10. Številka.
vsote" 12.MDUOllB il.
LOTENSKI
— Rokopisi se mt vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari
JkteseCna priloga: »Slovenski Tehnik11.
Uredništva telefon št 34.
Posamezne številke po 10 h.
Dpravništva telefon št 89.
Škof In duhovščino.
Odkar je vsled izredne nemilosti usode Anton Bonaventura Jeglič škof ljubljanski, se duhovščina čedalje bolj edtujuje svojemu pravemu poklicu. Dašno pastirstvo je postalo postranska stv^r, glavno delo je politika. Duhovščina je sicer vedno rada politizirala in rada agitirala, toda glavna stvar je bilo vedno le dušobrižništvo v pravem smislu te besede: moralna vzgoja preprostega ljudstva. Prej je bil duhovnik učitelj in tolaanik, svetovalec in prijatelj ljudstva, zdaj je samo še politični hujskač, organizator in strahovalec. Prej je duhovnik gledal, da ga je ljudstvo »poštovalo in ljubilo, zdaj mu je le na tem, da je ima v svoji oblasti. Duhovnik je postal demago-gičen pustolovec in moral je to postati, ker bi sicer trpel škodo na svoji eksistenci.
Ze dostikrat se je govorilo in pisalo, da škof protežira le tiste duhovnike, ki se odlikujejo kot vneti hujskaŠi ia agitatorji, naj bodo sicer še take slabi in nemoralni, in da prezira ter zapostavlja tiste duhovnike, ki posvečajo svoje moči dušnemu pastirstvu. Tudi iz duhovskih krogov so se ž« mnogokrat slišale take tožbe, seveda le v zaupnem krogu. Škofove telesna straža je vselej, kadar se je to izreklo, zagnala besen krik in tajila, da bi to bilo res.
Sedaj pa se je dogodilo, da je med duhovščino vladajoča nezadovoljnost dobila javnega izraza v uradnik spisih, in to je škofa tako zadelo, da se je tudi v javnem uradnem spisu poskusil opravičiti.
Omenili smo že večkrat v zadnjih dneh, da je škof obelodanil obširno portčile o pastoralnih konferencah lanskega leta. Na teh konferensak se je zgodilo, da so se vendar našli nekateri možje, ki so povedali škofu svoje mnenje. Iz tre-barjske in iz vrhniške dekanije so odgoverili škofu bolj po ovinkih, seveda z vso  spoštljivostjo  in pre-
vidnostjo, da je puhla njegova misel, naj duhovniki snujejo izobraževalna, kegljaška, telovadna, strelska (!) in druga taka društva. Našla sta se pa tudi dva duhovnika, ki sta brez vseh ovinkov povedala svoje mnenje. Eden jo, kakor smo že poročali, kar povedal, da taka društva nimajo niti sledu tiste veljave, kakršuo jim pripisuje „preširna ljubljanska gospoda, ki je kruha pijana."
Drugi se je izrazil prijazneje. Pisal je:
aNekateri voditelji imajo navado, da vsako malenkost bombastično poročajo v časopisje, nekateri iz dobrega namena, nekateri maDJ kremeniti značaji pa tudi zato, ker vedo, da jim ne bo škodovalo. Potrebo in delovanje teh društev bo torej ložje presojati tistemu, ki jih od blizu opazuje, kot onim, ki jih presojajo po poročilih in po vtisku, ki ga dobe o slovesnih prilikah, ko stopajo z društvi v dotiko. Duhovnik ustanovitelj velja za neutrudnega organizatorja, na vzgor ima dobro ime, prekaša svoje v pastirovanju še tako vestne so brate . . .u
To je bridka obtožba za ljubljanskega Škota. Tu mu je duhovnik enkrat v obraz povedal, da krivično protežira duhovske politične pustolovce in zaničuje in zapostavlja tiste duhovnike, ki pošteno opravljajo dušno pastirstvo pa nočejo biti organizatorji.
Škof je na to  ostro obtožbo, ki j je bila — nota  bene —  izrečena v uradnem spisu, odgovoril s pravo je-zuvitsko   hinavšČino in zvijačnostjo. Škof se opravičuje tako-le:
Kar se tiče delovanja duhovnikov, ga skušam vsestransko in objekr tivno presojevati. In kako se ne bi veselil, kadar gledam toliko gospodov duhovnikov, ki izpolnjujejo svoje duhovnopastirske dolžnosti vsestransko, pa se zraven trudijo še za potrebno družabno življenje. Dobro vem, da nim«, vsakdo za to potrebnih sposobnosti,  in mu tega v
i c-
greh ne štejem, samo ako skuša na drug način isti namen doseči. Razume se pa tudi, da ne le smem, ampak moram na vse spretnosti gledati, ako se oddajajo razne, morda jako koč'ji ve župnije, kjer je delovanje zunaj cerkve neobhodno potrebno : za take ni vsak, če tudi sicer jako dober duhovnik.
Torej Škof je vesel le tistih, ki se poleg dušnopastirskih dolžnosti trudijo tudi za družabno življenje, to je za društva, kolpor-tažo, agitacijo itd. Sicer ni greh, če duhovnik ni sposoben za tako delo, a skušati mora ta isti namen doseči z drugimi sredstvi Ako duhovnik torej ne doseže političnih uspehov, je v škofovih očeh slab in grešen duhovnik. Dragoceno pa je škofovo priznanje, da dobe boljše službe samo tisti duh o vniki, ki imaj o „vse spretnosti", to se pravi, ki so politični agitatorji in hujskači. Škofovo opravičenje je le priznanje, da je bila obtožba njegovega sistema utemeljena.
Tako je sedaj iz uradnih spisov dognana koruptnosi in krivi č n o s t škofovega sistema na eni strani in nezadovoljnost vsaj enega dela duhovščine. Ako se uvažuje prav pasja odvisnost duhovščine od škofa, je gotovo, da je treba veliko poguma, predno duhovnik pove očitno svojo nezadovoljnost in izrazi svojo obsodbo o stvareh, o katerih ve, da se je škof vanje kar zagrizel.
Vzlic tej nezadovoljnosti seveda še misliti ni, da bi se razmere le količkaj spremenile. Duhovnik je suženj svojega škofa, če hoče to ostati ali ne, je njegova stvar. Za uresničenje naših stremljenj je to popolnoma brez pomena. Naša stremljenja se uresničijo tisti dan, ko bo omika osvobodila narod iz odvisnosti od duhovščine.
Pismo iz Hruatste.
(De'ovanje klerikalcev. — Reški dogodki. — Pravi razlogi razkola v stranki dr. Franka. —)
V Zagrebu, 10. prosinca.
Jeseni se je pri nas konstituirala izrazito klerikalna stranka pod firmo „Hrvatska krščanskosocialna stranka prava". Že njen naslov kaže zadostno, kako licemersko je zvarjena ta stranka. Kakor kakšen Žid kličejo: česa izvolite? Evo — vse je dobiti pri nas : hrvatska in krščanska in socialna in končno — računati je treba tudi s popularnostjo in s tradicijo — ona je tudi stranka prava. Pri nas imamo torej tri stranke prava: Franko vo „Starcevičansko stranko prava", rezolucionaško „Hrvatsko stranko pravau in evo sedaj še „Hrvatsko krščansko-socialno stranko prava". Vse te stranke imajo enak politični „program" iz 1. 1894., ki v nekaj vrsticah navaja rodoljubno geslo, združenje hrvatskih dežela v okviru habsburške monarhije. Frankovo stranko deli od „Hrvatske stranke prava" edino reška rezolucija, ki jo prva smatra za „izdajstvo", doeim se tretja stranka prava loči ed prvih dveh po svojem izrazitem klerikalizmu, dasi ste tudi obe prvi dokaj ostro klerikalno pobarvani.
„Krščansko-socialna" stranka ima za svoje glavno glasilo dnevnik „Hrvatstvo", ki ima konstantno sušico na naročnikih. Velik deficit je do zadnjega Časa pokrival nadškof Posilović. Sedaj so nabrali z raznih strani kapital in si zgradili svojo hišo, kjer so namestili moderno (to je edina moderna stvar pri njih!) urejeno veliko tiskarno. Kazen tega še snujejo -katoliško banko". Imeli bodo torej vse, — samo se še ti vražji pristaši slabo love s a vado. Furtimaši — tako jih navadno imenujejo — Čutijo, da bodo slabo uspevali v narodu, zato so prišli — v prvi vrsti djakovski klerikalci — na čudno misel, naj se jih Čim največ od njih vtihotapi v hrv. stranko prava,  ki je najmočnejša stranka t
saboru. Ta je sicer v koaliciji z brezbožnimi naprednjaki, a baš zato je treba napeti vse sile, da se ta koalicija razbije v svrho, da ostanejo naprednjaki osamljeni in da se uniči njihova agitacija v narodu. Tako postopajo vsi popi v narodu: vsi so naenkrat člani stranke prava, sicer pa snujejo „kršč. socialne" organizacije. Njihov kandidat je bil nedavno tega v Garčinu župnik Novosel, kije bil pristaš že raznih strank. Toda njim je največ ležeče na tem, da pride čim največ  popov  v sabor.
Evo, kakšen škandal so sedaj izzvali !
V sredo, 16. t. m. bo naknadna volitev v C e r n i (v Slavoniji.) Ta okraj je zastopal pokojni S. Kutu-zović, tamkajšnji posestDik, ki je zgolj s svojo osebnostjo pridobil ta mandat stranki. 3. maja je kandidiral kot divjak in stopil v stranko prava šele po volitvi. Njegov protikandidat je bil takrat s strani stranke prava in koalicije dr. JanČiković, ki je pa odstopil od kandidature na volišču. Sedaj je stranka prava naravno proglasila njega za kandidata. Toda preje se je morala sporazumeti s ta-mošnjimi duhovniki (ne z narodom), ki so po povelju iz Djakova hoteli kandidirati nekega profesorja teolo-gije-
Šele na intenzivne prošnje je odstopil ta klerikalec od kandidature. Razen tega je moral kandidat dr. JanČiković oditi v Djakovo ter tamkaj moliti spokorniški kredo.
A kaj se je sedaj zgodilo":'
Oncialni kandidat stranke prava dr. JanČiković je z zaupanjem obiskoval razna župnišča, a za njegovimi ledji se je dvignil župnik Senc ter kot elan stranke pi ava proglasil sebe za kandidata.
Dr. JanČiković je torej ostal brez pristašev! Duhovniki tega okraja so nato, ko so se sporazumeli z zagrebškim vodstvom in ko je bila že proglašena JanČikovićeva kandidatura, sklicali svoj konventikel, da ponovno sklepajo o tem, koga da bodo kandidirali . . .
LISTEK.
Perogriz.
„Dobtr dan, ljubi gospod! Čast mi je, da se vam smem predstaviti: Perogriz, pesnik!"
S temi besedami me je iznenadil krepak možakar z visečimi brkami, okoli sedemdeset kil težak. Segel mi je v roko, se ozrl po sobi in nadaljeval: „Ako tudi brez miru okrog divjam, vendar ne najdem nikjer nobenega založnika za svoje krasue pesmice! Tukajle jih imam v cekarju! Vse so lepe: pa se samo norca delajo z mojimi „Poezijami". Posebno ošaben založnik mi je celo nnsvetoval, naj krstim svoje pesnitve „V oblicah krompir" ! Vi, gospod, mi morate pomagati! Ne, ne bojte se, saj vas ne bom moril z vsemi, preberem naj vam jih samo tri! Vi pa mi spišite, prosim, odkritosrčno kritiko in me priporočite, da dobim založnika!u
Perogriz je sedel, brskal po cekarju in iskal svojih najlepših umotvorov; obenem pa mi je podal svoj životopis.   Porodil  se je v skromni
bajti  Oče mu je bil Črevljar in godec. Ker je bil Perogriz bistra glavica, so ga dali v gimnazijo. Preril se je srečno do tretje šole.  Da ga ni usacila zla sreča, bi bil postal ugleden škric. Ža-libog pa se je grdo razprl z zagrizenim nemškutarskim profesorjem, in ta mu je uničil sijajno karijero. Oče so ga poklicali  domov v črevljarnico. Toda fanta niso mikali škornji in črev-Ijarski stolček; rajši nego dreto je vlekel harmoniko in zlagal okrogle pesmice. Kar naenkrat je obesil kneftro na klin, pa odnesel šila in kopita z družbo čeških godcev in si širil duševno obzorje po krčmah in sejmih, pod milim nebom in listnjakih. Ali predla mu je slaba; godci so ga tepli, kadar je zaspan zagodel napačno in še črevlje jim je moral snažiti! To je bilo pesniško navdahnjenemu mladeniču predebelo.  S solzami v očeh je namazal neko noč vsej družbi Škornje zunaj in znotraj z mokro ilovico in jo popihal domov. Oča so skesanega sina pošteno zlasali in zuhali, kakor se spodobi, naposled pa so klavrnega grešnika sprejeli za praktikanta v svoji delavnici.   Kadarkoli je utegnil, je Perogriz zmiraj prebiral knjige, ka-
terih so mu prinesli součenci vsake počitnice iz Ljubljane. Zlasti se je navduševal za sveto poezijo in leto za leto pridno delal pesmice in črevlje.
V tem mi je položil Perogriz tri liste na mizo. Vstal je dostojanstveno počasi, vzel prvi list in Šel parkrat od okna do vrat. Tako veličastno stopajo le vladarji, velikaši in norci tega sveta. Obstal je sredi sobe, iztezal desnico in začel: „Tragedija od muh.
Oh! Muha se je zaljubila . . . juh! Muhec je njen ženin bil. Ko sta se svatbe veselila — muhJnik je oba ubil!"
Početkoma nisem nameraval ustreči Perogrizu; po teh prvih vrsticah pa sem spoznal, da je moj obiskovalec hud talent. Napisal sem mu tole oceno : — Predvsem je potrebno, da dramatik prodre v jedro duševnega življenja. Muha se je zaljubila : s tem je povedano vse. Tu se kaže umetnik po Minervini volji \ vsi spretnosti in pomembni kratkosti. Le tega še ne vemo, v koga se je zagledala nežna junakinja. Zato je naša pozornost tem večja. — Že besedica „Juh!" nam napoveduje, da nam je pričakovati nekaj veseloga. In res! Muha se ni za-
ljubila narobe in ni pregrešila nobene srčne mezalianse s kakšnim vihravim čmrljem ali sršenom, ampak izbrala si je solidnega Muhca, mladeniča, njej menda enakega glede premoženja, olike in značaja. Tudi precej lep fant je moral biti ta Muhec, sicer se junakinja ne bi bila vanj zaljubila takoj v prvi vrsti. Toliko je bil pač vreden kakor Goethejev Werther v sentimentalno modrem fraku in strastno rumenem telovniku!
Perogrizova tragedija je res popolnoma od muh. Usoda junakova in junakinje je odvisna od sile, ki je hujša, močnejša nego volja obeh trpinov. Vendar je ta sila (muhalnik) nekaj čisto prirodnega, akotudi je odeta s tenčico tajnosti. Nihče ne ve, kdo je zamahnil z muhalnikom. Mistični čar tajnopolnega, Čudovitega dogajanja pa bo večno mikal in zamikal Človeško srce.
Doslej se še ni posrečilo nikomur, da bi bil spisal dovršeno tragedijo a štirimi vrsticami. Pesnik nas ne muči z dolgimi dejanji in nas ne dolgočasi s praznimi besedami o obupnem boju dveh nesrečnih bitij proti gigantskemu muhalniku. S štirimi kratkimi stavki
je opravljena in podelana vsa nesreča; občinstvo ne trati dragocenega časa in gre lahko prej večerjat in spat. Že zaradi tega prav toplo priporočamo to igro tudi manjšim odrom po deželi. Ne ženiramo se trditi, da kaj podobnega ne bi bili spisali vsi skupaj, kolikor je mojstrov dramatikov, niti Eshil, niti Sofoklej, Evripid, Shakespeare, Goethe, Kleist, Hauptmann, niti noben drug. Kdo naj bi pa tudi tako izborno zadel ta glas, tako tožen in pa mehak, ta prisrčni glas, ki od kraja do konca preveva vso pesem in nam razodeva vso neskončno plemenito ljubezen rahločutnega Pe-rogriza do zatiranih muh."
Pesnik moj je zadovoljno pokimal z glavo in mi prebral drugo pesem: „Ljubioi.
Je bela in rdeča
in modra kot kri, slovensko zastavo visoko drži!"
„Imenitno! Gigantesque!" sem ga pohvalil in jel ocenjevati: „Kako velikansko je napredoval naš Perogri« tako v kratkem ! Od muh do vertebra-tov, kako genialen skok! To veličastno pesem moramo prištevati najlepšemu
35
oim je poslanske zbornica zahtevala usposobljenost za polovieo d užabni-kov. Trgovina s pivom t steklenicah se izbrise iz koncesije ter ima vlada pravico, da naredbenim potom kon-cesijonira to trgovino.
Odbor stalnega obrtnega odseka je imel takoj po sprejetju zakona v gosposki zbornici sejo ter sklenil po kratki debati, da se vsem parlamentarnim strankam priporoči, naj sprejmo sklepe gosposke zbornice nespremenjene.
Mirovna konferenca v Hagu.
Dunaj, 11. januarja. Med avstrijsko, nemško in italijansko vlado se vrše že nekaj časa brzojavna pogajanja o postopanja teh treh velesil na bodoči mirovni konferenci v Hagu. Pri prvi konferenoi te tri vlade niso postopale složno, zato pa se je sedaj sklenilo, da dokažejo trdno trozvezo s tem, da bodo delegati vseh treh vlad stavili skupne predloge in skupno glasovali.
Bolgarija in Turčija.
Sofija, 11. januarja. Sultan je podpisal trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Turčijo. Obenem je prišel v Carigrad turški komisar Sadik paša iz Sofije, da poroča o političnem položaja na Bolgarskem in o nakupa orijentalske železnice.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 11. januarja. Vojno sodišče je obsodilo morilca, ki je umoril generala Pavlova, na smrt. Morilec noče povedati svojega imena. Car je zapisal na poročilo o Pavlovi smrti: „Težko nadomestljiva izguba Častitega in hrabrega možau.
V vladnih krogih je smrt generala Pavlova provzročila veliko razburjenje in zaupanje do Stolypina je močno padlo, ker je politična policija vedno poročala, da so revoluci-jonarji že davno zatrti. Govori se zopet o vojaški diktaturi. Takoj po umoru je car pozval Stolypina k sebi v Carsko selo.
Ločitev cerkve od države, na Francoskem.
Pariz, 11. januarja. Koncil vseh francoskih škofov je sklican že na dan 15. t. m , da se škofje dogovore, kako naj postopajo napram novemu zakonu glede ločitve eerkve od države. Duhovništvo pričakuje z velikim nemirom tozadevne papeževe odredbe. Verniki pa skoraj sploh ne vedo za ta koncil. Bogoslužje se vrši kakor poprej, vendar je obisk cerkev Čim-dalje manjši in ljudstvo se sploh čim-dalje manj briga za duhovnike.
Predsednik sodnega dvora v Tro-yesu, ki je v neki razsodbi izjavil, da se je država polastila vsega cerkvenega premoženja, pride zaradi teh besed pred kasacijsko sodišče.
Rim, 11. januarja. Papež je izdal obširno encikiiko na francoske škofe, kjer odklanja vse zakone in odredbe francoske vlade.
Nemško-ameriška zveza.
London, 11. janmarja. Tolike senzacije je obudil članek ameriškega „Timesa", ki priporoča ameriiko-nemško zvezo proti angleške japonski zvezi. Berolinska oficijosna „Kreuzer-zeitunga pozdravlja to misel ter piše, da bi Nemčija ne gledala mirno, ako bi angleško japonsko brodevje hotelo iztisniti ameriško brodovje im Oceana.
Nemiri na Kitajskem.
London, 11. januarja. Tsled privatnih poročil nemiri v kitajski pokrajini Kiangsi še veda« mino ponehali. Puntarji so se umaknili v gore. V Sangtuugu je prebivalstva zelo razburjeno vsled neprestanih reparskik napadov. Vse priča, da so nemiri tajno organizovani. Prebivalstvo z dežele beži v mesta in trdojavo, kjer je varnejše pred roparji.
Obrtni vestnin
Nove določbe o plačevanju naročnine za vperabe telefonskih naprav. Trgovinsko ministrstvo je izdalo koneeat prošlega leta novo naredbo, ki določa plačevanje naročnine za vporabe telefonskih naprav v lokalnem prometu. Hkratu je izdalo naredbo, ki določa pristojbine za poštni promet. Zadnje-omenjena naredba, ki izpreminja določbe o plačevanju poštnino, stopi v veljavo dne 16. januarja t. L, določbe novega telefonskega reda pa zadobe veljavnost za one telefonsko naročnike, ki so pri razglasitvi naredbe že imeli telefonske poštuj o, dno 1. julija 1907; za nove naročnike veljajo takoj določbe novega telefonskega reda. Ko se je svoj čas zvedelo o vladni nameri, da se premene in povišajo obstoječa postavna določila glede poštnih in telefonskih pristojbin, se je čulo od mnogih strani pomisleke proti takemu postopanja, Češ, da vlada ni opravičena brez dovoljenja državnega zbora povišati pristojbin, ki so spričo dejstva, da ima država v pošti, brzojavu iu telefonu monopol, v bistvu davek svoje vrste. Uveljavljenje obeh omenjonih naredb kaže, da je šla vlada preko teh pomislekov na dnevni red ter da si lasti pravico, izrabljati pošto, brzojav in telefon kot fiskalična sredstva po svoji volji. Vse te prometno naprave so torej instrument v rokah vsakokratnega ministrstva, ki se jih poslužuje, kakor mu prav; v takih razmerah je vsak napor gospodarskih kor-poracij in celo njih dokazovanje o škodi, ki jo nareja povišanje prometnih pristojbin kupčijskim slojem, brezuspešno, ako se vlada postavi za takozvane neodbitne državno potrebe.
Dobili smo torej nov poštni red, in ž njim nekaj višjih poštnih pristojbin, o katerih smo žo poročali v našem listu. Deležni pa postanemo, odnosno smo postali tudi dobrot novega telefonskega reda. Dvo , slabi strani ima nov telefonski rod. Pred vsem uvija nov zistem za računanje telefonskih pristojbin, ki jo nepregleden in ne lahko umljiv ter daje obilo prilik za šikane in samovoljnosti. Potem pa se telefon vsled novih določb podraži, kar se z modernimi zahtevami, da bodi vporaba občil oeua in dostopna najširšim krogom, nikakor ne strinja. Doslej so lastniki telefonskih    naprav    plačevali takozvano
IPflr Dalje t prilogi. ~W
Zagrebško vodstvo stranke prava je to postopanje silno osupnilo. Toliko so se zanašali na te duhovnike, da jim bodo ojaČili stranko, po njihovi želji so razbili volilno koalicijo z naprednjaki, a sedaj vračajo tako !
Razen drja. JanČikovića in župnika Senca kandidirajo v tem okraju še Frankovec dr. A b j a n i ć, predsednik „seljačke strankeu S. Radič in naprednjak S. J u r i 6.
Klerikalci se najbolj boje nt-prednjakov, zato opominja hrvatska stranka prava duhovnike, naj se zaboga zedinijo, ker bi sicer zmagal naprednjak, dasi še v tem okraju napredna stranka pravzaprav ni niti organ i z o vana.
Tako se maščuje hrv. stranki prava njeno bratenje s klerikalci.
Zadnje čase se javnost zopet bavi > položajem na Reki, ki danes faktično ne pripada ne Ogrski ne Hrvatski. Ogrska vlada je izdala nove naredbe, s katerimi se mora uvesti madžarščina pri vodstvu matic. Proti temu so protestirali Italjani, ki hočejo, da ostane samo italijanski jezik. Baš v stanovskem vprašanju so se zedinili Italijani in hrvatski odvetniki ter so protestirali proti uvedenju madžarskega jezika pri sodiščih, kakor tudi proti drugim reformam, sklicujoč se na hrv.-ogrsko nagodbo iz 1. 1868. Znano je, da bi po tej nagodbi morala Reka pošiljati dva svoja zastopnika v hrv. sabor, toda to se ne godi, ker reški avtonomasi prezirajo ta temeljni zakon. Toda sedaj v stiski se oprijemljejo Hrvatov in jih hočejo mešati v boj proti Madžarom. Iz Reke se pošiljajo sedaj tendencijozne brzojavke ; kadar Italijani demonstrirajo proti Madžarom, se takoj javlja, da so tudi Hrvatje demonstrirali. Po sili se hoče izmisliti nekaka sloga med italijanaši in Hrvati, in to samo zato, da padejo batine na pleča Hrvatov.
