Odgovorni vrednik nr. JTame* HMeitveis. Tečaj JU. sredo 13. oktobra (sredojesna) 1852. List S2 Hebrejske melodije. Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je risa XII. Savlova pesem pred zadnjo bitvo ne pusti, da bi hlapele ; tako ohranijo duh in okus in pot pa suha sipa naglo poserka tako, da soja belka vedno suhe. Take jabelka so mesca maja ali juni ja tako dobre, kakor da bi se bile šelena tergale, celo repki se niso posusili. Vojni i vorfnikil če jekla me zlo Usinerti, ko vodim Gospoda vojsko Ne glejte na mé, ako padem na tla: V Gadova meče vtopite sercá ! Ti pa, ki nosiš mi lok ino šcit Ce znali bi vojni se v beg mi spustiť V mig me poderi kervav'ga na tla: j bodi urok , k1 so branili se ga 1 Z Bogom vi! Midva ne ločiva se, Krone mje dedič , sin duse Brezmejna oblast jc Smert pa kraljéva mojè! 5 1 današnj krasan e dan! Gospodarske s hus nje. (Gnjilo vodo za pitje pripravno narediti). Vživanje gnjile vode zamore zdravju ljudi in živine sila škodovati. Da postane voda zopet neškodljiva in dobra za piti, ni druziga treba, kakor jo skozi lego ogljeniga praha in čistiga peska precediti. 5 Tudi je že zadosti, gnjilo vodo le z ogljenim pra ham zmesati in prav dobro nekoliko minut potresti in neprijetni duh bo v enim trenutku zginil. Lahko se potem voda od ogljeniga praha odloči, tudi ce je veliko gnjile vode za popraviti bilo. (Jabelćnik, hruskovnico in vinski mošt dolgo ilTameslnik zirinskiga gnoja (Dalje in konec.) IV. Mešanec. [ Imenuje se zavolj tega tako, ker se napravi če se razne reći, ki gnojé, z dobro zemljo zme šajo. Z mešancem si zamore gospodar svoj gnoj obilo pomnožiti.. Kdor si hoče dobriga mešanca napraviti, mora i posebno na troje gledati; mora vzeti: 1. Za mešanec kako reč, ki se rada zgnoji iz živalstva ali rastlinstva: smeti zganja šote itd. 2. Kako reč, ki gnjilobo pospeši, posebno pri tacih rečćh, ki se bolj počasi gnojé. Take rêci so pa, postavim, ugašeno apno in molter,pe pél , lug in druge. 3. Kako reč, s kteTo se te reci zmešajo kor ilovce nui nu v vi/, peská, iu£iiii^a (tu i/tami^a Miaia , i uo- nje in druge dobre perští. Tak mešanec se zamore na dvojno vižo napraviti, in sicer: \. Da se .imenovane reci ena čez drugo na sujejo in tako kup napravi. Nar spodej se dene lega dobre rušnje ali perslí in se naredi 5 ali čevljev širokeji, kakor ima kup biti. Na to se dene lega živinskiga gnoja, za čevelj na debelo, ki je luzniga ali cestniga blata 5 ka ruš »-----------y — ~ „. — - _ —----.7 - iL^a /ii v iii^ivi^a ^uujtt ^ mí a v/ovoij ua uv/utiu , rv i jc casa sladké ohraniti. Napolni se mošt le v dolgo- nar bolji, če se vzame še gorak iz hleva. Na to vratne steklenice, ter vlije se en perst visoko las se zopet dene lega rusnje ali dobre perští. Na ruš kiga olja na verh, dajdslic zvunajniga zraka ne ujo se položé potem druge reci, ki rade gnjijejo. * ' " da je zamore noter vsiliti. Tako ostane most za domačo porabo dolgo časa sládek in vžiten. ^a to se dene zopet živinskega gnoja itd. kup kakih 6 čevljev visok, in potem se zopet z (.Jabelka do pri/iodnje spomladi dobre ohra- zemljo pokrije. Večkrat se takimu kupu tudi zi Navada je