Segonjah pri Škocjanu, primerno za vikend in vinograd ob asfaltni cesti prodam. ® (061)453-143. 2815 ’ STARO leseno montažno hišo, 8x9 m, za prestavitev na novo lokacijo, zelo ugodno prodam. ® (0608)81-786. 2818 | KMETIJO na Trebelnem in rdeče vino cepljenko zelo ugodno prodam. ® (068) ; 45-448. 2825 ’ i NA MIRNI l , 1 uporabne površine 299 i , 1 m2 s sadovnjakom 2343 « - 1 m2 in 2 zazidljivi parceli z 1 5 J lokacijskim dovoljenjem 1 5 , 843 m2 in 562 m2, ugodno , ] i prodam. Janez Bulc, , i i Cesta brigad 42, Novo ■ 7 • mesto. Tel. 068/25-130. i 0 ........ 1 HIŠO, dograjeno do tretje faze, zapr-3 to s stavbnim pohištvom, velikosti 13.8 x . 9.5 m, prodam. ® (068)87-138. 2830 t, VINOGRAD z zidanico in pašnikom, Mio primernim za vinograd, 60 a, na eni 7 najlepših lokacij na Debencu pri Mirni ', Prodam. ® (068)44-123, zvečer. 2847 p VEČJO zazidljivo parcelo na Vel. Do-9 lini pri Mokricah prodam. Naslov v a oglasnem oddelku. 2848 t-\ TRAVNIK, 53 a, na Mestnih njivah i. Prodam. ® (068)75-078. 2854 g VSELJIV VIKEND v Borštu pri Dvo- 1, ru in vinograd prodam. ® (061 )772-425. 2864 9 V NOVEM MESTU prodam hišo v o IV. gradbeni fazi, parcela cca 1000 m2, o primerno za obrt. ® (064)56-747. 2870 o NA LEPI sončni legi na Dolžu, Pušče, o Prodam parcelo s hramom. ®(0049)711- 865 098 ali (0608)64-545 . 2877 3 VINOGRAD z zidanico in vso opremo k v Straški gori prodam, a (068)83-090. ,- 2883 4 , NJIVO na Potov Vrhu in vinograd na >, Cešencah prodam. ® (068)85-694. 2918 MONTAŽNI VIKEND v Šmarjeških g toplicah, blizu Zdravilišča zamenjam za C, ^puščeno hišo do 40 km iz Ljubljane. ® j. (061)1400-677, zvečer. 2919 2 VINOGRAD, 11 a, v Grčevju, pro- 0 dam. »(068)73-117. 2941 2. 20 A VINOGRADA z vinsko kletjo in 3 brunarico na Sromljah pri Brežicah pro- 1- dam a (0608)32-593, zvečer. 2942 gradbeno parcelo z vso doku- |- "tentacijo v naselju Dore v Brestanici ;g Prodam. ® (062)771-578. 2953 rt v NJIVO na relaciji Gor. Stara vas-Šentjernej oddam. ® (068)42-872. 2960 ;9 NA HRASTU PRI JUGORJU oddam 11 v najem hišico, 715 m2 zemljišča, z mož- ,r n°stjo odkupa. ® (068)50-468. 2973 14 V ČRNOMLJU, Maverlen, ugodno K) Prodam gradbeno parcelo, 16 a, z ureje-n, n‘m dovozom, elektrika, čudovit razgled. , i ® (068)52-149 ali 47-871. 2975 10 30 A NJIVE, primerno za vinograd, in g okend na Prekopi pri Kostanjevici pro-)5 dam. ® (0608)87-293 . 2979 ■ { VEČJO gradbeno parcelo v Dragi pri »7 ,marjcških Toplicah prodam. ® (068) l„ ‘4-3 io, zvečer. 3007 2- GOZD in njivo v Jurki vasi prodam. )9 * (068)27-447. 3031 ,o . PARCELO, 15 a, njivo ali travnik, K) J“žno od Šentjerneja (Golobinjek ali pod s. Gorjanci), kupim. ® (068)42-527. 3033 jO OB CESTI Srednji Lipovec - Ajdovec )3 Pr°dam 0.5 ha gozda in 0.5 ha opuščene-o- 84 travnika. ® (068)341-179 . 3061 )5 VINOGRAD na Malkovcu prodamo. 7, »(0608)42-123 ali 42-623, popoldan. 7- 3079 )7 V PRESAL DOLU prodam 1.5 ha a- s stavbo do prve plošče, voda v O- ^ 'ti, asfalt zraven. Vinko Žnidaršič, Pre-)g Gl dol 30, Brestanica. 