Na Reki je namreč, kakor sedaj stoje stvari in še za dolgo, edini sovražnik Hrvatov italijanstvo. Najhujši reski iredentarji so sami rojeni Hrvatje. Ti renegatje s peščico pravih Italijanov ne dajo Hrvatom ne drobtine kakih pravic, ne dajo jim no ene ljudske šole. Ker vse, kar bi popustili Hrvatom, bi pomenilo za nje smrt. Hrano dobivajo edino od priseljenih hrvatskih elementov, ki se žalibog lahko poitali-jančijo.
Šele zadnje čase. vsled znanih sokolskih demonstracij, se vse bolj zbuja hrvatska zavest in se strogo loči hrvatski tabor od italijanskega. Gospodarski bojkot Hrvatov proti italijanašem se izvaja v popolni meri.
Hrvatom vsled tega ne preti pogin od madžarizacije, pač pa od ita-lijanašov, zato bi zadnji sedaj radi potegnili v svojo borbo Hrvate, da bi jih potem tem lagje podavili.
-je.
Zvedel sem te dni zaupno za neke zanimive podrobnosti o razkolu v stranki dr. Franka.
cvetju slovenske lirike. Da, te besede so nemmrjoČe! V svetovni književnosti nimamo kratkomalo nobenega proizvoda, ki bi se mogel dostojno primerjati tej epohalni kitici. Res ne vemo, čemu bi se čudili bolj, ali izvirni, vzneseni misli ali prirodni eleganci Perogrizovega izražanja."
Pesnik mi je prijazno namežiknil in mi bral v presledkih tretjo, poslednjo pesem: ,Bela devica.
Oj, stojaj mi, ljubljanski grad, pozdravljam te stotisočkrat! Glej! Solnce sije, megle ni, in ura je natanko tri."
Tako jo dekla m i ral vedno glasneje, jaz pa sem ocenjeval: „Ali ne done ti stihi tako preprosto in blagoglasno, kakor pristna narodna pesem ? In vendar, koliko kipečega čuvstva je v pozdravu! Posebno hvalevredno je pa to, da je Perogriz tako natanko označil vreme in čas, najbrže po srednjeevropskem Času, zakaj na ljubljanske mre se ne zanaša noben izkušen mož. S to natančnostjo nam je pokazal Perogriz, da ni samo dramatik in lirik, ampak tudi epik. Pravi epik nam takoj pove, kakšno vreme je, Če solnce mrka ali lana trka, koliko bo skidati snega itd."
Kakor znano je bila 27. decembra 1. 1. v Zagreba mala konferenca pristašev, ki je po dolgem posvetovanju sklenila,   da  stranka   ostane složna kakor dosedaj.   —   No   ta  sklep je začasen.   V  resnici   so je sklonilo, da   se   ves   spor    med Frankovo kliko in pristaši dr. Mile S t ar devica končno  reši meseca februarje.  Izvoljen je bil tudi odbor petih članov,  ki  naj   preišče račune dnevnika  „Hrvatsko pravo44  ter določi terjatve dr. Franka. Njegovi nasprotniki namreč zahtevajo, naj list preide v last stranke, ne pa da služi le Frankovi dinastiji.   Zahtevajo pa tudi  odločno,   da  dr. Frank odloži predsedstvo, ker je Čestokrat počenjal največje napake, ne da bi bil vprašal stranko.   Stranko je vedno postavljal pred gotova fakta, a stranka je potem morala trpeti.
Najprej je dr. Frank obetal, da takoj odloži Častuo mesto, a sedaj je to odložil za — dva meseca.
A-
Državni zbor.
D u n a j , 11. januarja. Zbornica se je ves dan bavila z zakonom o varstvu volilne svobode, a še ni prišla do zaključka. — Posl. Choc je predlagal v smislu kancelparagrafa tudi za vse javne funkcijonarje, ki bi hoteli vplivati na volilce, posebne kazenske določbe. Rekel je, da živi Češki narod pod upravo tuje države ter vsled tega nima nikakega zaupanja do oblastnij. — Justični minister Klein je pojasneval, da uradniki, ki bi skušali v službi vplivati na volilce, itak zapadejo kazenskemu zakonu, in sicer zaradi prestopka, kar se hujše kaznuje, kakor pa po Cho-covem predlogu. — Posl. dr. S o -bo tka je polemizoval z ministrom. Češ, da se še nikoli ni zgodilo, da bi bila vlada nastopila proti svojim okrajnim glavarjem in uradnikom. — Posl. Noske je dokazoval veliko hinav-ščino krščanskih socialistov ter izjavil, da tisti poslanci, ki hočejo imeti kancelparagraf, želijo le dati cerkvi mir ter hočejo, naj bi ne bila več torišče političnih strasti. Govornik želi, naj bi se ohranila svojemu prvotnemu namenu, da bi bili njeni duhovniki tisti, ki ne trosijo po občinah sovraštva, temuč mir in spravo. — Posl. dr. Adler je dokazoval, da bo zakon o varstvu volilne svobode zadel le delavce, gospoda bode lahko pritiskala na podrejene volilce z vsemi sredstvi, delavca pa bodo takoj zaprli, ako bo hotel pridobiti svojega tovariša. Zato je njegova stranka za največje varstvo volilne svobode, toda proti temu zakonu. Glede kancelparagrafa je izjavil, da je njegova stranka sploh proti vsakemu izjemnemu zakonu. Duhovniška agitacija se z denarnimi globami sploh ne da zatreti; ravno nasprotno bi se zgodilo, da bi bil duhovnik, ki bi moral plačati par kron glol»^, takoj proglašen za mučenika, kar bi zelo   dobrodošlo   tam  gospodom pri
„Po bregu hodi mi devica, kot kreda bela so ji lica, kot kreda bel je njen život od nog do glave, saperlot!"
„Ali ni to krasno, saperlot!" sem nadaljeval oceno. „S sabo in s svetom razprta devica išče samoto ob Ljubljanici; bleda je; življenje se ji gnusi. Upajmo, da se ji ne bo godilo tako slabo kakor nesrečni Muhi!"
„Ljubljan'ca, bistra i či planin, prekrasna sredi je ravnin. Ljubljanica lepo šumi, šumlja in se naprej vali."
— So ljudje, ki najdejo povsod le grdo stran, lepote pa ne marajo videti nikjer. Doslej Še ni trdil nihče, da bi bilo Ljubljanica prekrasna; zdaj pa se je vzdignil mož, ki nam odkriva njene čare. Da Ljubljanica ni hči planin, to ve vsakdo. Pa to je vseeno. Shakespeare se tudi moti, ko pošilja ladje proti češki morski obali.
»Devica v vodo mi strmi, po strani glavico drži... Na suhem malce postoji, potem v valove se spustil"
— Torej že aopet nesreča! Sicer smo pa tudi pričakovali nekaj hudega, ker je devojka držala glavico po strani. Srce se nam krči od žalosti, zakaj t Ljubljanici je mnogo vrtincev in kotel.
agitacijah. Soc. demokratje se ne bojijo zlorabe prižnice, ki rodi naj vodjo škodo  cerkvi sami.  Duhovnikom se vsled tega ne sme braniti,  da bi ne kom premi to vali cerkve.  — Debate o prvi skupini so je  zaključila, nakar je   načel   govoriti   glavni govornik contra grof S t e r n b e r g, ki je dokazoval, da je justični minister največji soc. demokrat. Napadal je ju-stičnega   ministre,   ki je rekel, de so cesarski urednik ne sme vmešavati v volitve. Vsakega urednika je temuč dolžnost, delati proti soc. demokratom, tudi z nečastnimi sredstvi. — Pri glasovanju je bila prva skupina zakona sprejeta z dodatkom posl. £ r b a glede šestletnih pravnih posledic.  —  Potom  se je začelo razpravljati  o  drugi skupini (kazenske   določbe   za razbitje volilnih shodov) Proti je govoril posl. F resi, nakar se je   razprava prekinila do jutri.
Iz klubov in odsekov.
Dunaj, 11. januarja. Danes po-popoldne je bila seja klubovih načelnikov, da doženo končno program za zadnje zasedanje državnega zbora. — Posl. dr. Šusteršič se je zavzemal za naglo rešitev kroŠnjarskega zakona. — Posl. dr. Lueger je zahteval rešitev zakona o umazani konkurenci. — Posl. dr. Kramarje predlagal, naj zbornica dožene v jutrišnji in ponedeljkovi seji zakon o duhovniških plačah in o umetnem vinu. Poslanci Pernerstor-fer, Chiari, Gross inHofmcnn-Wellenhof so se odločno izrekli proti temu, da bi prišla kongrua pred zakonom o uradniških plačah na vrsto. — Izvolil se je pododsek, ki je izdelal natančni program, tako, da pride prihodnji teden na vrsto uradniški zakon, nato pa kongrua.
— Proračunski odsek je razpravljal v večerni seji o izrednem kreditu za armado in mornarcico v znesku 216,167 000 Po kratki debati se je predloga sprejela ter se začelo razpravljati o regulaciji plač državnim uradnikom in slugam. Pokritje za to zahtevo znaša 34 milijonov kron. — Ustavni odsek je odobril konferenčne akte iz maroške konferenoe.
Navi obrtni zakon pred gosposko zbornico.
Dunaj, 11. januarja. V današnji seji se je gosposka zbornica borila edino le z novim obrtnim zakonom ter ga po kratki debati sprejela tudi v tretjem branju. Govorila sta le trgovinski minister dr. Fort in predsednik trgovske zbornice N e u m a n n. Na pritisk javnosti je trgovska zbornica opustila vse strožje spremembo na zakonskem načrtu. Tako se je opustil nameravani dostavek k § 37 glede vajencev. § 38 a dopušča trgovcem jemati mero za izdelovanje obleke, ako so imeli tako pravico 1. januarja 1907. Pri javnih trgovskih družbah je treba le enemu družabniku imeti dokaz usposobljenosti, do-
,,Valovi tu globoki so, devica bela — kaj bo to ? — Gavrani črni krokajo, na Golovcu stanujejo."
— Kaj bo ? Tako se v strahu in s solzami povprašujemo tudi mi. — S posebno finim Čutom si je izbral Perogriz Črne krokarje kot statiste za mrtvaške ptiče.
„Kot kafra je tam zginila pa spet na vrh priplavala, na vodi se je guncala: devica — raca je bila!w
— Hvala Bogu! Oddahnemo se globoko in vprašamo: Ali ni to pristni humor, dobro zabeljen s kislimi solzami? Kaj nam je treba Perogriza, slovenskega Hans Saohsa, še priporočati založnikom in plačujočemu slavnemu občinstva? Kakor Hamlet o svojem očeta, recimo tudi mi kratko : Perogriz je pesnik!
Hvaležni Orfej me je prijazno potrkal po rami, shranil mojo ooeno v oekar in mi obljubil, da mi naredi za nnepristranBko in pravično" kritiko zastonj nove škornje, ki se bodo gladko rimali a mojima nogama. Bog mu daj zdravje in radodarnega založnika!
Raslo Mvmlk.
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
— Pazite na ranjenca, jaz grem v samostan klicat pomoč, je osorno velel kupčevalec s konji in hitro odšel.
Asunta je vzela Kržanovo glavo v naročje in plaho zrla v ta upadli, bledi obraz.
— Težko je ranjen in premagal se je dobro uro, ne da bi bil potožil, ne da bi bil le enkrat vzdihnil. Kdo je ta mladenič? Naj bo kdor hoče, gotovo je le, da je plemič, kakršnih je malo na svetu. Plemič, ki je res plemeuit!
Svojemu gospodarju sicer zvesto udani Tomo je skrb za Kržana popolnoma prepustil tuji dami. Ne le vsled tega, ker je vedel, da Kržanu itak ne more pomagati, marveč poglavitno zaradi tega, ker je bilo vse njegovo zanimanje osredotočeno na kupčevalca s konji. Že med vožnjo po morju so se v njegovi glavi porajale Čudne misli, a zdaj so ga popolnoma prevzele.
— Kdo je ta Človek? Kaj hoče mojemu gospodarju? tako se je vpra-
ševal Tomo. Meni je dal tri tolarje, da sem ga peljal v grad. To je že sumljivo, jako sumljivo. Potem je šel z gospodarjem in z mano na morje. Tega mu ni bilo čisto nič treba, a šel je prostovoljno v smrtno nevarnost, mesto da bi doma ležal na postelji in pil vino. To je *e dosti bolj sumljivo. Rekel je, da jo kupčevale« s konji, a veslati zna bolje kot jaz in kar vidi se mu, da jo na morju doma. Kdo je ta človek ? Tako osorno nastopa, kakor bi bil velik gonpod, a močan je. kakor medved. In zdaj je gel sam klicat na pomoč, dasi jo tod neznan in ve, da sem jaz tod doma in me pozna vsak samostanski človek. Če to ni sumljivo, potem no vem, kaj je še sumljivo.
Tako je, naslonjen ob svojo železno palico, modroval Teme toliko časa, da je zagledal bližajoče so luči in Čul korake. Kupčev al eo se jo vrnil s samostanskim valptom in njegovimi hlapci, ki so prinesli s seboj dve no-silnici. Položili so Kržana in starega gospoda, ki je bil tako slab, da se ni mogel premakniti, na nasilnici in jih odnesli.
Naenkrat je zapazil Tome, da so nosilci namesto v valptovo nišo za-
I. Prilooa , SlPvep«Emni Narodn" »t. 10. dne 12 januvarja 1907.
stavbno pristojbino v znesku 100 K, ako postaja ni bila oddaljena vt-c nego 500 m od centrale, sicer pa ob večji oddaljenosti za vsakih nadalj-nih 100 m 30 K več. Bilo je to enkratno plačilo za gradbene stroške. Vrhu tega pa je bilo po vseh mestih raz«-n na Duuaju plačevati letno naročnino v znesku 100 K brez ozira na število telefonskih pogovorov ter brez ozira na število naročnikov posameznega omrežja. Država pri tem ni trpela škode, imela bi bila lahko ie znatnejše dohodke, da je razumnejše postopala in omogočila dostop tt vrste naročnikov tudi manj premožnim. Ker pa so bile centrale mnogih omrežij od početka že premajhne, je bilo često težko sploh zagotoviti še telefonsko podajo. Na mesto stare uredbe, stopi sedaj nov sistem. Pred vsem pride v poštev po novem sistema število naročuikov pri telefonskih omrežjih v posameznih mestih ter intenzivnost vporabljanja telefon ske naprave od strani posameznih naročnikov; na izmero letne naroć nine bode vplivalo število telefonskih pogovorov.
Kako se določi naročnina za telefonske naprave? Telefonska   omrežja po vseh mestih Avstrije se porazdele   po številu naročnikov v šest t-kupin. Prve tri skupine za naše   kraje  ne  pridejo v poštev. V IV. skupino  se  uvrste telefonska omrežja,  ki imajo 501 — 2000 naročnikov; v V. ona.   ki imajo 201 — 600 naročnikov; v VI. ona, z manj ne^o 200 naročnikov. Telefonsko omrežje v Ljubljani, ki šteje sedaj 249 naročnikov, pride v peto skupino.   Za vse skupine so določeni razredi, v katere se uvrste  posamezni naročniki enega telefonskega omrežja.   Merilo, ki odloča pri uvrstitvi je večja ali manjša vporaba (promet) posamezne telefonske postaje. Pri tem je po tarifi razlikovati   med    opravilnimi telefoni (Gescbaft-telephone)m mod telefoni v stanovanjih (Wohmmgste!ephone). Ka-ročnina   za   opravilne telefone, ki se intenzivnejše   uporabljajo,   kakor uoi skušoja.  je razmerno višja kakor pa pri telefonih v stanovanjih.   Za telefonske   naprave,   ki jih je šteti med opravilne   telefone,   določa   tarifa v vsaki skupini tri razrede: in sicer telefonske  postaje  z jako velikm fA), velikim (B) in mfijhnim prometom (C). Za vsakega teh treh   razredov v posameznih  šestih  skupinah določa tarifa šele letno naročnino. Vpeti skupini, v katero pride ljub! jansko omrežje, znaša  letna naročnina za razred A (jako velik promet) 215 K, za razred B (velik promet)  1S0 K, za razred C (majhen   promet) 145 K Nastane  sedaj vprašanje, kdo odloči in na kakšen način, v kateri razred pride telelonska   postaja   posameznega naročnika. Uvrstitev v razrede na podlagi   števila   telefonskih pogovorov izvrši   poštna uprava.   V razred A pridejo  telefonske  postaje  onih naročnikov,   pri  katerih  znaša število lastnih klicev na leto 6001-12000; za razred B je določeno število letnih klicev na  3001—6000, za razred C število lastnih  klicev ne sme presegati na leto 3000. Šteti je le klice v lokalnem  prometu,  pri tem je izvzeti vse one klice, ki zategadelj niso privedli do pogovora,  ker proga ni bila prosta.   Določitev povprečnega števila klicev na leto se izvede na ta način,   da   si uprava telefonske centrale   zbere   gotove dni,   ob katerih šteje   klice  posameznega naročnika. Poštni upravi je   pri  tem seveda na voljo dano, izbrati si poljubne dneve
za štetje, naročnika se obvesti šele po izvršenem štetju. Za teletonske postaje, ki so obstojale že pred 30. novembrom 1906, torej za ogromno veČino, se je Štetje, kakor se more povzeti iz nove naredbe, deloma izvršilo še, predno je bila objavljena nova naredba. Glede teh telefonskih postaj določa namreč novi zakon, da je v svrho določitve števila letnih klicev in uvrstitve postaje v dotični razred šteti ob štirih dneh klice. Dva od teh dni je bilo vzeti v letu 1906, dva ostala dneva pa odpadeta na prvo četrtletje 1907. Število klicev, dognanih ob vseh Štirih dneh, je sešteti, povprečno število klicev, odpadajočih na en dan je pomnožiti s 300. Število, ki se pokaže na ta način, poda število letnih klicev enega naročnika ter je podlaga za uvrstitev / odgovarjajoči razred. Telefonske postaje, za katere se dožene število letnih klicev s 3000 ali manj, se uvrste definitivno v razred C, za kateri bo naroči ikom ljubljanskega omrežja plačevati letno naročnino 145 kron Ostale telefonske postaje se uvrste začasno v razred A ali B po številu doguanih klioev. Na podlagi poznejšega štetja se potem izvrši definitivna uvrstitev. Zakon dopušča, da se na zahtevo naročnika vrši novo štetje in se potem eventualno premesti v kak drug razred, ako dokaže, da so se pri njem razmere izpremenile in se vsled tega ne poslužuje več telefona v toliki meri, kakor prej.
Pripomniti je, da po novem telefonskem redu stavbna pristojbina odpade. Plačevati bo le naročnino v izmeri, ki jo določa novi red. Vendar pa velja normalna naročnina, katere izmero smo zgoraj za peto skupino glede poslovnih telefonov navedli, le za one telefonske postaje, ki niso od centrale bolj oddaljene, kakor določa zakon. Dopu>tua oddaljenost je v telefonskem redu za vsako skupino navedena. Za telefonske postaje v Ljubljaui sami ne bo izjem, za telefonske postaje izven mesta velja normalna naročnina, ako razdalja ne presega 1 in pol km. Telefonski red ima prehodne določbe, ki so potrebne iz ozira na stare naročnike, ki so morali še plačati stavbno pristojbino. Glede teh določa, da bodo plačevali vsi oni, ki se j m je postavil telefon po 30. juniju 1902, za dobo pet let od dneva pričetega vporabljanja, naročnino še po stari tarifi, izvzemši gotove v zakonu določene slučaje, tako n. pr., če pridr* postaja v druge roke.
Rekli smo, da novi telefonski red navaja tndi takozvane telefone v stanovanjih, za katere je plačevati u anjšo naročnino. Take telefonske postaje bodo dovoljene le v prostorih, ki se rabijo le za stanovanja in niso v zvezi s kako pisarno. Letna naročnini za tako telefonsko postajo znaša pri telefonskih omrežjih, ki padejo v V. skupino kakor Ljubljana, 130 K. Število letnih klicev pri taki telefonski napravi ne sme presegati 2400.
Pokopališče na Trati.
(stvarno pojasnilo gospodu Ivanu Čebask j, župniku na Trati, na njegovo poslano ,,Odgovor moj h obrekovalcev v Gorenjcu * MS!o ven. u" z dne 24. decembra 1906, št. 294.)
Ker se je moj in mojih tovari >^v poskus, da bi v tem" poslanem pred-bacivana žaljiva dajanja  doma ust-
vili mimo nje. Prestrašil se je in obšel ga je sum, da ima kupčevalec s konji slabe namene s Kržanom. Vihteč svojo železno palico je planil pred nosilce.
— Kam hočete z mojim gospodarjem ?
— Ne boj se, Tomo, je dejal valpet, saj veš, da sem prijatelj tvojega gospodarja. V moji hiši ni prostora, ker ima samostan nekaj gostov. Zato ponesemo bolnika v drugo hišo, kjer bo še bolje spravljen, tam v ono hišo, ki stoji komaj pol stre-Ijaja od samostana. Tudi pater-zdrav-nik, ki je že obveščen, pride tja.
Tomo se je vdal, ali sum, da se godi nekaj nevarnega, se mu je spremenil v trdno prepričanje. Sklenil je, da. se no nmakne  od  svojega gospodarja in vesel je bil, da sta bi a Kr-žanova samokresa v njegovih rokah. Hiša, v katero so  nesli  Kržana in starega tujca,   se mu je  tudi zdela sumljiva.   Vedel je,  da ima valpet ključe do te hiše in da je hiša, četudi majhna, vendar razkošno opravljena. A ljudje so se je nekako plaho ogibali. Nihče ni vedel, kdo je pravi lastnik.   Govorilo  se je  pač, da je lastnik velik, bogat gospod,  a kako mn je ime in kaj  da je,  to je bilo neznano.   Ljudem se je zlasti Čudno
zdelo, da lastnik te svoje hiše še nikdar ni obiskal. Tomu je bilo vse to znano, tudi to, da so ljudje pred leti nekajkrat videli ponoči v tej hiši luč, dasi ni nihče v njej prebival, in iz tega je izviralo njegovo neomejeno nezaupanje v to hišo. Ustavljal se samo zato ni, ker je uvideva! da je I njegovemu gospodarju pred rr?*** treba zdravniške pomoči.
Čez dobre pol ure sta bila slari tujec in Kržan preskrbljena. Patf-zdravnik je obvezal Kržanovo rano in dal staremu tujcu krepčilnih zdravil. Kržana je stražil Tomo, Asunta je ostala pri očetu, valpet in njegovi hlapci so se odpravili domov. Kupčevalec s konji jih je spremil iz hiše, a tudi ko so bili že davno odšli, je stal še vedno pred vratmi, vzlic burji in zrl na morje.
Šele čez dolgo časa se je prebudil iz svojih sanj. Stresel je z glavo, ugriznil se v ustne in grozeče dvigpil pest proti hiši.
— Čudovita so pota usode, je mrmral srdito. In Andrej jih je rešil! Ah, naj bo tudi to. Ali zaklinjam se ti, vojvoda Dali Ferro, da je moje sovraštvo še vedno sveže, in da ti mora Bog s posebno milostjo pomagati, Če hočeš uteči zasluženi kazni. (Dalje prlh.)
meno z gosp. župnikom pojasnili in vsakojaka neutemeljena obrekovanja in sumničenja s pričami dognali, pri našem obisku gosp. župnika dne 28. decembra 1906 popolnoma ponesrečil, prisiljen sem sebe in sklepe celega občinskega odbora, tikajoče se naprave novega pokopališča na Trati, stvarno pojasniti ter župnikova zavijanja s akti kot neresnična ovreči.
Dne 11. maja 1903, št. 11485, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju županstvu na Trati naročilo, „da občinski zastop na Trati sklene o potrebnem razširjanju, oziroma o preložitvi pokopališča na Trati ali stavi glede tega primerne predloge in nasvete."
