Štev. IS. Ljubljana, 16. decembra 1886. Tečaj IV, čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. --H-- Izhaja enaki mexee enkrat in »e. pošilja wlom brezplačno; m udom za 1 gld. 30 kr. na leto. Iiuerali in priloge račnnijo »e po najniiji e.eni. — Lelnina za ude znaša »amo 1 gld. Ollsen: Vabilo nsi naro&bo. — O Dzierdzonovom panju. (Konec.) — Bolezni čebel. — Kako dolgo bučele žive. — Kapravljanje sadnega mošta. (Konec.) — Napolnitev sodov z lnoitom. — Kako se napravi jaludčnjek brez popred določene kolikosti sladkorja in kisline. — Glavni imenik drnštvenikov. »a umrnk®* P»! Vi* - ^ „ICSL ončali smo letošnjo leto. S to številko dovršili smo četrti tečaj. Xi še veliko, ako rečemo, da je naš list že 4 leta zahajal med slovenski svet, ter tu dramil in budil čebelarje iu sadjerejec k večjej pridnosti, a nekaj je. Pa no samo to, temveč obudil in oživil je naš list več novih čebelarjev k življenji. Ti sami pravijo in pripoznajo, da je početek njih čebeloreje edino le našemu listu pripisovati. Veseli nas to, ker v svesti smo si, da bo na ta način čebeloreja le napredovala. Tega bilo je pa že tudi zelo potreba, kajti ravno ta stroka kmetijstva bila je najliolj zapušena in že na skrajni meji popolnoma zaspati. To bilo bi naši za čebelorejo tolikanj ugodni deželi le na škodo, nikar pa v korist. „Slovenski čebelar in sadjerejec" je klical in budil staro in mlado, kar in kakor je znal in vedel, da bi bil lo svojo nalogo bolj popolno izpolnil. Prinašal je podučne spise, potrjene iz skušnje, ter poleg tega še veliko sporočil iz raznih krajev naše mile Slovenske dežele. Skušal jo vse storiti in svetovati, da bi le svoj namen bolje dosegel. Kakor do sedaj, tako hoče „Slovenski čebelar in sadjerejec" tudi v prihodnje paziti, da svojo nalogo popolno izpolni. Pomagati hoče svojim naročnikom z dobrimi nasveti, ako ga bo kdo zahteval in potreboval. Pripravljeni bomo vselej iu ob vsaki priložnosti! Podajali bomo dobre in podučne spise, objavljali skušnjo in novosti, kar se tiče čebeloreje in sadjereje. Dobre reči bomo priporočevali, slabe pa od-vračovali. Da bi pa vedno in vselej edino le mi prav imeli, tega ne. trdimo in 110 moremo trditi; ker več ljudi več ve, tako tudi mi večkrat ktero reč priporočamo, ki pa ni v priporočanje sposobna. Nasvetovano nam je od ene ali druge strani, ter rečeno, da je dobro. Co 11am jo tista reč znana, že svoje mnenje v tem izrazimo, ako pa za gotovo ne vemo, pa ali reči ne objavimo ali pa jo, čc ni preveč sumljiva, in tu nam morebiti spodleti. Vsem fast. gosp. udom in naročnikom jo gotovo znano, da list v izpolnitev svojih obljub potrebuje dvoje pomoči, namreč denarne in duševne. Denarno pomoč dobivajo listi od svojih naročnikov. Zato se tudi mi obračamo do naših častitih naročnikov z uljudno prošnjo in vabilom: Ne zapustite nas. bodite še v prihodnje naši zvesti naročniki, ter podpirajte nas se svojo naročnino! Poskusite nam pridobiti novih udov. Gotovo bi kateri Vaših prijateljev rad postal ud našega društva, pa se morebiti ne ve kam obrniti. Naznanite to -željo nam, mi mu bomo list ter poleg tega še poštno nakaznico z že izgotovljonim naslovom poslali, da ne bo imel nobenih sitnost s pošiljanjem denarja. Najhitreje iu najbolje pa jo, č? kar obe naročnini Vašo in njegovo ob jednem pošljete. Ako nam to ljubav storite, vedeli bomo Vaše delovanje