3096 l0 GRADBENO PARCELO, 1400 m2, v Gradcu, prodam. Anica Pezdirc, Gradac 12 5- 3102 e- V INDUSTRIJSKI CONI v Trebnjem 13 Prodam parcelo, 1000 m2, z urejeno ri- vadbeno dokumentacijo. * (0609)613-n, 28- 3106 prodani 'j ODSESOVALNE NAPRAVE različ-,, ,'P velikosti in moči ugodno prodam. * 1» «>61)787.608 802 N Lesnoobdelovalni rezkal- 'E, nov, v garanciji, s tehnično doku-1S' ^'ntacijo, 4-stranski, za izdelavo opa-n'V' (“dijskega poda, stenskih oblog in P?dobno, prodam. * in fax: (064)714--i'«0 ali (064)715-275. 258< \v\rvfi i J i l J, ^ jjAUIRANO SENO prodam. ® (068 120-BASNO harmoniko Melodija, kot novo, zelo ugodno prodam. ® (0608)34-803, zvečer. 2832 PRIKOLICO za avto ugodno prodam. ® (068)42-216, po 16. uri, med tednom. 2840 VEČJO KOLIČINO krompirja prodam. ® (068)45-036. 2842 2 SLADOLEDNA STROJA za es-presso-soft sladoled, znamke Frigomat, prodam. ® (064)324-001. 2853 TUJE za živo mejo ugodno prodam. ® (068)325-141. 2855 DOMAČE svinjske ocvirke in mast prodam. ® (068)73-443. 2862 ODLIČEN beli pinot po 360 SIT in belokranjsko belo od 240 do 280 SIT prodam. ® (068)59-424, zvečer. 2866 KLAVIRSKO HOHNER, 80-basno, in gumi voz, 13 col, poceni prodam. ® '(0608)64-461. 2872 5 ČM orehove plohe, zapravljivčka in staro pohištvo prodam. ® (068)30-156. 2873 BELO obhajilno obleko ugodno prodam. ® (068)20-309. 2879 VEČ VRST krompirja za sajenje prodam in dostavim na dom. ® (064)491-118. 2880 TAM 5500, za rezervne dele, zmaj za letenje ter čebele na 10 AŽ satih prodam. ® (0608)79-006. 2884 RABLJENO hidravlično prešo italijanske znamke, dimenzije 1300 X 2500 mm, za 6300 DEM in rabljena vratna krila prodam. ® (068)40-009 ali (0609)649-271. 2885 HRASTOV POD, 14 x 9 m, prodam. ® (068)83-690. 2893 GUMI VOZ, 15 col, ugodno prodam. ® (068)65-012. 2895 BUKOVA DRVA, ostanki hlodovine, pol krave in telico sivko, 500 kg, prodam. ® (068)75-553. 2906 NEMŠKO VALILNICO za 400 piščancev in motorno škropilnico Stihi prodam. ® (068)51-087. 2910 NOVA GARAŽNA, industrijska in dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem, z garancijo, prodam. ® (068)42-982. 2928 KORUZO v zrnju, večjo količino ugodno prodam. ® (068)84-113. 2929 UNION OVERLOCK, enoigelni, prodam. ® (068)50-356, po 19. uri. 2931 SEMENSKI KROMPIR sante, dezire, Concorde in rdeč korenček prodam. ® (068)57-526. 2932 OTROŠKI LEŽALNIK, torbo in kombiniran voziček Inglesina, vse lepo ohranjeno, kot novo, prodam. ® (0608) 82-809. 2935 HLEVSKI GNOJ in ovce jezersko-solčavske pasme prodam. ® (068)47-122. 2944 GORSKO KOLO Sccot Montego, star 2 leti, prodam. ® (068)79-588. KORUZO v zrnju, pšenico in borove deske, 5 cm, prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 2948 1700 KG ročno košenega sena prodam. Bračika, Ob potoku 33, ® (068) 341-182. 2955 KROJAŠKI šivalni stroj prodam. ® (068)42-562. 2957 500 L dobrega belega vina - šmarnice prodam. ® (068)78-248, Mirna Peč, po 19. uri. 2962 CVIČEK in dolenjsko belo z analizo ter domače žganje prodam. ® (068)76-108. 2963 STROJ za izdelavo strešne opeke prodam. ® (068)81-459. 2964 NA SUHORJU pri Vinici prodam večjo količino sena in koruze v storžih. ® (068)89-213. 2966 KORUZO v zrnju prodam. ® (068) 73-275. 2967 KROMPIR sorte dezire, romana, sante in primura, prodam. * (0609) 615-393. REGULATOR za plinsko jeklenko, plinsko peč s cevjo, komplet, novo, prodam. Stanislav Goljuf, Kandijska 44, Novo mesto, ® (068)22-398. 