Vsled tega je bilo v občinski seji dne 26. maja 1903 sklenjeno, da se v svrho razširjanja pokopališča na Trati staremu pokopališču priklopi Še mej u a parcela št. 666 d. o. Gorenja-vas. Ta sklep občinskega odbora na Trati pa je bil z odlokom o. kr. okr. glavarstva v Kranju ddo. 16. januarja 1904, št. 27306, ovržen, ker je bila ta parcela premajhna in njena prst najbrž ni bila taka, ki bi pospeševala normalno trohnenje mrličev.
Obenem se je pozvalo županstvo s tem odlokom, da se za napravo novega pokopališča pridobi popolnoma primeren prostor zunaj vasi.
Podpisani je nato našel primeren prostor na parceli št. 600 d. o. Gorenja vas, kojega posestnik Gregor Do-linar je bil takoj pripravljen potrebno zemljišče za napravo novega pokopališča prodati. Ko sva z gosp. župnikom Čebaškom premeri a potrebni prostor, je bila sklicana dne 19. marca 1904 občinska seja, pri kateri je bil pri točki 4. dnevnega reda obč. sve-tova'ec Gregor Dolmar iz Trate št. 9 vprašan, če je pri volji prodati občini za napravo novega pokopališča na Trati od mene in gosp. župnika zaznamovani prostor. Gregor Dolinar je bil precej pripravljen prodati ta prostor.
V potrdilo tega kupa je bila v zapisnik seje obč. odbora na Trati dne 19 marca 1904 točka 4. dnevnega reda tako-le rešena: „Za napravo novega pokopališča na Trati se občinski odbor dogovori z Gregorjem Dolinarjem iz Tiate št. 9. na podlagi kojega dogovora proda Gregor Dolinar občini Trata za novo pokopališče približno 2500 m- travnika na Grobniku za približno ceno 1000 K, ako dotičua komisija spozna svet za primeren. u
Pri sklepanju te kupne pogodbe se je prostor za pokopališče odločil na 2000 m2, za pot k pokopališču pa 500 m2.
Če bi se pa bila odločena mera 2500 m2 pozneje kaj spremenila, bi se Lila kupna vsota 1000 K temu primerno predrugačila, v ta namen sta bili tudi besedi „približno" v zapisnik stavljeni.
Ta točka sejnega zapisnika je bila v prepisu poslana c. kr. okr. glavarstvu v Kranju v vednost. Nato je c. kr. okr glavarstvo s svojim odlokom z dne 18 maja 1904, št 12608, razpisalo na dan 16. junija 1904 ob 10. uri dopoldne komisijski ogled v ta namen, da se preišče, je li predlagana parcela št. 500 d. o. Gorenja-vas Groga Dolinarja iz Trate št. 9 primerna in sposobna za napravo novega pokopališča na Trati. To 82m kot župan dal pred cerkvijo na Trati po obč. slugi razglasiti in sem vse mejaše predlagane parcele, občinski odbor in gosp. župnika Ivana če-baška, ki je bil že tako od c. kr. okr. glavarstva povabljen, še posebej pismeno povabil k temu komisijskemu ogledu.
Dne 16. junija 1904 k na; jv-danemu komisjskemu ogledu n v lo gosp. župnika Čebaška in sv« y odsotnosti tudi ni na nikak nač ' 'Opravičil. Ko je komisija spozt" svet za primeren, se na vpraša ;<> gosp. voditelja komisije, kdo bo- , pokopališče gradil in na b jj » , -epiše nismo mogli zas^opui \\\- J:\x- \
ga^ odgovoriti,   kal' ^ boae
občina  ziaa.lt*  i~~ n* njo
prepiše,  ker  gosp ' Če-
baška kot zastopn bilo i
navzočega in ni& . jega j
nikal;Qfra  pismenog . predloga v Ic-^ o?liU.
V navzočnosti   go ,p. *?a komisije se je ^akoj  po sk
misij, ogleda < d dotičnih po e.-kupil in odn> ril potrebni svet za k novemu » okopaiišču.
To?e^jvni zapisnik se je pote v občinski pisarni sestavil in podpis? i
Precej popoldne tega  dne je do bil   podpisani  sledeče priporočeno pismo: Št. 68.
Slavno županstvo
na Trati. Glede na dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Kranj i z dne 18 5. t. 1. št. 12608, — s katerim se tukajšnjemu županstvu naznanja, da bo 16. 6. t. 1. ob 10. uri dopoldne komisijski ogled zaradi preiskave ali je parcela (št. 500 davčne občine Gorenja vas), predlagana za novo pokopališče na Trati, primerna in  sposobna za omenjeni
namen, — kateri (dopis) je bil poBlan tudi podpisanemu uradu „zur Kennt-nisnahme und Intervention ;u glede na okolnost, da so v krajih z izključno katoliškim prebivalstvom povsod tudi pokopališča katoliška — torej blagoslovljena in kot posvečeni kraji spadajo v versko sodnost; glede na to, da je podpisanega, kot župnika katoliške župnije dolžnost skrbeti za to, da bo tudi novo pokopališče na Trati katoliško, prosi podpisani, da mu slavno županstvo odgovori na ta-le vprašanja:
1. Ali res namerava politična občina Trata napraviti novo pokopališče za župnijo Trata?
2. Ako ga namerava napraviti, kako bo županstvo skrbelo za pokritje troškov, ali potom konkurenčne obravnave ali kako drugače?
V slučaji, da bi se stroški za napravo pokopališča pokrili drugače kot konkurenčnim potom, ali bo novo pokopališče katoliško in se li v dokaz tega zaveže županstvo skrbeti za to, da se parcela, na kateri bo stalo novo pokopališče, v zemljiški knjigi prepiše na ime župne cerkve sv. Janeza Krst. na Trati, vsled Česar bi novo pokopališče postalo cerkvena last?
Na ta vprašanja prosim in zanesljivo pričakujem kmalu definitivnoga in odločnega o 'govora.
Župni urad na Trati, 16. junija 1904.
Ivan Č e b ašek župnik.
Na to pismo ni podpisani nič odgovoril. Čez nekaj časa po komis. ogledu me je sedaj že pokojna Terezija Dolinar iz Trata št. 9, žena prodajalca parcele prašala, kaj je s kupčijo parcele za novo pokopališče in če se bode na cerkev prepisala. Njenega dobesednega govorjenja se natančno ne spominjam ve-, pač pa vem, da je omenila, da se ji zdi svet prepoceni, imenovala pa ni nobene vsote. Jaz se z žensko nisem mogel v nikaka pogajanja spustiti, ker smo z možem kupčijo sklenili To moram poudarjati, da do komisijskega ogleda ni nihče glede kupčije ničesar vprašal in ničesar poizvedoval.
Ker na zgoraj navedeno pismo ni dobil g spod župnik od mene ni-kakega odgovora, obrnil se je z dopisom z dne 3. 7. 1904 št. 75 do c. kr. okraj, glavarstva v Kranju, in ugovarjal, da bi postalo novo pokopališče občinska last. O tem sem bil obveščen z dopisom c. kr. okraj, gla varstva v Kranju z dne 11. 7. 1904. št. 16 940, in sem podal sledečo uradno izjavo:
Št 677.
Slavno c. kr. okrajno g1 a varstvo
v Kranju.
Na tamošnji d >pis z dne 11 7. t. 1. št. 16910 javlja podpisano županstvo, da je popolnoma zadovoljno s predlogom, da je katoliško pokopališče smatrati kot cerkveno napravo in da se novo pokopališče prepiše na ime župne cerkve sv. Janeza Krstnika na Trati, če se cerkveno predstoj-nistvo zaveže napraviti novo pokopališče po postavnih predpisih in je iz cerkvenega premoženja plačati.
Županstvo občine Trata, 28. julija 1904 Jelovčan.
Po ti izjavi je gosp. župnik Ivan Cebašek kot zastopuik farne cerkve na Trati brez vsakega dogovora z župaustvom ali obvestila županstva na Trati sklenil dne 29. 8 1904. z Grogom Djliuarjem s Trate št, 9 pogodbo za ravno isti od županstva orne-ličeni prostor pred c. k. notarjem v ŠiofjiLoki >a vsoto 1600 K. S tem jo gosp. župuik Cebašek prevzel zgradbo novega pokopališča na Trati, in je je pričel brez v-jake konkurenčne obravnave in izvršil brez vsakega stavbnega odbora.
Pri kolavdaciji novega pokopališča dne 17. 10. 1905. je gosp. župnik Ivan Cebašek na vprašanje gosp vod,t?lja komisije odgovoril, da b »de novo pokopališče veljalo okrog 3000 gld. in da se še ni nič sklenilo, kako se uo plačalo; pač pa je mne^j«, da ga bodo mor&l: ^ran| plačati. Trditev gospoda Ivana Cebašeka, da je imela žena Groga Dolinarja kot „soposest-nica1* pravico ugovarjati proti prodaji zr^raj navedenega sveta, je popolno-7>*»roor«;*na ker ie celo posestvo <*l 9 na Tiati prepisano edino le na Groga Dolinarja.
Tudi Če bi bila kot upnica ugo-T*»*-jala    odpisu, bi bila občina kup-'ieni svt.1 lahko s popolno varnostjo evr^la,  ker  posestvo  Grosra Doli-5, ; d z vknjižen.'^i tirjatvami tako oJLfci jeno, da bi se kupljeni svet r     li inogel popolnoma zavarovati.
Sklicevaje se na odlok o. kr. upravnega sodišča na Dunaju z due 24. 6. 1903. št. 7054, gosp. župnik pravi, „da naprava cerkvenih pokopališč ne spada v področje političnih občin ampak v delokrog cerkvenih organov." Temu tudi ni nobeden ugovarjal, ampak mora vsak pameten občan želeti, da bi kdorkoli si bodi prevzel občinska bremena za zgt adbo novega pokopališča kakor se je v Ljubljani zgodilo, kjer je cerkev prevzela in plačala zgradbo pokopališča.
Ako cerkev noče prostovoljno zgradbe kakega pokopališča prevzeti, je pa dotična politična občina vselej in povsod v smislu postave z dno 30. 4. 1870 diž zak št. 68 dolžna napravljat', vzdrževati in pregledovati pokopališča.
Če bila torej občina Trata gradila pokopališče, bi bila gotovo vsaj tako štedila, kakor gosp. župnik, čo ne bolj, in tudi dobila kamenje tako po ceni, kakor ga je d«.bil g. župnik.
Prostor bi se bil dobil gotovo za domenjeno ceno in bi bilo tu precej 600 kron maoj izdatkov.
Ravno ta *eČji izdatek v znesku 600 K., kateri se je od vsakega, komur je bila ta zadeva znana, očitno obsojal, je glavni vzrok, da se gosp. župnik na vsak način hoče pred ljudstvom oprati, nas pa, ki smo vedno skušali le v korist občine delati, pri ljudeh ob zaupanje spraviti, kar se pri neizkušenih kmečkih ljudeh naj-ložje s tem doseže, Če se koga imenuje liberalca, naprednjaka, nasprotnika cerkve, podlega lažnika, bojazljivo kukavico ali še celo bogoklet-neža. Te lepe naslove je dal gospod župnik Ivan Č^bašek „tišti peščici tratarskih naprednjakov" ki so se pre-drznili obsojati večji in nepotrebni izdatek 600 K.
Poživljamo ga, da nam dokaže vsa očitanja razen bogokletstva, za katero se bodeta pa že z obdol-ženo osebo, ki pa biva zunaj naše občine, kakor upamo, posebej zmenila.
V svojem poslauem me hočete tudi nekaj sumničiti, kakor da bi so bilo popravljanje 30 metrov dolgega občinskega mostu čez „Sorou svojevoljno in predrago izvršilo. Ker je bil most popravila nujno potreben, kar je tudi „Slovenecu v neki notici sam prisna], sta pri odborovi seji due 13. 2. 1904 prevzela dva odbornika nalogo, da sta most pregledala, kako bi ga bilo možno temeljito popraviti in koliko in kakšnega lesa bi so potrebovalo. Sklenilo se je, da imata to poročati v kratkem Času županu, ki mora potem dati objaviti, naj so zg'ase oni, ki imajo za popravo mostu potrebni les na prodaj, in o uspehu teh ponudb ima župan v prihodnji seji poročati.
Ker se ni nobeden ponudnik oglasil, se je pri tej seji dne 19. 3. 1904 soglasno sprejela ponudba Martina Brenceta, da da iz svojega gozda potrebne hra^a po 10 gld. na izbiro. Tesar je izbral 24 hrastov, ki so dali vsak po 2 kola. Če se Vam cena teh hrastov predraga zdi, prosim kar povejte, da Vam potem kdo drug lahko pojasni, po kaki ceni se taki hrasti sploh kupujejo.
Kar se liče „čudovite neznačaj-n-sti, katero obsoja 6. in 7. november 1903,u Vam za zdaj samo priporočamo, da si malo v spomin pokličete, pod čigavo uprizoritvijo in s čigavimi navodili je bil zaslišan od prevzviše-nega občinski odbor tratarski. Ako to le nekoliko vestno in nepristransko hočete preudariti, Vam bo prav lahko odgovoriti na vprašanje „Mož beseda kje si?!u Podrobnosti o dogodkih pred zaslišanjem za sedaj opuščam.
Očitaojs, da skuhamo z laž-njivim zavijanjem nekoliko vode zaradi bližajočih se občinskih volitev na svoj mlin napeljati, so popolnoma neresnična: to hočete v resnici le Vi s svojim poslanim doseči. Ako si hočejo občani take zastopnike v občinski odbor izbrati, ki bi ne znali ali se ne upali občinske koristi zastopati, naj si ljudje sami sebi pripišejo, ako bi morali nepotrebne naklade plačevati. Sploh je pa pomilovati ljudi, ki morajono>iti tako ogiomi biemeca za pokopalš'e v tako kratkem času vsled žuganja s prižnice, da se tisti, ki nočejo plačati od Vas določene, in brez vsake višje gosposke odobrene doklado, odpovedo cerkvi, cerkev pa svoji dolžnosti do njih.
Če končno še omenim, da je tista „cerkvi nasprotna liberalna strančica" ustregla Vaši želji, da ste popravili župnišče popolnoma po svoji želji in sta dva prijatelja svoto založila za popravo župnišča, mislim, da bo pač vsak trezno in nepristransko misleč človek lahko spoznal, kako grozovito „brezznačajniu ljudje in kako nevarni »nasprotniki cerkve" so ti „tratarski naprednjaki.a
V Gorenji vasi, 9. januarja 1907-
Fr. Jelovčan.
Soli na Muljam.
(Dopis iz Muljave ) Pod tem naslovom se je že parkrat bralo v tem Lstu, kako nasprotje so nahaja med našimi „modrimi možmi" zaradi neobhodno potrebne šole na Muljavi. Že od tistega časa, kar jo bila sprožena misel, da bi bilo pametno, ako bi se ustanovila tukaj mala trivijalka, je silno razburjeno nekaj naših vaščanov. Med temi seveda najbolj g. oče župan in nekaj njegovih odbornikov, kateri nikakor niso hoteli priznati za potrebno stvar, da bi se šola omislila, in kateri mislijo, da spadajo žo v vrsto omikan-cev; v resnici so pa največji igno-
rantje,  kateri ne znajo  niti svojega imena dobro podpisati.   Gola resnica je, da se nahaja med tistimi možmi, kateri se šole najbolj branijo, mnogo takih,   ki  ne   znajo   peresa  v roko prijeti. Ravno ti se brauijo šole, da-siravno je i jim najbolj  potrebna. Z vsemi  silami so  že  nastopali proti Dašim somišljenikom zaradi šole, toda vsikdar jim je korenito izpodletelo. S prva so jim bila pota z raznih vasi ob     grdem     vremenu nepristopna. Predložili   so   pritožbo, da nastopi v Velikem travniku   velka submercija ob   času  dežja, ki traja 28 dni, kar bi otroke iz Kompolj, Bajanjega vrha in še iz  nekaj   drugih   bližnjih vasi predolgo zadrževalo od rednega pouka. To je bila seveda nekoliko predebela laž, ker voda sicer res nastane ob  Času  velikega  dežja,   toda stoji samo   kakih 5 dni.   Pri   tem   so si zaenkrat visoko zavihali svoje nosove! Drugič  ni   bilo   nobenega pravega prostora,  kjer bi se mogla postaviti naša šola, pa če bi se tudi dobil, bi bil predrag. Na to so se izjavili posestniki gg. M hael Lampret. Ignacij Bregsr  ter Terezija  Strojan,  vsi iz vasi Muljave, da so jim zemljišča za stavbo šole na razpolago ter popolnoma brezplačno. Kaj takega se niso nadejali  pristaši  našega  g. župana. Na vsak  način pa, ako bi se hotela šola le delati, ne sme biti na Muljavi, ampak na Polju v novi hiši g Spen-dala, ali pa na   njegovem zemljišču. Iz tega se pač spozna, kako potrebna je šola na Muljavi; in sicer že zdav-nej prej, preden so začeli eksistirati naši „filozofi**.   Mesto da bi pošiljali svojo mladino  tukaj v šolo, pravijo, da je boljše, da bodi v Št. Vid, kamor "je hodila  prej.  Res,  take  omike in izobrazbe   se  jako  potrebuje sedaj med kulturnim svetom.
Ne bom dalje poudarjal važnost tukajšnje šole, ker itak ne bo dolgo, ko bodo vsi tisti, ki sedaj najhujše nasprotujejo svoji omiki, popolnoma spoznali korist šole ter bodo še hva ležni našim sotrudnikom, da so se toliko prizadevali za prekoristno stvar vaščanov.
Dne 15. oktobra 1. 1906.  bila je komisijska    preiskava    za stavbeni prostor. Pregledala je brezplačno ponujene prostore, od zgoraj navedenih posestnikov. Prostor g M. Lampreta je bil spoznan za jako ugodnega. Pri tej priliai je g.  I.  Bregar ponudil svojo na novo sezidano   hišo za takojšnji  pouk  in sicer za dve leti in tudi   brezplačno,   kar   je komisija oboje sprejela v svoj predlog. Muogo občanov  ni hotelo  nič slišati o ponudbenem prostoru, češ,  da ni sposoben ter da je bolje pri g. Ignaciju Spendalu na Polju. Komisija je predložila tudi stavbeni  načrt,   se dogovorila,  kako se bo pobirala naklada in napravil proračun za 1. 1907. Tudi za popravo  hiše  Bregarjeve, katere notranji prostori se morajo nekoliko razširiti, je krajni   šolski   svet takoj naredil   proračun.    Slišalo   se  je pa tudi, da g. I. Spendal   dela prošnjo, da naj bi se  šola  delala, in sicer na Polju,   ter   da je  njegovo prošnjo podpisalo že 70   oseb    Da je temu resnica,  se ne čudimo.  Ko bi bila šola na Muljavi, prispevala bi občina Krka  12 000 K,  ako  bi bila pa na Polju, pa nekaj   krških  vasi gotovo odpade.   C.   kr.    dež.   šol.   svet je kmalu   rešil   sprejete   predloge ter ponudbeni  prostor  g. M. Lampreta za stavbo Šole ter hišo g. I. Bregarja za provizorični poduk  potrdil za popolnoma sposobno.   Določil je tudi naklado na davek, in sicer na občino Muljavo  po  84"/,,,  za  občino Krko po 25%   in za  občino   Gorenja vas po   28%   ter   naposled   proračun za stavbo   šole, ki znaša   31 000   K, in sicer za 6 let.   S tem seveda je prizadeta najbolj občina  Muljava. Kar se tiče sosednih občin, bi pa stroški za šolo nikak r ne odgovarjali stroškom   in   naporu    otrok,   ki morajo 1 uro in pol daleč v šolo hoditi. Pri tem se je slišalo, da je krški župan, ki je tudi vnet sovražnik  naše šole, plašil  nekega posestnika, ki plačuje 60 K zemljiškega davka, da bo moral plačati 600 K za 6 let.  Ako pa računamo, bi v resnici izdal le 45 K. Z obvestilom o nakladah je bil določen dnevni obrok za pritožbo. Krški župan je  takoj   razposlal  po vaseh neke rubricirane listine, v katere naj bi se vpisali tisti možje,   kateri niso za   š >lo.   Res   se  je   nabralo veliko takih    oseb,   da   so namazale svoja imena na nedolžni   papir   ali   pa naredile   namesto   podpisa   velik križ. Zakaj da so se podpisovali, ni vedel nihče.   Iz tega se pač razvidi, kako mehanično  vleče po vrvici g. Janez Zupanec    svoje    podložnike. Sedaj boste morali zopet romati z ogromno svojo vojsko do svojih  klerikov, da Vam  iznova   določijo   Vaš nastop, kako da se boste iznova zaletavali v v obzidje   naše šole.   Sicer   Vam pa svetujemo,   da mirujete   ter se sprijaznite z nami,   da   bomo   Vas, ako hočete,  povabili  na  otvoritev naše nove trivijalke. Kadar bo izdelana, si jo le pridite ogledat, da boste videli na lastne oči sad svojega truda.
Peripatetik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. januarja.
— Nujni predlogi, s katerimi so bili češki radikalci in slovenski naprednjaki   založili   dnevni red v državni   zbornici,   so    delali vladi ogromne skrbi.  Na vse strani je ministrski predsednik pritiskal in moledoval.   Prvi so se vdali naši poslanci, in šele nato so odnehali, dasi neradi, tudi Češki poslanci. Položaj se je tako zasukal, da bi bilo prišlo do obstruk-c je, da niso naši poslanci prosili, da so Čehi odnehali    Nagibi,  kateri so slovenske napredne poslance pri tem vodili,   bili so  sledeči: Obstrukoija bi bila v zadnjem trenotku zdatno zavlekla  državnozbornične razprave. Svojega    namena,   preprečiti takozvani n u mer us clausus, pa nikakor ni mogla več doseči. V treh zaporednih nočnih s^jah bi  bili vsi nujni predlogi odpravljeni.   Kaj bi se bilo doseglo z obstrukoijo? Ničesar druzega nego to, da bi se  bilo zaprečilo nekaj prav nujnih in koristnih zakonov. Tu je  pred  vsem  zakon  o volilni svobodi,  katerega   posebno kranjski naprednjaki krvavo potrebujejo. Novi zakon   daje jamstvo,   da  se volilni shodi ne smejo motiti, tako da bode naša   stranka volilne  shode povsod na kmet h sklicevati mogla, ne da bi jih klerikalci razbiti smeli.  Silno važen je tudi zakon o regulaciji uradniških plač, kateri bi v tem zasedauju prav gotovo ne bil prišel na vrsto, da se je vršila slovenska-češka ob-strukcija.   Ker je skoraj neverjetno, da bi bodoča zbornica imela veselje in voljo,  skleniti  tak zakon,  bi bila v govoru stoječa  obstrukcija  v prvi vrsti   škodovala  avstrijskemu urad-ništvu. Tega odija slovenski napredni poslanci   nikakor   niso    hoteli nase vzeti, in zategadelj so z veliko vnemo pritiskali na  češke svoje zaveznike, dokler niso odnehali od nujnih svojih predlogov. Oe se bode še v seda-nji zbornici  sprejel  zakon o uradniških   plačah, zadene v tem pogledu ne mala zasluga slovenske napredne poslance. Upamo, da gospodje uradniki pri bodočih volitvah  nato   ne   bodo pozabili !
— Sorska afera je, kakor smo zadnjič omenili, končana. Sodba naj višjega sodišča -je zelo dolga. Ne vemo pa, če jo je sestavil v Ljubljani dobro znani g. Ekl, ki je sedaj pri najvišjem sodišču. Na vsak način je obveljalo mnenje ljubljanskega senata, ki da na orožnike več kakor nego na vse druge priče, in naj se jih zbere cela vas. Seveda prepričanja ljubljanskega senata po naših postavah tudi najvišji sodni dvor ne more izpremeniti, ker je v tem poglavju sodnijskega prepričanja, kakor znano izključena vsaka pritožba ničnosti. Kaj se hoče! Kakor čujemo, vlože sorski obsojenci prošnjo za po-miloščenje na Njegovo Veličanstvo. Ker so bili knežaški možje pomilo-ščeni, upajo prav zelo tudi Sorani, na Čelu jim prebodeni in Še vedno De popolnoma zdravi Ivan Luštrek, da se prošnja usliši. Iu tudi vsled tega je dovolj upanja, da se Luštreku in dr. ne bode z bolno nogo treba stezati po „trdem ležišču", ker bode menda vendar škof Jeglič s svojo v teh zadevah zelo radodarno besedo kaj dosegel za svoje novceK. Radodarno, pravimo ! Saj je Lampe še večkrat zlezel Jegliču pod kiklo, kadar je bila zadnja ura in tudi S volj -šaku mislijo izposlovati milost za znane 4 tedne. Koliko bolj zaslužijo LuŠtrek in drugi, da se zanje zavzamejo ti^ti, ki so „aranžirali" celo sorsko afero.