v prid našega občo koristnega društva prav ceniti. Ni veliko, če jeden goldinar plačate! S tem imate pa naročnino za vse leto plačano. Ta goldinarček pošljite na: „ekspedicijo slovenskega čebelarja in sadjerejca" na Jesenicah (Gorenjsko), ali pa gospodu G. Spetzler, učitelju v Lescah, ki je sedaj blagajnik našemu društvu. Kamor boste poslali, povsod bode z veseljem iu radovoljno sprejeto. Toraj še enkrat prosimo: Bodite še v prihodnje naši naročniki in podpirajte nas z naročnino. Dalje obračamo se še do naših blagih dopisnikov. Prvič moramo jim tu izreči zahvalo za poslane spise iu dopise ter jih najuljudncjc prosimo, da nam šo v prihodnje blagovolijo kaj poslati. Kajti le potom bo našemu listu mogoče svoj namen izvrševati, če bo dobival obilo pomoči, tako v denarnih kakor tudi v duševnih zadevah. H koncu tega spisa moramo se pa še, če prav silno neradi, obrniti do tislih naših udov, ki so celo loto list prejemali a naročnine ne plačali. blagovolijo naj svoj dolg poravnati in nam poleg tega ob jednem še naročnino, za prihodnje leto poslati. Prosimo! Predno se pa v tem letu ločimo, zakličemo vsitn srčno voščilo: Iffar lepše praznike ter dobre medene poiiee! Xa svidenje v novem Ieln! l*a gol ovo! Odbor. -X- 0 Dzierdzonovem panju. (Si>ii«»l lv. Juranuic.) (Konec.) Sedaj imamo še nekaj važnega, kar hočemo bolj natanjko spoznavati. To so satniki, od kterih jo popolnost in vrednost celega panja zelo odvisna. Satniki so f>;> celic dolgi tramiči, kteri se v zato narejene zareze položijo. Na vsakem koncu so široki 7 celic, na sredi pa 5 celic. Debeli so '2 celici in spodnja stran jo na rob vrezana (gl. pod. X. a), tako da dobi saluik petoglato obliko. Na koncih je la rob vrezan, da satniki mirno ložo (gl. pod. X. b). Ta rob na spodnji strani je zato, da čebele na takih satirikih bolj ravno satovje delajo iu se poslednje tudi bolj trdno drži. Uui okvirjem podobni satuiki pa, ki cel sat obdajajo, so veliko več škodljivi, kakor koristni. To je poglavitni uzrok, kteri nove panje tako slabo odlikuje iu jim skoraj že pogin obeta. Ker lak panj ne moro biti dovolj gorak, kjer čebele satovja no morejo na stene panjove, pritrditi. Zima ima v takem panju okoli in okoli satovja, Ill okoli zimskega gnjozda prosto pot; naj še jo potom panj iz tenkih desk skovan, vsak posamezno postavljen iu slalio odet, tedaj ni čuda, da novi panj svojo poštenje zgubi iu svojo naloge no izpolni. Tega od tukaj popisanega panja ni pričakovati. V tem naredijo čebelo vsak sat. od ono stene do drugo iu je tako pritrdijo; panj jo sam ob sobi dovolj gorak, ni ga treba posebej odevali za zimo, ker jih jo več skupaj postavljenih v enem stolpu, da eden drugega grejejo iu tako osem ljudstev skupno toploto vživajo. Ue pa hočemu satovje posamezno iz pauja vzeti, pouzro-čuje to tudi majhno zadrege; potrebno jo lo z nožem ob stenah navzgor vrezati in sat se brez vso težave lahko izvzame. Tudi jo lovi prednji iu desni zadnji vogolj vsakega satuika malo v okrok urozau, da so tim lažje satuik izvzame, ker navadno satnik ua desni strani najprod iz zarezo potegnemo, ako ga hočemo izvzeti (gloj pod. X. c). Sedaj smo s panjem gotovi, — pa kaj, brado šo nima. Za brado pritrdimo mu pod žrelo 25 celic široko desko po celem pauju na dolgo in to v ono zarezo ali žleb, ki smo ga naredili na letvi a pod. lil. (glej pod. ITI. c in V. c). Ta deska naj bo tnalo poševna. Ona ima tudi to posebno nalogo, da od spodnjih panjev dež in mokroto odpeljuje. Sedaj imamo šo pogovoriti, kako se panji dvojčici postavijo, da tudi svoj namen spolnijo. Sputlaj so podzidajo ali drugače podložijo na 30 cm. Na ta zid ali podlago položita so dva panja z zadnjimi dolgimi stranmi vkup, z žrelami pa vsak sobe, n. pr. eden z žrelom proti vzhodu, drugi proti zahodu. Na ta dva položita se druga dva po črez tako, da pride eno žrelo proti jugu, drugo proti severu. Tako prideta šo dva enako prvima in potem dva enako drugima (glej pod. XII.). Imamo tedaj osem panjev na tako majhnem prostoru iu vendar ni so bali, da bi so čebele ali matice motilo in v druge panje, zabredle, ker so tukaj žrela silno daleč narazen, da si vsaka čebela lahko zapomni svoj pauj. Ako šo takemu stolpu naložimo lopo streho, ktera pa mora najmanj za Ü0—SO cehe na vseh štirih straneh od panjev proč stati, da so panji dovolj obvarovani dežja, imamo šo tedaj zraven koristi lop kinč v domačem vrtu. Kjer so jo bati tatvino, lahko se pomaga s tem, da so panji spucjo z vrtali ali šravbi za los, kleri so na vsakem koncu panja 10 eolic od kraja skoz dno v pokrov spodnjega panja zasučojo in tako je celi stolp sklenjen (glej pod. XII. a). Tudi streha se mora pritrditi, da je veter ue odnese. Ce so dva panja celo ue stisneta, zabijemo od vsakega žrebolj in ovijemo niti ali žice okoli žrebljev in lahko panja tako vkup potegnemo. Tako v stolpu zloženi panji lahko ostanejo v poletju in v zimi nepremaknjeni in vendar so bodo čebelo dobro imelo. V zimi mora se žrelo pokriti z desko, da solueo ne moro sijati v panj, nikar pa žrela zadelati, da bi čebelam izhod zabranili, ker so jih tako veliko pokonča vsled silo, s ktero si prizadevajo prostost doseči. Tako imamo sedaj panj do cela zgotovljen iu postavljen na stališče. Ako si hoče tedaj kdo izmed čč. bralcev narediti takov papj, bodo dosegal vso obljube lo takrat, če ga na tanjko po tem popisu naredi ali tako od mizarja izdelati pusti. Vso spremembe zbog kterih je poskušalo žo toliko čebelarjev poboljšati Dzierdzonov panj, so le napako in storijo panj lo slabeji, ne pa bolji. Slavni g. dr. Dzierdzon, ki ima že toliko let vodno nad tisuč čebolnih ljudstev v različnih panjih, v ležečih in stoječih, posameznih iu skupnih, v pavi-lonih, stolpih, omarnikih in raznih drugih stavbah, vendar on sani najbolj čisla iu naj više ceni panj dvojčič, ter mu pred vsemi drugimi prednost daje. Glavna dobra 12* lastnost tega panja je posebno to, kar čebelarji z drugimi panji prav težko dosežejo, to je dobro prezimovanje čebel. 1'anj dvojčic je že sam oh sebi tako sestavljen, da čebele v njem dovolj gorko sede. Ono strani panja, ktere pridi jo v dotiko z drugimi panji, so narejene iz tenkih desk, da se toplota v vseh panjih enega stolpa vjema in izenači, da je v vseh enako gorko. Tega doseči nemoremo s panji, kteri so postavljeni posamezno v čebelnjaku. Tu mora si delati gorkota vsako ljudstvo za se, tim bolj, ako je panj slabo odet. če je pa panj preveč odet, primanjkuje, pa čebelam mokrote, ktera jim je tudi v zimi neobhodno potrebna. Konečno še omenim, kar dr. Dzierdzon kot glavno pravilo pri izdelovanju mnogovrstnih panjev izrazuje, namreč, da noben dober panj ue smo imeti premakljivega pokrova (odzgor). Ako hočemo toraj imeti dobra čebelna stanovanja, ne rabimo takih, pri kterih se pokrov odpira. Takih gotovo ne moremo po več skupno postaviti, in če mora panj biti posamezno postavljen, ne moremo ga imenovati dobrega. Ne ustrašite se toraj stroškov, ktere vam pouzročuje Dzierdzonov panj, ker sem že v začetku omenil, da ni tako drag, kakor se uekomu dozdeva. Ako morebiti pri izgotovljanju panja ne bi bilo k.ij dovolj jasno, pripravljen sem vsakemu iz zadrege pomagati in na vprašanje odgovoriti. K sklepu priporočam panj nespremenjeno narejati, ker vsak najmanjši del ali košek ima svojo nalogo; zato hočem v prihodnjem tečaju, ako mi pripušča čas popisati vse prednosti in ravnanje z Dziordzo-novim panjem dvojčicem. *) -X- Bolezni čebel. Dve bolezni ste, griža in gnjiloba, ki čebele včasih napadete; prva se da z zdravili odstraniti, druga pa ne. 1. Griža ali krva. Ta bolezen je čebele napadla, če neko redko, rudečo in zelo smrdljivo blato pogostoma od sebe dajejo in ž njim satovje, pa tudi druga drugo ogrdujejo. Griža izvira večidel iz prehlajeuja, če slabi panji po zimi ali o spomladi nimajo dosti gorke odeje. 1'avno tako zbole tudi, če po zimi ali pokoja nimajo, ali pa na pro-gorkem kraji predolgo zaprti ostanejo; če jim manjka medu ali cvetnega prahu; če se spomladi pitajo so spridenim medom. Jalovi panjovi najpred grižo dobe, ker se preobjedč. Najhujše je, kadar satovje s tem blatom obrzdajo, zakaj v takem zadelj smradu ne delajo več rade, in ga je treba izrezati. Zoper grižo je najbolje, da čebele kak lep dan na sprehod spustiš, da se očedijo, zvečer pa jim daj v plitvim koritci sogretega medu: drugi pa svetujejo, jim slane vodo s kakimi kapljicami dobrega vina za zdravilo dati, sogret rumen ali kandiran sladkor se tudi priporoča v ta nameu. Würzburski časnik pravi, da je najgotovejši pomoček v tej bolezni dokler se čebele še ne morejo izčistiti, da jim v vodi raztopljenega kandiranega sladkorja v panj postaviš; ta jih zgrejc, drisko zapre, jih okrepča in vlažnost na se vleče. Bolje pa. ko čebele zdraviti, jih je prehlajenja varovati. Slabi panji, ki imajo malo muh in satovja, so mrazu najbolj podvrženi; tako jo treba dobro zamazali iu *) Prav lepo prosimo, bodite tako dobri in pošljite nam še kaj tako temeljitih spisov, kot je ta, za kterega se Vam prav toplo zahvaljujemo. UralaiMeu. dobro odeti; kdor pa no trpi takih siromakov čez zimo. ampak le močno panjovo prezimuje, tudi griže- pri njih ne zasledi. 2. Gnjiloba. Ta bolezen je zelo nevarna, ker vtcgno ne le, kacega posameznega panja, ampak ves čebelnjak pokončati, če se čebelar brž ne poprime pravih pomočkov in si ne prizadeva, morivne kuge ustaviti; toda so ta nesreča rekdo kedaj primeri. Gnjiloba jo v panji, kedar plod ali zalega v satovji gnjijo in se razširi črez vso zalego; ona je dvojna, namreč gnjiloba nezadelane in že zadelane zalege. Najnevarnejša jo druga, kadar zadelane bubc v celicah gnjijejo; prva večkrat sama ob sebi preide. V začetku, dokler se gnjiloba ne razširi še po vsej zalegi, prizadevajo si čebele na vso moč, jo odpraviti. Vsako jutro vidiš ua bradi gnjilobnega panja smradljivo rujavo blato, ki ga čebele po noči vun nosijo in se ga zavoljo smradu šo dalej dotikati nočejo. Če kaj tacega pri panji zapaziš, lahko spoznaš, da se gnjiloba začenja, in da je skrajni čas priti mu na pomoč. Otožno in žalostno obnašanje čebel kaže, daje panj bolen; neprijeten in smradljiv duh iz njega puhti. Če ga odpreš, vidiš nad zalego udrte pokrovce, ki so zraven ploda obokani, iu celico pri sredi prevotljene in prejedene. Zalega v njih je kakor rujav gnoj. katerega čebele zaradi premočnega smradu ne morejo več iz panju spraviti. Ta bolezen je tako nalezljiva, da nekatere gnjilobne celice sčasoma vse druge okužijo tako, da gnjiti začno, kar čebele prisili, da še zdravo zalego in vso strd za-pusto in pobegnejo. Še kamor tega smradu navzete begunke pridejo, kugo seboj prineso, in če se brž ne pomaga, vtegne veliko panjev poginiti. Izvira pa ta bolezen od prehlajene zalege, če je premalo čebel, da bi moglo vso obsesti in ogreti, kar se pri izrojcuih starcih primeri. Ce po kakem roji mrzlo vreme nastane, so čebele, ki so v starcu ostale, prisiljene se bolj skup stisniti, pri tem se pa plod ob krajih satovja prehladi, pogine iu slednjič gnjiti začne. Včasih je čebelar sam te nesreče kriv, če namreč tako strd kupuje za klajo, ki je s pomorjeno zalego zmešana iu se zavoljo tega skisala. Iver pa medarji ali lectarji panje brž po ajdovi paši podirajo, ko jo v satovji še veliko zalege, zato ni varno od vsakega strdi za klajo čebel kupovati. Kaj pa je z gnjilohnim panjem početi, da se kuga dalje ne razširja? Ni drugo pomoči, kakor ga brž v drugi panj pregnati in od čebelnjaka odnesti, da druge čebelo ne pridejo okužene strdi okušat in kuge razširjat. Celo prazno satovje jo s kugo navdano, toraj ga moraš brš stajati, izpraznjen panj pa sežgi, in mesto, kjer jo okužen panj stal, dobro omij. Okuženega preganjanim pa nikar ne. postavljaj na prejšnje mesto, ampak na drugi kraj, in mu pridno kladi. 3. Rožičkina bolezen. O vlažnem in inokrotnem vremenu rastejo spomladi nokterim čebelam na glavi med tipalnicami majhni rumeni šopki, kakor rožici, ti pa nič ne škodujejo čebeli pri njenih raznih opravilih in zopet sami preidejo, toraj se prav za prav ne smejo bolezen imenovati. J. s. Kako dolgo bučele žive. Matica živi najdaljo 3 »lo 4 lota; pa boljo storiš čo ne terpiš starejših kot triletnih, ker njih rodovitnost za zalogo delavk od lota do lota peša. Trotje živo celo kratko, od spomladi do avgusta; le v panjih, kateri matico nimajo, ostanejo daljo; takih panjev pa zveden bučolar no trpi v svojem bučolujaku, ampak jih drugim kot naklado uavezne. Življenje delavk se pa ne da natanko določiti; one žive tako dolgo, da ne obnemorejo, svojih pcrutuic ali kril ne poškodujejo, ali pa po sovražnih živalih ali slabem vremenu konca ne vzamejo. Več ko delavko delajo pri dobrej paši, proj ohncmagajo. Pa tedaj v enem tednu več strdi naberejo, kot pri slabej paši v več mescih. Najbolj si poškodujejo perutnice, če gredo na lez ali plevel v belem žitu. Največ pa pokonča bučel ploha, ki naglo pridrvi; mnogo so jih pokonča tudi spomladi, če oblaki sobice naglo zakrivajo in bučole odrevene; tudi po zimi pri odjužnem vremenu v odprtih bučclnjakih. Veliko pa jih pokončajo lice, ki od žuželk žive. Nadalje živo one, ki so se pojcsenskej paši izplodile, ki svojo moči prihranijo do spomladnc pašo; te žive do devet mesecev. V panjih, ki nimajo matice, hi moglo šo daljo živeti, ker svojo moči toliko no potratijo; ali roparice takih panjev, ki nimajo sovražnikov, kmalo zaslodc, jih obropajo in bučele pomore. Koliko muh se dan na dan okonča, vidimo najbolje pri novovsajenem roji: čeravno je imel do lf> ali 21) tisuč bučel, v treh tednih jih je komaj tretjina živih, tako, da ne morejo več vsega satovja obsesti. Crez tri tedne pa pride žo mladih bučelic do 20 in 30 tisuč iz zibolj ua dan; kmalu so to število pomnoži iu pri dobrej paši še tisto leto roje da. -x- Napravljauje sadnega mošta. (Koncu.) Kako se postopa ali ravna pri stiskanji. Stiskanje ali prešanje sadja je z novimi zelo popravljenimi in popolnjemi stroji, o katerih je bilo že spredaj omenjeno, prav lahko delo; brez posebnega truda se lahko izvrši. Pri tem dolu jo včasih treba tudi prta, ki pomaga delo bolj na tanjko opraviti: vselej pa tudi ne, kakor je stiskalnica napravljena. (Je je votlina ali posoda stiskalnice prav velika, tako da se veliko zraečkanega sadja na enkrat lahko stisne, jo dobro in potrebno, da se mod zmečkano sadje vtakne 1, 2 ali 3 vrhove pleten ice primerno oddaljene ena od druge. Koliko pletenin je treba djati, žo primeroma vsak sam presodi. Te pletenine naj bodo narejene, kakor dno jerbasa. Kakor jo bilo žo spredaj omenjeno, so to zato vmes done, da sc drob boljo stisne in tako več soka da. Večinoma vsi liapravljavci mošta droh lo jednokrat pa kolikor moč dobro stisnejo, ter potem stisnjeni drob (prešoviuo) puste v kakem kotu ležati. Nekateri (o namočijo, pusto da so skisa in si tako napravijo sadni kis. Drugi pa to reč živini pokrmijo ali pa kar med gnoj pomešajo. Da pa vsi ti ne delajo prav, smo že spredaj omenili. Rcčono je bilo, ila je prav dobro in nasvetovano, da se pre-šovino, ko se je prvič stisnila in i/ stiskalnice vzela, zdrobi iu v kadi namoči. Kalijo naj so voda, da vrb droba pokaže. To so čez nekoliko časa zopot stisne, iu zdajšnji mošt pomeša se s prvim. Vsled dvojnega stiskanja iu potem mešanja oboli sokov se kislina zmanjša, vino dolti bolj prijeten okus. ter imaiuo več blaga, kot sicer. Stiska naj se kolikor moč enakomerno iu bitro. Tako pridobljeni sadjevec je sedaj še sladak, in če je čist, se laliko precej v sodo dene, ako je pa kalen, naj se vlijc v kadi, kjer naj se pusti 1 ali 2 dni, da se gošava na dno vsede, iu sedaj se deloma očisteuo vino spravi v sodovo. Napolnitev sodov z moštom. Ti dve pridobljeni tekočini so potem, ko se je vsebina kisline iu sladkorja določila, kakor je bilo spredaj povedano, vlijeti v sod, katerega velikost mora pa z množino tekočine, primerna biti. Sod naj bo lopo pomit, čist in brez duška. Zdajci je treba vrenje v postov vzeti, zaradi tega so sod ne sme do vrba napolniti. Ako se jc pa sod vsled neprevidnosti do vrha milil, naj se ga nekoliko odvzame. Od hektolitra naj se ga vzame 3 do 5 litrov, kakor že ima sod okroglo podobo. Ko je tako sod napolnjen, se ne sine s čepom ali veho zamašiti, temveč le na rahlo zatakne; prvi dan naj se še celo popolno odprt pusti, da se pene, ki vsled vrenja nastanejo, lahko odstrane. Kdor pa noče med tem časom sod popolno odprt imeti, pokrije naj odprtino z narobe obrnjenim kozarcem. V tem slušaju se pa vrenje prav lahko opazuje, kako in v kteri meri se vrši, brez da bi se nepotrebni zrak v dotiko spuščal. To opravilo pa opravi tudi košček strešno plošče, ali pa žakcljc iz platna v dve gubi vpognjenega ter s peskom napolnjen. Ko je vrenje že minulo, zamaši se sod s čepom za vrenje napravljenim. Napačno pa delajo oni. ki sod precej zabijejo in ga puste tako zamašonega. Sadjovc» se rad pokvari; pa tudi posoda rada poči, če mošt hudo vre in hlap ne more iz soda. -X- Kako se napravi jabolčnjek brez popred določene kolikosti sladkorja in kisline. Ker je bilo v začetku toga spisa omenjeno, da je naša volja in želja naprav-Ijanje mošta ravne v naše gospodarstvo vpeljati, ne pa, da bi si vsak. kdor boče mošt napravljati. preskrbel priprav, s katerimi bi poskušal kolikost sladkorja in kisline, zato hočemo tudi podati nekoliko načinov, kako se dober sadjevec napravi, brez da bi se vsa pravila in predpisi popolno dosegli, kajti dobro vemo, da veliko skiišenih tudi ua druge načine svoj sadjevec oskrbujejo in poleg tega dobre vspehe dosežejo. A. Jabolčnjek navadne vrste. V 100 l soka (mošta) so raztopi f> hj sladkorja in liO 0" 0. Zdajei se v to odmenjeni sod po popred navedenih pravilih napolni in vrenji»-prepusti. B. Jabolčnjek boljše vrste. Lepo in vseskozi zdravo ter trtnemu vinu jabolčno pijačo dobimo ua sledeč1 način: Na 100 l mošta, bodi si /.c od prvega iu druzcga stiskanja ali pa samo od prvega stiskanja, se vzame 11., do 21 „ kg velikih rozin, se v hladni vodi dobro operejo, razrezljajo s koščicami vred; na to vlijc so 1 ali 2 l tople a no vrelo vode (kakih 60° li.), se vse dobro premeša in pusti kakih 12 ur sluti. Po preteku tega časa se vse skozi prt stisne in očistena tekočina vlijo se v mošt. Poleg tega se raztopi 5 do 7'|a kg sladkorja in 00 gr v prah slolčenega ne-prečistenega vinskega kamna v 8 do 10 l mošta, ki se za razlopljonjo potrebuje. To se mora kuhati toliko časa, da se sladkor raztopi. Ko so pa nič več trdega sladkorja ne čuti, naj se vlijc vsa ta reč v mošt. Ako bi kdo hotel prav močen okus doseči, se k rozinam prideuo polovico ali pa celi drobno zrezljan rožič. Ko je vso to v sodu združeno, se z leseno palico dobro premeša iu močno vrenje kmalu nastane. 6. Jabolčnjek, kakoršna so južna vina. Od 100 l mošta prvega stiskanja se vzame 10 do li» l in so v čednem kotlu (železen mora biti dobro pobeljen, drugače ni dober) s 71 „ do 10 kg sladkorja kuha. dokler se na polovico ne povre; pri kuhanji je treba vedno mešati in pene s penjenico pobirati. Ko se od ognja postavi, da se ohladi, so med tem tej tekočini primeša 2 '„ do f> kg velikih rozin, te naj bodo oprane, zrezana, a nikakor ne stisnjene. Temu soku se pridene še 1 ali 'js / najbolj tinega jamajka ruma in vsa zmes se vlije v sod in dobro premeša z lesenim drogom. Kmalo na to začne vreti. pa bolj močno, kot pri prejšnjih. Tu bodi opomnjeno, da taka vina dolgo potrebujejo, predno so popolnT) gotovi ter potrebujejo več toplote, kot drugačna vina. Včasih se mošt komaj v ene.' letu popolno uredi. Zato je pa tako vino no le samo stanovitno, temveč tudi takega okusa, da večkrat tudi take, ki pravijo, da pijačo poznajo ogoljufa in prekani. (OlalvcruicrOumg.) --x- Glavni imenik društvenikov. I. Častni n(I Fmnc ŽnidarŠič v Zdenskivasi. Ivan Saucin v Dolini pri Tratil. Anton Ressman, pos. na Jesenicah. Gustav Grossman, učitelj pri sv. Ivanu. Anton Petnč v Velkibloki. ■los. Golja. vikar na Kamnom. Janez Dekleva. (Vnelar v Pelolinjali. Janož Media v Zagoriei. Iv. Pipan, učit. v Or. Vrini nad Idrijo. Janez Modie. /.upnik na Prihovi. Franjo Jeglič, učitelj ua Dovjem. Janez Ažmati, župnik ua Dovjem. Vinko Ogorelec. pos. in župan v Skofejjci. Jožef Skočir v Tominu. Kari Prelesnik v Spitaliču. L. Kavalar. učitelj ua Mrežnici. Anton Mreueič. pos. v Žibaršah. Karl Visner iia Jesonicah. Josip Terenčak, župan in pos. v Skopiei. Janko Vdovič. oskrbnik v Turjaku. Ferdinand Žagar na Žagi. Anton Zarl. župnik v Podbrdu. K. Savnik. mestni župan v Klanji. Martin Micbor v Spodujoinilolii. Franjo Mogataj. učitelj v Boveti. Rokodelsko bralno društvo v Tominu. Lorene čuden v Gorjušu. Janez Zure iz Jame. Jakob Turk iz Jame. Fr. Zaje, c. kr. gozduar v Dol. Logatcu. Janez Ferjan. pos. na Savi. Fr. Vončina, Zadlog, Cr. Vrh pri Idriji. Franjo Dular, učitelj v Semiču. J. Lipič, ml. in pos. v Doljali nad Vrbo. Janez Lohkar. pos. v Predstrngi. Florjan Rosmau. učitelj v Dolini. Janez Sajovic, čebelar v Starivasi. Janez Jurančič v Andrencih. Janez Jegljič. pos. v Begnjah. Martin Zaverl, župan na Dolgimbrdu pri Polžniki. Alojzij Zupan, pos. v Doslovčah. Janez Presern, pos. na Vrbi. Anton Puhar. pos. v Poljčah. Klemen Dolžan, pos. v Zabreznici. O. Hornau v Radoljci. Viktor Gabriel Jelovšek, Vrhnika. J. Bulovec. Smoktič. Lorene Mulej v Spodnji Lipenei. Simon Pogačnik na Spodnji Dobravi. Aleš Roblck v Radoljci. Jože Sail v Poljčah. Iv. Muruik. ees. svetnik itd. v Ljubljani. Gustav Pire, tajnik c. kr. dež. kmetiške družbe v Ljubljani. Anton Ažmau v Krauji. Anton Pohar, pos. v Poljčah. Ivan Modie, tergovec, Nova vas. Ivan Sušteršič, trgovec v Semiču. Franc Gros, učitelj v Predosljah. Adalb. Bibnikar, naduč. v Dol. Logatcu. Karol Dremelj, nadučitelj v Cerknici. Anton Laurič, trgovec v Planini. Janez Mrence, kaplan, Stari trg. Franc Kastelic, pos., Rudolfovo. .Martin Sajovic. pos. v Olšeuku. France Cchular, dekan na Opčinah. Janez Mihclič. pos. v Sodevcah. Janez Tomšič, živinozdr. v 11. Bistrici. Jakob Porenta, kaplan v Staraccrkvi. Janez Potočnik, župnik v Hrezovcu. Mih. Kotnik, duhovnik v Vogljah. Ivau Bantan, nadučitelj v Dragatušu. Stefan Petkoušek, v Bevkah. Janez Viraut. župnik v Podgradu. Franc Zmazek, župnik pri sv. Urbanu. Karol Puppis, trgovec v Logatcu. J. Podboj, duh. v St. Petru. Anton Ilajček. dekan v Slov. Bistrici. Franc Rome, župnik v Gcmšeiiiku. Anton Kupljen, c. kr. notar v černomlju. J. Povše. učitelj v Otilnici. Martin Pezvanje, župn. pri Beči. Trirazredna narodna šola v Planini. Urban Svelc, pos. na lilijah. Ivan Pipan iz Cepelj. Anton Tancig, c. kr. poštar v Krškivasi. Andrej Urbančič. pos. v Volčah. Janez Mazgon, f dun. poni. na Jesenicah. Anton Kacin v Polici. Okrajna učiteljska knjižnica v Krškem. Slov. knjižnica ljubi, bogosl. v Ljubljani. Tomaž Tavčar, pos. v Skofjiloki. Karol Hofer, župnik na Čatežu. Matija Šmid v Sclcali. Jakob Ambrožič, pos. v Ljubim. Ivan Bučar v Ivanšah. Simen Lomšek, učitelj v Cerkljah. Martin Dragan v Belipeči. L. Sehenekar, pos. na Rakeku. Andraž Veržič. obč. svet. pri sv. Andraži v Smolnieili. Dav. Trstenjak, šolski ravn. v Karlovacu. Fran Peternell v Crnimvrhu. Ivan Ušlaker, pos. v Predosljah. Anton Kovšča v Planini. BC Denaanjemu listu je pridejana „priloga podob o Dzierdzonovcm panju". Udipivnrni urednik Anion Klein. — Izdajatelj .1 a nt!/. M tulit:, društveni |>io.ls.<«l nik. Priloga k st.12 „Slovenski čebelar in sadjorejec"za L. 1886, Podobs o Dzierd zonovem panju. X o P-t otolp iz osem dzierd zonovih panjev avojčičev gornji desni pani oapsrt da se vidi kako se panji vkup sklenejo zoper tatvino.