2969 KOZOLEC, 10 x 6, in sivega bikca, starega 8 tednov, prodam. ® (068)81-231. 2970 DEKLIŠKO OBLEKO za birmo, hlačni kostim, ugodno prodam. ® (068) 323-320. 2971 MALO RABLJENO diatonično harmoniko Hea prodam. ® (068)45-388, zvečer. 2977 SEMENSKI KROMPIR, bel, ugodno prodam. ® (068)42-355. 2982 ŠIVALNI STROJ Jakš z omarico, malo rabljen, prodam. ® (068)65-420. 2995 OPAŽ, 690 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm, prva klasa, prodam. ® (063) 451-082. 2997 KROMPIR za nadaljnje sajenje dezire, astor, kenebek in kalingford prodam. ® (064) 431-010. 3012 3000 KG sena prodam. ® (068)81- 643. 3015 SMREKOVO KOLJE za vinograd, suha bukova drva ter tribrazdni obračalni plug prodam. ® (068)87-132. 3018 OKROGLE silažne bale prodam, kupim pa tele, staro 1 teden. ® (068)65-212. 3020 KORUZO v storžih ali zrnju in krompir kenebek prodam. * (068)75-586. 2 ŠPORTNI ženski kolesi in 10- litrski bojler s pipo prodam. ® (068)47-724. 3025 JEKLENO ŽICO za vinograd poceni prodam. »(068)81-110. 3026 KROMPIR za sajenje, več vrst, prodam. Jože Golf, Čagoščc 5 pri Temenici, Šentvid pri Stični, * (061)777-906. 3055 KOZOLEC ugodno prodam. ® (068)84-370. 3063 SEMENSKI KROMPIR, prva množitev, več vrst, prodam. * (068)65-680. METLIŠKO ČRNINO in sortno belo vino prodam. * (068)58-168. 3065 KROMPIR, lanski uvoz, sorte sante in kenebek, prodam ® (061 )777-195, Jože Trontelj, Vrhpolje 5 pri Šentvidu, Ivančna Gorica. 3066 VINO žlahtne sorte, rdeče in belo, prodam. * (068)85-955. 3071 KOMAT za konja ugodno prodam. ® (068)84-370. 3072 BRIKETE iz bukovega lesa za kurjavo po 12.000 SIT/t prodam. Možnost obročnega odplačevanja in brezplačna dostava na dom. ® (068)53-771. 3086 HLEVSKI GNOJ prodam. ® (068) 65-004. 3087 VOZ za konjsko vprego prodam. ® (068)84-370. 3094 3100 KOM. betonske strešne opeke ugodno prodam. ® (0608)69-241, Boršt 7. 3101 MESO polovice krave, stare 7 let, krmljene s senom in koruzo, prodam. ® (068)41-127. 3104 DIATONIČNO HARMONIKO ADG, s šestim basom, primerno za učenje otrok, Zupan, prodam. ® (0608)70-347. 3109 STREŠNO OPEKO kikinda, 1300 kom., staro 5 let, prodam. ® (068)42-569. _ 3117 OTROŠKO previjalno mizo, avtose-dež in pomožni sedež ugodno prdam. ® (0609)623-116. 3123 razno MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, domontaža POP TV, odkup pokvarjenih TV aparatov. ® (0608)87-145 ali (0609)618-526. 1615 IMAMO najboljšo ponudbo za delne in cele certifikate. Pohitite, ponudba omejena! ® (061)444-049 ali 775-083. CERTIFIKAT lahko še vedno vložite! Pridemo na dom! ® (062)836-904, od 8. do 20. ure ali (062)631-164, po 16. uri. STRUŽENE lesene stopniščne ograje izdelujemo in montiramo. ® (068)58-555. 2718 V NAJEM oddam poslovne prostore na Čatežu pri Trebnjem. ® (068)48-355. 2878 PRIPRAVA in asfaltiranje dvorišč, polaganje robnikov in tlakovcev. Asfalter-stvo in minerstvo Jože Brodik, Gor. Ka-mence 17, Novo mesto, ® (068)23-877 ali (0609)651-132. 2898 KOŠNJO SENA oddam za več let. ® (068)79-745. 2927 DETEKTIVSKE USLUGE nudim. Informacije za uspešno izterjavo na ® (061)332-790. 