— „Slovenski" socijalni de« mokratje ne znajo drugega nego zabavljati in psovati. — V tem programu, mislijo, da leži vsa njihova prihodnjost. In ker se bližajo volitve, tega zabavljanja ne bode ne konca ne kraja. Za ta namen v prvi vrsti so že razširili ponižne predale svojega glasilk in sedaj čujmo iu glejmo, kaj da pride vse na svitlo! Ce bi hoteli soditi njih namene po pisarenju o volitvah v delavsko zavarovalnico v Trstu, se nam vsem vkup bližajo prav slabi Časi. Ker sta se obe slovenski  stranki na Kranj-
skem združili in bi Slovenci gotovo še lepše zmagali, če bi Dalmacija in deloma tudi Istra in Goriška ne spale, vpije sedaj gramofon jugoslovanskih socij al i s to v, da so se hoteli delo d a j a 1 o i polastiti, ne vemo, česa vsega i. t. d. In dr. Konrad Vodušek, pravijo, se je hotel polastiti sinekure in splezati bogvekam, za to, ker je razmotrival to vprašanje v ^Slovenskem Narodu", kar so socijalisti čitali „med vrstami". Žalostno je za te slovenske „podplate" tržaških Italijanov, da se spravljajo na domače ljudi z najgršimi insinuacijami, med tem ko delajo posredno Italijanski iredenti v Trstu stafažo in jej s svojimi „rdečimi" glasovi pomagajo do polnih loncev. Seveda bode tudi zanje kaj odpadlo. Na drugega itak ne mislijo ti de mokratje, ki druge sodijo po sebi.
— Orozovlada v ljudski kuhinji. Dohajajo nam poročila, katera nisin >   v   položaju   kontrolirati do zadnje pike, katera pa bi, Če so le polovično resnična, dokazovala, da je v naši ljudski kuhinji velik kup gnilobe.   Napravila si je v ljudski kuhinji neka  gospa Kosova gorko svoje gnezdo.   In sedaj je absolutna vladarica tega zavoda. Pripoveduje se, da si je zbrala okrog sebe nekaj prijateljic, katere vse živo od ljudske kuhinje,  pripoveduje se o različnih provizijah in tudi o izjavah gospoda Drelseta, katere pa danes Še zamolčimo. Gospa Kosova izrinila je iz odbora zadnji dve napredni dami, tako da danes naprednjaki pri ljudski kuhinji le plačujejo, govoriti pa nimajo nič. Ali v vseh teh podrobnostih hočemo stvar še preiskovati, in kdor nam prinese kako pritožbo, nam bo dobro došel. Kar hočemo danes z vso močjo grajati, je pa to-le: Gospa Kosova  vpeljala je  v ljudski kuhinji nekako inkvizicijo nad d jaki. Ta ženska boleha na nekaki pobožni preti-ranosti, da ne rabim hujšega izraza, ter zahteva,   da  mora  cela ljudska kuhinja   pobožno    prismojena biti. Gorje dijaku, o katerem se ji je povedalo, da Čita „Slovenski Narod" ali pa še celo „Rdeči prapor". Pobožna gospa ima organizirano celo bando špijonov med dijaštvom, in vpeljala je nekake take razmere, kakor so vladale za časa znanega kateheta Glo-bočnika  Kosovka je v zvezi z vsemi ljubljanskimi kateheti in gorje dijaku, Če   se   ljudskokuhinjski  tercijalki le sanja,  da je ta dijak samo  enkrat v roko  vzel  „Slovenski Narod"  ali pa „Rleči prapor".    V Ljubljani je na pripravnici reveu Korošec,  ki je dobival hrano v ljudski kuhinji. Tega reveža je  gospa Kosova poznala iz ljudske kuhinje, ter mu odjedla tudi stanovanje pri dobrih ljudeh, ker ga je imela na piki. češ, da je baje Časih Čital „Slovenski! Narod" in „Rleči prapor".   Korošec strada sedaj na ulioi, gospa Kosova pa si daje še vedno piske peči v ljudski kuhinji!   Da to niso zdrave razmere, je pač samo ob sebi umevno!
— Is uradniških krogov — na adreso državnih poslancev:
Vladna predloga o preureditvi plač državnih uslužbencev se je torej brez prvega branja odstopila proračunskemu odseku, kar se mora kot jako ugodno smatrati za njeno rešitev. Ta predloga vsebuje obenem tudi pomakni te v nekaterih deželnih glavnih mest, posebno takih, ki brojijo nad 40 tisoč prebivalcev, v višji razred aktivitetnih doklad. Kot nikdar poprej je dana prilika, da se vsi naši poslanci brez razlike politične barve potegnejo za to, da se tudi glede Ljubljane, ki po merodajnih poizvedbah danes šteje že nad 40 tisoč prebivalcev še uvažuje dejstvo, da ljubljanska draginja vsled potresa noto-rično konkurira z največjimi avstrijskimi mesti. Poslanci mest: Iuomosh, Celovec in Solnograd bodi stavili glede teh mest tozadevne nujne predloge. Naloga naših poslancev bodi, da ne zaostajajo za drugimi že radi tega, ker še do danes ni rešitve naše peticije od lanskega leta, ko je vse ljubljansko uradništvo solidariČno zahtevalo isto, kar ponuja sedaj vlada sama.
— Nezadosten pouk v ljub-IJaDskem lemenatn. Ljubljanski škof je izdal župnikom svoje škofije
ukaz, da naj svoje kaplane vežbajo v pisarniških poslih. Iz tega izhaja, da se v lemenatu niso naučili tega, kar takoj pri vstopu v službo najbolj potrebujejo. Priporočljivo bi bilo torej, da se pouk v semenišču reformira in da se ljudje nauče kaj*praktičnega, ne pa da jih mučijo z rečmi, ki jim nikdar ne pridejo v porabo. Glede pouka kaplanov od^stranijžup-nikov si pa upamo dvomiti, da bi bil kaj dosti uspešen Župnike ni nihče učil pisarniških opravil, in zdaj naj jih po Škofovem ukazu v tepaj o v glavo mladim srboritim kaplanom, ki so pravkar prišli iz semenišča, odkoder so prinesli obilico napuha, da nosijo v svoji glavi vso svetovno učenost! Posledice tega učenja bodo seveda ' prav J dvomljive \ vrednosti. Naj, kakor smo že rekli, vpelje škof vajo v pisarniških delih v lemenatu, ne pa da nalaga ta posel župnikom!
— Občinske volitve^v Vipavi. Na razna natolcevanja, obrekovanja in laži, ki jih rabijo klerikalci kot agitacijsko sredstvo nasproti naprednim in za obči blagor zaslužnim možem, nočemo niti odgovarjati; pač pa moramo opozoriti „Siovenčevega" odgovornega urednika, naj bode pri sprejemu novih vipavskih novio malo previden! Za danes mu povemo na uho, da se bo moral^ radi neke v sobotnem „Slovencu" ponatisnjene novice zagovarjati pred ljubljanskimi porotniki. Sedaj naj nam bo pa dovoljeno nekoliko natančneje seznaniti vipavske volilce s klerikalnimi „vel-možmi" in njihovimi nakanami in željami, ako dobe občinski zastop v svoje roke. Tisti dekan Erjavec, ki je ob svojem prihodu v Vipavo 1. 1882. zatrjeval, da ni prišel semkaj iskat posvetnega bogastva, ampak da mu je edino izveličanje duš na srcu, se trudi že nad 20 let, kako bi spravil v vipavski občinski odbor svoje ma-meluke, kateri naj bi tako plesali, kakor bi jim on žvižgal; a kar se mu do danes hvala Bogu še ni posrečilo. Tisti mož beseda je pokazal že ob raznih prilikah, da so mu duše deseta briga in da je njemu glavno — far-ška nenasitna bisaga. Tako je n. pr. prodal pred leti dragoceno cerkveno svetilko iz cerkve sv. Štefana, katero so darovali vipavski grofje Lanthieri, ter jo nadomestil z manjvredno, ne da bi Še dosedaj pojasnil, čemu se je porabil preostali denar. Ljudstvu, ki si je začasa pokojnega dekana Gra-brijana samo napravilo v cerkvi klopi s pogojem, da jih bo smelo za vedno brezplačno uporabljati, je uporabo njih kratkomalo prepovedal in sedeže sedaj drago prodaja, da polni s tem denarjem tisto zloglasno bisago. Prav tisti Erjavec se je tožaril s tukajšnjo občino radi pokopališča, ki ga je hotel dobiti kot molzno kravo v svoje kremplje in ravno tisti je hotel iz same škodoželjnosti do svojega političnega nasprotnika obdati farno cerkev z visokim zidom, kar mu je sto-prav zabranila politična oblast. Ravno tisti Erjavec, ki mu ni mar za posvetno premoženje, naj nam blagovoli naznaniti, komu je naklonil izkupilo vsega onega lesa, ki ga je prejel iz skupnega gozda na Nanosu za farno cerkev in nje razne podružnice *?! Vipavci ! koliko časa se boste še slepo pokorili temu „dobrotniku" ?! — Kaj pa Mirko, ta skrbni gospodar skupnih gozdov, ta kričač o previsokih občinskih dokladah? Ali veste, kako je prišel do sedanjega svojega premoženja? — Pokojni Matija Petrič je hotel sedanje Mirkovo posestvo izročiti nekemu J. F. in pa svojemu najbližjemu sorodstvu — Pirotovirn - ki bi morali s tem preživljati slaboumnega „Pepeta", katerega ima sedaj občina na svojih ramah. Ko so pa Perhavčevi izvedeli o tej nameri, so bili vedno okrog gori imenovanega, mu prigovarjali na vse mogoče načine, naj tega nikar nestori, najraje izroči posestvo Mirku, saj je ta tudi nekoliko v sorodstvu. Ker se pokojni Matice ni dal zlahka pregovoriti, uporabili so ti ljudje drugo sredstvo. Nekega večera povabijo pokojnika na večerjo in pijačo. Ko ga je mož že nekoliko Čutil in ni več vedel kaj dela, je prodal, sladko ginjen velikanske Perhavčeve gostoljubnosti, sebe in svoje posestvo, ubogega Pepeta, svojega najbližjega sorodnika, pa jo
isti     večer    vrgel   v   naročje vipavske občine. Tako je prišel ta vel-mož do svojega posestva, če ni s tem indirektno provzroČil večjih občinskih doklad, sodite čitatelji sami! Prihodnjič, ako treba, povemo kako je prišel do bogate žene. — Najbolj pereče vprašanje naših manjših posestnikov je  bilo in je še  vedno: razdelitev gozda na enake dele. Taki razdelitvi so se dosedaj upirali nekateri boljši in slučajno  napredni možje,  kar je služilo klerikalcem pri vseh prejšnjih volitvah kot najizdatnejše agitacijsko 1 sredstvo proti napredni stranki. Sedaj so pa vsi oni, ki so zahtevali večjih gozdnih užitkov, odstopili od svojih zahtev in so pripravljeni, da se gozd razdeli po želji ljudstva. Ta sklep naprednih mož je pa silno razburil voditelje v nasprotnem taboru, nič več niso prijatelji in zagovorniki razdelitve gozda, da, še celo odločni nasprotniki so jej, kar najbolje kaže dejstvo, da so takoj zapodili svojo pudelne med ljudstvo, ko so izvedeli, da cirkulira okrožnica oziroma prošnja za   gozdno   razdelitev  na pristojno mesto, v popis, z nalogom, naj nihda ne podpiše imenovane okrožnice, Vo-liloi! Sedaj vidite, koliko veljajo tisti ljudje, ki se vam hlinijo in vedno trdijo, da so vaši prijatelji in zagovorniki!  Zapomnite si dobro, da klerikalec je in ostane najhujši kmetov izsesaleo in sovražnik; a tudi obrtniku ne pardonira, kar si zapomnite zlasti gostilničarji-volilci! Kakor hitro pride vipavski občinski odbor v klerikalne roke,  tako  hitro boste imeli vipavski gostilničarji nevarnega konkurenta v obliki kmetijskega društva. Volilci! Ako hočete imeti mir v Vipavi, ako Vam je ležeče na lastnem dobrobitju, izvolite pri predstoječih občinskih volitvah može iz s /oje srede, ki bodo nesebično zastopali vaše interese.
— Glavni odbor „Narodne stranke za Štajersko" je imel, kakor smo že poročali, v nedelja, 6. t. m. v Celju svojo prvo sejo. Seje so se udeležili po svojih zastopnikih okrajni odbori Gornji grad, Šoštanj, Slovenji gradeč, Vransko, Braslovče-Polzela, Žalec, Celje z okolico, Trbovlje Hrastnik, Laško Zidani most, Bre-žice-Sevnica, Št. Jur-Dramlje, Vojnik, Šmarje, Konjice, Maribor mesto, Maribor desni dravski breg, Ruše, Ma-renberg in Ormož. Glavni odbor šteje 40 članov. Za predsednika glavnega odbora je bil izvoljen dr. Veko-slav Kukoveo, za podpredsednike: župan Josip Sirca v Žalcu in župan Josip Sinko v Središču; za tajnike: prof. dr. Anton Dolar in urednik Vekoslav Spindler, za blagajnika pa dr. L j u de vi t S ti ker. V izvrsevalni odbor so bili razen navedenih gospodov, ki tvorijo glavni odbor, še izvolieni: dr. Janko Ser-nec, zdravnik v Celju; Avgust Drukar, notar v Gornjem gradu; Arinin Gradišnik, nadučitelj v Celju; Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu in J. C i zel, trgoveo. Za načelnika časniškega odseka je bil izvoljen dr. Janko Serneo, is
načelnika šolskega odseka prof. dr. A. Dolar, za načelnika gospodarskega odseka dr. A. Božič, za načelnika posredovalnega odseka pa dr. Gosak.
— Shodi  »Narodne stranke
za Štajersko11. „Narodua stranka" priredi še ta meseo ehode v Polzeli, Hrastniku, v Št. Jurju, Vojniku, Mozirju in v Gornjem gradu. V Sevnici in'Polzeli bo shod 27. t. m., v Mariboru in Hrastniku pa 20. t. m. 3. svečana pa priredi stranka v Celju ali pa v bližnji okolioi velik javen shod o kmetijstvu, na katerem se bo razpravljalo samo o kmetijskih gospodarskih vprašanjih brez vsake politike.
— Naše ljudske šole. Iz slov.
Štajerja se nam piše: Pri nas na Spodnjem Štajerskem imamo mnogo ljudskih šol, kjer — zlasti na veČ-razrednicah — delujejo nemČurski učitelji. In to je škandal! — Učitelj, ki ni res prošinjen z ljubeznijo do naroda, med katerim deluje, sploh no sodi za vzgojitelja narodue deoe. A glejmo! Kjerkoli je kako boljše mesto med nami Slovenoi, povsod tam
HT Daljo v prilogi. t|
2 Prilog« „Siovessieam Varoda" it 10, taj 12. laaavarja 1907.
se vrine kaka pokveka. Naši dolenje-štajerski Nemci, alias nemčurji imajo pazno oko ter nam vrivajo v šole naše pod ovčjo kožo — volkove. Zato pa — bodimo pazni in budni ob tej naši aadevi! Absolventinje z mariborskega nemškega dež. učiteljišča nam bodo hoteli vsiljevati kot učiteljice v maše slov. šole in nam jih žp vrivajo. Bodimo torej budni in bran «e »e! Vsepovsod na branik! Tu je treba podrobnega dela v obrambo našega narodnega bistva in obstoja! Kuša nova stranka. „Narodna stranka sa Štajersko", na noge!
— Denar, denar, denar! Izmoz-gavanje našega ljudstva ne preneha, ampak se celo vedno množi. Zdaj se nabira za škofove zavode, zdaj za duhovnikove „potrebe", zdaj za papeža, potem za katoliške misijone itd. Vedno in večno beračenje, kateremu se naši ljudje ne morejo upirati, ker posvečeni berači so tako nasilni, da ne odidejo, dokler ne dobe zaželjenega denarja. Po vsem Slovenskem se zdaj pismeno moleduje za novo župnijsko cerkev v Rajhenburgu na Štajerskem. V tem moledovanju pripovedujejo ka toliški osrečevalci, kaka sreča bo za ves slovenski narod, ako bo stala nova cerkev v Rajhenburgu. Ker si je mariborski škof vtepel v glavo, da „i,m e nitno to delo mora biti dovršeno", zato pritiskajo s podvojeno silo na ljudi, naj dajo vsaj po 12 krone ali več za to prepotrebno cerkev. Možje so nabrali že okoli 100.000 kron denarja, vendar beračijo vedno znova in znova. Med dobrotami, ki jih bodo deležni darovatelji, so seveda maše, in sieer pod gotovimi pogoji večne maše. Mi, ki vemo, daje ljubljanski škof oropal duše v vicah s svojimi zavodi za nebroj milosti s tem, da je pograbil par tisočakov, za ka tere bi se morale brati maše zanje, za svoje zavode, nemo-remo nič kaj dosti verovati, da se kdaj ne zgodi, dasebodo tudi v tem moledovanju obljubljene veSne maše opustile. Ako je ljubljanski škof zmožen gori omenjenega čina, zakaj bi podobnega kak drug duhovnik ne bil, kateremu bo presedalo vedno invednobra-nje teh maš! Opozarjamo torej ljudi, naj obračajo svoj trdo prislu-ženi denar v druge namene ne pa za rajhenburško cerkev. Ako jo hoče mariborski škof na vsak način imeti, naj jo sezida s svojim denarjem!
— Na šole v ptujskem okraju
nastavlja tamkajšnji okrajni nadzornik Dreflak aa učiteljice gojenke nemškega dež. učiteljišča v Mariboru, dasi niso vešče slovenskega jezika Takšno učiteljico je poslal k sv. Bol-fanku v Slovenskih goricah, dasi je sama izjavila, da si ne upa poučevati na slovenski šoli. A vkljub temu jo je Dreflak poslal tjakaj, čeprav leži pri okrajnem šolskem svetu 30 prošenj sposobnih učiteljic, ki so izprašane iz obeh deželnih jezikov. To nečuveno postopanje nadzornika Dreflafca je škandal, ki ga je treba na pristojnem mestu primerno ožigosati. Ali slovenski štajerski poslanci spe, da se nič ne ganejo?
— Kako  se  agitira za »Danico!" „Omladina piše: Klerikalni štab se ob vsaki  priliki  kaj rad pohvali,   kako leto za letom napreduje njihova avantgarda „katoliška" „Danica", pozabi pa vsakokrat povedati, kako  se  deluje  za napredovanje te -avantgarde** in nikdar ne pohvali — oj ti „črna katoliška nehvaležnost" — onih  prezaslužnih  mož, prefesorjev, jezuitov, kaplanov, župnikov, c. in kr. majorjev v p., premilostljivih dam iz visokega plemstva, itd., ki iz skrbi za „Danioo" radi pozabijo najlepših krščanskih čednosti,  samo da ji morejo pridobiti kakega novega člana, pa bodisi tudi če ni  drugače  z najhujšimi represalijami. Takih slučajev smo navedli že  celo  vrsto. Danes pristavljamo še dva. — Lansko leto je dobival   neki   osmošolec   v Klizabetini otroški bolnici v Ljubljani brezplačno nekaj hrane. Priporočil ga je, menda našim bralcem že dobro znani jezuit Žužek, ki je za to  nalogo najbrž zahteval od podpiranca, da mora postati
klerikalec. Ko pa je prišel omenjeni dijak jeseni na Dunaj in priglasil svoj vstop v „Slovenijo" in ne v „Danico", kakor so pričakovali Daničarji, je ta „črna nehvaležnost" jezuita Žužka, ki je to takoj zvedel po svojih dunajskih „poročevalcih", hudo spekla in sklenil je takoj poskusiti vse, da   se   grešnik   poda na pravo pot
— namreč v „Danicou. Zastavil je ves svoj upliv pri vodstvu Elizabe-tine bolnice in dosegel, da je pritisnilo na bivšega podpiranca in mu očitalo „Črno nehvaležnost", ker je celo leto zastonj jedel, pa končno vendar ni šel v „Danicou. Fant se je teh očitanj u morda še kakih drugih „groženj" zbal, se poboljšal in — postal „Daničar". Drugi slučaj! Nekje na Gorenjskem je pregovarjal pred kratkim župnik in z vso silo pritiskal na starše nekega našega tovariša, naj mu odtegnejo toliko Časa vso podporo, dokler ne izstopi iz našega društva, katero jim je naslikal kot brlog najzlobnejših ljudi, in vstopi v „Danico". „Danica" sicer ni dobila novega člana, ker bi omenjeni naš tovariš ne bil nikdar vstopil v kako klerikalno društvo in prodal svoje prepričanje, tudi če bi bil župnik dosegel svoj namen in odjedel dijaku podporo njegovih premožnih staršev, kar pa se tudi ni zgodilo, ker je bilo staršem vendarle prehudo, pustiti svojega sina stradati. Ali zanesel je vendarle v družino razpor, sovraštvo in nezaupanje staršev do svojega sina, o katerem je dejal, da ne bo nikdar dovršil svojih š.udij. če bo ostal v našem društvu.
— Na indeksu. Danes teden smo poročali, da so iz kranjske gimnazije izbacnili „Ljubljanski Zvon". Ista osoda je zadela edini slovenski pedagoški list ^Popotnik". Es ist al-les nur Quark" so se blagovolili izraziti predestinrani gosp. Jarc. Kaj bote vi, dež. šolski nadzornik! In kaj vi drugi slovenski ravnatelji, profesorji in priznani pedagoški pisatelji ! Vrag vse vzemi in vašo staro šaro, ki jo podajate v ^Popotniku" ! Pridite k našemu Jarcu se les učit! Sicer od njega ne pade nobena figa, ali učen je, učen. Svetujemo „Po-potniku", da ga čimpreje pridobi za sotrudnika ter naprosi za kako učno sliko po formalnih stopnjah s sledečo dispozicijo: 1. vpeljava — zemljiška knjiga,   2. podavanje — promenada,
3. združenje   —   kaplan snubaČ,
4. shvatanje   —  korbca,   5. uporabo
— lov za novimi bogatimi nevestami. Do taktrat priporočamo njemu in njegovim akademičnim backom katoliške baze prav toplo „Popotnika". S pridom naj ga Čitajo in uverj©ni naj bodo, da uspeh v šoli ne izostane, kajti do zdaj je res „alles nur Quark".
— Obrambna zveza »zavednih kravtrerjev11 ima jutri shod in upa, da se bodo obrtniki kar po vrsti usedli na — klerikalne limanire. Ta zveza ima že — 70 članov. To je impozantno število, posebno Če se pomisli, da je na Kranjskem 18 000 obrtnikov !
— Za kočevski državnozbor-ski mandat se pogajata posestnik Franc Dorfler in minister grof Auersperg.
— VpraSanje o starosloven-skem Jeziku. „Piccolo" poroča, da so škofijski ordinarijati vztoČnih jadranskih pokrajin (Primorska, Hrvatska in Dalmacija) prejeli nov odlok rimske kongregacije obredov o staro-slovenskem bogoslužnem jeziku. Izdan je bil ta dekret 18. dec. 1906 in se razglasi v kratkem. Ž njim se baje definitivno reši vprašanje staroslo-venskega jezika v omenjenih deželah
— seveda kolikortoliko na Škodo Slovanov.
— Iz finančne Službe. Finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo huzarskega stražmeŠtra Adolfa Kavčiča za solnouradnega asistenta v XI. čin. razredu.
— Šolska imenovanja na Primorskem* * kr. ministrstvo za uk in bogočastje je imenovalo gosp. Henrika Lebna, c. kr. prov. učitelja in voditelja na pripravnici na Prošeku, defiuitivnim učiteljem na c. kr. pripravnici srednjih šol v Trstu; g. Justina Arharja, suplenta na c. kr. pripravnici  v Trstu pa provi-
zoričnim učiteljem in voditeljem pripravnice na Prošeku pri Trstu.