sploh, jabelka, ktere se mesca viga apna primeša ; pa pri tem je treba na to pa da živo apno ne pride v neposredno dotiko z nití). oktobra natergajo ali natresejo, na izbi ali kje dru god po tleh ali odrih nasuti in pravijo, da se tako zivinskim gnojem jabelka, ker se nekoliko sušé, nekoliko dalj ohra ziti, ker bi ga prehitro razkrojil, am pak dene naj se med dvé legi perští, ali med perst ? m druge gnjilobne reci, kakor med listje ali steljo. nijo. Xo je pa zniota. Ker so se jabelka tako dolgo na jablanah pustile, dokler ni zmerzovalo, naj se Ko se tako kup napravi, naj se pusti, da se zacnè v zapeřte sode spravijo in kolikor mogoče na suho greti. Ko se je segrel (kar se na tem spozná, da in merzlo denejo. Ako več tednov na tleh na izbi znotraj ni več gorak) se preverže in sicer tako, da ležé, zvenejo in zgubé duh in okus brez da bi se to, kar je bilo zgorej, pride spodej, in kar je bilo zavolj tega dalje ohranile. Nar bolji je, da se do zunej , pride znotraj. Večkrat ga prevrečije vedno prihodnje spomladi ložé, ko se ohranijo, ce natergajo. Taka sipa pa naj se poleti UU1J1 # 5 ua OV UU #JUUt/J ^ JJl iu v JLi AJ v w JL U| • V will J/AVTAVV* jv/ f VV.XAV se v suho sipo po- dobro, vendar še le potem, ko se je kup že posušil. se denejo jabelka v sode v tako sipo tako, da kjer se ima kup napraviti, znesejo ali zvozijo _ 2. Da se vzete reci koj ena z drugo zmesajo. v vročini na soncu posuši in pozneje měsca ôkto- Da se to stori, naj se vse reći posebej krog kraja so povsod zasute. Sipa varje jabelka zraka, kar je bistvena potreba, da se dolgo ohranijo, pa tudi naj se delavec z lopato Rl HimUH ■■■■■■ Xa sredi se iz perští lega napravi in k vsacemu kupu vsi ob enim iz postavi, ki raznih kupčev kup delajo, da se tako različne reci dobro zmešajo, potem se tudi lege napravijo iz apna, pepéla, saj in še gorkiga živinskiga gnoja, ali se pa tak kup z gnojnico polije. Ako se pa tak inešanec napravlja, je treba dobro prevdariti, da zavolj daljne vožnje persti ne postane dražji kakor bi bil živinski gnoj sam ; toraj naj se tak me-šanec vedno takrat napravlja, ko ni mnogo druziga delà. v Če je pa bolji tak kup pri gnojnišču ali na njivi napraviti, naj vsak gospodar sam po drugih okoljšinah razsodi. Mešanec se rabi posebno na senožetih in nji— vah, kjer detelja raste, dober je tudi za sadne drevesa, pa tudi za repo, hmelj itd. ga posebno hva-lijo. Pa tudi na druzih njivah je kaj korišten, če se plitvo podorje ali spomladi po ozimini raztrosi; v poslednjem primerleji je včasih čudeže delal. Mešanec je pač vreden, da bi se na-nj bolj porajtalo, kakor se je to do zdaj zgodilo. Ako bi se cestnik in blato po ulicah, gazih in potih marljivo v ta namen spravljala, bi inarsikteri terg,mar-siktera vas veliko lepši bila. Župani bi zamogli v tej reci v prid celih sosesk marsikaj storiti in ako-ravno bi jim bila iz začetka morebiti dobrota z ne-hvaležnostjo povernjena, bi se Ijudjé gotovo po-slednjič dobrote prepričali. Poslednjič moramo tudi še na živinsko blato, na prah in blato po cestah opomniti, ker vse to je prav dobro za gnoj. Za pobiranje živinskiga blata so ubožni otroci pripravni, ki nimajo druziga delà, kakor je to po nekterih krajih na Slovenskem v navadi. _____________ huna. (I)alje in konec.) . Svetovi imajo posebno moč eden do druzega. Delé eden druzemu svitlobo, gorkoto in eden druzega na se vleče. Se vé da je lunna svitloba skoraj 90.000krat slabeja, kâkor sončna, in daluneni žarki ne delé gorkote, se sploh terdi. Hočejo celô nekteri vediti, da mrazijo, kar s tem dokazujejo, da so noči, v kterih jasna luna sveti, bolj merzle od druzih. Lunasveti, ko je nebo jasno, zemlja se tudi zmrazi, če je nebo jasno, pa ne, će luna sveti. Po skušnjah Mellonia delé tudi žarki blede lune primerno gorkote. Že starim Feničanom ni bila luna neznana stvar; ker so poznali močno sopenje morja, pritok in odtok, in ga njemu připisovali. Ako so se pa takrat še te moči, kakor čeznatorne bali, je učenost po-zneji dokazala, da to le od tega pride, ker ga luna na se vleče. Med tem, ko se suha zemlja po red-nem potu verti, se premika morje krog zemlje. Ako ravno sonce in luna skupej to premikovanje storé, je vendar upliv lune skoraj trikrat veči, ker je 400krat bližej zemlje. Toraj redno sledi prememba pritoka in odtoka posebno teku lune, akogalenoba vode, bregovi in vetrovi ne zaderžujejo. Ker se pa svetovi vedno nasprotno na se vle-čejo, se vé, da tudi zemlja v morji lune pritok in odtok napravlja, ki pa mora biti 81 krat mocněji. Ker je pa luna vedno le z eno stranjo proti zemlji obernjena, mora tako silna moč stanovitno raztanj-ševati vodeno in zračno odejo, in nekteri so že zavolj tega k mnenju prišli, da sta za ohranjenje enakovažnosti morje in zrak na nasprotno stran lune zbežala. Nikakor celo terdo stvorje lune v mehkeni pervotnem stanu ni moglo zoperstati, in toraj je proti zemlji bolj zalita luna, akoravno znese to le 1000 čevljev. Ne samo morje, ampak tudi nas zrak luna na se vleče in tako pritok in odtok napravi, kar zra-komer dokaže. Ali to premikanje je tako majhno. komaj za eno čerto, da se ne zamore za gotovo dokazati, da ima luna kak upliv do vremena na zemlji. Vendar stara véra tirja dokaze, in skušnje so poterdile, cesar učenost ni mogla dokazati. Skoz dobo, ki obseže 28let, so število tistih dni sosta-vili, v kterih je deževalo, razmera se je preiskala, v kteri je bilo deževanje proti stanju lune. Najdlo se je, da je naj manj dežja padlo med zadnjim krajcem in mlajem, naj več pa med pervim kraj-cem in polno luno, da se tedaj dež po premembi lune ravná. Najdlo se je dalej, da je naj bolj deževalo, ko je bila luna naj bližeji zemlje in naj manj. ko je naj dalej od zemlje stala. Da se pa iz tega nič za gotovo ne da dokazati, se tudi iz teh skušinj dokaže. Imamo pa tudi skušnje iz tropiákih dežel, in sicer iz Guinée oOletne, ki pa tudi nič gotoviga ne dokažejo. Stare vére se pa vendar Ijudjé ne dajo vzeti. Vsak se opira na lastne skušnje in terdi, da je sto- in stokrát prepričan, da se z luno tudi vreme spremení. Kar komu stara mati pravijo, pripoveduje on verno tudi vnukom. Akoravno pri opazovanji zadenemo na toliko oporek, ker eden terdi to, drug drugo, akoravno je vreme tako nestanovitno, tako neredno, da nič bolj na svetu, akoravno učenost dokaže, da luna na vreme ne more imeti velicega upliva, so si Ijudjé vendar stanovitne vremenske vodila storili. Ako je vreme od mlaja do pervega krajca stanovitno, pravijo, se tudi do polne lune ne bode spremenilo, od te dobe pa se zna do prihodnjega mlaja ravno nasprotno goditi. Ako bi zares luna na vreme toliko upliva imela, bi se moralo vsako osemnajstoleto vreme poverniti, ker luna vsako enajsto leto v ravno tisto razmero proti zemlji pride. Potem bi se vreme lahko prerokovalo, in prerok bi se ne zlagal tolikokrat, kakor se to sicer zgodi. Vreme pa odvisi od mnogih, še celo neznanih zadev. Krajne natorske raz-mere, vetrovi, sončna gorkota, zemeljski magne-tizem in zračna elektrika storijo premembe vremena. Dokler te reci niso popolnoma znane, se vreme ni-kakor ne bo dalo prerokovati. Človek ima veselje skrivnostno z noviini skrivnostmi zvediti. Nezapo-padljiva znamnja čutničnega življenja pripisuje magnetizmu, ker tudi ti ji še skrivnostna stvar. Čudne vremenske prčmembe pripisuje luni, ker ravno tako malo v njej vě, in ker postopač mora enkrat kaj za zemljo in člověka storiti. Kakor méd plevami žerno, se najde tudi med mnozimi vražami srednjega veka, ki je v luni in zvezdah osodo bral, íii in tam kaj premišljevanja vrednega. Pravijo, da je lés, posekán o mladi luni, slabši, se raji razpoka in gnije, kakor če se poseká ob času stare lune in skušnje v zahodnji Indii hočejo to poterditi. Yreč kmetovavcev terdi, da je naj bolje sejati in saditi ob času mlade lune> da je treba na to gledati, da koklja ob času polne lune piške zvali. Kak upliv ima luna na bolnike, je znano. Brahori, pravijo, da ob času polne lune zatečejo, bolezni na jetrih se pohujšajo in blázni huje divjajo. Pa vsih teh prikazinj učenost še vedno ni razjasnila, znabiti ravno zavolj tega, ker so med ljudstvom tako terdno ukoreninjene in jih pre-iskovavec za vražo ima. Kar smo pa bolj globoko v skrivnosti življenja pogledali in vémo, kako neiz-rečeno nježne natore je čutnično življenje; kar ne moremo več tajiti čudnih prikazinj magnetizma in moramo poterditi storiteljnost svitiobe, ce je tudi. 327 oko ne cuti: mora tedaj tudi cas biti, se na te pri kazni ozirati, po premišljevanju resníco zvediti in tako skrivnosti odkrivati v blagor človeštva. Potovanje po JLaskim Spisal M. Vernè. 27 .pismo. / tfflerf nove kazenske postave Dragi prijate! ! Drugi dan, zoper hudodelstva 5 pregreške in prestopke. železnici 17. julia, sim se peljal o poldne po kjer 16 milj dalječ v Kazerto (Caserta) ? (Dalje.) je sloveče veličansko kraljevo poslopje, de je mende Od uboja. malo tacih na svetu. Zatoraj ne pričakuj, de bi bil v stanu Ti ga popisati. V poslopji je precej velika , pře- při de Ako se d ja nje, po kterem kak človek ob življenje lepa cerkev, krasuo se ne doprinese sicer z nakano, gledisce 5 in . vse, cesar je treba ; zraven poslopja pa je silno velika pristava polna .lepih pa vendar s kakim drugim sovražnim na- vertov, gajev in ribnikov. Tudi je tù precej veliko je ga u s m e r titi m enom, je hudodelstvo uboj. zero z zalim otokam , in lep slap, ker se reka, čez 30 Če se je pri ropanji s kakim človekom tako milj dalječ napeljana, izverh hriba lije in v ravnino teče. Nad to pristavo je na griču neka majhna soseska, posil no ravnalo, da je iz tega njegova smert na-stopila, naj se za uboj vsi ti, kteri so k usmertenju pripomogli, s smertjo kaznujejo. V druzih primerlejih se kaznuje uboj s težko ki ji San Leucio" pravijo, in ktere prebivavci se le » s svilno ali židno rejo pečajo, svilo predejo in tkejo. je bilo že prepozno v Ka Ko sim bil vse to ogledal, ječo od 5 do 10 let; če bi pa bil storivec z ubitim pu o 1ti, desiravno ni dalječ od Kazerte; zatoraj sim v bližnji žl ah ti, ali je njemu nasproti posebne dolž- se zvečer z vozovlakam nazaj v Napolo peljal. nosti imel. od 10 do 20 let. v ~ 9 ~ *v — Ce je pri tepežu, ki se je med več Poslednjic sim se hotel še z Vezu vjem, ki je ljudmi ravno čversto razsajal in oginj (lavo) bljuval, nekoliko tinel, ali pri hudem ravnanji, zoper eno ali oseb začetem, bil kdo usmerten, je vsakteri mu je kako smertno oškodo zadal, kriv uboja. ? več ki V Ce bolj soznaniti. V nedeljo, 18. julia, ob osmih zvečer se peljem vv Rezi no (Résina), kamor je iz Napola de belo uro. Cez kake pol ure zajahamo v Rezi ni ko nje, in ob enajstih smo bili že sred hriba ;,pri pušav je pa smert samo zavoljo vsehoškodalicelega hudega ravnanja skupej nastopila, ali če se od- niku" (Eremita). Pušavnik je že star, pa še terden ločiti ne da, kdo mu je smertno oškodo prizadjal, ni menih frančiškanskiga reda, ki z enim hlapcain tù v eicer nikdo kriv uboja, vsi ti pa, ki so se ubitega precej prostorni in terdno sozidani hiši stanuje. Šestin lotili, so krivi hudodelstva težke telesne po- dvajset let je že v ti pušavi, pa zoper samoto mu ni jikodbe, in se obsojujejo v težko ječo od 1 do 5 let. treba tožiti, ker ima zmiram radovednih obiskovavcov in Od odgrtanja telesnega ploda ali spočetka. y ^ Ženska, ktera nalaš kakoršno bodi djanje započne, po kterem se nje telesni plod odžene ali nje porod tako napravi, da otrok mertev na svet pride, postane hudodelstva kriva. Ako se je odgnanje skusilo, pa ne zgodilo naj se kazen odmerja z ječo med 6 mesci in enim letom; doprinešeno odgnanje pa gré kaznovati s težko ječo med 1 in 5 leti. V ravno to kazen, toda s pooštrenjem, naj se ob- 5 eojuje oce odgnanega otroka, če je hudodelstva sokriv. S tem hudodelstvom se tudi zakrivi. kdor iz ka- in koršnega koli namena, brez maternega vedenja pri volj enj a , plod njenega telesa odzene ali odgnati skusa. Tacega hudodelnika je treba s težko ječo med 1 in 5 leti; in če je ob enem po hudodelstvu mati prišla MÉHBlBMHIMH^H^^I^H^BriHÉHIÉ med v nevarnost za življenje ali v škodo na zdravji 5 in 10 leti kaznovati. Od izpolo&enja otroka. ? popotnikov dovolj pri sebi, in nekaj časa sèm tudi ne koliko vojakov, de popotnike hudobnih ljudi varjejo. Tù smo mende dvé uri počivali, in potem še kake pol ure bolj poprek hriba jezdili. Ne dalječ nad pušavnikovo hišo je zalo novo poslopje „Osservatorio meteorologico Ve-suviano u Dokler sim jezdil, mi ni bilo nic 5 ko je ko živina bilo pa treba peš verh hriba iti, sim terpel in de Ti po pravici povém , žal mi je bilo, de sim se » gré naravnost bil na tako težavno pot podal. Tù se gor kakor po strehi. Clovek se malo manj ko do ko lena v Vezu vjev pepél, ki je zgol pesek udira, in ko en korak naprej stori, veckrat ravno toliko in se več nazaj zdersne. Vse do srajce in hlač sim bil sle-kel, in vender sim se potil, de sim bil moker, kakor de bi bil iz vode zlezil; usta so se mi bile posušile, de nisim mogel pregovoriti. Le tó me je še tolažilo, de toliko druzih in še celo ženskih gor gré in pride de se je tovarš Miniussi, ki ni ravno terdniga zdravja dobro ponašal, tudi naš roják dohtar Martin Dolničar iz Tersta in de je bil komaj pet mescov prej Kdor otroka take starosti, ko si v otetbo svo- verh tega strašniga hriba. Malo po malim smo prišli jega življenja sam pomagati ne more, izpoloži, da staro, ohlajeno lavo, kjer se saj vec udiralo ni. _ -m ^ i • • • 1 ♦ i V il t t i V« « i i • i • Í V bi ga smertni nevarnosti izročil, ali tudi samo, da Napoli sim vidil neke podobe, ki kazejo, kako Ij udje na njegovo rešenje naključbi přepustil, stori hudodelstvo. Vezu vi hodijo, pa sim menil, de so spačenke (karikature). Mož vleče namreč človeka z jermenam ali z naj ga je k temu kakoršni koli uzrok pripravi!. Ako je bil otrok na vstranskem kraji, kamor vervjo gor seboj 9 drugi pa ga zad naprej riva, in ko po navadi ljudjé ne zahajajo, ali v takih okolšinah iz- 1» pasti imel i kar je položen, da ni bilo lahko mogoče, da bi ga kdo Tù sim se sam prepričal, de podobe niso spačenke • « __________.. __ i« i « v* I • 1 (1 v «•« v. « rw prav lahko, prideržuje, de ne pade* m i kmalo zapazil in rešil, je kazen težka jeca od 1 do 5 brez take pomoci bi bil se veliko vec terpel. ve let in ce je smert otroka nastopila, od 5 do 10 let. liko tezavo pridemo gor in polezemo poleg razbeljene Ce se je pa dete na tak em kraji, kamor ljudjé ïave (Vezuvjeviga izmecka), ki je bila pa mende navadno zahajajo, in tako izpoložilo, da je bilo po pa- kaka dva dní stara, ker je bila po verhu že černa že meti pričakovati, da ga bode kmalo kdo zapazil in otel, ^ se osusimo. Cez eno uro se spet vzdignemo in gremo naj sev izpoloženje kaznuje z ječo med 6 mesci in lie- proti izhodni strani verha, de bi sončni izhod vidili. To je bila pač srečna misel ! Se le tišti dan si je bila lava drugi odtok zbrala, in je na severni strani v strašno brezno med Vezuvjem in Somam kot ognjena tom. Ce bi pa bilo otroče vendar umerlo, je kazen jeca od 1 do 5 let. (Dalje sledi.) reka grozovitni peklenski „Phlcgeton u tekla. Ravn<* — 328 — pred n&mi pa je oddušek (krater) skoraj neprenehoma bljuval. Malo je mende tako visocih zvonikov na svetu, kakor visoko Vezuvi razbeljeno kamnje razne velikosti iz sebe meče. To je pač peklensko lepo in veličansko ! — Tode včasih hřib tako grozno razsaja, de je — ne peklensko lepo — temuč peklensko strasno, kakor na primer v letu 79 po Kristusovim rojstvu, kadar je bil veliko tisuć ljudi in nekoliko mest zasúl. Noviéar iz Hlorannhih hra fer. lz Horvaškega. Zdaj, ko popotje svitli cesar po Horvaškem in Slavonskem, se bolj pažljivo obračajo oči vlade in osebujnih ljudi v te kraje jn^v sosedno Dalma-cio. Horvasko in Slavonsko je v dánašnjih dnéh gotovo velike pomembe. Gotovo bode tukaj dobre nasledke rodilo cesarsko obiskanje za materialne potrebe in dusno omiko. Na tem polji je tukaj še mnogo storiti, kar ne more več dolgo čakati, da bodo dospele te dežele k cve- teči příhodnosti. , . i ~ , , ^ Ako se tudi cesar ne podá na Dalmatinsko, se vendar v visocih zborih dobro vé, kolike važnosti je jadransko morje. Dogodivščina je te važnosti porok. Kaj so bile Benetke, in kaj so postale! Austria ima Be-netke, Terst, Reko, Kotar in druge pristanisča, kaj ji druzega manjka , kakor kakega zavetja v srednjem morji. Kupćija se je vernila na staro pot, in stare tergovske mesta bodo zopet zadobile staro slavo. Niso se nekdaj zastonj bojevale ljudstva zoper Benečane in Dalmatince za primorske dežele. Ker pa ima zdaj Austria te dežele zjedhijene, se zamorejo k toliko veči slavi povzdigniti. Iz Celja. V nedeljo 3. oktobra seje vsakoletna nad-loga Celjske okolice, namreč grozovita po vodi nj zopet ponovila. Deževalo je celi dan neprenehljivo, in v gornjih krajih, kakor pravijo, se je oblak vtergal, ker na enkrat so od vsih strani sumeči hudourniki priderli, ter reko Savi no tako napolnili, da seje ta, kakor skorej se nikdar poprej, sila visoka narastla, ter celo Fosavinje (Savinsko dolino) v eno jezero spremenila. Komej je voda dragi dan bila nekoliko odtekla , je v sredo 6. oktobra začelo vnovič spod uebalíti, kar celo naslednjo noc je terpelo. Drugi dan je bilo strasno gledati na daleko in široko razširjeno povodinj, iz ktere le hiše, cerkve, drevje in hribje so moleli. Ko to pišem, še povodinj terpí, pa voda počasi I© vteka. Škod e je sila veliko. Lepo stojeća ajdina in druga poljšina, komej pričakana nada ubozih kmetov, ste po derečih valovih hudo zablatjene, in deloma s peskam ali prodam zasute. Tudi več človeških trupel je silovita voda požerln. Tako so blizo gore sv. Križa — 3 ure od Celja — tri kmetinje, ko se je že mračilo po bervi čez narašen potok gredé, v vodo popadle, ter žalostno utonile. J. S. lz Ljubljane. Dežja noče biti ne konca ne kraja. Reke so že tako silno narasle, da bregove prestopajo, in mostove poderajo in mnogo škode napravljajo; v nekterih krajih, kakor po poštah, ki pri tacih okoljšinah zlo mudno prihajajo, zvémo, že povodnji lepo polje po-končavajo. V Krajnji, pravijo, je že mnogo mosta Sava odnesla in ker je bolj proti desnem bregu udarila, je tudi nekoliko ceste vzela. Pri Savi se je, ravno ko je hlapon z bia gom naložen memo pihal, persteni plaz na železnico uderl in jo zasul. Sreča je, da ni vozov v Savo poderl in druge nesreće naklonil. Ker dež še vedno le lije in voda še ne upada, se posebno kmetovavci, ki imajo polja blizo rek, bojé, da bi jim ga ne odnesla voda, kakor se je to že nekterim posestnikom zgodilo. ' - 1 . ' Noviéar iz mnogih hrajev. Svitli cesar, ki se je iz Horvaškega v Forde no ne k vojaškim vajam podal, se je spet na Hor-vaško vernil. V Reki kakor povsod, kamor je přišel, so ga kaj slovesno sprejeli, iz okinj mu věnce in pesmi metali in veseliga krika ni bilo ne konca ne kraja. — Svitli cesar je ukazal, da se ima pristanišče v Reki naglo popraviti. Ministerstvo kupčije je za to delo 34.000 for. odločilo. — Gledé nove občinske postave se zve. da bo prišla za vsako kronovíno posebna postava na svitlo in da bo različna za vaší, terge in mesta. Prejšne ce-sarske in kraljeve mesta bodo to čast spet zadobile. Predstojniki županij po vaséh pa bodo spet stare iména dobili. V večih mestih se bo župan svobodno volil, kteriga pa mora vlada poterditi; v glavnih mestih pa bo vlada župana sama zvolila. — Pri ministerstvu uka se je, kakor se pripoveduje, sklenilo, deržavne spraševanja opustiti in spet po starim načertu visoke sole vravnati. Tudi učiteljski zbori so večidel zoper deržavne spraševanja govorili, ko jih je visoko ministerstvo o tej řeči za mnenje prašalo. Deželne šolske vradnije ee imajo dvigniti, tedaj tudi nadzorniki ljudskih šol jenjati, le gimnazialni nadzorniki še ostanejo. Vendar ostane pri deželnih poglavarstvih poseben oddelk za šolske zadeve, ki se bo samo s šolskimi rečmí pečal. — Nova obert-niška postava odloči gledé obertniških družb fcehov), da se imajo posamesne družbe zediniti v deželnim glavnim mestu po obertniškim svetovavstvu. Cas za učenje fan-tov ima nar manj tri in k večirn pet let terpeti. Predenj se učenec oprostí, mora ojstro preskušnjo storiti. Pod-mojster, ako hoce mojster postati, mora dokazati, daje tri leta popotoval. Ako učenec ali podmojster zbolí, bo vžival strežbo, kar bo posebna postava natanjko odlo-čila. — 9. tega mesca se je na Dunaji sožgalo za 26 mil. 199.000 forintov navkaznih deržavnih listov na ogerske deželne dohodke. — Most, ki pelje čez Savo pri Zagrebu, so valovi letos spet poderli in proti Beli-gradu odpeljali. Zagrebške novine zlo tožijo, da se zidani most čez Savo ne napravi, ker leseniga voda vsako leto vzame. — Kupčijska in obertnijska zbornica v Te-mišvaru je sklenila načert storiti za osnovo realnih šol v Vojvodini. — Tobaka se je letos na Ogerskim prav veliko in posebno dobriga přidělalo. — Jakob Vujatic, vojvoda Grava , noče Turkam letniga davka vec place-vati. Vladika Mostara ga jeopominjal, ali on je poslance merzlo nazaj zavernil. — Današnje dní ni nobene dežele v Europi, ker bi ljudjé tako po ceni kruh jedli kakor na Valaškem , kjer veljá bel hleb, ki vaga 2 libri in pol le 4 kr., čern pa le 3 kr. — Na Francoskim je letos le malo vina in še to, kar ga je, je slabo, ples-njivec in veliki viharji so ondi grozno veliko škode storili. — Neapolitanskj kralj je zapovedal, da naj se vsi do-služeni vojaki Švajcarski na neapolitanskih parobrodih brez plačila do Genue spravijo, od tam dobí pa vsak po 6 srebernjakov (po 1 forint 20 kr.) za popotnico do doma. popravih. V 79. listu »Novic« stran 31á v sostavčiku: Ponovlje-nje zraka v izbah, je v tisku versta izostala. V peti versti namreč, po besedah: »sobni zrak« mora stati nadpičje, potem pa se besede sledeče pridenejo: »torej je treba, zrak v sobah ali izbah« itd. V poslednjim listu na zadnji strani v sostavku iz ruske meje so se neke važne pomote vrinile. Pred besedo »v Odeso«, naj se tudi izpustí, namesti »izrekljivo« ima stati »neizrek- Ijivo«, in namesti »kopač« pa »kopiše«. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.