2934 NA NOVEM TRGU oddam v najem prostor, 35 m2, primeren za trgovino. ® (068)324-323, po 20. uri. 3003 V BREŽICAH oddam v najem lokal s pomožnimi prostori. ® (0608)61-623, zvečer. 3008 UNIVERZAL- posredništvo in popravilo šivalnih strojev, Silvo Mišjak, Ob Težki vodi 58, Novo mesto, ® (068)27-682. 3032 POSODIM opažne plošče, punte in plohe ter poceni prodam lepe Štoke. ® (068)342-506. 3038 POSLOVNA PROSTORA, 54 m2 in 38 m2, za pisarno, trgovino, v Novem mestu-center, oddam. ® (068)322-110. 3040 POSLOVNI PROSTOR v centru Novega mesta oddam. ® (068)325-892, dopoldne, ali (068)21-581, popoldne. 3126 V najem oddam gostinski lokal pod ugodnimi pogoji. Lokacija so Vrčice pri Semiču. Vse dodatne informacije dobite na tel.: 068/67-704 po 16. uri. Odkupujemo hlodovino javorja, oreha, češnje, hruške, kostanja, jablane, slive po izrednih cenah. Rok plačila 15 dni. Tel. 063-32-662 in 064-85-468 službo dobi GOSTIŠČE HRIBAR, Trebnje, motel, zaposli natakarja za nočno delo ali za delo v izmenah. ® (068)44-018. 2819 TRAKTORISTA za gozdna dela zaposlimo. ® (068)68-702. 2863 NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. Harley bar, avtobusna postaja Novo mesto. 2888 MESAR PRODAJALEC (sekač) dobi takoj zaposlitev v prodajalni mesa in mesnih izdelkov v Sevnici. Vse informacije dobite pri Mariji Bobič, ® (0608)41-533, vsak dan. 2920 TRGOVINA TEJKA, Trebnje, trgovina z živili, redno zaposli več trgovk. ® (068)45-711. 2943 TRGOVKO ali trgovca za delo v trgovini in na akcijskih prodajah ter dekle za vodenje poslovnih knjig zaposlimo. ® (068)26-374. 2958 DEKLETU, ki ima veselje do gostinstva, nudim honorarno zaposlitev. ® (068)26-665. 3009 SAMOSTOJNA NATAKARICA dobi delo. ® (068)21-036. 3034 KOMERCIALISTA z gradbeno šolo zaposlimo. PAM, d.o.o., Mušičcva 15, Novo mesto, ® (068)371-220. 3041 PIZZERIA SINFONY v Novem mestu honorarno zaposli dekle za strežbo. Informacije v pizzerii. 3050 DELAVCA za delo v skladišču in raz-važanje iščemo. Pogoji: izpit B kategorije, starost nad 25 let. ® (068)321-501, od 8. do 15. ure. 3058 Verjemite ali ne... nlAr- W RADIO OGNJIŠČE Krvavec Kum 104,* 105.9 stanovanja GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu s telefonom najamem. ® (061)127-3317. 2811 TRISOBNO STANOVANJE v Čr-nomlju prodam. ® (068)51-106. 2850 V ČRNOMLJU najamem enosobno stanovanje. ® (068)52-589. 2865 V NAJEM vzamem stanovanje v Novem mestu. ® (068)81-573. 2867 V KRŠKEM prodam dveinpolsobno stanovanje, 70 m2, CK, telefon, balkon, takoj vseljivo, za 65.000 DEM. ® (0608)32-660. 2892 SOBO v Ljubljani oddam v najem. ® (068)26-052. 2978 V ČRNOMLJU oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. ® (068)51-001. 2984 V NOVEM MESTU oddam enosobno stanovanje. ® (0609)623-116. 3121 SOSTANOVALCU oddam sobo s souporabo kuhinje in sanitarij. ® (0609) 623-116. 3122 v • i • živali * 8 NAROČILA za piščance, enodnevne, ter večje bele, riave in grahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® (068) 42-524. 544 NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608) 71-375. 789 SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038. 