— Is pisarno slovenskega
gledališča. Nocoj (par) se v prizori prvič na slovenskem odru vek zanimiva Štolbova tridejanska veseloigra „Na letovišču". Glavne vloge imajo dame Taborska, Danilova in Noskova ter gospodje Taborskv, Veroviek, Boleška in Nučič. Teseloigra se odlikuje po zdravem humorju ter je dosegla 1. 1898, o priliki praške razstave, velik uspeh v gledališču „Urania", ki si je bilo stavilo zadačo, pomoči moderni umetnosti do emage, v nasprotju z nekolike zastarelim sistemom, ki je takrat vladal v „Narodnem divadlu".
— Javno predavanje. Opozarjamo še enkrat na predavanje „Splošnega slovenskega ženskega društva", ki se vrši jutri, v nedeljo ob petih popoldne v „Mestnem domu". Predava g. dr. Fr. Novak „O državi in cerkvi". Vstop je prost in razen otrokom vsakomur dovoljen.
— Akadomlfa. Predavanje „P o d slovanskim svobodnim soln-oem in v senci polumeseca" bo radi nedeljskega koncerta „Glasbene Matice" Šele v sredo, 16. t. m. ob osmih zvečer v veliki dvorani .Mestnega doma". Drugo predavanje je določeno na sredo 2 3. t. m., tretje pa na sredo 30. t. m.
— Društvo „Pravnik11 ima dne 30. jan. t. 1. v prostorih restavracije „Narodnega doma" v Ljubljani svojo XX. redno glavno skupščino z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor.
— Za veliki ljudski koncert
„OlSSbene MatiCO11 v nedeljo, dne 13. januarja 1907 kaže se veliko zanimanje in se vstopnice prav pridno prodajajo. Priporočljivo je, da vsakdo kupi vstopnico že naprej da se izogne gneči, ki bo pri blagajni na večer koncerta. Izbere si pa tudi lahko pri predprodaji sedež po načrtu dvorane, ki ga ima na razpolago. Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Ćešarkove v Šelenburgovih ulicah. V nedeljo se prodajejo do 12. ure opoldne, popoldan pa na stanovanju gospe Ćešarkove, Šelenburgove u^ce št. 1, na levi strani dvorišča. Na večer koncerta se odpre blagajna ob polu 7. uri zvečer. Začetek koncerta je točno ob polu 8. Slavno občinstvo se naproša, da med izvajanjem posameznih točk ne odpira vrat dvorane. Apelu-jemo še zadnjič na slavno občinstvo, da upošteva veliki trud in neverjetne troske „Glasbene Matice" ter njeno idealno stremljenje podpira z mnogoštevilnim obiskom koncerta „Glasbena Matica" in nje požrtvovalni pevski zbor pač zaslužita, da je dvorana do zadnjega prostora zasedena. Dobička „Glasbena Matica" ne išče, vesela bode, ako pokrije troske.
— Plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice11 se vrši, kakor je bilo že objavljeno, v s o-b o t o, dne 19. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma". Z«, ta pri občinstvu tako priljubljeni ples delati preveč reklame, bi bilo odveč, kajti vsakateremu obiskovalcu so plesni venčki pevskega zbora „Glasbene Matice" gotovo še v spominu in oni, ki še niso bili na njih, naj pridejo v soboto med vrli Matični zbor in bodo videli, da vlada tu prava, neprisiljena zabava in animiram -t Napetosti, ošabnosti, preziranja in bogve še kaj, kar se navadno pri drugih plesih Čestokrat opazuje, ne dobiš tu. Vabila se pričenjajo razpošiljati prihodnji teden.
— „Slovensko planinsko
društvo" razpošlje te dni v«bila za planinski ples, ki se vrši v Ljubljani v „Narodnem domu", dne 2. februarja t. 1. Vabilo, namenjeno članom izven Ljubljane, se objavi v prihodnji številki ^Planinskega Vestnika". Zgornji prostori v „Narodnem domu" se bodo planinsko opremili; ples se bo vršil v veliki dvorani. Za od-poČitek in okrepČanje se pa prirede skoro vsi zgornji prostori „Narodnega doma". Zanimanje /.a to veliko prireditev „Slov. planinskega društva" je obče in je torej pričakovati mno-gobrojnega obiska, tako da bode tudi letošnji planinski ples sestanek planincev in prijateljev planinstva, ter neprisiljene zabave iz vseh slo enskih pokrajin. Za izvrstno domaČo kapljico in za dobra in cena jedila bode vsestransko preskrbljeno. Priredila se bo tudi druga izdaja šaljivega lista „Zlatoroga". Častiti gostje naj blagovolijo priti ali v planinski opravi ali v narodni noši, drugače pa v prome-nadni obleki. Vstopnice se bodo prodajale v Ljubljani v trgovinah Gri-Čarja in M*»jača v Prešernovi ulici, I. Korenčana na Starem trgu, A. Škofa na Dunajski cesti in F. Skuška pred Škofijo, na dan plesa se pa dobe vstopnice od 11.—12 ure dopoldne in od 2 —4 ure popoldne v „Narodnem domu" in zvečer pri blagajni. Vstopnina za nečlane po 2 K, za člane bode vstopnina znižana.
— Srbska č talnica v LJubljani    vabi k zabavnemu ve-
čer u s plesom, ki bo v nedeljo, dne 13. januarja t. 1. o priliki pravoslavnega novega leta v mali dvorani „Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem slavnega slov. pev. društva „ Slavec", gg. D. Barjaktarovi ca in L. Dragutinovića, članov slov. dež. gledališča in g. Fr. pl. Sladoviča. Spared: 1. Godba. 2 D Jenko: „Na morju", izvaja pev. društvo „Slavec".
3 Francini de Sladovič, solist na tu-baphonu, s spremljevanjem klavirja.
4 D. Barjaktarović, deklamira. 5 Francek Komarec, groteskni komik. 6. L Dragutinović, deklamira. 7. H. Vogrič: „Lahko noČ", izvaja pevsko društvo „Slavec". 8. The Skiby, muzikalni fantast. — Prikaz starega in novega leta. Ples. Pri sporedu iu plesu svira ljubljanski salonski sekstet. Vstop za osebo 80 v. Začetek ob polu 8. zvečer. Za obilni obisk vljudno prosi vse prijatelje Srbske Čitalnice odbor. Darila se hvaležne sprejemajo.
— Društvo slovenskih agronomov se snuje, kakor čujemo na Dunaju. Društvo se bo imenovalo „Kras".   Naj bi nomen ne bil omen!
— Kot ustanovni član k slov.
delavskemu pevskemu društvu „Slavec" v Ljubljani pristopil je z zneskom 40 K g. Ivan Bahoveo, vtletržec in posestnik v Ljubljani. Živel! in naj bi našel mnogo posnemovalcev.
— Novice za pust. Pri nunah v Ljubljani snuje o ženski telovadni odsek. Najlepša dvorana se spremeni v telovadnico. Orodje je že naročeno. Tik telovadnice se prezida sobana v moderno kopališče. Uršulinke bodo tudi premenile svoj nekomodni dosedanji kroj in sprejele onega francoskih telovadkinj s kratkimi krili, brez rokavov in golim vratom. Vodstvo je naroČilo štiristo parov kijev, da bo imela vsaka dama po en par v svoji sobici in se lahko sama zase vadila zjutraj, opoldne in zvečer za velikonočno javno telovadbo. Dela se sedaj tudi na to, da se odpravi samostanski zid in da si izvojujejo sestre UrSulinke svoboden izhod v mesto vsak dan ob prostih urah. Podobne telovadne odseke nameravajo osnovati tudi v Škofji Loki in Me-kinah.
— Pred upravnim sodiščem
bo dne 16. t. m. javna 'ustna razprava o pritožbi Ivana Rusa in tovarišev v Grosupljem proti deželni vladi kranjski zaradi občinskih volitev grosupeljskih.
— Sprejem gojencev v c. in kr. vojno mornarico. Ker se šola mornarskih gojencev v Sebeniku poveča s tem, da se priklopi druga ladja za nastanjenje, vabi pristaniški adrairalat v Pulju mladeniče, naj vstopijo v to šolo, ter razglaša: V c. in kr. vojno mornarico se sprejemajo gojenci kot mladi mornarji, če so avstrijsko-ogrski državljani, že 16. pa ne še 17 let stari, telesno sposobni in za svojo starost dovolj krepki, zdravi, imajo dober pogled in se morejo izkazati s spričevalom le.-ega zadržanja. Sprejem se odkloni, če le en pogoj manjka Prošnja za sprejem je brez koleka. Poslati se mora prošnja na c. in kr. admirilat pristanišča v Pulju potom najbližjega dopolnjeval-nega povelj ništva, na Primorskem tudi po mestnem starešinstvu, ali pa se odda vojnim ladjam, ki v tistih krajih križarijo. Dokler ni število gojencev popolno, jib sprejemajo tudi med letom, splošno pa meseca julija. Prošnji se mora pridjati: a) domovinski list; b) spričevalo o te-lesui sposobnosti ; c) rojstni in krstni list; d) spričevalo lepega vedenja ; e) zavezno pismo ali revorz; f) odhodno spričevalo katerekoli šole; g) Družinski list, ali spričevalo o gmotnih razmerah prosilčevih.
— Tamburaško društvo „Zar]a" V Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 13 t. m. v gostilniških prostorih g. Končana na Čast podpornim Članom koncert
— Prostovoljno gasilno društvo v Vilm ar jih priredi v nedeljo, dne 13 januarja v restavraciji „Pri kolodvoru" v Vižmarjih prepustnico. Spored: Petje, godba, srečolov, ko-rijandoli, papirnata bitka, šaljivi prizori, ples. Začetek ob 3. uri popoldan.
— Meščanske godbe v Kranju
občni zbor bo v nedeljo ob polu 11. uri v mestni dvorani.
— Obilno denarja imajo v Črnem vrhu nad Idrijo. Na sv. Treh kraljev dan je pri nabiranju po cerkvi moral cerkovnik dvakrat izprazniti „puščico", da je mogel nadaljevati nabiranje. Potem pa jokajo Črnovršci, da nimajo denarja! Za domače potrebe jim ga res primanjkuje, a za tuje misijone ga imajo dovolj. Pametni ljudje se jim smejejo, ko zdihnjejo o svojih stiskah in nadlogah in svojem slabem položaju
— Pevsko drnštvo ..Postojna" priredi dne 27. prosinca t. 1. pred-pustno veselico.
— 0 cerkvenih miših v Hre-novicah pri Postojni smo dobili obvestilo, da sta precej ošabni in da imata Še kak drug greh nad seboj. Stanujeta v spodnjem delu kaplanije.
Ponižni sta samo takrat, kadar pobirata groše za biro.
— LOV na volkove so vprizorili
te dni postojnski lovci. Po trgu se je raznesla vest, da sta na griču Velikega Potoka dva volka. Gonjači so storili vse, da bi volkove napodili naravnost pred puške lovcev, kar so spoznali po lajanju enega izmed „volkov", s kakšnimi zvermi imajo opraviti. Eden pes je bil mrtev, drugi gaje pa stražil, kot se mrtveci stražijo.
— Iz Koša ne se nam poroča, da ima „Košansko pevsko društvo" v nedeljo, dne 13. januarja pop >ldne svoj občni zbor z navadnim sporedom. Po občnem zboru prosta zabava.
— „Narodna čitalnica11 v Kostanjevici je imela dne 30 pr. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: g Fran Čebulj, predsednik; g Valentin IJršič. podpredsednik; g Lavo-slav Bučar, tajnik; g Božidar Lappain, blagajnik; g. Ignacij Čerov, arhivar; gg. Ivan Gori up in Fran Rabuse, odbornika; gg. RajkoDoležalekinFran Tr ost, odb. namestnika. Pevovodjem se jo imenoval g učitelj Fran Graj lan d.
— „Narodna čitalnica11 v Krškem ima v soboto, dne 19. prosinca svoj II. redni občni zbor. Pred zborom se predstavlja veseloigra „Me-dved snubaČ". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen članom in od njih vpeljanim gostom. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
— Telovadno društvo „Sokol"
V Zagorju Ob Savi ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 20. pros. ob 4. uri popoldne v prostorih gospe Marije Medvedove z naslednim sporedom: 1. Nagovor staroste. 2 Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4 Poročilo načelnikovo. 5. Volitev novega odbora, računskih preglednikov in zastopnikov na občni zbor   slovenske    soko ske „Zveze".
6. Slučajnosti. Ker se vrši zvečer ob
7. uri društveni plesni venček s šaljivim nastopom, se prosijo vnanji Člani, da pridejo že na občni zbor v sokolskem kroju.
— Telovadno društvo „Sokol"
V Zagorju Ob Savi priredi v nedeljo dne 20. prosinca plesni venček s šaljivim nastopom v gostilniških prostorih gospe Marije Medvedove. Sodeluje slavni zagorski salonski orkester Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 v, za obitelj 1 krono.
— Za Judežev denar. V Središču je umi o'ezag izai ega nerušku-tarskega trgovca v Celju I. Po-lantza, kije 1. 1899. ob priliki obiska čeških akademikov v Celju napadel učitelja Gostinca rja, da se je moral braniti z revolverjem v roki. Za to junaško delo je Polantzu kupila „Siidmarka" trgovino. Te dni je bila v Ormoža zapuščinska obravnava za Polančevim očetom. Pri tej priliki je Polantza vprašala njegova sestra: „K j e pa imaš tiste krone, za katere si prodal svoj mater ni jezik?" Kakšen odgovor je dal nemškutarski Polanetz svoji sestri na to vprašanje, ne vemo.
— Društvo „Deutsche* Hans" išče hišnika I Iz Celja: Tako je brati Črno na belem v inseratnem delu celjskega lisnča „Deutjche Wacht" z dne 10. januarja t. L! S hišnikom pridejo na dan! Drugo, se ve, mislijo, ostane tajno. A kdo bode prevzel „Gastwirtschaft" ?! 10.000 K na leto: to je mastna najemnina, ne? Boste Ji dobili kalina, ki se vam usede na ta mastni lim?! Poskusili ste že, a vam je spodletelo, čakajmo ! Mogoče se najde kdo, ki je tako naiven, da „titulus" sam v Celju — kakor že hoče to mesto biti „samonemško* vse izda in velja! Le „alldeutsch" — vse drugo pride!
— Prvi vinski semenj v OrmOŽU. Ker so se vinski sejmi v naši ožji domovini udomačili in dobro obnesli, priredi „VinorejsKo društvo v Ormožu" v četrtek, dne 31. januarja 1907 v dvorani gostilne g. A. Skorčiča v Ormožu vinski semenj. Otvoritev semuja ob 11. uri predpoldne. Ako upoštevamo dejstvo, da se je letos v ljutomerskih goricah, oziroma v ormoškem in ljutomerskem okraju pridelalo približno 42.000 hI vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Ni treba omeniti še posebej, da slovijo ljutomerske gorice že od nekdaj kot najbolje v Avstriji, vrhu tega so zgrajene že več let z novimi nasadi, ki že rode. V teh novih nasadih se negujejo najžlahtnejše, zemlji primerne vrste, tako da bode na semnju mogoče dobiti vina ene vrste. Nadalje je treba omeniti, da je perono-spera, ki je v drugih vinskih krajih toliko škode napravila, našim goricam kolikor toliko prizauesla. Na vinskem semnju se nudi kupcu prilika v kratkem Času veliko vin poskusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v neposredni zvezi. Dobiček, ki ga imajo prekupoi
in meSetarji, ostane njima. Koliko pa je vreden čas, ki ga na tak način prihrani kupec. Železniške zveze so tudi zelo ugodne! Toraj le v Ormož 31. januarja, gostilničarji, da se preskrbite s pristnim ljutomerČanom. Izbire boste veliko našli!
— M <~]a sec navalil na človeka.
Blizu Požege na Hrvatskem je napadel mrjasec kmeta Luko Lovriea, ki je peljal gnoj na njivo. Vola sta z vozom zbežala, ko se je naprej v nju zaletel, Lovrio se je pa z vilami le slabo mogel braniti napadu. Zver ga je zgrabila za stegno in mu iztrgala velik k- s mesa, nakar je odšla. jLovrić je zdaj v bolnici v smrtni nevarnosti.
— Vojaški sluga napadel s Sekiro Zdravnika. V Varaždinu je vojaški sluga napadel s sekiro zdravnika dr. E r n e s t a, katerega je težko ranil na glavi in prsih. Vzrok tega napada ni znan. Sluga je imel ljubavno razmerje s služkinjo zdravnikovo. Aretirali so oba.
— Javna vinska pokusuja v tukajšnji vinski kleti je nocoj od polu 8. do polu 10. ure.
— Maggijeva zabela za juho.
Pokušuje, ki so bile ta teden v nekaterih trgovinah, so se prav dobro obnesle. Občinstva je bilo mnogo in bilo je jak • zadovoljno. Prihodnji teden bodeta Še dve pokuŠnji. V ponedeljek v trgovini P e r d a n, v torek pa v trgovini S c h i f f re r.
— Na mestnem drsališču pod
Tivolijem svira jutri od 11. do polu 1. ure opoldne „Ljubljanska društvena godba".
— Nesreča. Ko je včeraj posestnik Alojzij Tomšič v Ponikvah pri Dobrepolju vlačil s konjem drva, ga je konj z ostro podkovjo v Čelo tako udaril, da mu je tako močno prebil črepinjo, da se vanjo vidijo možgani. Za silo ga je obvezal zdravnik v Laščah, potem so ga pa pripeljali v deželno bolnišnico.
— Trmoglav voznik. Ko se je včeraj dopoldne peljal zastopnik men-giške pivovarne, g. Anton Mauer, po Karolinški zemlji, mu je pripeljal nasproti 19ietni posestnikov sin Jožef Jere iz Iške vasi, kateri se ni hotel prvemu prav nič umakniti in sta se vsled tega zadela voza ter se je pri Maurovem strla os in tudi obrambna deska proti blatu se je zlomila ter ima Mauer pri tem škode 50 K.
— Pomotoma ali namenoma
sta izginila dne 8. novembra iz „Fi-govčevega" dvorišča dva prazna soda, ki sta bila last trgovca g Alojzija Oerarja iz Lukovice, vredna 23 K. Prvi sod ima Številko 2371 in drži 108 litrov, drugi pa številko 2224. Kdor jih je pomotoma odpeljal, naj jih odda zopet pri „Figovcuu.
— Tatvina« Učiteljici gdč Amaliji Poljančevi je bila dne 9. t m. s hodnika na Dunajski cesti štev. 11 ukradena modra zimska bluza, vredna 10 kron.
— Izgubljene in najdene reči.
Poslovodja gosp Viljem Petrovčič je izgubil zlato liro na rdečem traku, vredno 30 K. — Neka dama je izgubila zla+o zapestnico z obeskom, vredno 120 K. — Notarski uradnik g. Anton Krištof je našel kos bankovca za 20 kron. Lastnik ga dobi pri policiji.
— Krmo za prašiče, perutnino in pse iz mesnih vlaken prodaja gosp. R. Ranzinger v Ljubljani. Glej današnji inserat!
— Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur4*. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja manufakturne stroke, 2 knjigovodja in korespon-denta, 1 kontorist, 2 potnika, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke (boljše moči), 2 pomočnika železninske stroke, 1 kon-toristinja vešča laščine, 1 blagajničarka vešča laščine, 1 prodajalka, 5 učencev. — Službe iščejo: 2 poslovodja,
2 knjigovodja in korespodent, 2 kon-torista, 12 pomočnikov mešane stroke,
3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontori8tinj, 3 blagaj ničarke, 4 prodajalke.
* NajnovejSe novice. Turški
sultan je baje zopet smrtno bolan, da je z vsakim dnem pričakovati konca.
— Moravski deželni zbor se skliče v začetku februarja k daljšemu zasedanju. Tudi tirolski deželni zbor se najbrže skliče, ker je pogajanje med Nemci in Italijani že skoraj popolnoma uspelo.
— Med uradniki južne železnice krožijo tiskani pozivi, naj se izjavijo solidarne za draginjsko do-klado.
— Za 10.000 K menic je ponaredila na ime ogrskega hrambo vskega m nist a Jekelfalussvja baronica P on gracz.
— Strahovita eksplozija se je pripetila v tovarni za celuloze V Geispolsheimu pri Strassburgu. Ubitih je bilo 16 deklic in 5 dečkov.
— Rodbinska drama. T Mar-
maros Szigetu sta zakonska Lako pustila svoja otroka pri stari materi. Ko sta se vrnila, našla sta vse tri mrtve. Zadušil jih je plin, ker je stara mati zaprla zaklopuioo pri peči. Žena je znorela, mož pa se je obesil.
— Čuden slučaj. V bolnišnici v Mineapolisu je umrl 11 letni deček za starostno onemoglostjo. Pri obdukciji so našli vse organe v tistem stanju, kakor pri zelo starem Človeku. S šestim letom je že popolnoma osivel.
— Dojilka pok. prestolonaslednika Rudolfa, gospa Marija Rehar, je umrla v Iglavi 69 let stara. Bila je do svoje smrti zastavna in skoraj še vedno lepa gospa, ki se je postavljala z zlatim križcem okoli vratu kot znakom, da je hranila cesarskega princa.
* Najbogatejši človek na svetu
ni Rookefeller, temuč, ako je verjeti angleškim časopisom, neki Friderik Meverhauser, ki ima celo milijardo promoženja. Meverhauser je bil rojen leta 1834. na Nemškem. V Ameriko se je izselil v rani mladosti ter je služil najprej pri neki žagi, ki je kmalu prišla v njegovo last. Razumel je velike množine lesa poceni kupovati ter ga drago razpečavati. Na ta način so kmalu prišli v njegovo last velikanski gozdovi. Dandanes so njegovi neizmerni gozdovi v sevaro-zapadnem delu Ze-dinjenih držav. Sam pa živi popolnoma skromno in malo poznan v St. PavJu.
* Nova  parobrodna družba.
V New Yorku se je osnovala nova ameriška-avropska parobrodna družba pod predsedstvom V. Petersena z glavnico 24 milijonov kron. Nova družba postane tekmovalka družbi Amerika-Hamburg ter bo oskrbovala osebni promet med New Yorkom, Hamburgom in Rotterdamom. Zgradi si celo brodovje brzovoznih parni-kov. vsak po 10 000 ton.
* Zdravniški pouk v soli. Draždanski mestni svet je sklenil, da začne prirejati zdravniška predavanja o seksualnih problemih za abiturijente gimnazij in realk. Obisk predavanj je neobvezen in 1«' z dovoljenjem staršev.
* Poroka pri različnih narodih. Pri raznih divjaških narodih, pri katerih možje svoje žene kupujejo, obstoji poroka v bistvu v tem, da ženin ali s silo ali n* videz ugrabi dekle iz rodne hiše. Temu ropu sledi navadno velika pojedina, katere se udeležijo vsi sorodniki in znanci. Biagoslavljanje sklenjene zaveze po duhovnikih pojavlja se pri vseh narodih še le na višji stopinji omike. Pri starih Hebrejcih so sklepali zakon starši ali bližnji sorodniki, čestokrat v odsotnosti ženina ali neveste. Ženin je moral plačevati nevestinemu očetu kupnino, katero so revni morali odslužiti z večletnim hlapčevanjem (n. pr. Jakob.) Ženitna pogodba se je sklepala ustmeno pred pričami; še le po povratku iz babilonske sužnosti so se delale pismene pogodbe. Na dan poroke je odpeljal ženin nevesto popolnoma zagrnjeno na svoj dom, kjer se je obhajala svatba. V Časih po Kristusu je bil zakon še le sklenjen, ko je ženin pod poročnim nebom nataknil nevesti prstan z besedami: „S tem prstanom si mi posvečena (kot žena) po postavi Mojzesovi in Izrae-lovi14. Pri starih Grkih ovenčala sta se ženin in nevesta na dan poroke s cvetlicami in trakovi. Na večer je prišel ženin po nevesto na njen dom ter jo odpeljal na vozu, v katerega sta bila vprežena dva vola. Deklice, ki so nosile rešeto in kolovrat, so šle v sprevodu; nevesta sama je držala v rokah posodico ječmena, znak, da donese kruha k hiši. Pri vstopu v ženino vo hišo so obsuli prijatelji novopo-r ocena s ligami in drugim sadjem v znamenje prihodnjega blagostanja. Nato se je slovesno sežgala svora nevestinega voza, češ, da nevesta ne bode mislila na vrnitev k staršem. Pojedina s petjem in godbo je celo slavnost končala. Znamenito je, da so Špartanci moškim pred 30. in ženskam pred 20. letom branili zakon. Pri starih Rimljanih je nevesta dan pred poroko odložila svojo deviško obleko ter jo darovala boginji deviške sreče. Na dan poroke je oblekla obleko zakonskih žen, se opasala z volnenim pasom in si zakrila obraz z rumenim pajčolanom. Darovalo se je bogovom zakona, v prvi vrsti boginji Junoni, in na to jo od-vedel ženin nevesto na svoj dom, spremljan od bakljonoscev Na ženino vem domu vprašali so nevesto, kdo je. Ona je odgovorila obrnjena k ženinu: „Kjer si ti gospodar, tam bom jaz gospodinja", ter o vila okoli podbojev hišnih vrat volnen trak. Sedaj so nevesto vzdignili in jo nesli črez prag, ter ji stoieČi na ovčji koži izročili hišne ključe. Samoobsebi umevno je tudi pri Rimljanih zaključila celo slavnost pojedina z godbo plesom in petjem. Pri starih Germanih je bil zakon pod 20. letom in zakon med sorodniki strogo zabranjen. Pri njih je bila glavna stvar žarka, pri   kateri je ženin nevesti izročil
kako  darilo, katero je v poznejših časih nadomestil prstan. Ostanek te šege najdemo še dandanes pri Angležih, pri katerih daje samo ženin nevesti zaročni prstan. Zaroko se je sklepalo pri Germanih v pričo Štirih mož, ter se je končala s tem, da so Ženina in nevesto peljali trikrat okoli domačega   ogoji&Ča.   Nekaj  časa po tej zaroki je odve lel ženin svojo nevesto na svoj dom v spremstvu sorodnikov, prepevajočih ženitovanjske pesmi.  Enake obrede so imeli tudi naši pradedje, pri katerih je ženinov prijatelj od vedel s cvetjem okrašeno nevesto   na   ženinov   dom,   kjer so sprejeli nevestin voz z vodo in baki jami ter  so jo  z raznimi obredi odvedli v hišo. Po zmagi krščanstva vpeljali  so  se pri  poroki cerkveni obredi, ki obstoje v bistvu nespremenjeni  še dandanes. Pri prvih kristjanih so šle neveste brez venca k poroki, ker so ga smatrali kot pogansko šego in še le v 4 stoletju po Kristusu se je nevestin venec zopet udomačil.   Zakonski   prstani   so se uvedli še le v 10 stoletju. Dandanes so se nekateri starodavni običaji pri ženitvah ohranili deloma le še na deželi doČim jih po mestih ne najdemo več.
* Uradno poročilo o ruskih izgubah v zadnji vojni. Ruska vlada je priobčila te dni prvo obsežno poročilo o rusko japonski vojni in podala v njem tudi izgube Rusov. Vojna je trajala 23 mesecev in povprečna sila ruske armade je znašala 12 793 častnikov in 697.000 mož. Največ izgub je imela infanterija, za njo kavalerija in najmanje je trpela artiljerija. Po številkah so izgube sledeče: mrtvih 678 Častnikov in 19 068 vojakov, ranjenih 3840 častnikov in 118 850 vojakov, pogreša se 422 Častnikov in 39193 vojakov. Slučaji bolezni v mandžurski armadi so bili naravno med vojno veliko bolj pogosti nego v mirnih časih: pri tem je bilo število samomorov med častniki trikrat toliko nego druga ponesrečenja; pri moštvu pa ravno narobe. Največ žrtev pri častnikih kakor pri moštvu so zahtevale najrazličnejše nalezljive bolezni in pa influenca. Umrlo je na teh boleznih 234 častnikov in 7637 vojakov. Potemtakem znašajo izgube Rusov na ubitih in umrlih v tej vojni vsega skupaj 1000 častnikov in 27.000 mož.
* Rockelellerjevi dohodki. Intimni Rockeiellerjev prijatelj, milijonar Rogers, je povedal, da je imel Rockefeller v preteklem letu 240 milijonov kron dohodkov, kar znaše na dan 660.000 in vsako uro po dnevi in ponoči 37.500 K, vsako minuto pa 460 K. Potemtakem zasluži vsako uro ministrovo letno plačo. Rockefel-lerjevi dohodki bi lahko pokrivali letne potrebščine cele Švedske kraljevine, pri tem bi lahko še daroval za dobrodelne namene 20 milijonov, in še vedno bi mu ostalo 20 milijonov. Ako bi mu prišlo na misel, lahko bi obdaroval vsakega prebivalca v velikem znesku, kakor je Hamburg, z 2000 K, ali bi zgradil 1000 cerkev ali 400 velikih bolnišnic. Ako bi se njegovi letni dohodki spremenili v zlato, bi bila to teža dveh modernih lokomotiv ali 2000 ljudi. S ce&ini bi se lahko tlakovala pešpot na tri ure daljave. Ako pa bi se ta denar zmenjal v bakremi drobiž, naložili bi z njim 17 km dolg vlak.
* Previden kmet. Neki nemški kmetic, ki ni imel posebnega zaupanja do odvetnikov, je prišel k nekemu odvetniku v Kolinu, ker bi se rad začel tožariti s svojim sosedom zaradi neka svinjske kupčije. Ko je slučaj odvetniku razložil, je vprašal: „Ali upate pričeti tožbo v prepričanju, da tožbo dobite?" — „Seveda jo dobimo," je odgovoril odvetnik. — „Hvala lepa, potem pa ne bom tožil," je pripomnil kmet ter razložil odvetniku, da mu je nalašč pripovedoval slučaj tako, kakor da bi bil sam sosed, ki ga je mislil tožiti.
* Kupčevanje z ljudmi. Češki sodnik dr. Bohuslav Gebauer je izdal knjigo, v kateri opisuje strašno usodo takozvanih potujočih čeških muzikant o v. Ti se rekrutirajo največ iz vzbodnočeških okrajev Novibudšov, Kraljevi gradeč in Jaromeh To so revne pokrajine, gosto obljudene. Brezvestni ljudje uganjajo z mladino naravno kupčije. Takozvani impresa-riji, ki imajo denar, zberejo mladeniče in deklice 15 do 20 let stare, jih zašilo nauČe igrati na gosli, harmonike ali harfo ter odrinejo ž njimi po svetu, največ na Rusko in Orijent. Takih impresarijev je nad 150 in vsak ima svojo bando, tako da je iz imenovanih okrajev nad 1000 mladih ljudi po svetu. Staršem se da nekaka odkupnina, nakar postanejo takorekoč last impresarija, ki postopa ž njimi kakor z živino, jim daje le najpotrebnejše za življene, a ves skupiček pobira sam. Moški postanejo berači in postopači, dekleta pa zapadejo redno prostituciji, k čemur jih neredko im-presariji prisilijo. In tako pridejo domov raztrgani, moralno in telesno pokvarjeni, navadno še spolno bolni, d oči m so impresariji premožni da dajejo   hčeram po   60.000 K dote.
* losi sester otenil. Pred 20
leti se je priselil v Montano trgovec James Craven. Tam je dobil naseljeno rodbino Lamprecht, ki je imela veliko posestvo in šest hčer. Craven se je zaljubil v najstarejšo sestro ter se poročil ž njo. Deklico pa je ljubil tudinapolindijanec Volf, ki je prisegel strašno maščevanje. Ko je Craven moral kmalu po poroki odpotovati, je Volf pričakal njegovo mlado ženo ter jo zahrbtno ustrelil. Craven je štiri leta žaloval za ženo, potem pa je zasnubil sestro pokojne žene ter se poročil z njo. Volf pa, ki se je skrival v gorah, da ga policija ni mogla dobiti, je pričakal tudi drugo ženo ter jo ustrelil. Kmalu nato se je Craven oženil s tretjo ženo, a tudi to je Vol? ustrelil. Ćraven se je ves obupan izselil na nekaj časa v Ohio. Tam je pozabil na svojo nesrečo, se vrnil v Montano ter zaprosil za Četrto Lamprechtovo hčer, ki je privolila s pogojem, da maščuje vse tri njene sestre. Craven se je z njo poročil, potem pa šel iskat Volfa
v gore. Po dolgem zasledovanju je našel morilca ter ga ustrelil. Toda sreča mu le ni bila stanovitna, kmalu mu je žena zbolela za nalezljivo boleznijo ter umrla. Nato se je Craven poročil s peto sestro. Tudi z njo je živel le kratek čas. Pri ježi seji je splašil konj ter jo vrgel s sebe, da se je ubila. Sedaj se je Craven oženil z zadnjo sestro ter se odselil z njo zopet v Cbio in upa, da si jo ohrani.
* Svetovna razstava v Tokiju.
Leta 1912 prirede v Tokiju mednarodno razstavo, za katero je pro-raounjeuih 19 milijonov stroškov. Razstavo priredi odbor 41 zvez, predsednik pa bo japonski tajni svetnik baron O tori.
* Kje se popije največ kave?
Na Francoskem pride na osebo v enem letu le tri funte kave, v Nemčiji pet funtov, v Zedinjenih državah sedem funtov, v Belgiji 11 in v Braziliji 14 funtov. Na Angleškem pijo večinoma čaj, zato pa je poraba kave na osebo le 1 funt.
* Zdravo stanovanje Župnik
pride v kmetiško hišo, kjer prebiva poleg gospodarja, žene in 5 otrok, tudi 4 prašički in nekaj kokoši. „Ali je to zdravou, vpraša župnik, „da imate prašiče v sobi?" Začuden odgovori kmet: „PrasiČki so popolnoma zdravi, akoravno   so vedno pri nas".
* Kako se je Cigan Mihajlović pritožil na visoko vlado. Mestno
poglavarstvo v Oseku je prepovedalo Ciganom igrati po kavarnah brez dovoljenja in plaćanja pristojbine, obenem jim je tudi prepovedalo nabirati okoli miz gostov. JProti tej prepovedi je vložil ciganski poglavar sledeči poziv: Visoka kr. deželna vlada! Proti odloku poglavarstva svobodnega in kraljevskega mesta Oseka z dne 24. decembra 1906 št. 30921 IV. 1906 vlagam pravočasno sledeči priziv: Ne pustiju Ciganu igrati. 0 mili bog, kje je svoboda lanjskega leta! Igrati si smel, dokler si hotel. Igraš in igraš, a nihče te ne vpraša za kake pristojbine, a kadar pride dvanajsta ura, a Cigo Mihajlović zaigra, in vsem gostom skoči srce iz prs in evo ti takoj dovolj, da se plačajo 4 krone, kar Cigo rad plača, pa sme tudi popolnoči razveseljevati goste. Hudo nas je pritisnilo. Sedaj mi je treba za vsak večer, kadar igram do polnoči, pristojbino 4 K 50 v, a v nedeljah in praznikih brez ozira na dolgost sviranja naprej pristojbino 9 K 50 v. Kadarkoli pa igram čez polnoč, moram istotako plačati 9 K 50 v. Obenem pa se mi je zabranilo pobiranje milodarov pri gostih. A kako naj živi Cigo, ako ne prosi in pobira? — Iz česa naj revež plača te pristojbine, od česa naj živi? Na stran mi sedaj mile goslice Naj sedaj Osečanom igra mestno poglavarstvo, ki more to storiti, ne da bi pobiralo milodare. Srečni
vi Osečani, sedaj vas ne bo več vznemirjal vaš C.go, ki ste ga tiko radi poslušali. Ko bi bila ti, visoka vlada videla, kako so ploskali, kadar je zaigral Cigo Mihajlović! In je tudi znal! Kako je bilo veselo, o mili bože, razjokal bi se. Veselite se tudi vi gostilničarji in kavarnarji. Rešili ste se hrupa in nepoklicanih gostov v vaših prostorih, pa morete kot dobri purgar ji iti že ob 8. zvečer v postelj, a vino v vaših kleteh naj počiva. Bolje bo, ko bo starejše. Kam pa hoče mestno poglavarstvo iti s tolikimi dohodki od mestnih davkov. In to vse proti Ciganu. Nihče noče pomagati domorodcu iz Vinkovcev, Ciganu Mihajloviću. Toda ne mislijo vsi tako in zato vlagam priziv in prosim: Visoka kraljeva deželna vlada naj omenjeni odlok mestnega poglavarstva razveljavi ter mi naj dovoli svobodno svirati, kakor sem sviral lani. — Josip Mihajlović.
Telefonsko in brzojavna . porotlla.
Dunaj 12 januarja. Današnja seja poslanske zbornice je
bila komaj sklepčna Predsednik se je dolgo ni upal c tvorit', ker ni b lo zadosti poslancev navzoč-nih in tudi ko jo je ot"orilf jih še ni bilo dovolj zbranih. Holan-s k y je takoj predlagal konec seje Z i peli so zvončki in ti so k meno privabili v zbornico to i ko poslancev,  da je  bla   seja sklepčna Zborn ca re potem ob največji nepozornosti nadaljevala razoravo o volilni svobodi. Dr Šusyer šič je predlagal, nO zakon takoj do sankciji stopi v veljavo, sicer bi se znale prej vršiti nove volitve. Razprava se nadaljnje. Pri hodnja seja bo v ponedeljek dopoldne.
Dunaj 12. januarja M nistrski predsednik Beck je daa^s povedi Češkemu d^ž-dnemu p slanci gre fu Otok ar j u C« era i-ju, da se češki deželni zb r skliče h tro po razpusta državnega zbura in da se bo bavil tudi z volilno reformo za deželni zbor. VUda stoji, je isjavtl Bec'<, z so odločnostjo na ht lšču, di se mora za deželne zbore absolutno obraniti interesno zastopstvo in je torei splošna in enaka volilna pravica za d želne zbore izkliuČena.
Praga 12. januarja. Danes ima izvrševalni odbor posvetovanja za-stran koncentracije Čeških strank. Na to posvetovanje se je pripeljalo mnogo državnih poslancev. Združili se bodo samo Staročehi, Mladočehi, narodni so-ciialci in radikalei, ne pa tudi realisti in agrarci. Dne 15. t. m. bodo imele koncentrirane stranke posvetovanje o kompromisa glede kandidatur za državni zbor.
Panz 12. januarja. Papeževa nova enciklika ni na politične kroge naredila prav nobenega vtiska. Vlada pravi, da se je ločitev cerkve od države tako mirno izvršila, da je to pač najboljši dokaz, kako jo odobrava vse prebivalstvo.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
V manufakturni branži se že več mesecev vzdržuje narasča-loča tendenca, ki jo še bolj poostru-jejo novo ustanovljeni trusti med tovarnarji raznih branž.
Po volni moČoo povprašujejo in najdejo na trg postavljene količine pri dobrih cenah takoj odjemalce. Zato se je nadejati, da cene dotičnih tvorniških izdelkov v doglednem času ne bodo padle.
Platno. DomaČe saro vine se močno izvažajo, kar že več let ni bilo opaziti, za nenavadno visoke cene v Nemčijo in Rusijo, da se vsled tega včasih domača industrija le težko preskrbi ž njimi. Posledica tega je, da naraščajo tvorniške cene konstantno in da bodo doseglejvišino, ki je doslej še niso nikdar, ako se bo še količkaj časa vzdržal sedanji položaj na trgu. Takisto tudi ni izključeno, da bi ne nastopilo začasno nedosta-janje tvorniških izdelkov samih.
Bombaževina seje v zadnjih dneh znova podražila za nekaj točk. Zato so tudi cene fabrikatov, kjer niso ostale stalne, zopet nekoliko poskočile.
Da bi cene bele robe padle na svoječasno nižino, ni pričakovati, ker so se med tem kartelirali vsi večji domači zavodi za belenje in apreturo in znatno zviSali plače za konfekcijo in belenje Za hlaoevine vseh vrst je pričakovati, da se cene zopet znatno zvišajo. Tiskovinam in kambrikom so cene stalne. Juta je na produkcijskih tržiščih docela razprodana. Zato je neizogibno, da se bodo cene dotičuih fabrikatov znova zelo znatno zvišale.
Zahvala
p. n. gg. c, kr. uradnikom v Črnomlja kot volUctm prttga razreda.
Vsem onim značajnim aaoiem, ki so me postavili kandi ia nm v l razredu v me-itui odbor črnomaljski, osabito pa ie g. c. kr. sod. pristava Aol. Kudrti kot sklicatelju volilnega ah »da, izrekam za nnh taktno postopanje priarcuo zahvalo. Čast Vam ! Beseda dana — vez velja!
V Čruomlju, S. jamarja 1907.
Rndolf Schtlltr,
149 iciteJj.
,4«
Poslano.*)
^ ,og<»hn»joa vprašanj« glede
m  •   /re odgovarjam : Nisem vajen,
. A        in oe smem  pačiti  renti ce
ne ino - »j
ue     ataeai življenju  pa tudi ne v
•n< Tožbo, katero Nem  \ ložil pri j    .r.  a di*čn   v   Kamniku proti \a osebam, «em  — umaknil ^oai storil kot posten človek z ozi-rori» ljubezen  do  bližnjega, kakor + v interesa  miroljubuostt in prija ^t^a- Z-htevati od moje osebe kaj . je Deni'tgoče in — nespodobno. Kamnik, 12. januarja 1907.
Juri Čirič, Črkostavec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Razširjano domača zcr-.v, o. Vedno večja povpraševanja po ,.3!oll-ovem francoskem KiTHDju hi Holi" dokazujejo nspesn' vpliv tega zdravila, zlasti koriBtnega kot bolesti ateeujoCe, dobro znano antirevma-ticno maziio. V steklenicah po K 190. Po poštnem povzetji razpošilja to mazalo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ I. Tuchlaaben 9. V zalogah po deželi |e izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za znam o v % varnostno znamko in podpisom 4 16—1
grenka voda.
Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj p iziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni Iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
Iluhro (iotiiuct' zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bo lečine  olajšujoče  in  odvračaj->če mazanje pri prehlajenju itd   zavzema v laboratoriju .Richter jeve   lekarne    v   Pragi izdelano LINIMENT.   CAPSICI   COMP.   s „sidrom nadomestilo za    Pain Ex eller s sidr. m1 prvo mesto.  Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 'l.— 8tekJenica.   Vsaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru
Skrivnost uspeha. Le, kdor zadovolji resnično potrebo, more računati na trajne uspehe. Snaženje modernega perila je postajalo vedno težje, ker se je na eni strani nesnaga vedno bolj množila vsled prahu in slabega zraka v mestih, vsled dima tvornic in premoga, na drugi strani pa se je fino perilo, ki se vedno bolj uporablja, uničevalo z močnim drgnenjem ob uporabi starega lojevega mila. O pravem času se je pokazalo tu Schichtovo milo. To odstrani skoro brez vsakega truda le po nekolikem po^la-denju perila z milom vsako nesnago in perilo čisto osnaži, ne da bi ga poškodovalo. To milo je doseglo zaradi tega tak uspeh, ki je pri nas skoro brez primere. Tvornica za Schichtovo milo je sedaj največja na našem kontingentu.
Cena, lepa
ne*-a nosti, P-
Za Me H te
ilustrovau cenik
ctja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. ffallflsse U.
svetloba brez inštalacije in raba 11 . kr. na aro   3911 11
Oblastveni 73rovMfl!
i AJIeinechfsrBaisam t
J
j A.Thiemria ppsgrada j 12t-l
Vsako ponaretanje kaznivo! Edino pristen je
Tiiierryjev balzam
z seleuo varstveno znamko z nano. 12 majhnih ali 6 tivoj-natih steklenic ali velika «p*>-ciaJiia steklenic« a patentnim zaklopom K 5 —.
Toier<yje«o centifolijsko mamilo
za vse, še t.iko stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka
M :i ««•   Pošilja se -tmij po
novzetju ali denar naprej Te dve  domači   zdravili ste kot   najboljši p>plo«no innni   in NlHr«>Nla»ni. Nstnlavlja naj se na
lekarnarja A. Tnierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh letcar-nah. Knjižice s tisoči izvirnih sabvainih   pisem   zastonj in poštnine prosto.
Proti zoboooiu m gnilobi m
Izborno deluj« dobro znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dlesno in od igranj nje
neprijetno lapo Iz uMt. 1 Kit-kiniira m navodom I H.
BI gorodnemu gospodu Hl. IfiMilku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vaaa izborna Mela«me astna in zobna voda je najboijSe sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi sob, aato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melus. ustne in zobne to e.
Do t« »um, da to javno oznanite, ker je res fa?ale vredno.
Leopold Cangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Del lekarna Mil Lenstek* i Ljubljani, Risljm cisti ti 1
leg novozgrajenega Fran Jofiatovnajs iubil mostu 13 2
Darila.
f Upravništvu naSega lista so poslali: Za drntbo sv. Cirila te Metoda:
SI Špedicija ljubljanska K 8 70 kot dobljeno srečko „Dobiva naj srečke še večkrat špedicija, da družba sv Cirila-Metoda se krepko razvija - — Slavna t-rdka F Kham 1 K, kot odškodnino za zaboj, pokvarjen po užit-ninskem pazniku. — Skupaj K 9 70. — Srčna hvala! Živel !
Za Gregorčičev spomenik: Gospa Loj-zika Hafner, notarjeva soproga v Kostanjevici 9 K, nabrala gospa Minka Hudovernikova pri produkciji notarjeve soproge z „ta za-coprano lehterno" v Mramorjevi gostilni v Kostenjevici Lepa hvala! — Svoto smo plodonosno naložili!
Zahvala.
Ob priliki petnajstletnice kot predsednik »Slovenskemu delavskemn pevskemu društvu Slavec" v Ljubljani, došlo mi je loli prijaznih častitk, da ne morem drugače, nego tem potom se vsem zahvaliti, bodisi onim, ki so prihiteli v tako mnogobrojnom številu na prijateljski, meni toli častni večer, osobito vsem korpo rac i jam posamez ih društev, kakor tudi vsakemu posamezniku, istotako onim, kateri so mi ustno, pismeno ali brzojavno izrazili svoje čestitke, predvsem pa milemu bratskemu pevskemu društvu „Sloboda" v Zagrebu ter njega odposlancem, osobito njegovemu predsedniku Egidiju Kornitzerju, za izredno odlikovanje in častni bratski znak poklonjenega srebrnega venca Posebej pa Še d*agtm sobratom odbornikom, pevcem in članom „Slavca" za nepričakovano pozornost, prirejeno ovacijo in p klonjeni krasni srebrni venec.
Moje dosedanje neznatno delovanje v prid „Slavca", pač ne zasluži srebrnega venčanja in tolike pozornosti, vsled tega me veže tem srčnejša dolžnost izreči vsakemu posebej: Hvala!
Ivan Dražil«
predsednik si. del. dr. „Slavec". V Ljubljani, 10. januarja 1907.
Umrli so v Ljubljani
Dne 9. januarja: Ivana Mauer, Selezn. nstnžhenca žena, 40 let Jenkove ul. 6. Haema-temed s.
Dne 10. januarja: Amalija Schweiger, paznikova hči, 4 in pol leta Cegnarjeve nI. 4. Ecdan psia — Terezija F ras 8, zaflfr»nica, 6» let Sv. Petra cesta 69 Odfarelost. Mihael Leeb, c. kr brzojavni oficijal v p. 9*» t* t Sv. Petra cesra žb. CMarelost. Janez Njvak, premo-
gar, 58 1 t Radeckega ce^ta 11. Dementia paral, progressiva.
Dne ll. januarja: Marija Šetina, posest-nica, 73 let. H Išerjeve ulice H. O.ttarelost.
V deželni bolnici: Dne 9. januaija:  Andrej   Turk, kajŽar, 57 let Dementia.
Sorzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani".
Uradni kurzi dun. borze 12 januarja iy07.
t 2" , majska renta. .
i'2"l0 srebrna renta . . 4° „ avstr. kronska renta, ••/g . zlata „ . ogrska kronska renta
zlata
4°/0 posojilo dež. Kranjske •V«*/« posojilo mesta Spljet
IV.Vo      . - Zadar
41 a°, bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .  . .
!•/, češka dež. banka k. a.
♦•/,    -      - i. o.
Denar
99 Stl 10* 15]
99 30 117 ffl
9*? 2( 11470 1=4 25 104 M),
Blago
99 50
100 35 &9f0
117 55 9fi 40 11491 156 25
101 50
99 85 100 85
♦»///o zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke 0 pešt. kom.  k. o. 10- pr.....