1395 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608)67-578, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-71L 1659 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Zalog, Zdravlje (Kalem), ® 21-279 ali 84-394. TELIČKO simentalko, primerno za nadaljnjo rejo, staro 8 tednov, in trosilec hlevskega gnoja prodam. ® (068)85-878, po 19. uri. 2836 8 TEDNOV stare pujske, 8 mesecev brejo kravo sivko in semenski krompir prodam. ® (068)42-752. 2843 NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, prodam. ® (068)68-672. 2846 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo ter rdeče in belo vino prodam. ® (068)89-384. 2849 SVINJO, težko 200 kg, prodam. ® (068)73-003. 2852 ŠKOTSKE OVČARJE, tribarvne, lesi-je, z odličnim rodovnikom, mladiče, ugodno prodam. ® (061)789-004. 2860 5 OVAC z mladički prodam po 350 DEM/par. ® (061)857-120. 2869 3 BREJE KRAVE prodam. Vinko Fabjan, Dol. Gradišče 6, Šentjernej. 2875 KRAVE, dobre mlekarice, po izbiri, prodam. ® (068)83-584. 2881 MALE PUJSKE prodam. ® (068)79-724. 2889 OVCE, mladice, jagenjčke JS, rodovne ter belo in rdeče vino prodamo. Tom-še, Globočice 8, Krška vas. ® (0608)61-057. 2890 TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, in bika, težkega 600 kg, prodam. ® (0608)89-014. 2891 TELIČKO frizijko, staro 7 dni, prodam. ® (068)49-623. 2894 KRAVI, sivko po petem teletu in simentalko v devetem mesecu brejosti, s tretjim teletom, prodam. ® (068)76-432. BIKCA SIVČKA, starega 14 dni, ter mlado kravo sivko, brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)78-533. 2899 SIVEGA TELIČKLA (bikca), starega 8 tednov, prodam. ® (068)46-620. 2901 MLADO KRAVO po teletu in traktorski tračni mešalec za seno prodam. ® (068)44-509. 2902 KRAVO SIVKO, brejo 9 mesecev, prodam. ® (068)89-053. 2908 BREJO TELICO v osmem mesecu brejosti prodam. ® (068)78-350. 2921 MLADIČE šampionskih staršev pasme karelijski medvedar, cepljene, z rodovnikom, vrhunsko leglo, vredne ogleda, prodam. ® (064)327-927. 2923 RJAVE JARKICE prodajamo vsak dan. ® (068)48-366. 2924 TELIČKO SIVKO, staro 1 teden, in kosilnico BCS prodam. ® (068)78-414. RJAVE in grahaste jarkice prodajamo ter zbiramo naročila za enomesečne bele piščance, vzrejene nesnice ISA in purane Jata. Ramovš, Šentrupert, ® (068)40-189. 2926 9 TEDNOV staro teličko, drva, motor EMZ 250 prodam in kupim en teden starega bikca. ® (068)65-434. 2937 KRAVO, staro 4 leta, po dveh teličkih, brejo, prodam. Peter Gačnik, Zg. Mlade-tiče 9, Tržišče. 2938 TELICO FRIZIJKO, brejo 9 mesecev, A kontrola, prodam ali menjam za kravo za zakol ali bika. ® (068)76-395. 2956 10 DNI staro teličko podam. ® (068)69-247. 2968 TELICO, primerno za zakol, teličko, staro 9 tednov in molzni stroj Westfalia prodam. ® (068)28-198. 2983 BIKCA prodam. ® (068)40-164. 2986 VEČ 130- kilogramskih prašičev prodam. ® (068)78-091. 2998 PSA in psičko vrhunskih staršev, cepljena, stara 10 tednov, oče Kent, mati Pia Mišurjeva, prodam. ® (0608)59-360. BIKCA SIVCA, 120 kg, prodam. ® (068)42-956. 3022 PRAŠIČA, 110 kg, prodam. ® (068)81-774. 3027 TELICO, 300 kg, prodam. ® (068)78-114. 3029 VEČ TELIČKOV za nadaljnjo rejo prodam. ® (068)83-128. 3037 MLADO KRAVO za zakol prodam. ® (068)85-819. 3049 VEČ JAGENJČKOV prodam. ® (068)52-970. 3067 KRAVO FRIZIJKO, po prvem teletu, teličko, staro 7 dni, in trosilec hlevskega gnoja Tajfun prodam. ® (068)76-528. 3081 KRAVE po izbiri in tele, težko 250 do 300 kg, prodam. ® (068)42-393. 3084 TELICO SIVKO, brejo, prodam. ® (068)81-410. 3093 ODOJKE za rejo ali za zakol prodam. ® (068)52-756, zvečer. 3116 ČISTOKRVNEGA novofundlanca oddam skrbni družini. ® (0609)623-116. PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES'BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Mobitel: 0609/621-285. ženitne ponudbe KMEČKI FANT bi rad spoznal preprosto kmečko dekle ali mamico, ki si želi mirnega, preprostega življenja. Pridi k meni v urejen dom in lepo urejeno domačijo. Šifra: »POŠTEN FANT«. 3062 59-LETNI moški brez obveznosti, osamljen, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »SREČA«. 3098 Ženitna posredovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje. Delujemo na območju cele Slovenije. Tel. (061)126-35-84, Tržaška 2, Ljubljana. ROLETARSTVO Šentjernejska c. 13, N. m. Tel.: 068/323-673,341-673 V našem RAZSTAVNO-PRODAJNEM SALONU Vam nudimo bogato izbiro vseh vrst senčil: • ROLETE (PVC in IZOLACIJSKE) • ŽALUZIJE (preko 60 BARV) • LAMELNE IN PLISE ZAVESE • ZAŠČITNE MREŽE PRED INSEKTI • TENDE, MARKIZE Z dolgoletnimi izkušnjami vam pomagamo z nasveti pri izbiri ustreznega senčila za vsako okno. • 2 do 5-letna garancija • možnost obročnega odplačevanja OBIŠČITE NAS! VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po o 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO B 068/322-879 Ponudba: • KOPALNE KADI + MASAŽNI SISTEMI • TUŠ KABINE, TURŠKE MASAŽNE SAUNE • KERAMIČNE PLOŠČICE • SANITARNA KERAMIKA, PLOŠČICE VSE ZA KOPALNICE... KREDITI - T + 3% - 4% MAGIC, d.o.o. Senovo tr 0608/71-520 Enkratna priložnost za vse, ki jih zanimajo triki ČARODEJEV. Na voljo imamo dva kovčka s 100 in s 50 različnimi triki (navodila in rekviziti). Pokličite za katalog! SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA "B 061/445-080, od 17. do 20. ure Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 ft 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na v 068/321-926, g. Zdenko Potočar. SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,21 goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, » 068/24-791. SIGMACOM-AVTOPRODAJA Ljubljanska c. 80, Novo mesto "B 068/325-520,0609/642-014 Komisijska in posredniška prodaja vozil, odkup in odvoz poškodovanih vozil, prodaja poškodovanih vozil, ureditev prepisa, kredit, leasing. PANASONIC FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto Faxi na termo in navaden papir. KX-F600BX/F samo 61.500 + pd, brezžični in žični telefoni od 7.940 + pd, telefonske centrale že od 42,990 + pd, GSM - pokličite! « 068/322-126, fax: 322-145. VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika •B 068/59-064 Montaža in prodaja avtoplaščev SAVA, BARUM, MICHELIN, NOKIA, KUMH0 za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Prodaja in dostava KURILNEGA OLJA. Možen nakup na obroke brez obresti. PORTRET TEQA TE