•*/t% zast.  pisma Innerst
hranilnice.....
4* a° 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . .
•*/,•/« z. pis. ogr. hip. ban.
47t°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.       . .
*Vt*/o oo1- ^eške ind. banke
••/• prior. lok. želez. Trst-Poreč......
4*/0 prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. Vi Vi
41,°, avstr. pos. za žel. p. a.
Srečke.
Srečke od L 1860V4 .  . . ,    od 1. 1864 ....
9 tizske......
,    zem. kred. L emisije
.      n     . g
9    ogrske hip. banke .
. srbske a frs. 100-— „    turške.   .   .  .  . .
Basilika        srečki .  . .
Kreditne s    •  • •
Inomoške a ...
Krakovske w ...
Ljubljanske        m ...
Avstr. rdeč. križa m ...
Ogr.     „     m   B    .  . .
Rudolfove 9 ...
SalcburŠke        . ...
Dunajske kom.   9 ...
DelniM.
Inžne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     , 9       . .
Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brui) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   . • .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. aVuŽbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družb*
VMM*
C. kr. cekia......
J0 franki.......
10 marka .......
lovereigas.......
Marke ...••••* Laiki baatnval • ■ • • • blji
99-901 99 60-99c0;
10045
105-20
100 —
100 — 100—
100-
too —
99 90 S 8 7S 42ii-50 100 65
100 85 9970 100 10
101-40
106 20
101—
100 50 10015
100 20
101-
21550 iJ66 5 154 2 274 i*0 284
*f a—
100 — i68 95
22-75 448
77-
88
68 -46 76 27-75 57
75 600 -
178 3J fi95 1776 — 691 833(6 246 -74* -628-673 573 ?6 283 — f66 -147 50
11# 1910 23 50 84*— H7 67 W60 S 62 4-84
99 76 421-60 101 65
217 60 2 85 lf6 25 284 90 294 -2«1 HO- -169 95
2475 4^8 —
83
95-62 -48 75 29 75 69-81 — 510'-
179 30 69«*— 786 -692 -84005 249 — 749 — 629 -683 -67425 283 50 671 — 148 50
1139 1913 «366 94 08 117 87 9T80 «•63 6-
Žltne osne v Budimpaitl.
Dne 1« januarja 1907.
Pšenica aa april   .  .  .  aa  60 kg K rti       9 april   ...   .   M) . » ConiM  9 maj 1907 . .  •   &o m m Oves     .  sprU •   60 9 .
■fa>«iMv. NeapremsalMs.
743
671
6 13
7 40
Ma4a)aiaaaaWataaaai aaa^MsAaaai
nCROmusiuiu (MIHU.
flaina aad marimm oa-ii. SndaM »Mul Ua* Tite mm
o	6ss	Stanj«
a		bara-
o	—mm	atatra
o.		w mm
11.	9. sv.	7-2 3
11	7. S).	"44 1
•	t. m	744 7
t1
iS
VKrtvi
—16    si. vah
—6 2 bresvetrno megla —3 5 j   al. jog megla
Srednfa voarajlnla »«aip«nt«ni:   04% ner
male: —26    — Padavin   »mas 00
Neb«
64 1
Priporoča se, paziti na to znamenje, nž£Hno v probek, in na etiketo z rndeftim orlom, ker se jako pogostoma. prodajajo ponaredb«
I Matloni-eve Siesshiihler slatine. |
V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-Ju ie Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, vetjih Bpeceniah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PR OSVETO
LETNIK XXVI. (tgo6)
I shaja  po 4 pole obsežen v ▼eliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter atoj 7ae leto g K ao h   pol leta 4 K 60 h, £etri leta a K 30 b.
Za vse neavatrijake dežele 11 K ao b na leto Posamezni zvezki ee dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna" v Ljubljari
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda**.)
Lična brošura obseza 363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrbniki in okolici ter napad na sa mostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, 3 poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentiierju, knjigarjo
v Ljubljani, Prešernove ulice.
V ponedeljek, 14. januarja
pokušaja
staroprei iknšenih
i
L Maggi|eve zabele za lahke
juhe itd. 35-7 2. Maggiieve booillonske pn-
ftice.
3« Maggtjeve tabl. za Juho.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
tvrdka PERDAN
Oaarja Jožefa irar atev. 19.
o
B
XI o •j
lWaa|aB«amaBia%<
o
*o —t *
-**
» p
•-i
<x o
a pr
o
(O.
p
o
1
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
aLfmatilfaimmam Prti ikolllo It,       f tari trg 4,
allea 4.
s hoiifiih bil ae eprefavejo m prvim lebroaiiem aa dobro hrano ter lepo, zračno atanovanje. ib3-i Vpraša naj se Prečne nllce 2, I. nadatr., deano.
Vabilo
plesni veselici
katera bode
u nedeljo, dne 13 lanuarlo
v gostilni pri .Ribicu'
pri dolenjski mitnici.
l ni. lak. -
Začetak ob 4. uri pop. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabita najvljudneje
ne   Jvaea ia JMihael JKaJeca.
JuM v nedeljo, 13. januarja
t restavraciji jalat
Teselica.
Začetek ob iti rib popoldne.
^r«topniiaa apa-oai
Za obilni obisk se priporoča 121 i Bati
Priznano naibolide cvetlično milo sveta
„milo ADA"
vesol-na vonjava in lepoti o, se * d danea aaprej dobiva zopet tukaj samo
v Orlovi lekarni
M. Ph. Mardetschlager
v Ljubljani na Kranjskem.
_165
„SLOVENSKI NAROD"
ee prodaja v poeameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Bohoričeve
Ljubljana: Bizjak I, Vodmat.
ulice št 10. B»aznik L., Stari trg št. 12. Blaž M.j Dunajska cesta št 14 Oolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H. f Marije Terezije cesta
nasproti Koljzeja Guštin Lina, Šeler-burgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Uniona. Kane A., sv Petra cesta št 14 Kleinstein J.f Jurčičev trg št 3 Kos L, Kolodvorske ulice št 26 Košir Julija, HilSerieve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52 Mrzlikar A., Sodmjske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36. Ušenićnik Fr. Židovske ul. št. 1 Velkovrh A,f Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
k( lodvoru. Kotnik J.y trgovec v Šiški
Cllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj:
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bnfetn na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Ja-ornik (Gorenjsko):
Zord Le pold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohiniska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez.
Boitanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Rake pri Krškem:
Varšok Ivan, trgovec Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica : Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl: Lucija od Švara, tmfiaa. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru,
Ce»Je:
Miklauc Marija, trafika v „Nare dnem domu*.
Celovec. Sovva Josip, časopisni bird Gorica:
Bajt J., ulica C m po Sar to št 43. Gabršek A., knjigotržnica Ho«ansk» Iva*, Via C rno št 22. Kvebeij Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G Verdi št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na kolodvoru
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barnera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-sorma št 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica  Molin oiccolo št 3.
Opatija: Tomašič Anton, trafikant
Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacanj
štev. 17.
SohOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni bird „Globus11, via
Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec, via Ar> drassv 8t 7.
Trbojevič Gjuraj, Tia dal Mola
Hočevar Helena! trafikajitiqi% Vin. Alaerstrasse 6L 9.
Vajenca
zdravega in močnega, od 15 do 16 let ata*€fr», sprejme v pekovsko oh-t aUelslf Mihelic, Lesce na flo-rsajskenn. tee—i
Stanovanje
«-a> sobami in vnemi pritiklioami se s L.   majem   event. s 1. aprlom odda
■a Starem trga 13, I. nadstr.
Vprašanja  ravnotam v II. nadstr.
Izurjena
prodajalka
v man-kVk'nrni in špecerijski str, k), teli službo premeniti. ,
Kje, — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda« U2-2
Gospodična
bol.isp ro«b »e, katera je posebno izurjena v gvspodihjatv« ;■ eua dobro kuhati, iSče dobro ia tiajuo mest*
gospodinjo.
Cen i en«*; ponadbe naj se blagovolijo nanlav-■ja*i ra upravni vn .Slov Naroda* pod naslovom Jfobra gospodin a". 148-1
18 S
za deklieo 15. in dečka 10. let stara, ki pobajata ljubljansko ljudsko šolo. 8 klavirjem prednost. 109—2
Ponudbe pod „Zmerno", poste restante, Ljubljana.
te rabljen, toda dobro ohranjen
šivalni stroj
za krojača se kupi. 143
Porndhe po<i nstroj 906" glavna posta restante, Ljubljana
Lepa hiša
cnonadstropna z gosoodarskim poslopjem in zemljiščem, pol are od mesta Beljaka, v slovenskem kraju in zraven župnijska cerkve, je zav. Ijo družinskih razmer na prodaj. V hiši je gostilna in prodajalnica. Vta pos'opja so zidana, i opeko kr a in v dobrem stan in. Kraj
je le in pnje-en. Janez Martine, posestnik pri Mariji na Žili, posta Beljak, Koroško.
467o- 3
ATENTE
■ as kii ■ mm v ppld
Inženir In pat. posrednik
J Kuopfelmacher
Dunaj, IL Praterstrasse 37.
IV erun 368.-5 14
Prve vrste dunajsko železno in medeno pohštvo, fotografsko, fonografi^ko, eiektriško, •ptiško blago, glasb la, kadim* pr<prave, dunalsko usnjioo, brazilske diamante za rezanje ■Tekla, dunajske najnovejše :g ače Cvelik specialni katalog o igračah za 50 h franko) priporoča po najnižjih cenah tr^ov-skosodno vpisana dun. izvozna firma IV 3«69—3
M. RUNDBAKIN na Dunaju, 1X11. Bogato ilastiovan katalog   1482 zastonj.
Pozor! Trgovci! Novost!
75 raalift. ali poaamez. Za. peciva po i t 1 K,
88       m m m m m •    S   —   1 K
raap^ttlljA v lepila k»rt«nlla
92—8
E. BRANDT I kr njska tvimlea fin. peciva v Kranju.
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, Wipplingerstrasse 25. 31—3
Učenec
zlrav in močan, 13—14 let star, pošten h staršev, se spre|me v »r^ovino San* pa blaga A. BUDKOVIČ, Beta.
Bistrica.
103 3
Sprejme se tako] izurjena
prodajalka
▼ trgovino mešane stroke*
Ponndbe sprejema Peter Sitar,
Jesenice. 66-4
Lokal
lep, svetel, 16 x 8 metrov, pripraven za  društveno   dvoran",   skladišče ali
delavnico se takoj odda.
Kje — pove upravniŠtvo „SIov. Naroda". 4737—6
Sani in mini
za eno in dvouprego, zelo lahke io pripravne, popolnoma novega sistema ima izvršene in jib sam izvrftnie po želji in
znižani ceni Andrej Kapus, kovaški
mojster v Lescah (Gorenjsko).
01—4
Izšla je knjiga
KORIKKA.
Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza Časa MoBdbeimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 8O v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHUEHTNER 0 LJubljani
Prešernove ulice.
1
1
Reelno In dobro!
Prekrasna žepna ura In verižica za samo IL 1*50
naknpljenih zaradi opustitve neke Švicarske tvornice sa ure, zaradi tega razpošiljam prekr. GI o r i a sr* brno 36 urno precuijsko uro remontoarko % lepo pozlačeno verižico 8 orenkom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo 1 *f>0 Po povz. razpošilja I.  zaloga blaga
S. Kohane Krakov št
Za oeugaj joče denar nazaj.
Mnogo zahvalnih pisem.
I
a   u i aga i
L 37. I
"I
P. n. ženini in neueste!
Poslužujte se moje najbogatejše zaloge brlljantov, dija-mantov, poročnih prstanov in zlatnine, raznovrstne namizne oprave v srebru In china-srebru i. t. d., zakar se Vam najtopleje priporočam! %u
I zdel i so Jato soidni — cene zirer e!
Veliki ceniki na cenj. željo tudi po pošti Iranko in zastonj!
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
urar In trgovec z zlatnino ter ere-brnno na drobno in na debelo.
Srebrne oll. rem. ure od
4gl.50kr. o LJUBLJANI, Preiernoue ulice
napre;.
nasproti Frančiškanskega samostana.
Gostilničarji
ki potrebujejo se predpnstne veselice
godbe,
naj ne obrnejo pismeno ali osebni na •estilne  »pri Bara" v SpedaJI
Sliki it 205. 46*S-3
W. Vodisek
Revmatiki in
astmatiki
doba is hvaležnosti rado v oU no ia brezplačno pojasnilo, kako je bilo mojemu goeeru pomagano pri zgorajfinjih boleznih
f      Herman Banmgartl
S Msartacl pri IrtssMtzi si bitna, ittv. 397.
Kupiti se žeil mala
pritlično hiša
z nekoliko vrtom v ljubljanski okolici. Novem mesta,  Kaudiji ali  na deželi blisn kake farne cerkve. 102—2 Pismeoe ponndbe naj se  poš hajo
pod it H Sv. Florijanske ulice v prodajalno.
147
Pogačarjev trg.
Razstavljeno  od nedelje 13. januarja do vštete sobote 19. januarja 1907:
Koroško: Veliki Klek, Vrbsko in Osojsko jezero.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta it. II
priporoea svojo bogato zalogo novih in ie rabljenih      131—i
VOZOV.
ZE^cLor
bi
zemljišče
ali
kupčijo
vsake vrste
kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekarnice, botele, goHtilnice, kmetska posestva rad
prodal hitro in diskretno ali rad
najel nauia posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno in
največje podjetje
Mednarodni kupčijski kurir
(tnternaz. Geschafts-Courir)
v Gradcu, Ellsabetbstrasse 6.
Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik ačutakoj na mestu in če je treba brez-Ofpdlega obiska zaradi natančnejše do-menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje ohvetMo. 63-4
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve  vrste z največjim strelnim učiukom, priporoča    m i
Peter Wernig
o kr avorn  dobav tej orolja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in ooštrii; * prosto.
aj Tmelejeo razdebeinnTTaT
mWm znano asp«iaa apecialiteta proti deb«-WKW losti, zajamčeno ot*i« odJjir. Zavitek fMf    K %"      -  Prodala jri lekarna „pri
aageta« ¥ Celovca.        ss»> il { Iščem pridnega, krepkega
dobrih in poltenih staršev, oni s vel kot ljudsko ioli imaio prednost. i28 Z. Krajne, RranJp trgovina s Špeeenjo in deželnimi pridelki.
Proda se za nizko ceno dobro okranjeno
motorno kolo
Puch, 3V,HP.
Pojasn>U daie gosp. Speii, mehanik v LJubljani- l^-i
Prodajalna
z mešanim blaeotn se da radi družin sk h razmer takoj V najem. Proda jalna je sredi  vasi in je  jako dobro obiskana. 122—i
Več nove las'nica J era Klofuta r ▼ Kranjski gori št 2L
Za takojšnji nastop se išče
kleparskega
in
123-1
manufaktura za domače orodje v Višnji gori na Dolenjskem.
Dvorski trs 113
pod ..Narodno kavarno".
Od 14 jaunarja do 20. jacnarja 1907.
čarobno
Japonsko.
Vabilo
k
oljčnemu zboru
posojilnice za Sodražico
reg. zadruge z neomejeno zavezo
ki s« vrši
v nedeljo, 20. Januarja 1907
v posojnničnih prostorih ob 3. url popoldne.
Dne* ni red:
1. ) Poročilo naČeUtva in nadzorstva.
2. ) Odobritev letnega računa za XI.
upravno leto 1906.
3. ) Volitev nadzorstva.
4. ) Prememba pravil. 5) Nasveti.
Opomba : Za slučaj, da ni postavno Število zadružnikov, se viši pol ure kasneje drng občni zbor z istim dnevnim redom.
i38 Načelstvo.
KontorisiM
(Slovenka)1
se »prejme z mesečno plačo iy_
Vstop zaželen kakor mogoče ki."
Ponudbe bls^ovolijo se ▼P^ti nod nati i v: „Vydrova tovarna hi« Praga VIU11. "j/
ia)
Zaradi obrtnih razmer se dve Še zelo
novi hiši
ki se dobro obre»tuj(ia, proda s t£ prav po ugoduib pogojib iz proste roke. Dve tretjni kupnine labko oatane vknjiiene. n:-:
Pojasnila se dai^jo v gostiln' .,pri
BnrnM v Spodnji Šiški št 205.
Uče in ii
dobe takoj najboljše in najstan«*vitnejše službe (velika izbira) za Ljubljano is zunaj. Potnina tukaj. Več v pisarni.
G. FLUX
v Gosposkih ulicah št. 6
vis. priti. Posebna govorilna soba. Išče se v leniii trgovini izurjenega
prejemalca
in oddajalca blaga, ki bode obenem
k t gozuui manipulant. Zu^ »je sloven ekega in  nemškega  jezika potrebno. Vse drugo po dogovora. 104—£.
Lantaoročno pisane posndbe naj se blagovoli poslati p(»d MG. M. T." na upratništvo nSlov. Naroda*.
za
137- :
v ■ v
m
(mesna vlakna), zajamčeno Čista, um leta prekata vsa dosedanja krmila. Presenetljivi mpehi. Poštni zavoj s 5 kg na poizkuhnjo, poštnine prosto K 6'—.
Krma za pse
(mesna vlakna   stisnjena,  5  kg 5 B po povzetiu. — V zalogi jo ima
R. Ranzinger v Ljub jani
na Dunajski cesti 19.
Vabilo
u občnemu zboru
Kmečke hranilnice in posojilnice u Smartnem pri Litiji
reg. zadruge z neomejeno zaveze
ki se vrsi
v četrtek, 24 januarja
ob 8. uri zvefter
v obo. pisarni v Šmartnem
DNEVNI RED:
1. Odobrenje letnega ratona sa 1. 190t
2. PoHvetovanje o zdruicnju posojilnic
3. Volitev v odbor.
4. Volitev poslovodja.
5. Prosti nasveti.
K polni udeležbi vabi 135 predsedstvo.
Oas. kr. avstrijske    M|    driavne ieleznloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
ll IB predooidne.   Osebni vlak Iz Ooricr
Odhod is LJubljane |ni. teLi
7- IO iiut- aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7m\7 *iutr»j Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
ll-so ure p dnr.. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg. Inomost, Bregenc.
i'OS uopoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 OO pop • d o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7'OS iveeVr Osebni vlak v »meri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 iveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
IO-23 ponooi Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v LJubl|ano |ni. tel.:
709 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne    Osebni vlak iz Straže
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-SO popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka,. Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. £ 8*30 f* cer. Osebni vlak iz Straže-Topllc .
Novega mesta, Kočevja. 843 iveoer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel. Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž žel H-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. kr. d. f . Odhod ls LJubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO i večer Mešani vlak v Kamnik. IO 48 ponoći Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.' Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 8*49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 50 predpoidne  Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. y 55 ponoći. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.' (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
52
214331
4WVG
R$.
57B
9860
05
Okoli 150.003 konjskih sil Imamo v naprouohi
sesalnega plina
našega  sistema v prometu.
Zalo majhna poraba goriva. rVa*g«3<en«B|6i obrat
Vse
3119 - 2(
obleajn^ vellUoMtl «lo IHO 1*11 *^no v delu   in   **  tlobUaJo %
prhut-nit-m roku.
Langen & Wolf
tarna za motorje
na Dunaju X.,
I.axeut>uiger»t»rasse 3.
Ferdo Primožič
mizarski mojster
£jubljana9 $(tišerjeve ulice 5.
120 1
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajalnic. — Načrti in proračuni brezplačno.
— Pre«*rtraie v*e vrste parketov »u deščic za tla, njih polaganje c voščenje, k-bor tu 1 popravo starih ia snaženje stanovanj
o o o u o v o o iu iu ua deželi, ooouooou Prodaja in pošilja Vidi po poŠti domaČe voščilo (kuhani vosek). Koltdnn d^io. io<*mt In eesa poNtrežba.
■
1
V prvi zagrebški vojaški pripravljalni zavod |
se sprejemajo mladeniči, ki so naobraženi, še niso bili na stavi iu si Žele
pridobit   ugodnost 130—1
enoletnega prostouoljstua.
Potrebno znanje: Dobro dovršena (meščanska) ljudska šola ali nekoliko razredov kake srednje šole.
Usprh zavoda: Povprečno prestane i'.pit z dobrim uspehom \eč nego 90% gojeiice7, in to glede Da dobro upravo in modeme učne osebe na
zavodu.
Letni tečaj se prične 1. marca in traja 7 mescev.
Natančnejša navod.Ia daje ravnateljstvo zavoda v
Zgrebu, Brlslavlfeua ulica IZ.
j
s__«e^   rfpfa   aS«>i   M** «4*>>   ^[pp&i_a»žfe_*d<>> a<
01
1
hi
Carjenim nevestam in ženinom
priporočam
svojo veliko zalego raznovrstnega blaga v največji izbiri po najnižjih cenah kakor: zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečih znamka kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z vr leepoitovan jem 145—1
H. suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 28. SS3J
W«*i.HdL   ceni ^.  n ;m  zabtevo   xa«ton| S
f!
ti rs
i i
>
. a'.
I?
atTeLjaaovojšot £sx*v jdnVfosu
Ve f s
zamore se lahko in naglo pogasiti tamo s
Sraekalovimi brizgalnicami
z 40    delavske sile pomanjšanim ravnotežem "••ve sestave, koje od de*ue in leve strani vlečejo in mečejo vodo   —  V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smeka
skladišče vseb jrasilnib  predmetov,  brizgalnic, COVi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev ter motor-mllnov.,
B0T Ođpl&ćevfinje 11» obroke.
i5i-i SPF"  129 odlikovanji "VI
T**? rje
sa postelje in puh
priporoča p o najnižjih cenah
B\ HITI
Pred žilsofijo JŠt. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. aaaaaaava^a^aHBHBVBVHHBl e>
1
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpež, o blago. — Ceni s lldne.
Točna postrežba.
.1
t
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland oementa in peska.
Streha pribodnjonti. Patentirana v 30 državah.
Trpežnejia In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste stresnih opek Iz llovloe.
Odlikovan z diplomo,  zlato   medaljo in častnim križcem ▼ Parizu 1904.
Bdics izdolovatelj   a &> soja ko
JANKO TRAUN
IzdelovatelJ oementnln
Grllnca pri Liabilatii.
i
'S
s
m*
%0
aaaaanHaasnaaaaanaa^žafcSMiVJTi""*
Nai^'5*" Vn.metiški predmet? so:
da
milo 60 h, cream po mummam 1 E.
r.o   '■4iS.ui t polti iB telesa
ustna voda zobni prašek   i i K*
S
I
da
za gojitev /,< >b io ast
JL\ ^  lasna voda
0 ti laana po-99mmmm mada
1 K,   M oluramtev in rast las.
Ti izdelki ,Ada', ki iO oblastveno va-
ruvrtu..   »u naprodaj le v .
Orlovi lekarni
Ur. Ph. Mardetschlagti kemik
J. Svobode naslednik
v*  &ij sM j u m.
Nadomestke sa . Aido zavračajte.
Ausust ASnoIo
Ljubljana
Dunajska
cesta 13. Izborna zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše
vrste po m z ti h ofaah.
C O « M A C
44%—10
IE.
s CZUBA-DUMZIER & C
francoska tvornica kuojaka Promontor. »- no*»>od.
C«f»uovlJenfft 18«4.
U. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
.ripuroća svoj pri poznano 12 vraten  S*ot*tlan«l ■ e«»sM«sii v vodno
lednakomerm, vae od avstrijskega drufttva inženirjev in arhitektov določene prod-Ipise glede tlakovno in odporne trdote dslre n»«f Itrlljujoeft dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala rasnih nradov in najsiovitejftih tvrdk so na raapolago.
Centrala! urad: DunamJ, I-, Masimf ianst^r
3149-17
o 8.
Vinorejsko društvo v Ormožu ■——■4
priredi
-v  četrtek,  dne  31. jazvcL&rja.  leta. ±S T
v dvorani aostilne g. Antona Jkortiin
prvi vinski sejem
Poncjala ee brdo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejših letuikov iz v§eh vinorodnih krajev ormu&ko-ljutomerakih goric.
Začetek ob enajstih dopoldne. Železniške zueze z Ormožem: pr<-dpuidue — Iz Ljubljane odh">d noStnncra
vlaka ub bm zjut aj.        Prihod v Ormo t oh 1024 pred^oid e.      Odhod ia Ormoža
ob 1 3 ponoidue brzovlak na Pragcrtiko-Alaribor-I^jDbljano. — Ob 4 37 popolane poštni vl&k na Fr. g< rako Maribor Ljubljano.
Ormož, v januarja 1907.
7a odbor BVinorf jskega drnStra*:
152 i načelnik dr. J. Oeršak.
Pricetek ob p o I u d e v e t i h zvečer.
Vstopnina K 20 vin.
G itiljo pre skrbi Lutiijanska društvena
MM nataKarjeu In morkerjeo
(     priredi [
v četrtek, dne 17. t. m.
o steRL salonu .Razine1 u LJubljani
dobrodelni š-
veniek
v   prid   bclnim« blagojnc pcmcčnil^cu.
t
118—1
K temu se vabijo vsi p. n. znanci in = prijatelji. -
e   e e
3(er je Zisll deb ček namenjen za dobrodelni namen, se pre plačila hvaležno sprejemajo.
Vstopnice se dobe v vseh hotelih, restavra«    n .
cijah in kavarnah v Ljubljani UUDOF.
W3OC3CCO0OC3COC X X x x xxxxxxxxxxx:
>j knjigotržec
■ v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
■
s I.oznanjam,  da seru prevzpl   od  »Narodne Tiskarno* v Ljnbljani
! v izkljačno razprodajo Jurčičeve brane .spise,  ;»otem letnike
■ in posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona m vse one ! knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne4*. —
S To knjige so:
Josipa Jnrdt&a shrani spisi, zvezek 1.
do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. PoHamezne   Številke    .L,jn ax:skogra
Zvona" po 40 kr. Zbirka fakcuov.   I. Kazenski ci.^o-
aik. ve san a 3 gld, Sbirka «akoaov. II. Kas. pravdni red
vezan a 2 gld. 80 kr. Sarnlkovi  zbrani  spisi.   I. zvezek
brosimn k 50 kr. Dr.   Nevesekdo:    ,,4000". Povest
broS a M kr. A. Aškerc: Iilet v Oarigrad, brofi.
a Su kr.
t ur    n j ev:  Otol in sinovi. Roman,
broSiran k 50 kr. — Štiri novele, brofi. a 20 kr. Bene6-Trebizsky:   Blodne Anš*
Roman, broairan a 70 kr.
Lofebvre: Pax>* v Ameriki, bro&iran
a 50 kr.
Stat no mm t b aicbr.i: Oamikar-stvo in nasi časniki* broširano a 40 kr
Jeli nek: TJkrsJinske dume, Povest,
brottirantt a 15 kr. Hale v j; Dnevnik, bgosisaa a 15 kr.
— Rasne pripovedke, brosuan« k 40 kr.
— Dve pc vesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undina.  Povest,   bros. k
20 kr
A. Trstenjak:  Slovensko gleda
liioe, broširan izvod k l gld. Jur.'ić   Uatkl, bros. k 16 kr.
— Oregoroicevlm kritikom, brofi. k
bo tu
Avstrijski patrijot: ,.Fartstwesen dsr Slaven'4, broširano a Ov ki.
Po znižani osni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj »tinto iSO kr.
Sprejemam tudi naročila na vso modno žurnale, na vso domačo in tuje časnike ter knjigo.
u|» Pošljite 50 krajcarje? ■!■
▼ znamkah. Za to dob te 3 velrflne higienifne vzorce, 6 v« rc»v 90 kr., 1? norcev 1 gld 70 kr., 26 nonev 3 g\d 40 kr. poteg najnovejšega ilnstrovanega cenovnlka in n»vr»diio z\ a oraho fram-nsk h in ameriških guma*ti<i prnliurtov, tucat ud 4 * kr. naprej. V aalOJfl SO ¥80 kttM-Oaitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gamasti (»r^draet. — Najcenejše in d.rektuo »e kurije na
pismeno naroČilo. Diskretna poSiljate*.
—— H- AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov. —
Dnna|, IX/5, Nnssdorferstrasse 3—11. 3854-18
Pozor gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem Že ve? n««o 3^ let, m
mi je po-ire^iio iznait* ssi1 nijse nre'1-tvo ia rsst brk« brade iS las, proti Izpadanju brk in laa in to j« KAPU.OR ŠL 1. o • d luie, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Im i m ni"ojr<» p<i«ualnic in zahvalni \ Staue franko na vsako p. »sto 1 lonček 3 K SO h, 2 lončka S E.
Naročajte .amo pr.  meni pod ua-luv«»'»i
PETER JUR'ŠIĆ,
lekarnar v Pakracu itev. 66 v Slavoniji.
I 4t66 2
i.1
Varat, znamka : 8ldro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo sa
36C6-18
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob prshlajsnju Itd.; po 80 b., K 1' tO in K 2*— bo dobiva v vseh lekarnab Pri nate upa tega aplofino pnjubijaLega domaČega zdravi a naj se jemljejo le originalne steklenico v fekatljicah z nafto varstveno znamko (,aldro" potom je VBakdc prepričan da je dobi ong. izdelek Dr. Riohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Eiiščina c. 6 nova
Kaxpoiilj&n>e ruk dan
jA RAZE/V SVOJE
ČIZME SA
IPrf
ttOGU
CIC DAN POVODI —: HODATI BEZ v   DA SUMI
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte Bvole tovariše o vspehu §■ • nepremočljive masti za usnje •
Slav-a zaloga ?a Kra jsko:
FR SZANTNER
linhliana. j»«rentiurg. ul. 4.
7
4412—H Prospekte pifiilia
Lnborct. ph. Kubanyl u Sishu na jrageg
Laborat Kubanyi v Sisku.
TZ^Va^im Heveax«»m sem jako zadovoljen, ker je" to naibeljse nepreniočliivo mazilo za nsuje, kar jih poznam. Kamilo Morgan
lovski pisatelj (častni preds. „klul»a o\cpv* na DnraTn).
Najkrajša  in  naicenejia pot
VIAMERIKO
z   modernimi   velikimi   hrz«»narn'ki iz
Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je pruga
deča zvezda #
pe ewYor
Na napjh pamikih Fin lan d, Krooaland, Vaderland, Zeeland ia Samland ki . skrbu-jeju vsak tedVa ob sobot h r- d o vožnjo med Antwerpoom in No-im Yorkora je snaiiios', izborna brana, vljudna postr žba in spalnice po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega pomika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odkod iz Ljubljane vsak torek
popoldne. 14—j!
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanada v Severno Ameriko in je ta vožnja  izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice J** 26
od jDžoega kolodvora na levo pred zn no g »stilno ,.prl Starem Tišlerju".
Naznanilo.
Slavnemn občinstvo Idrije in okolice vljudno naznanjam, da sem svojo nanovo otvorjeno
trpTinD z nrami, srebrnino in zlatnino
otuorll o Idriji, hita j. Pao, poprej tuniko Potočnik
Potrudil Be hodem si. občestvo z finim blagom, ceno in točno po streČi, kakor tudi izvršujem v to stroko spadajoča dela. 4732—3
" Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ri
ua*, t govec z zlatnino in srebrnino
Naroča no blago se poSilja tudi po pošti proti povzetja.
i«|iicji uU%t imdaib do aajtinitiB
itroskih vozičkov
In navadno do najfinejše
žime.
M. Palic
v Ljubljani,
Bartčalkie iv • stvrttfaa. s^aVT
J. KEBER
trgovina z manufak:urnlm p In perllnlm Dlasom
na Staram trgu št. 9
priporoča
venca in šopke za neveste
i ter
| nagrobne vence | po Izredno nizkih cenah.
I   Potrebščine zakroacs in šivilje.
i
<x> oŠ
<x> <x>
<x> <x>
6. CAOEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
aoles Urbančevij nanufaktume trgovios
pnporoČa 2
klobuke
'wxxx "^-XX>
<x>
<X>
i, ramo in pena, kvate, ovraltilke iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
nrar
trgovec z zlatnino In srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
mm Jftestttetn trgaš it. 17
priporoča svojo veliko salogo p revizij* ■klH ur is prvih tovarn, bndlllt, ■•enakih, emlonsUlh in ur nm nlttnlo* brlljtinlov, zlatnine in arebrnlne« Namizna oprava Iz Ullajalteam ■ rebra.
Lastna delavnica za popravila ln vsa nova dela.
Najnovejša, ravnokar iziftla IUs<fc«#f%c+ lOftTf
pesniška knjiga Aškerčeva I liUfUbl IZJKJ i -
A. Aškerc: „Junaki".
Junaki obsegajo 4 epske pesnitve, zajete iz slovenske zgodovine. L »Knez Volk u n* nam kaže nad vse zanimiv prizor, ko so koroški kmetje
podel evali vladarsko oblast svojemu knezu. IL „Knez Ljudevit" je bit tisti junak, ki je zadnji skušal osvoboditi Slovence
in Hrvate izpod nemškega jarma. TTL „Štetan R >posaa je bil najpogumnejšl branitelj Murskega polja, ko so ga
napadali d vji ogrski razbojniki Kruci. IV« V ,,Sral n Mat j a tu'* je združil avtor odlomke narodnih pesmi o narodnem
junaku »Matjažu" v celoto in tako ustvaril na p dlagi narodne pravljice
novo epsko pesnitev v popolnoma narodnem duhu
Aškerčevi l9Jnnakiu morajo zanimati vsakega Slovenca in stanejo broš. 3 K,
eleg. vez 4 K 50 v, po pošti 20 v več.
Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani
68-2
Lsas/«^
Ht. 3.
1
Postne hranilnice stev. 49.086.
Telefon stev. 135
Glavna posojilnica
regtstrovana zadruga z neomejeno zavezo
=|   p j« ji ni ai; I -
Bfl Kongreinem trsu it 15, Souvanoua hiša u Ljuhllan
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestni 6 po i% % od dne vložitve đo dno vzflis
brez odbitka rentnega davka. i Uradne ure od 8. —12. dopoldne in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dežema vlada za Bosno in Hercegovino.
Št. 221.450 IL—III.
50- 4
Da  ne izvede pavšaliranje  desetine v Bosni in Hercegovini, ia b«>
v letn 1907 oddalo
večje šteailo mest za seometre
Da dobo enega leta z letno plačo 2S0O K in i dietnim, p: tu i m in delavnim pavšalom rneaečmb 180 K iz Čas dela na prostem.
Puleg tega dube ti nastavljeici pot.valne str« ške za tja in nazaj povrnjen« in dobe tudi po koDČanem zadovolji em službovanju primerno nagrado.
Prosilci za omenjena mesta naj takoj, najpozneje pa
do 31. januarja 1907
naglavljajo na deželno vlado v Sarajevn svoje prošnje, ki jim je priložiti krstni (mjstvem) list, domovnico, zdravniško izpričevalo o telesni spodobnosti 7a delo na prostem, dalje dokaz o t limoni izobrazbi m pa znanje kakega slovanskega Jezika (hrvaščine, srbAčine, slovenščine, če^čiue, poljščine itd ).
Prošnje se imajo kol kovati z bosensko -hercegovskim kolkom za 1 K, priloge pa, ki niso že koliovane s kakim avatrijskim ali ogrskim kolkom, a kolkom za 20 vin.
Kdor nima boseasko-hercegovskih kolkov, naj pa primeren znesek priloži v denarja.
©
v Ljubljani
Židovske ulice ŠL 7
pus-ur
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
20 2
lastnega Izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklk in čeških strogo preizkušenih puški za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Krappovtmi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
Ceuovuikt na zahtevauje zastonj tn poštnine prosto.
W6
29
Po zor ,f gospodje In gospodične!
V tvoji lekamiiki praksi, ki Jo iivrsojem že več aego 30 let, m nI je sr-dstvo aa rast iM in proti nj.h ,«p.-
v!a   n       KAPILOR St 2. ^oTrro^a d» SOStansIO Imalo dolnl gosti, odstrsn.s prsUsf In vsako kotao boleromm cSav.
NW.la       bi .1 f* vsaka dru i na \m1km pr^^o aahrahnc !T,,ri-analDic  st*n*  poštnine prosto  na  vsako  poftto  lOBČek sem*, 2 lončka 5 k. Naroča naj se samo od mene poa naslovom
«... peter jurišic
lekarnar « pakrseu itev. 66 v Slavoniji
iia Štor
Na|fflćj! zaliga aa.kh, imikik hitroiKfb č«?ljii, čifi.it za laii-tiiflis li pristali*
|Bisser..i. gorskih će Ije?.
Elegantna
3.4 |n 1566
jako skrbna Izvršitev po vseh cenah
FAFF0V1 šivalni stroji
<3£K:7 WW bo uslboljsi H ^
za rodovniško rabo za Šivanje, krpanje m vezenje
neprebojni za cbrtne namene.
Šivajo naprej In naza|.     2276 30
t as lega!!
Generalni zastopnik Franc Tschinkel
¥ * t u t> I jaim Mestni trg štev. 9.
v gradu.
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
1
»
21 i
i?
\wm pij
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema tti^nilue vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre do idne ia od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje uevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. l24-t
Odane vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4V4°/» na ^o. z obrestmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% i/posojenega kepitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6'/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne
papirje.
4
4
k4A AAliAAAAA4AAAA
A. KUNST
-sv Ljubljana -«k-£blćLoTr*slce ulicah
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za da ms, gospoda In otroka Js vodno ns Izbero.
Vaakriss saroiila aa Isvriajeje točno ia po nizki cent Vas mere ae ehrsajs-jejo in zasnamenojejs. — Pri zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzore« vpo-
ffttfffTff*?ttfttt
uiiiiiiuiiiiitiiitiii iiiiiiiimuM
Pstapovlleno lata tS45.
J0& BEICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna --u iz  par. ==
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejernališče
Šelenburp/e ulice štev. 3. I
Postrežba točna. Solidna cana.
= <IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi||||||IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt
Spredaj ravna oblik«,
ne Li *-»<:• 1 uaželodec. prs porota v največji iiberi
JUojzij persehe
v Ljubljani
Pred ii.of.Jo ftt. 21.
Vsak dan sveže
pustne krofe
1»«»
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Važno!   mm  Važno! 1
gospodi&js, »piši Id
Najboljša In najcinejia postrežba
ss drogve, kemikalija, zellecs, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, uetne vode In zobni prašek, ribje olje, rs-dllne In posipslne moka ss otroka, dišava, mila in sploh vss toslstns predmete, fof osjraflene zpsmic in zftotz-ebaietiae, klrurglćna obvestiš vsake vrste, sredstvs zs dezinfekcijo, vosek In pssts zs tis Itd. — Velika zaloga najflnejsege ruma m It o nj al-a. — Zaloga eveilh zul-zmera.iniai ve>a1 In eollj za kopel.
ODlastv. konces. oddaja strupov.
mm *Ivl-«r©|oe
posebn'   priporočljivo:   grenke eol, dvojna »ol, sotlter, enojen, kolmož, krmilno spno Itd. — Vuenja naročila se Is v kujejo točno in solidno.
Drogerija ■*- *
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št I.
laupiaja mm aaaj vlajl c-r*aal rasna
ssiisča (roee), »▼etje, korenine, ss> oioia, skora* itd od
Priliko zn nakup!
Nanovo zidane hiše s stanovanji, vredne od 8O.O00 do 10 aOOO kron, se zaradi udeležile p i indus rijskem podjetju prodajo.
Vpralanja na nprarnišUo .Slov. Naroda".
as
I
Pristne ruske .aloSe
„zvezdna znamka"
„PBOWODNIK" Riga
so najboljše.
Pristne le z znamko ZVEZDAi Tvornica farnčl za stanovitnost.
Glavna zaloga pri
Vaso Petričiču v L|ubl|anL
tf fJk\ mSd \m\ iiifH  Si zsi asi ZST
f
i
i
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg ftt. 7.
1 oo
Največja zaloga
pohištva
za spalne In Jedilne eobo, salone In gosposke sebe, Preproge, zaatorjl, modrool na vzmeti, žlmnatl medrool, otroški vozlokl Itd.
»5
f
iS * >
o
C
«3 D
-|M W9tr  .\ajvzlsja eene. !VaJ»«ollalneJaie t»laar«».
Hiški
B
00 * si $
CUNARD LINE
TRST-new-YORK
je najpripravnej^a, najcenejša in najDoljša pot iz Ljubi ane siue 63
srto Artierlkio
kar tod ni dolgotrajne  in mučne vožnje po raznih  železnicah, nob&negn presedovanjs ne prenočevanja in sploh neben h postranskih stroškov med pntjo. Psrni*i so prostorni, v*rni, zračni in snažni   IPaF* Vsakih 14 dnJ vozijo. Hrana to postrežba najboljša.
Pojasnila  daje in vozne liste prodaja glavni zastopnik :
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25
p<il< ar ef rk%r Srra J^zumov »-»a.
Najeeoejša in najhitrejša vožnja v Ameriko ie s parniki .JSeverouemSkega Uojda
7%
\i Breia i
s oesarsk^. brzoparnlkl „KAISER VVILHELM II„KRONPRlniZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE".
Prekomortka wolnjai traja samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne i stke za parnike gori navedenega parobr >dnega dmBtvs kakor tudi listke za vse proge ameriških 2eJea-nic dubite w aL. | srnialf srnami edina le pri ;
EDVAB1 TAVČARJU, Kooavorsks nlice SI.35 ?
assproti ebčeziiani gestilal „pri 8taiea Ti&lerju".
Odhod is 10 u bij ane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. -  Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mejriko, Calitor-nijo, Arizot a, Otah, Wioming Nevada, Oregon ie Waahington nadi nsas društvo posebno ugodno in izredno ceno Cres Oaiveeton.  Odhod ns tej
progi ia Bremna enkrat mesečno. 3135—BI
Tu aa dobivajo pa tudi listki preko Baitimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo. Kubo, Baeooe-Airea. Colom bo, Sin ga pore v Avstralijo itd
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
■Patanovljena let« 1854.
pripereta slavnemu občinstn in RpoStocanim goitiluiČ&rjem evo je ff§JT libOrnO
4012 29
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 9€0, boljšega K 12-, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno be ega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachse',  Lobes 35.
posta Plzen na Češkem. 17» 3
kSzea, ampak poizkusiti morate »taro pre zkušeno zdravilno
I liis oml-ćna o m o S'Bckencfa d
Bergiajiiiim & Co., Draidane in Detla aa Labi
prej Bergmannovo lilijskomlečnato mil« finamka 2 škrata), da dobite bel« ** r bre« peg ia nelno kožo na obrazu. 29 P« 80 tZ. ga prodajajo v Ljubljani lekarmar J. »ATS, drong A. KANC: VIKTOR 8CH1FFER, pa.f. OTON FE rTICH-FRANKHEIM
i I
P
1
{
i,
S
fl
i. «
9
Si
■--•> mor»j«> skrbno t »r<>-Tftti pred vAAko HMDiifo
B9M ee po tej >   v-*rt» tudi   u • i: ar.-.-« not
rMnje r aalo bu<lo, Mko '-»snirarljiTo r.;io Z« tO tet M *1< i r..-.  v j.' :. j m a - ..., Utko
IntooTMo pri*« It o dvmnce mat llo kot ea-aaali'v. aredat. /•» obreso. Tu obvaruje nn«, uiuj^m« «-n«tr» m bolečine, hladi in pompetuje a*e« ljenje
B^Sf   K *vj» p.. ^ 11 j » •• *■ TKak tlavu ~Z^Q
1 cela punica 70 v, 1 % pa&ce 50 v. Proti predplačilu 3 K. 16 r po [mi: •e pošiljajo 4 police, proti predplačila 7 K 10 panfic potrtimi* proatu u* «mco postaja iTitf-'^ruif mo-■&rhije
▼■1 «1*11 rmbnlai*' ln»j%i*» takonho «!<*• p4»it«»«*»H«»   tnnilv«ii<i r.iutiiitiu
klavna zaloza
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavita!)
lela.s>rni
T,|»r5 rrnfm orlu'' b n^vsmffai 3352—9
Mali strana, ogel Nerudove ulice 203 Zalete t tetama* Antrc-Ogrrtz
V LJubljani Be dobiva pri gospodih lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnkbczy, M. MardetachIS
!03
1
Zdaj ali pa nikoli!
Ta prodaja bode kmalu potekla!
Vsako blago moramo izpečati, predno mine pogodba Odločili smo se za trdno, da na vsak način odpravimo pojedine lepotičja nase zaloge s krasno blestečimi
Tudor demanti
Najlepši posnetek na svetu.
Še dalje znižana cena.
Na izbiri* imate razun tukaj naslikanih stvarij — dokler imamo še kaj blaga^e tisoč drugih, pa ker nam zmanjkuje prostora, ni bilo mogoče vseh tukaj naslikati, namreč prstane, kravatne igle, broše, obeske, uhane, manšetne gumbe
itd. s krasno blestečimi
TUDOR demanti
ki so tudi znanstveno preskušeni.
Sedaj in dokler le kaj Kron masa pri nas
kroni
v tjubljani, JKcstni trg št. 21.
S a.    aaaimaMIZi    SB«B    t * WTT^ S* | «m •»    P>*Otl j:. pOZTm
zmsmasssifaa  zMass-ee^llae as
ajss.
Za predpust 1907
ae ia došli najnovejši
plesni čevlji.
Najoefla Izbira moiklh, damsk. In olr. feollev.
Avstrijsko - ameriška
žalosti frevllev
■B Ljubljana ■■
Prešernove ulice & 50.
Revmalizem.
Onim, ki bolehajo na revmatirma ia
protinu, naznanim drage volje brezplačno v pismu, kako sem ozdravel v kratkem času od svoje mučne trdovratne bolezni popolnoma.
KAREL BADER, Monako to,
Kurfiirstenstrasse 40a. 4 iS > 3
Ustanovljeno leta 1842.
«T    narisov in qrbov  ^ f
J BRATA EBEKL
a i i/idi misin Miklošičeva cesta š« 6 ^»sza. - Telefon it 154
46j*- 7
Zahtevajte le
Marka prve vrsto.
Ugaja*vsakerou poznavatelja. Debi »e v zavojih  a 20 h ii R 21 —
nakupo
oglejte si velikansko 3
sukneno zalogo <§> R. Miklauca
v Ljubljani, špitalake 2 ulico atev. 5.
O stan ki pod cono I
:i
Vseitra&sko hlc is
je dosegel letošnji
KOLEDAR
za
kmetovalca
1907
nadzornik J.
Uredil   dež   nadzornik   J.  L, • j ▼ a r : II. zelo  popolnejši  letnik  b vaektao: Kratek   op»s nmne   živinoreja;   a-a ta pravila o ž viaoreji, km-ljenje živine in prašičev.
Prašičjereja. mlekarstvo, pr«ink«vaaja inirka, bolezni mleka ObSrlavanje travnikov, naprava in osanevasj« travnikov,   umetna   ia   naravna gnojna
Sadjer>j-i, naprava aado«>BJafca. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kma-tiski   /akoni    Hmeljarstvo. K«J«4ar,
sejmi in še mnogo d mfg*. Vezan je letos v posebno aiočaa plataa
Cena a posto E 1-80    7* 3
I I
Naroča »e P"
Ivanu Bonnču u LJubljani.
Vsled prihranitve dragega p«vzffju a«* naj snesek naprt-j depoZlje.
Noben vesten gospodar naj na K# »rez tega potrehn^a koledarje.
:i
c
Najpreprostejša poraba!
„PACIFIC"
MOGNATI IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEC
je preizkusen v nradnem preizkuševališča    za ži vila in ne stne prodajati in uporabljati brez vsakega zadr-'ka.
Pod  stalnim nadzor stvom preizkadevališča lekarnarskega gremija.
„PACIFIC
MOČNATI IZDELEK
POSUŠENIH JAJEG JE NEUTRPLJIV
za prlpravl|az|e vsak jedil, za katara Jt sicer traka ramtajakov.
Telelen M. 10.20S    LUDVIK  WILD 118   D U H 8 j II P* PPfW" ■
Izredno ceno!
Dobivo se v v»eb trgovinah za živila v za ritkih po
10
4196 - 6
60
1-0
240
v i o a r je v.
„PACIFIC"
MOČNATI IZDELEK IZ POSUŠENIH JAJEC
Edina prodaja za Kranjsko: ENGLHOFER tt Co. v GRADCU, Moserhofgasse 45.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemfiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarna11