V začetku minulega tedna so predstavniki tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK iz Ljubljane in grafičnega podjetja Gorenjski tisk iz Kranja podpisali samoupravni sporazum o zdru ždvi v sestavljeno organizacijo. Gorenjski tisk je že doslej tesno poslovno sodeloval z Lekom. V združenem podjetju bosta v prihodnje oba partnerja usklajevala proizvodni program, možnosti sodelovanja pa se kažejo tudi pri nabavi, uvozu, finančnih poslih in drugem. — A. Ž. —Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 85 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek 5. 11. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. 6. stran: Pretežke šolske torbe Požar V soboto, 2. novembra, dopoldne je gorelo na gospodarskem poslopju Janeza Žontarja od Sv. Duha pri Škofji Loki. Poslopje je pogorelo, zraven pa še okoli 15 ton krme in stelje. Škode je za okoli 50.000 din. Komisija je ugotovila, da so se v stelji igrali otroci z vžigalicami. 19. STRAN: A. Pušnik zmagovalec balkanskega rallyja jubilejna GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 3. STRAN: Nov delovni čas le prvi korak 2. STRAN: Pet obrazov avstrijske »demokratičnosti« V Radovljici družbeni dogovor namesto referenduma Radovljiška občinska skupščina je na zadnji seji potrdila predlog iniciativnega odbora za pripravo referenduma in občinske konference socialistične zveze. — Šole bi dogradili na podlagi družbenega dogovora, ne pa s podaljšanim samoprispevkom. Hkrati bi rešili otroško varstvo in posebno šolstvo — Najprej samoupravna komunalna skupnost in program. Vsaka krajevna skupnost pa naj bi se po potrebi odločala še za druge oblike zbiranja sredstev Dve točki dnevnega reda od trinajstih sta na sredini seji vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine zbudili dokaj široko razpravo. Najprej so delegati potrdili poročilo Upravnega odbora sklada za izgradnjo osnovnih šol v občini nato pa Se deloma spremenjen predlog iniciativnega odbora za pripravo refe-renduma. Nazadnje so v upravni Odbor sklada za izgradnjo šol v. Občini imenovali še predsednika gbčinske skupščine inž. Leopolda "ernuša in predstavnika izvršnega *Veta občinske skupščine Franca Podjeda. Iz poročila upravnega odbora s*lada je razvidno, da so bile do Banes na podlagi samoprispevka občanov, prispevka delovnih organizacij in vsakoletnih sredstev iz občinskega proračuna dograjene Osnovne Sole v Lipnici, Lescah, Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Zaradi občutnih podražitev »radnje pa ni bilo mogoče zgraditi v celoti telovadnic pri osnovnih šolah Lesce, Radovljica, Bled in v Bohinj-ska Bistrica ter osnovne šole v Begunjah. Obračun nadalje kaže, da bo P° izteku samoprispevka (januarja 1975) na podlagi referenduma Janjkala približno milijarda starih dinarjev za pokritje dosedanjih stroškov gradnje. Da bi dogradili telovadnice in zgradili osnovno šolo v Begunjah oziroma uresničili pro-R'am izpred sedmih let, pa bi morali ">rati še približno 2,2 milijarde starih dinarjev. Skupaj bi torej potrebovali za uresničitev prvotnega Programa Se nekaj nad 3 milijarde Warih dinarjev. Kot rečeno so takšno poročilo delegati na sredini seji z razumevanjem potrdili. Ugot ovili so tudi. da je sklad s sredstvi v tem obdobju dobro gospodaril glede na številne težave zaradi izredno nestabilnega obdobja. Ob tem velja omeniti, da je delegacija iz Plamena postavila vprašanje, ali so bili doslej od delovnih organizacij in ustanov izterjani vsi prispevki za gradnjo šol ali ne. V odgovoru, ki ga je podal predsednik izvršnega sveta, je bilo rečeno, da je le nekaj delovnih organizacij, ki imajo sedež p(xljetja zunaj občine, v zaostanku s plačilom prispevka predvsem zato, ker se je med tem spremenil sistem pobiranja teh prispevkov. Tega denarja, ki ga bodo skušali še izterjati, je za okrog 1(K) starih milijonov. Delegacija iz 22. volilnega okoliša (Lesce) pa je zahtevala pojasnilo, koliko denarja se je doslej zbralo iz posameznih virov. Odgovor: od samoprispevka občanov je bilo do 31. avgusta letos zbranih 181,9 milijona novih dinarjev, od 1-odstotnega prispevka iz bruto osebnih dohodkov 167,9 milijona dinarjev in iz proračuna občine (5,76 milijona novih dinarjev. Sledilo je vprašanje, kolikšna je proračunska vrednost še neopravljenih del. Iz poročila je razvidno, da bo za telovadnice in izgradnjo osnovne šole v Begunjah treba zbrati še okrog dve stari milijardi dinarjev. Telovadnice so namreč dograjene do tretje faze in tako bo na primer samo dograditev telovadnice pri osnovni šoli v Radovljici veljala okrog 4(K) milijonov starih dinarjev (brez plavalnega bazena in brez opreme). Enako velja tudi za ostale telovadnice. Nazadnje je eden od delegatov še vprašal, kolikšno provizijo dobiva Turist progres, ki nadzoruje gradnjo. Rekel je, da se slišijo govorice, da samo od ene šole dobi po 100 starih milijonov dinarjev. Resnica je, da Turistprogres dobi poprečno 1,.') odstotka provizije od investicije posameznega objekta. In kaj je bilo narejeno z denarjem, ki je bil porabljen za gradnjo osnovne šole v Begunjah? Izdelani so bili načrti, urejene zemljiške zadeve in opravljen delen izkop za gradnjo šole. Obračun je torej ta hip jasen in čist. V občini pa so že pred meseci ugotovili, da bo denarja za dograditev šol zmanjkalo. Zato so že na zadnji in predzadnji seji »stare« občinske skupščine v začetku leta razmišljali, da bi po izteku sedanjega samoprispevka z referendumom samoprispevek občanov podaljšali. Tako je bil v občini imenovan poseben iniciativni odbor za pripravo referenduma. Odbor je zdaj občinski skupščini podal predlog za rešitev problema. Pred sredino sejo občinske skupščine pa je o predlogu razpravljala tudi občinska konferenca socialistične zveze. Odbor je predlagal, da za dograditev šol (telovadnic in osnovne šole Begunje) po januarju prihodnje leto ne bi razpisali referenduma o samoprispevku občanov. Odbor je menil, da bi denar zbrali na podlagi družbenega dogovora, ki naj bi ga sklenili vsi zaposleni v združenem delu, delovni ljudje v kmetijstvu in obrti. Predlog je, da bi se prispevek iz bruto osebnega dohodka povečal iz dosedanjega 1 na 2 odstotka. Hkrati je odbor predlagal, da bi s takšnim načinom zbiranja sredstev v prihodnjih petih letih lahko dogradili vse šole in uresničili program otroškega varstva ter posebnega šolstva v občini. V drugem delu pa je iniciativni odbor predlagal, da bi po januarju prihodnje leto na podlagi referenduma vsak zaposleni v občini prispeval 1 odstotek od neto osebnih doh(xlkov pet let za reševanje komunalnih in drugih problemov v krajevnih skupnostih v občini. Kot rečeno je pred sejo občinske skupščine razpravljala o tem že občinska konferenca socialistične zveze. Le-ta je predlog za dograditev šol in uresničitev programa varstvenih ustanov ter posebnega šolstva potrdila. O predlogu za reševanje problemov v krajevnih skupnostih na podlagi samoprispevka vseh zaposlenih pa je menila, da ne ustreza. Enako stališče je bilo izoblikovano in potrjeno tudi na sredini seji občinske skupščine. Delegati so torej potrdili predlog, naj bi dogradili šole, uresničili program vzgojnega varstva in posebnega šolstva z družbenim dogovorom, ne pa z referendumom oziroma samoprispevkom vseh občanov. O drugem predlogu, ki govori o reševanju komunalnih in drugih problemov v krajevnih skupnostih, pa so menili, da ne bi razpisali referenduma o samoprispevku vseh zaposlenih od neto osebnih dohodkov. Pred slednjo odločitvijo je bilo v razpravi več mnenj za in proti. Izvršni svet skupščine je namreč uvodoma ugotovil, da je v občini precej komunalnih problemov, vendar pa je predlagal, naj bi program reševanja le-teh izdelala b(xloča samoupravna komunalna skupnost v občini. Iniciativni odbor za sestavo skupščine te skupnosti že dela. Po ustanovitvi (v začetku prihodnjega leta) pa naj bi bilo že rešeno tudi zbiranje denarja za delovanje te skupnosti. Trenutno je ena od variant, da bi skupnost dobivala denar na podlagi 1-odstotnega prispevka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. S tako zbranim denarjem bi izdelali program posameznih del v krajevnih skupnostih. Razen tega pa bi posamezne krajevne skupnosti za hitrejšo uresničitev posameznih nalog in potreb lahko organizirale še druge oblike zbiranja denarja (prispevki občanov, samoprispevki na podlagi referenduma, prostovoljno delo in podobno). Z drugimi besedami ob koncu torej lahko ugotovimo, da v radovljiški občini po izteku sedanjega samoprispevka ne bo ponovnega referenduma. Denar za dograditev šol, izgradnjo varstvenih ustanov in ureditev posebnega šolstva bode skušali zbrati na podlagi družbenega dogovora o prispevku od bruto oseb nega doh sodelovanju bolgarske armije v osvobajanju Jugoslavije, pa tudi podrobnosti o njenih bojih na jugoslovanskem ozemlju po 9. septembru 1911. ko so bolgarski skupno s sovjetskimi vojaki prešli našo mejo. Objava bo pokazala resnico o vlogi bolgarske vojske in zanikala govorice, ki se pojavljajo v Bolgariji, da je njena vojska osvobodila velik del jugoslovanskega ozemlja. v_/ Noto, ki jo je pretekli torek, 29. oktobra, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić izročil odpravniku poslov avstrijskega veleposlaništva Rudolfu Bognerju, so spričo njene kategoričnosti in tehtne vsebine povsod v svetu sprejeli z velikim zanimanjem. To je bil tudi eden glavnih namenov jugoslovanske vlade, odločene, da spričo najnovejšega razvoja dogodkov v sosednji državi sproži širšo mednarodno obravnavo spora; značaj in teža slednjega sta namreč že prerasla okvire »internih« zapletov okrog slovenske manjšine na Koroškem ter postavila v ospredje cel niz kočljivih vprašanj, ki nenehno krhajo nekoč prijateljske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Kaj imamo v mislih? Sedanje ravnanje vodilnih dunajskih krogov ni mogoče več jemati zgolj kot potezo trenutne narave, izvirajočo iz notranjega merjenja sil in strankarskega taktiziranja, ampak kot nevaren poskus tihe revizije državne pogodbe, ustanovne listine avstrijske republike. Seznam kršitev posameznih določil je mnogo daljši kakor so pred domačo in mednarodno javnostjo pripravljeni priznati Kreiskvjevi ministri. V zelo čudno luč postavljajo skrbno negovano vizijo demokratičnosti in nevtralnosti mejaša SFRJ. Nedavno svečano zagotovilo da je člen, ki predpisuje namestitev ustreznih topografskih oznak, edina neizpolnjena točka v listini, ne zdrži kritike. Enako bridko kot koroški Slovenci gornjo resnieo okušajo naši rojaki na avstrijskem Štajerskem in seveda gradiščanski Hrvati, deležni intenzivne »asimilacije«, o čemer jugoslovanska nota govori v poglavju, posvečenem šolstvu. V nadaljevanju potem obsoja nezaželene procese v Avstriji, procese, zaradi katerih smo lahko upravičeno vznemirjeni. Opozoriti Evropo nanje, razkrinkati jih in demokratičnim družbam starega kontinenta pokazati, kam pravzaprav drsi »miroljubna« Avstrija, pa je tretji cilj protesta ZIS. Da nam ne bi kdo očital prenapetosti in tendenciozno-sti, naštejmo pet najbolj kričečih primerov negiranja Avstrijske pogodbe. SLOVENŠČINA — POMOŽNI „ JEZIK Poprečni socialni in izobrazbeni nivo zavednih Hrvatov in Slovencev v Avstriji občutno zaostaja za nivojem »spodobnih državljanov«. Krivo ni niti naključje niti »manjvrednost rase«, temveč desetletja trajajoča prikrita diskriminacija, ki ima najrazličnejše pojavne oblike. Šole, kjer naj bi pouk potekal v slovenščini, so priznano slabe. Domnevno pomanjkanje ustrezno kvalificiranih pedagogov je odgovornim omogočilo, da so materin jezik učencev — zlasti kar zadeva obseg in kvaliteto podajanja snovi — izenačili z angleščino in francoščino. Slovenščina in hrvaščina kot uradna jezika sta enakopravna samo teoretično, kajti v pisarnah občujejo skoraj izključno po nemško. Kulturniška društva in združbe rojakov onstran Karavank ne dobivajo nikakršne federalne ali deželne podpore in tudi možnost gostovanj gledaliških, pevskih, glasbenih ali reci-tatorskih ansamblov v pomembnejših urbanih središčih je praktično enaka ničli. Pristojni torej sploh ne skušajo preprečiti izigravanja 3. člena ADP. »Slovenska gimnazija je strup v Celovcu!« so 13. oktobra, ob zborovanju heimatdienstovcev zapisali na transparent nemšku-tarsko razpoloženi demonstranti. V menda zadnji tovrstni ustanovi, ki se jim je izmuznila iz rok, vidijo perečo nevarnost, saj bi »zaslepljeni« maturantje utegnili kasneje postati zametek opozicijske inteligence ter pobudnik gospodarskega vzpona slovenskega življa v srcu Koroške. Kaže, da so tudi gospodje v dunajskih palačah podobnega mnenja, kajti obsodb heimat-dienstovskega početja ni bilo slišati. Nemesto ustreznih dejanj je sledilo nekaj formalnih pozivov k potrpežljivosti in zdravi pameti. Posebej bi kazalo omeniti provokatorska prizadevanja dela dnevnega in bulvarskega tiska v Avstriji, ki prerašča v kotišče obujenih velikonemških idej in ki hkrati nastopa v vlogi sluge emigrantskih, neofašističnih ter ustaških skupin. Ni moč prezreti dejstva, da avtorji naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo natresel bralcem več dezinformacij, laži, namigovanj in podtikanj. V imenu svobode izražanja navdušeno kujejo napovedi o bližnjem razkolu v ZKJ, o propadu politike neuvrščenosti, O brezizhodni ekonomski situaciji v SFRJ, o kipeči h separatističnih težnjah znotraj republik itd. Zvesto objavljajo podtikanja sovražnikov socialistične ureditve ter napihujejo izmišljotine sumljivega izvora. Eno najsočnejših (»V Jugoslaviji zapirajo škofe!«) naj bi jim posredovali ugledni agenciji UPI in Reuter — čeprav jo je uredništvom v resnici sporočil kanclerjev kabinet! Navzlic demantiju jugoslovanskih oblasti so avtorji naslednjega dne potrdili verodostojnost obvestila ter »senzacijo« tovariško vrgli v premlevanje celotni zahodni hemisferi. SS ZBORUJE Dvomiti začenjamo o odkritosrčnosti avstrijskih in koroških politikov, ki zagotavljajo, da bodo obstoječe pomanjkljivosti odpravili v obojestransko zadovoljstvo. Poglejmo, zakaj. Avstrijsko sodstvo in policija ne ukreneta ničesar zoper naglo rast terorističnih tolp, ki v obmejnem pasu ustanavljajo improvizirane koordinacijske centre propagandno-hujskaških in oboroženih akcij, naperjenih proti Jugoslaviji. Naravnost pokroviteljsko tolerantna sta tudi do dobro organiziranih in finančno čvrstih neofašističnih gibanj, kakršno je Heimatdienst. Obstoja sum, da črpajo denar iz bivših tajnih nacističnih skladov. Članstvo sestavlja, poleg mladih fanatikov, precej nekdanjih vojnih zločincev. (Mimogrede: leta 1945 so poveljstva okupacijskih čet hotela ugotoviti, koliko Avstrijcev je v času po Anschlussu stopilo v Hitlerjevo stranko, ter jih naštela 536.000! Večino, približno pol milijona oseb, so pomilostili jeseni 1955, 17.000 hudo obremenjenih nacistov pa je skrivanja in preganjanja oziroma zaslužene kazni rešila poznejša amnestija.). Zborovanja bivših esesovcev v Krivi vrbi (Krumpendorfu) blizu Celovca 5. oktobra letos so se kot častni gostje udeležili ugledni zastopniki Kreiskvjeve vladajoče garniture. Kljub glasnemu obujanju stare slave in kljub pozivom, naj oblasti pomiiostijo tudi preostale bojne kamerade ter »vzpostavijo red«, je srečanje potekalo v vzdušju naklonjenosti in vzajemnega razumevanja (!). No, resnici na ljubo moramo pristaviti, da so v preteklih treh desetletjih v okolici Dunaja, spoštujoč 9. člen avstrijske državne pogodbe, razpustili precej mračnjaških nacionalističnih klik. Najbrž pa ni težko dojeti, čemu odgovorni ne razže-nejo tudi tolp, delujočih v okolici Celovca, v Korotunu. Odgovor je preprost: Celovec ni Dunaj, v Celovcu ni tujih diplomatov, atašejev in poslanikov, ki bi stikali naokrog in svojim delodajalcem v Londonu, Parizu, VVashingtonu ali Moskvi sproti javljali, kako nasledniki Franca Jožefa, lahke vesti ignorirajo ravno tiste zahteve zaveznikov, katerih izpolnjevanje je predstavljalo osnovni pogoj za ustanovitev nove, samostojne in suverene Avstrije. Kot da bi veljavnost zakonodaje padala skladno z oddaljenostjo od prestolnice. »Spoštovanja vreden Avstrijec je človek, ki med 2. svetovno vojno ni okleval izpolniti svoje državljanske dolžnosti.« Citat smo vzeli iz ust visokega funkcionarja v stranki Bruna Krevskega, bržčas tihega občudovalca masovnih psiholoških prijemov pokojnega dr. Goebel-sa. Kajti »izpolniti državljansko dolžnost« je 33 let nazaj v Avstriji pomenilo, da si poslušno oblekel uniformo Wermachta ali SS enot in krenil izpolnjevat blodne sanje berlinskih diktatorjev. Diktatorji so sicer kmalu nato izginili, sanje pa ne. Edino tako je namreč moč pojasniti strpnost organov reda do »neznancev«, ki brez predsodkov rušijo spominska obeležja padlim koroškim partizanom, pleskajo čeznje kljukaste križe, raz-obešajo antisemitska gesla in vpijejo o rdečih boljševiških krvnikih. Vse to kaže, da smo priče neodpustljivemu roganju vsej antihitlerjevski koaliciji in da nacionalšovinistično divjanje ni le miniaturna koroška inačica lova na (komunistične) »čarovnice«. Kaj v zvezi z obravnavanimi izpadi pravi 19. člen ADP* pa verjetno ne bi smelo nikogar dosti brigati, kajne? Konec koncev tudi avstrijske vlade ne briga. VRNITI IZROČILA PRETEKLOSTI Če so navedbe in zaključki f svarilni jugoslovanski noti bolj konkretni, bolj ostri in bolj obtožujoči kot ponavadi, je treba razloge iskati v ogorčenosti naših narodov nad pojavi, ki severno sosedo pehajo v stanje, zelo sorodno onemu izpred minule vojne. Zaskrbljenost ni odveč, kajti spomini na prestane grozote so neizbrisno vtisnjeni v zavest ljudi. Prav je torej, da nekdo pojasni svetovni skupnosti, kam v Avstriji pes taeo moli; zavezniki j*o z državno pogodbo sedmim milijonom ljudi vrni" zapravljeno neodvisnost, ki pa žal spet zadobiva poteze nečesa zloveščega. Mar to ni zadosti, da kot sopodpisniki dokumenta zahtevamo internacionalizacijo posegov? Mar ni skrajni čas, da »pogrejemo« umetno zamrznjeno vprašanje restitucije umetnin« zgodovinskih spomenikov in obsežnih arhivov, odnesenih v obdobju okupacije? Okradenih je 5 jugoslovanskih republik, vendar se samozvani lastniki vztrajno branijo vrniti dragocenost* shranjene pretežno v dunajskih muzejih in galerijah. In venda* so spomladi 1958 priznali zavezniške restitucijske sporazume >^ let 1923 in 1944! Kam plove Avstrija? Naravnost v kremplje predramljenega nemškega nacionalizma, ki jo )e enkrat že pahnil v katastrofo-Plat zvona torej ni preuranjena- stolpec za upokojence Nov delovni čas le prvi korak 1 Vinko Janežič bo na kongresu slovenskih sindikatov spregovoril o pogojih dela v trgovini in akciji trgovcev za uvedbo novega delovnega časa ob sobotah popravili in bomo v dokumente vnesli tudi določila, kdo in kdaj naj določene akcije izvaja.« »O čem boste spregovorili na kongresu?« »Govoril bom o akciji za uvedbo novega delovnega časa v trgovini. V Kranju so priprave že stekle. O predlogu družbenega dogovora, ki določa novi delovnik ob koncu tedna in pred prazniki, je že razpravljala sindikalna konferenca delavcev v trgovini in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Oba sta predlog dogovora podprla. Dogovor določa, da bi ob sobotah zapirali trgovine ob 13. uri in pred prazniki ob 17. uri. S tem bi omogočili prodajalcem in prodajalkam, da bi bili vsako drugo soboto prosti. Predlog je sedaj v javni razpravi v temeljnih organizacijah. Povsod, kjer so razpravo že pripravili, so se delavci soglasno odločili zanj.« »Z uvedbo prostih sobot skušate izboljšati pogoje dela in zaustaviti odhajanje delavcev v industrijo. Po podatkih kadrovske službe je letos zapustilo Živila že več kot 110 delavcev. Menite, da bodo proste sobote dovolj, da bi zaustavili odhajanje ali bo treba akcijo nadaljevati tudi na drugih področjih?« »Uvedba prostih sobot je pivi korak k izboljšanju pogojev dela v trgovini. Več bomo lahko dosegli, ko se bodo marže od talile.' Zamrznjene so od novembra 1971. leta in so že močno načele 'akumulacijo v trgovini. Nekaj časa smo se skušali reševati s povečanim prometom, lani pa tudi to ni več pomagalo. Ostanek dohodka se je začel manjšati in ne zadostuje več za razširjeno reprodukcijo in rast osebnih dohodkov. Če pa bodo osebni dohodki delavcev v trgovini še naprej zaostajali pod nivojem prejemkov delavcev v industriji, bomo kljub prostim sobotam še naprej izgubljali delavce. Zato sem prepričan, da je- ena od pomembnih nalog našega sindikata in zveze sindikatov, boj za sprostitev marž. Le tako bomo lahko zadovoljevali potrebe naših delavcev in tudi več vlagali v širjenje trgovske mreže, zlasti živilske stroke, ki je ponekod na Gorenjskem in tudi v kranjski občini še slabo razvita.« Kakšno bo delo sindikata po kongresu?« »Že iz osnutkov sklepov je razvidno, da ima sindikat veliko nalog, dolžnosti in tudi pravic. Če bomo hoteli program dela uresničiti, bo treba v naši sindikalni organizaciji delo bolje organizirati in ga prenesti na vse delavce. Kolikor bomo to uspeli, bomo lahko uspešno delali in resnično pomagali delovnemu človeku pri vključevanju v samoupravne odnose.« L.Bogataj Odgovornost vseh komunistov Jeseniški komunisti razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov in sprejeli statutarni sklep — V Železarni oblikujejo nov sistem organiziranosti — Kadrovski problemi IZ PROGRAMA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA SR SLOVENIJE ZA LETO 1975 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije zagotavlja socialno varnost okoli 716.000 zavarovancem, od tega je bilo junija letos 196.307 upokojencev. Tako pride na 3,5 aktivnega zavarovanca en upokojenec. Takšno razmerje je enako že nekaj let. Za prihodnje leto pa se predvideva, da bo okoli 204.000 upokojencev in 9500 uživalcev drugih denarnih dajatev. Temeljni program skupnosti je realizacija pravic zavarovancev ter zagotovitev in ohranitev realne vrednosti pokojnin in drugih denarnih dajatev. Zaradi večjih življenjskih stroškov se je kljub uskladitvi pokojnin zmanjšala realna vrednost pokojnin v letu 1973 za 2,1 odstotka, letos pa kljub povečanju pokojnin pričakujemo zmanjšanje njihove realne vrenosti še za 4,7 odstotka. Če bo poprečni osebni dohodek letos okoli 2868 din, bo poprečna starostna pokojnina znašala 63,3 odstotka poprečnega osebnega dohodka, kar je manj kot leta 1973, ko je bil ta odstotek 68,5. Primerjava poprečnih starostnih pokojnin s poprečnim osebnim dohodkom po skupnostih v Jugoslaviji pa tudi pokaže, da so pokojnine v Sloveniji relativno najnižje, čeprav je poprečna pokojninska doba v Sloveniji . najdaljša. Prav zaradi tega je uskladitvi Pokojnin v Sloveniji treba prihodnje leto posvetiti vso pozornost. Pomembna dejavnost skupnosti je rehabilitacija in zaposlovanje delovnih invalidov, ki terja vsestransko in nenehno povezovanje z organizacijami združenega dela ter z drugimi. Denarna sredstva, ki jih porabijo za to področje zavarovanja, predstavljajo okoli 2,5 odstotka celotnih izdatkov skupnosti. Skupnost je tudi plačnik raznih «prispevkov tako za zdravstveno varstvo, za otroški dodatek, za otroško varstvo in stanovanjski prispevek — zato je nujno, da sodeluje pri razreševanju problemov tudi na tem področju. Izdatki Za ta področja znašajo okoli 14 odstotkov vseh izdatkov. Z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1975 bo treba zagotoviti kritje sprotnih obveznosti v skladu z veljavnimi predpisi in oblikovati rezerve zaradi zagotovitve rednega izplačila pokojnin ob minimalnem najemanju kreditov. Problem pomanjkanja obratnih sredstev, ki zahteva redno najemanje Na prvem sestanku občinske sindikalne konference delavcev v trgovini so za delegate osmega kongresa slovenskih sindikatov izvolili Vinka Janežiča iz Živil. Je vodja skladišč poslovne enote Prehrana — TOZD veleprodaja. V sindikalni organizaciji je začel aktivno delati pred tremi leti. Tedaj je obiskoval prvo stopnjo sindikalne politične šole, letos pa je uspešno končal drugo stopnjo. Izvoljen je bil v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, za predsednika delavskega sveta podjetja in za delegata občinske konference delavcev v trgovini. »Sodelovali ste v predkongresnih razpravah? Se s predlaganimi dokumenti strinjate?« »Osnutki sklepov, program dela sindikatov in predlog statutarnega dogovora so dobra podlaga za nadaljnje delo sindikata pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Pripravljeni so temeljito, le v nekaterih poglavjih so premalo konkretni. Upam, da bomo to na kongresu Zaradi pripomb odložena potrditev Na zadnji seji radovljiške občinske skupščine je bila na dnevnem redu tudi potrditev' predloga zazidalnega načrta za počitniške hišice na Gorelj-ku — Pokljuka. Po zazidalnem načrtu je predvideno, da bi bilo na tem območju 43 vikendov. Ena od utemeljitev za sprejem tega zazidalnega načrta je bila, da se v občini že dlje časa kaže veliko zanimanje za gradnjo vikendov. Zato naj bi s tem načrtom omogočili interesentom organizirano tovrst no gradn jo. V razpravi pa je bilo na predlog več pripomb. Delegacija Gozdarsko kmetijske za druge Srednja vas v Bohinju se ne strinja s takšno zazidavo širših območij. Delegacija Plamena je opozorila, naj bi imeli v prihodnje prednost pri sprejemanju zazidalni načrti za gradnjo stanovanj. Na njihovem območju se namreč že nekaj let pripravlja izdelava takšnega zazidalnega načrta. Delegacija Gozdnega gospodarstva Bled pa je želela odgovor, koliko takšnih načrtov za vikende je še predvidenih na Pokljuki. Menijo, da bi bila po takšni poti lahko Pokljuka kmalu pozidana. Krajevna skupnost Bled se strinja s tem načrtom, je bilo rečeno, vendar pa zahteva tudi komunalno ureditev vikend naselja. In nazadnje je predstavnica delegacije krajevna skupnost Ko-privnik — Gorjuše vprašala, če ta zazidalni načrt posega tudi v zajetje vodovoda za Gorjuše. Na kOpico takšnih vprašanj in mnenj je občinska skupščina sklenila, da se potrditev zazidalnega načrta za vikende na Pokljuki odloži in da se osnutek razgrne v vseh zainteresiranih krajevnih skupnostih. A. Z. Na minuli seji občinske konference ZKS Jesenice so predvsem razpravljali o organiziranosti Zveze komunistov v občini,- razpravljali o statutarnem sklepu občinskega komiteja ZKS Jesenice in obravnavali nekatera kadrovska vprašanja. Razpravo o osnutku statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju komunistov v jeseniški občini je spremljala posebna delovna skupina, ki je na minuli seji predložila poročilo svojega dela. Po oceni so razprave zadovoljivo potekale. Razpravljavci so nanizali tudi nekaj tehtnih pripomb, ki jih je komisija vključila v statutarni sklep. Med drugim je v tem tudi kratek opis zgodovine delavskega gibanja na Jesenicah, med aktive pa so na Jesenicah vključili še aktiv Zveze V LIP Bled posvečajo izobraževanju delavcev že vsa leta veliko skrb in za to porabijo tudi znatna finančna sredstva. Tovrstne naložbe pa se bogato obrestujejo in se kažejo predvsem v proizvodnji in odnosih med ljudmi. Sicer pa ima skrb za načrtovanje in izvajanje izobraževanja v vseh petih temeljnih organizacijah združenega dela šestčlanski svet za izobraževanje, ki deluje pri delavskem svet u. Lani se je na 12 strokovnih tečajih in na oddelku osnovne šole usposabljalo 172 delavcev, 99 delavcev je obiskovalo predavanja in strokovne razprave na osmih seminarjih, 21 pa se jih je udeleževalo raznih simpozijev in posvetovanj. Več sto neposrednih proizvajalcev, zlasti mladih, se je lani usposabljalo tudi na različnih seminarjih, tečajih in predavanjih s področja družbenopolitičnega izobraževanja. Tovrstno izobraževanje je svet organiziral v sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo. Posebej velja omeniti skrb za usposabljanje novosprejetih delavcev, ki celo leto obiskujejo tako imenovane uvajalne seminarje. Na njih se seznanjajo z organizacijo in proizvodnjo v podjetju. Njim so poleg tega namenjeni tudi tečaji za prido- rezervnih starešin in aktiv zdravstveno socialnih delavcev. Med povsem nove oblike organiziranja Zveze komunistov v skladu z razvojem samoupravnega sistema po načelih, nove ustave spada tudi priprava na novo organiziranost v jeseniški Železarni. V jeseniški Železarni se namreč pripravljajo na ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela. Med drugim bodo v jeseniški Železarni odslej delovale nekatere komisije pri sindikatu, ker menijo, da so tudi pri sindikatu vključeni komunisti, ki se bodo zavzemali za uresničevanje tistih nalog, ki se nanašajo bolj na delo sindikata. Vsekakor pa bo organizacija Zveze komunistov v Železarni prilagojena statutarnemu sklepu in novemu samoupravnemu organiziranju v podjetju. bitev polk val ifikacije. Razen tega pa je.med zaposlenimi precejšnje zanimanje za učenje tujih jezikov. Te tečaje organizira radovljiška delavska univerza. Letos se je že začel pouk na oddelku osnovne šole za peti. šesti, sedmi in osmi razred. Iz podjetja LIP ga obiskuje 24 delavcev. Jesenski seminar za pridobitev polkvalif ikaci je obiskuje 45 delavcev, uvajalne seminarje za novosprejete delavce pa K). Pred nedavnim so objavili tudi razpis za učenje nemškega in italijanskega jezika. Te tečaje je lani uspešno opravilo 51 zaposlenih. Razen tega pa zdaj pripravljajo tudi razne strokovne tečaje in seminarje, ki bodo ob sobotah in nedeljah. Na poklicne šole imajo letos vpisanih 23 vajencev. Imajo pa tudi 24 štipendistov na srednjih in višjih šo-lab in 21 izrednih dijakov in študentov. Za člane samoupravnih organov so minuli mesec v sodelovanju z delavsko univerzo, pripravili dva dvodnevna seminarja v hotelu Jelka na Pokljuki. Udeležilo se jih je 80 delavcev. Na seminarjih so razpravljali o uresničevanju ustavnih določil, o gospodarjenju v podjetju, delu samoupravnih organov, o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in še o nekaterih drugih vprašanjih. JR -\ i Prevoz je treba urediti takoj Konec septembra je radovljiška občinska skupščina na vprašanje delegata iz krajevne skupnosti Begunje sklenila, da je treba v 30 dneh urediti pre-. voz šolarjev s Pod gore. Zadnje vasi. Srednje vasi in Slat ne v osnovno šolo v Begunje. Za- " radi precejšnje oddaljenosti od šole namreč nekateri učenci nižjih razredov zdaj hodijo v šolo v tržiško občino, drugi pa po več kilometrov pešačijo v šolo v Begunje. Na zadnji seji skupščine minulo sredo je bilo ugotovljeno, da je mesec dni naokrog, prevoz učencev pa še vedno ni rešen. Problem mora rešiti matična šola A. T. Linharta v Radovljici skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo. Ravnatelj šole je na seji pojasnil, da so skušali najti rešitev, vendar je niso uspeli. Težave so menda zaradi pomanjkanja avtobusov, slabe ceste in kot se je pokazalo najbrž tudi zaradi neiznajdljivosti. Zato je skupščina na zadnji seji zahtevala od šole, da je prevoz učencev treba rešiti najkasneje v sedmih dneh; če ne drugače pa z nabavo posebnega kombija. A. Ž. v_,_J V razpravi so se komunisti zavzemali 2a ustanavljanje aktivov komunistov tam, kjer jih še ni, a bi bili potrebni ter spregovorili o organiziranju komunistov pri železnici. Prav tu hod o nastajali problemi, predvsem zaradi specifičnosti dela te organizacije. Občinska konferenca je na zadnji seji sprejela predlog kadrovske komisije, da imenujejo statutarno komisijo ter ukinejo dosedanjo komisijo za organiziranost in razvoj. Pri tem pa se bo kadrovska komisija preimenovala v komisijo za organiziranost in razvoj ter kadrovske zadeve. Obravnavali so tudi odgovornost nekaterih članov konference, ki se niso redno udeleževali sej ali pa se jih sploh niso. Pri nekaterih so se odločili za disciplinske ukrepe in opomine. V informaciji o nadaljnjem delu Zveze komunistov je sekretar Ludvik Kejžar opisal del nalog, ki jih čakajo v naslednjih nekaj mesecih. Novembra bodo pripravili konferenco o vprašanjih gospodarstva, januarja naslednjega leta ImkIo obravnavali delo v minulem letu, še posebno pa se bodo morali decembra zavzeti za uspešen potek volitev v samoupravne interesne skupnosti." D. S. ( 7~^j Podpora noti Minuli četrtek se je v Radovljici na šesti seji sestala občinska konferenca zveze komunistov, na kateri so obširno razpravljali d izvajanju sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije in dese-, .tega kongresa zveze komunistov Jugoslavije ter o nalogah občinske konference zveze komunistov za letošnje obdobje. S seje so poslali tudi pismo sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu in poudarili, da so z odobravanjem sprejeli vest o izročitvi protestne note vladi republike Avstrije. » . . V imenu delovnih ljudi, članov ZK, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine vsestransko in v celoti soglašamo z vsebino omenjene note. Imamo jo za odločilen in nujen ukrep proti načrtnemu izmikanju Avstrije od obveznosti in državne pogodbe, zlasti glede pravic slovenske in hrvaške manjšine, denacifikacije, zaščite grobov in spomenikov borcev NOV in žrtev nacizma ter vračanje prigrabljenih arhivov in kulturnih dobrin . . . Vaša prizadevanja in ugotovitve podane v noti, ki so v bistvu izraz volje in interesov vseh delovnih ljudi socialistične neuvrščene Jugoslavije, bomo v urejanju odnosov z Avstrijo vselej in povsod odločno podpirali in obenem storili vse, kar ' nam nalaga dolžnost,« je med drugim rečeno v pismu. A Z. V_,_J Premostitvenih kreditov, je za skupnost iz leta v leto bolj pereč.Za normalno poslovanje potrebuje skupnost obratna sredstva v višini 10 odstotkov letnih izdatkov. L. M. UPOKOJENCI RAZVILI PRAPOR Pred kratkim je podružnica društva upokojencev v Komendi v svojih novih prostorih razvila svoj prapor. Na svečanosti je predsednik podružnice Lojze Janežič opisal dvajsetletno delo podružnice. Razvitju prapora so prisostvovali predsednik Društva upokojencev Slovenije Avgust Botagelj, predsednik ,-kupščine občine Kamnik Franc Svetelj, predstavniki krajevne skupnosti in. pa predstavniki sosednjih podružnic upokojencev. Geslo na njihovem praporu se glasi: »Le delo in mir je prave sreče izvir.« SINDIKATI O POKOJNINAH Republiški svet zveze sindikatov Slovenije podpira stali-S('<\ naj bi se prihodnje leto pokojnine povišale za toliko, da bi znašale 67,9 odstotka poprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Sedanje razmerje .)<' nekoliko nižje — 63,3 odstotka od poprečnih osebnih dohodkov. Povišanje pokojnin bo vsaj delno ublažilo naraščajoče življenjske stroške, ki znaAajo po izračunih zveznega "rada za statistiko letos 26 od-»tot kov. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj , . razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas vodje izobraževalnih oblik za področje družbenega izobraževanja Pogoji: višja izobrazba politološke, ekonomske ali pedagoške smeri z najmanj triletnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Izobraževanje delavcev v LIP Bled Povezovanje gorenjskega gozdarstva in lesnopredelovalne industrije Podrtih bo veliko plotov! Konec decembra bo na Bledu podpisan samo- nacVa P" vlaganjih v gozdove in i v » ' j 'i gozdarsko mehanizacijo, gozdne ko- upravni sporazum o združevanju gorenjskih munikacije itd., ki ne »odpirajo« ie Gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalnih pod- t^^Ja^v Sto^nietr- sebne. Vlaganja . ---- .....^.j jetij v sestavljeno organizacijo združenega dela stvo bodo intenzivnejša, saj so že do- • ,j„„ slej naredili gozdarji na tem področ- novno pojasnjeni osnovni cilji zdru- . . .7 .J . *\,. . v • • ii- .__■ 1; „____ ju precej. V novi organizaciji bo zevanja in vzroki, ki so terjali enega J K J Drugo polovico novembra, natančneje 20., bo končana javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskih lesarjev in gozdarjev. O predlogu samoupravnega sporazuma so že ali pa še bodo enakopravno razpravljali delavci, samoupravni organi in kmetje-lastniki gozdov Gozdnih gospodarstev Bled in Kranj, delavci in samoupravni organi Alplesa iz Železnikov, Jelovice iz Škofje Loke, Lipa z Bleda, Združene lesne industrije iz Tržiča, tovarne celuloze iz Medvod, ki je temeljna organizacija združenega dela Aera iz Celja, ter Gradisa iz Ljubljane, lesnoindustrijskega obrata Škof j a Loka. Po sprejetem »voznem redu« bo koordinacijska komisija za integracijo gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij na Gorenjskem, vodi jo Janez Ster, direktor Alplesa, pripombe iz javne razprave zbrala in oblikovala dokončno besedilo samoupravnega sporazuma. 28. decembra naj bi bil na blejskem Gozdnem gospodarstvu, kjer so bili 6. marca letos predvsem ha pobudo medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in Gospodarske zbornice SRS položeni prvi temelji za integracijo gozdarstva in lesne industrije, podpisan samoupravni sporazum. Integracija je od tega trenutka dalje dobivala vse jasnejšo obliko in upravičene, z analizo mariborskega ekonomskega centra ugotovljene osnove. Dve poti sta bili predlagani za združevanje. Da bi gorenjski gozdarji in lesarji osnovali eno organizacijo združenega dela ali pa oblikovali sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri bo vsaka od podpisnic sporazuma obdržala samostojnost ob načrtovanju skupnih nalog in naložb. Drugi predlog je bil sprejemljivejši in tako bo z začetkom leta 1975 začela delovati nova sestavljena organizacija združenega dela s sedežem na Bledu. Povezovanje spremlja tudi družbenopolitični aktiv predstavnikov družbenopolitičnih organizacij podjetij, ki se združujejo, in ocenjuje, ali se začrtane naloge uresničujejo v rokih. Politični aktiv, vodi ga Ignac Šenk z Gozdnega gospodarstva Kranj, je na zadnji seji menil, da je treba probleme reševati sprotno in odgovorno in se pri organizaciji javne razprave povezati z organizacijo socialistične zveze ter krajevnimi skupnostmi. Nova sestavljena organizacija združenega dela bo združevala okrog 5200 delavcev, celotni dohodek osmih podpisnic sporazuma pa je lani dosegel 865 milijonov dinarjev in je letno naraščal povprečno za 16,5 odstotka. Organizacija bo združila in povezala tudi prek 15.000 kmetov-lastnikov gozdov, kar ni postranskega pomena. Njihova beseda tako v javni razpravi kot v delovanju nove sestavljene organizacije združenega dela gozdarjev in lesarjev ne bo drugotnega pomena, saj bo nova organizacija lahko krepko posegala tako v gozdarstvo in lesno industrijo kot v gorenjsko kmetijstvo in podeželje, za katerega vemo, kakšen pomen imata prav gozdarstvo in lesna industrija. Da bodo »porodni krči« sestavljene organizacije združenega dela lažji in jasnejša prihodnost, so bile oblikovane strokovne skupine in podskupine za razvoj, investicije (prva bo gradnja tovarne ivernih plošč na Gorenjskem), usklajevanje in povezovanje surovinske osnove z lesno predelovalno industrijo, usklajevanje proizvodnih programov in delitve dela, kar je srednjeročna in dolgoročna naloga itd. Nova organizacija bo v začetni fazi razen omenjenih posegala še na področje življenjskega standarda, kadrovske politike, rekreacije itd. Grupacija, posebno lesnopredelovalna industrija, lastnega marketinga ne namerava oblikovati, temveč je cilj navezava na Slovenijales, ki ima tovrstno mrežo že krepko in temeljito razpredeno. S tem bo zagotovljena večja socialna in ekonomska varnost delavcev v združenih temeljnih organizacijah združenega dela in lastnikov zasebnih gozdov. Na novinarski konferenci, ki jo je pretekli teden sklicala na Bledu koordinacijska komisija za integracijo gozdarskih in lesnopredelovalnih podjetij Gorenjske, so bili po- največjih gorenjskih integracijskih procesov. -Gozdarstvo in lesna industrija sta redki, če ne edini gospodarski panogi, ki ima doma dovolj surovine. Iz analize mariborskega ekonomskega centra povzemamo, da sta Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj lani posekali 278.000 kubičnih metrov lesa. Prek državne meje je odšlo le 8 odstotkov surovine. Kar 80 odstotkov jo je predelala »domača« lesna industrija, ostali les pa je romal v druge kraje Slovenije in Jugoslavije. V novi sestavljeni organizaciji bo domač les doma lahko še bolje predelan. S sodelovanjem lesne in celulozne industrije bo prekinjena stag- lažje oblikovati sistem cen, temelječ na žaganem lesu, ki bo zagotavljal slehernemu svoj delež in pripadajoč kos kruha. Konec koncev pa gre pri integraciji gozdarstva in lesne industrije za krepkejše združevanje dela in sredstev ter ustvarjanje pogojev za sodelovanje našega domačega in tujega kapitala! Združevanje gorenjskih gozdarjev in lesarjev ni zapiranje za regijske meje, kot sodijo sicer redki posamezniki ali organizacije. Z združevanjem je bilo podrtih veliko plotov, bodisi občinskih ali regijskih. Že prvi podatki, s kom se bo povezovala gorenjska sestavljena organizacija, so precejšen dokaz za to! J. Košnjek Urbanizem in komunalna dejavnost v Radovljici Na seji so predlog načrtov podprli. Na 28. seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so razpravljali o načrtu komunalnih del in začetku obnove kanalizacije. Sklenili so, naj Komunalno podjetje Radovljica takoj začne z deli, ker je denar zagotovljen. Direktor radovljiškega Turistpro-gresa inž. Jože Mikeš je ob tej priliki člane sveta seznanil z osnutkom urbanističnega načrta za gradnjo trgovskega središča. Graditi naj bi ga začela Murka Lesce med Gorenjsko in Kosovelovo cesto 1976. leta. Prav tako jim je razložil projekt in lokacijo bodoče avtobusne postaje in glavnih prometnih vozlišč v mesta. Sklenili pa so, naj o tem razpravljajo še občani na eni prihodnjih javnih tribun. Posebej so se člani sveta zavzeli za izgradnjo obrata družbene prehrane. Razpravljali pa so tudi o predlogu iniciativnega odbora za gradnjo doma starostnikov v Radovljici. S predlagano lokacijo za ta dom med Cankarjevo in Gorenjsko cesto (na prostoru, kjer so bile nekdaj vojašnice) se niso strinjali zaradi predvidene strnjene stanova-vanjske gradnje na tem prostoru. Prav tako so izrazili pomisleke o lokaciji v Dacarjevi ulici v Lescah. Menili so, naj bi dom stal nekje na urbaniziranem območju med Lescami in Radovljico. JR Trn kranjskogorskega turizma Najprej in predvsem brez panike: o nikakršnem pomanjkanju žičnic ali smučišč ne bo govora, o nikakršnih še višjih cenah v številnih kranjskogorskih hotelih, nikakršne antipropagande ne želimo Kranjski gori, ker konec koncev brez vseh podatkov lahko vidimo in sklepamo, da ima še kakšne težave s poletnimi turisti, ki jih je komaj za hotel ali dva in da rentabilnost rešujejo večinoma le turisti pozimi. Ce pa ni snega, pa še ti bolj klavrno. Kaj naj bi bil potlej tisti trn kranjskogorskega turizma?' Za razvoj Kranjske gore so pripravljeni krasni načrti novih hotelov, smučišč in žičnic in za njihovo postavitev si je prizadeval zdaj ukinjeni konzorcij za izgradnjo Kranjske gore. Razvoj Kranjske gore naj bi v prihodnje vzel v svoje roke Zavod za razvoj turizma, ki naj bi imel svoj sedež v Kranjski gori. Ugotovitev, da Kranjski gori manjka še kaj drugega kot smučišča, žičnice in novi hoteli, ima že brado in je prav toliko stara kot prvi hotel, ki so ga tam postavili. O tem, kaj ji manjka, bi najbolje vedeli povedati turisti, ki prihajajo poleti in ki pričakujejo nekaj več od svetovno znanega turističnega kraja z lepo tradicijo. Že marsikje so ugotovili, da je za današnji čas le malo preveč optimistično pričakovati, da bo gosta povsem zadovoljil le pogled na strme vrhove, na bistro vodo in kozolec, kadar se mu bo zahotelo iti iz sicer udobne hotelske sobe. Upam si trditi, da marsikateri tuji gost, ki ostane v Kranjski gori teden ali deset dni, spozna kulturno ali zgodovinsko preteklost naše zgornje savske doline in naš odnos do nje morda le po razpadajoči Liz-nekovi domačiji sredi vasi; daleč naokoli ni primerne dvorane, kjer bi morda spoznaval — tako kot je pri nas že sicer navada — folklorne polke in valčke v izvedbi domače folklorne skupine ali celo preživel lep večer ob zares kvalitetnem programu raznih kulturnih skupin. Saj, le zakaj bi tako krasno razvijajočem se turizmu naprtili tudi take »postranske« stvari, si mislijo nekateri, razen tega pa se hotelov tega, kar se dogaja in ne dogaja zunaj hotelskega plota, prav nič ne tiče. Da, prav tako modrujejo nekateri, konkretno tisti, ki imajo pozimi polne hotele; kako naj bi si sicer predstavljali, da vsa ta leta turistično društvo ni moglo zbrati toliko denarja, da bi za vso Kranjsko goro izdali dostojen prospekt in da so bila potrebna dolga dogovarjanja, da je prospekt lani le izšel! In po njihovi logiki tudi Liznekova domačija in kulturna dvorana nista njihova dolžnost in obveza. Zakaj pa konec koncev imamo kulturno skupnost, pa zavod za spomeniško varstvo in občinsko skupščino? Zakaj neki bi prešli prek tega, saj je gost konec koncev zadovoljen, zakaj naj bi bili solidarni za nekaj, kar je drugih dolžnost? Ne, po takem mnenju ni čisto nič čudnega, da je Kranjska gora poleti dolgočasna, da so edino razvedrilo krvave kavbojke v domači kino dvorani, ki tega imena niti ne zasluži, da pozimi turisti smučajo in plavajo v bazenu hotela, zvečer pa bi lahko preživeli kjerkoli, kajti od Kranjske gore nimajo prav ničesar. Svetovali bi več živahnosti, več vključevanja v kulturno-zabavno-družabno življenje samega kraja, več pripravljenosti, četudi samo moralne, za ureditev tistih problemov, ki so menda vsem očitni. Priporočljivo bi bilo, da se zavzamejo predvsem tisti, ki vKranjski gori zajemajo z veliko žlico, kajti izkušnje kažejo, da storitve hotelov in smučišč za današnjega gosta niso zadosti. Seveda, če jim niso taka gledanja še vedno prazne marnje, če jim je konec koncev vseeno, da vabijo turiste v tak kraj, kjer med impozantnimi hoteli najvišjih kategorij sramotno propada spomenik naše ljudske arhitekture. Pa ni to nikak očitek turističnemu društvu in drugim krajevnim faktorjem, saj se po svojih zmožnostih dovolj trudijo. Napotek naj bo novemu Zavodu za razvoj turizma, ki se ustanavlja: predvsem vztrajati na tem, da se kranjskogorski hoteli zavzamejo — na tak ali drugačen način — tudi za pospešen razvoj druge strani turizma. In naj resno vzamejo poslovilne besede tiste gospe Morton iz Amerike, ki je dejala, da je hotel zares odličen pa vino in hrana, da pa je tudi vse, kar ji je Kranjska gora nudila — da poleg hotela in »drznih« planin ni videla ničesar, da svojega denarja četudi je to hotela, ni mogla potrošiti. To je pa ob vsem tem spet druga stran medalje' D. S. Poduk, ki obvaruje zdravje V naši črni metalurgiji nasploh beleži jeseniška Železarna najmanjši odstotek nesreč pri delu — Varstvo pri delu imajo za sestavni del proizvodnega procesa — Osnovne značilnosti novega zakona o varstvu pri delu V proizvodnji se pojavlja več vrst varstva pri delu: socialno, zdravstveno, pravno varstvo delavca ter tudi tehnično varstvo, ki je še posebej pomembno povsod tam, kjer še vedno prevladuje zastarela tehnologija, tam, kjer je veliko težkega fizičnega dela ob zastarelih strojih, v utesnjenem prostoru; v takih pogojih dela so delavci vsak trenutek in nenehno izpostavljeni nevarnostim in jih lahko samo napačen vzgib, nepremišljena naglica pahne v najhujšo nesrečo. Še pred desetimi leti so v jeseniški Železarni beležili visok odstotek nesreč pri delu, odstotek, ki jih je uvrščal v naši črni metalurgiji na zadnja mesta. V zadnjih desetih letih, še posebno pa tri leta nazaj, kaže diagram nesreč popolnoma drugo sliko in uvršča Železarno med tiste delovne kolektive, ki imajo najmanj nesreč pri delu._ O ukrepih, ki jih Železarna izvaja pri varstvu pri delu, sta govorila vodja oddelka službe za tehnično varstvo pri delu inž. Zoran Krejić in varnostni inženir temeljne organizacije združenega dela talilnice Božo Pančur. NAJPREJ PRIMEREN POUK V jeseniški Železarni so doslednega mnenja, da lahko nesreče pri delu omiliš prvenstveno na ta način, da delavca temeljito poučiš o vseh nevarnostih na delovnem mestu. Vendar ni dovolj le predavanje, delavec se mora tega navzeti, natanko mora vedeti, zato zahtevajo, da opravlja o varstvu pri delu ustne ali pismene izpite. Izobraževanje delavca so delili na dve plati: poučevanje neposrednih proizvajalcev in odgovornih delavcev, tistih, ki proizvodnjo vodijo. Leti se morajo še posebno zavzeti, kajti delovodja, ki delavca ne zna pravilno zavarovati, ni dober delovodja. Delovodje in delavci morajo obiskovati seminarje in tečaje, ki jim sledi ustno ali pismeno preverjanje znanja. Vsak delavec, ki se namerava zaposliti v jeseniški Železarni, mora ne glede na to, v katerem obratu bo delal, opraviti uvajalni ali pripravljalni seminar, ki običajno traja en dan in na katerem dobi splošna navodila in napotke. Ko pride na delovno mesto, ga praktično pouči še delovodja, ki morebitne nevarnosti še najbolje pozna. Po uvajalni dobi opravlja delavec izpit. Razumljivo je, da so še posebno strogi pri tistih, ki delajo na takih delovnih mestih, kjer je največ nevarnosti poškodb in nesreč. Postopek pripravljanja ali uvajanja se ponovi tedaj, ko je delavec iz kakršnegakoli vzroka premeščen na drugo delovno mesto. Takih premestitev v Železarni niti ni tako malo, saj je znano, da je v tem kolektivu velika fluktuacija delovne sile. Izobraževanje pa zajema tudi stalne akcije, ki jih organizirajo v obliki seminarja na Železarsko izobraževalnem centru. Take seminarje morajo obiskovati predvsem delavci, ki so na takih delovnih mestih, kjer lahko z nepravilnim delom ogrožajo sodelavce: žerjavo-vodje, delavci transporta in elektri-karji, vozniki viličarjev, vzdrževalci itd. ODGOVORNOST DELAVCA Drugi faktor, ki je pomemben /a zmanjšanje števila nesreč pri delu, je nedvomno tehničnega značaja: reševanje tehničnih problemov. V vseh štirih temeljnih organizacijah združenega dela Železarne vsako leto pripravijo sanacijske programe, da bi olajšali delo in odpravljali nevarnosti poškodb. Pri sestavi teh programov sodelujejo tudi varnostni tehniki in inženirji, ki delajo v vsaki temeljni organizaciji. Odbor za varstvo pri delu pa na podlagi predloženih programov potrdi in sklepa o tem, katere probleme bi bilo treba najprej odpraviti. »Varst veniki« v obratih pa lahko pri svojem nadzoru takoj ukrepajo, če ugotove nepravilnosti. Proizvodnjo lahko tudi usta vijo. Po novem zakonu, ki je izšel prav te dni in ki temelji na načelih nove ustave, pa bodo prav delavci bolj odgovorni za svoje obnašanje in spoštovanje pravil za varstvo pri delu. Po dosedanji praksi je bil neposredno odgovoren samo delovodju ali organizator proizvodnje, ki je ob morebitnih kršitvah moral plačevati kazni inšpekciji dela. Po novem zakonu pa bo inšpekcija dela lahko kaznovala kršilca, če bo seveda ugotovila, da je bil poprej pravilno poučen. Inšpekcija bo o vseh nepravilnostih obveščala samoupravno delavsko kontrolo. Bistvena novost novega zakona je med drugim tudi v tem, da odslej prepušča organizacijo varstva pri delu delovni organizaciji. NAJTEŽJI POGOJI — NAJMANJ POŠKODB Pričakovali bi, da se v Železarni največ nesreč pripeti tam, kjer so tudi največje nevarnosti. V temeljni organizaciji talilnice bi bile po splošni logiki najpogostejše poškodbe opeklin, a je ravno nasprotno. Opeklin skorajda ni, je pa veliko udarcev, padcev in stisnin, predvsem pri ravnanju starega železa. Zanimiva ugotovitev je, da je bilo od 60 poškodb 40 takih, ko so se delavci nenadoma, v stiski s časom, v naglici in zato, ker v danem trenutku ni bilo druge možnosti, odločili za najnevarnejši pristop k delu. Tako kot v talilnicah je tudi drugod veliko nesreč zaradi medsebojnega nespo-razumevanja, ko pač delavci drugače in napačno razumejo odločitev sodelavca. V temeljni organizaciji valjarne so med poškodbami najpogostejše opekline, udarci, zmečkanine in urezi, v temeljni organizaciji predelave so zaradi nepravilnega in nepazljivega ravnanja s pločevino najpogostejši urezi in vbodi — prav v tej temeljni organizaciji je pogostnost nesreč največja, njihova resnost pa najmanjša. V temeljni organizaciji vzdrževanje, energija in transport so zaradi različnega dela različne poškodbe. LANI STOTA SMRTNA NESREČA Leta 1950 so imeli v jeseniški Železarni kar 14 smrtnih primerov, dve leti pozneje 11 smrtnih primerov, v naslednjih letih pa se je pripetilo v poprečju od 5 do 6 smrtnih nesreč na leto. Vse do leta 1971 ni minilo leto, da ne bi bilo v Železarni smrtne nesreče, samo leto 1971 je minilo brez najhujšega. Lani se je spet en delavec pri delu smrtno ponesrečil in to je bila natanko stota nesreča po vojni v jeseniški Železarni. Leta 1948 je bilo v Železarni 1500 nesreč pri delu, leta 1963 840 poškodb, leto pozneje 870 in deset let kasneje samo še 380 poškodb. Leta 1950 so imeli zaradi nesreč in poškodb kar 25.000 izgubljenih delovnih dni, lani pa le še 8500 izgubljenih delovnih dni. Zelo očitno po-jenjuje število manjših nesreč, ki jih je bilo pred leti zelo veliko. Ugotavljajo, da je največ poškodb in nesreč v' poletnih mesecih, ko je na delovnih mestih najmanj zaposlenih. Tako se je odstotek 22,5 iz leta 1948 zmanjšal na 6,3 in je tako najmanjši v okviru delovnih organizacij jugoslovanske črne metalurgije nasploh. Po številu poškodb in nesreč so, kot sami pravijo, najbrž dosegli minimum in zelo težko bi število nesreč še zmanjševali. Ali pač: če se bodo vsi, posebno pa neposredni organizatorji proizvodnje, zavedali, da se mora človek v proizvodnji nenehno varovati; če bodo prav vsi spoznali, da je varstvo pri delu ekonomska prvina; če bodo spoznali, da varstvo pri delu ni nujno zlo, temveč sestavni del organiziranega dela. D. Sedej Uspeh s programom HA V poslovni enoti podjetja Slovenijales, tovarni Sora Medvode, so v devetih mesecih letos prodali za 21 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 27 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Obenem z dobrim finančnim rezultatom so zabeležili tudi občuten dvig produktivnosti. Velik uspeh so dosegli s programom predsobnega ohištva HA. avtorice Bibe Bertok, dipl. ing. arch., ki gre dobro v prodajo in za katerega s<> prejeli na zagrebškem ve lese j mU znak YU DESIGN, ki se podeljuje I«' za izredne dosežke na področju in-: dustrijskega oblikovanja. -fr Skrb za najmlajše občane Slabo zdravstveno varstvo za najmlajše občane — Pomemben napredek na področju vzgojnega varstva — Pomanjkanje, športnih objektov — Težke razmere v dijaškem domu /-\ Nov oddelek usposabljanja za prizadete otroke Vsem, ki se zelo tesno ukvarjajo z umsko manj razvitimi otroki, se verjetno zdi, da se mozaik prizadevanj in skrbi za te otroke v sedanjih naših družbenih okvirih polni prepočasi. Bolj odmaknjen opazovalec pa že dobi vtis, da se ustavna določila, ki invalidnim otrokom in drugim teže prizadetim občanom zagotavljajo pravico do usposabljanja za življenje in delo, v praksi vendarle bolj počasi sicer, postajajo »meso in kri«. Trajalo pa bo seveda še zelo dolgo, da bodo prizadeti otroci deležni enake.družbene skrbi kot normalno se razvijajoči, pa čeprav imajo že sedaj z ustavo vse te pravice zagotovljene. Pogoje pa mora seveda — za uveljavljanje teh pravic — zagotoviti družbena skupnost; le- ta pa še ni storila vsega. V Sloveniji namreč že nekaj časa obstajajo delavnice za delo pod posebnimi pogoji, v katere se po delovnem usposabljanju vključujejo umsko prizadeti. Še sedaj pa ni urejen status teh delavnic in seveda s tem tudi njihovo financiranje. V Kranju se že nekaj let zelo resno lotevajo uresničevanja primerne skrbi za umsko manj razvite otroke. Potem ko je bila letos odprta nova posebna osnovna šola, je stara zgradba postala nekak center za delovno usposabljanje srednje prizadetih otrok, za katere vemo, da niso sposobni drugačnega šolanja. Trenutno so v stavbi štirje oddelki delovnega usposabljanja, vodja oddelkov pa je defektologinja Irena Fistrova. V letošnjem šolskem letu jim je prvič uspelo' odpreti oddelek delovnega usposabljanja za predšolske otroke. Trenutno jih je 7, in to iz kranjske občine, medtem ko v oddelke na višjih stopnjah hodijo otroci tudi iz drugih občin. Že v nekaj tednih se je pri večini teh otrok pokazal viden napredek, kar je seveda posebno razveselilo njihove starše, še posebej pa tudi defektologe, ki se z vso ljubeznijo in z veliko znanja in potrpežljivosti posvečajo prizadetim otrokom ter odkrivajo njihove deloma speče sposobnosti. »Starši so čakali celi dve leti, da smo lahko sprejeli njihove prizadete otroke v predšolski oddelek delovnega usposabljanja,« je povedala ravnateljica posebne osnovne šole Anka Ževnikova. »Za sedaj imamo le en oddelek, čeprav je otrok samo v naši občini še za enega. Pa bo tudi to še prišlo na vrsto. Zdaj smo tik pred zdajci, da odpremo še oddelek za predšolske spastične otroke, ki bodo poleg pedagoške obravnave deležni tudi medicinske, saj bo v okviru tega oddelka tudi fizioterapevtska soba. Obljube so tu, čakamo le še, še bolj pa starši teh otrok, na odobritev finančnega prispevka za delovanje tega oddelka.« S temi novimi oddelki pa se načrti posebne osnovne šole in njenih prizadevnih strokovnih sodelavcev ne nehajo. Skupaj s Centrom za socialno delo v Kranju nameravajo vključiti v bodoče zaščitne delavnice vse srednje umsko prizadete mladostnike in tudi starejše osebe. Delavnice so pripravljene, tudi stiki s podjetji, katerih del proizvodnega postopka lahko teče v takih delavnicah, so že navezani, z nekaterimi pa že nekaj časa tudi zelo uspešni. Skratka, starši prizadetih otrok so lahko ob sedanji skrbi in pripravljenosti poskrbeti za njihove prizadete'otroke nekoliko manj v skrbeh, v celoti pa se vse breme z njihovih ramen verjetno ne da odvzeti. Zato je razmisleka vreden predlog matere prizadetega otroka, da bi se ustanovil poseben sklad, v katerega bi starši vlagali denar, da bi njihovim otrokom na starost olajšali življenje. L. M. V___4 Na problemski konferenci, ki je bila pred dnevi v Škofji Loki, so prisotni spregovorili o problematiki pridobivanja prostora za otroke. Še vedno je namreč v občini opaziti utesnjenost najmlajših v zdravstvenih ustanovah, vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, blokih, na igriščih, v soseskah! Za zdravstveno varstvo najmlajših občanov je zelo slabo poskrbljeno, so menili prisotni na konferenci. Vsakodnevno je odprt le otroški in šolski dispanzer v Škofji Loki, po enkrat tedensko pa otroške posvetovalnice v Gorenji vasi, Železnikih in Zireh. V škofjeloškem dispanzerju čakajo na preglede skupno bolni in zdravi otroci, ni niti prostora za izolacijo otrok z nalezljivimi boleznimi, prostori pa ne ustrezajo sanitarno tehničnim predpisom. Glede na frekvenco obiskov bi namesto enega morala delati vsaj po dva zdravnika hkrati. Predstavnica škofjeloškega zdravstvenega doma dr. Štefka Omejc je ob tej priložnosti povedala nekaj zanimivih podatkov. Umrljivost med novorojenčki v občini v zadnjih letih je 2,20 umrlih na 100 živorojenih otrok. Smrt dojenčkov največkrat povzročajo nerazvitost, razne anomalije, bolezni dihal, obolenja srca in poškodbe. Med najmlajšimi pregledanimi — v dispanzerju je bilo lansko teto zabeleženih 13.815 obiskov predšolskih in 6403 obiski šolskih otrok *"* je bilo ugotovljenih največ bolezni dihal, bolezni čutil, kože, Prebavil, nalezljivih bolezni, poškodb in krvnih bolezni. Med učenci Prvih, petih in osmih razredov ene °d škofjeloških šol pa so v dispanzerju ugotovili izredno veliko slabe telesne drže, zobne gnilobe, slabe prehranjenosti ter deformacije stopal. Prve tri hibe po ugotovitvah zdravnikov pri šolarjih naraščajo čredno hitro. Udeleženci konference so menili, da je za to v veliki meri krivo pomanjkanje športnih objektov v občini. Seveda pa bo za boljše delo otroškega dispanzerja velikega pomena tudi novi prizidek pri škofjeloškem zdravstvenem domu, katerega gradnja se iz nerazumljivih razlogov močno zavlačuje. Po predvidevanjih bi namreč nova zgradba morala začeti rasti že letos. Ko so sppegovorili o vzgojnovarstvenih ustanovah v občini, so prisotni menili, da je bil na tem področju v preteklih treh letih storjen izredno velik napredek. Še vedno pa ostaja velik problem varstva dojenčkov. Prve jasli, ki so sprejele komaj 28 malčkov, so bile odprte šele v začetku maja preteklega leta. Letos je bilo za sprejem vanje ponovno oddanih 32 prošenj, od katerih je bilo ugodno rešenih le 9! Zato bo v čimkrajšem času potrebno pripraviti prostor za najmanj 30 najmlajših občanov. Pri škofjeloških vzgojnovarstvenih ustanovah že več let deluje za predšolske otroke tudi celoletna mala šola. Na konferenci so se zavzeli, da bi celoletno šolo že v najbližji prihodnosti obiskovali vsi predšolski otroci v občini. Tudi v osnovnih šolah še vedno primanjkuje prostora. Posebno je to mogoče opaziti po šolah, kjer je veliko vozačev. V Gorenji vasi je, denimo, na prevjoz vezanih kar 80 odstotkov šolarjev. V osnovnih šolah naj bi bilo že v najkrajšem času dvakrat tedensko organizirano celodnevno bivanje. Celodnevno bivanje pa naj bi sprva zajelo predvsem tiste učence, ki so brez varstva, učence, ki slabše dojemajo učno snov, vozače ter tiste, ki doma žive v neurejenih razmerah. V takih razmerah bodo seveda dane tudi vse možnosti za organiziranje svobodnih dejavnosti. Prostovoljne dejavnosti so na Šolah v občini dokaj dobro razvite. Skoraj vsi učenci so vključeni v vsaj enega od krožkov. Obenem pa je bilo ugotovljeno, da močno primanjkuje strokovno usposobljenih mentorjev. Zlasti veliko kritike je bilo izrečene na račun republiškega in občinskih odborov ljudske tehnike, ki se ne zanimajo mnogo za tehnično dejavnost na šolah, čeprav je med šolarji veliko zanimanja. Posebna šola v Škofji Loki šteje 100 učencev, 11 pa še oddelek za delovno usposabljanje. Čeprav je šola lani dobila nove prostore, so možnosti za delo težke, saj se kar 71 šolarjev vsakodnevno vozi iz raznih krajev občine. Prav zato je nemogoče organizirati kakršnekoli izvenšolske dejavnosti. Prostora za bivanje učencev v Škofji Loki pa ni! In že smo pri naslednjem problemu. Razmere v škofjeloškem dijaškem domu so več kot kritične, je povedal ravnatelj doma. Storili smo vse, kar moremo. Namesto 110 gojencev, kolikor so zmogljivosti našega doma, jih gostimo od 150 do 170. Seveda mora dom vsako leto veliko prosilcev odkloniti. Centralne kurjave dom nima, spalnice so ne-ogrevane, v domu so vsega tri normativom ustrezajoče sobe, za vse gojence je na voljo le pet stranišč, vse pa tudi kaže, da bodo zaradi novogradnje gojenci v kratkem ostali še brez provizorično urejenega igrišča. Na učenca pride komaj štiri kvadratne metre prostora, namesto desetih, kolikor jih predvideva republiški normativ, poleg tega pa so gojenci brez knjižnice, čitalnice in mladinske sobe! Rešitev je resda na vidiku, nov dom z zmogljivostjo 200 gojencev naj bi začel rasti že čez dve leti, vendar ostaja vprašanje, če ne bi z reševanjem tega problema kazalo pohiteti še nekoliko bolj! Tudi športnih objektov je v občini še vedno premalo. Res so v zadnjih letih zrasle nove telovadnice, še vedno pa v občini ni plavalnega bazena, bolj načrtno pa bo potrebno graditi tudi prostore za telesno kulturo v novo rastočih naseljih. To so poglavitne ugotovitve problemske konference, ki so jo pripravili škofjeloška občinska konferenca SZDL, konferenca za družbeno aktivnost žensk in društvo prijateljev mladine. Upati je, da se bodo hibe, ki so bile na konferenci ugotovljene, že v kratkem začele odpravljati. J. Govekar Ko so pred sedmimi leti v Preddvoru zgradili novo osnovno šolo, je bilo slišati od raznih strani pripombe, da je šola za takšen kraj mnogo prevelika in da bo skratka neizkoriščena. Zdaj pa je zgradba z desetimi matičnimi učilnicami in s pomožnimi prostori, vendar brez kabinetov — tega ima Je ena učilnica — postala za 440 učencev, kolikor jih je letos vpisanih, že močno pretesna. Število otrok pa bo v prihodnjem šolskem letu verjetno še nekoliko višje, saj postaja Preddvor vse bolj mlado naselje. Prav sedaj so našteli okoli 300 predšolskih otrok. »Če ne bomo v prihodnjem šolskem letu mogli iz treh sedmih razredov ustanoviti dva oddelka osmega razreda, ampak bodo morali biti trije oddelki,« pravi ravnatelj Vinko Jenko, »potem bomo morali z eno in polizmen-skega pouka preiti na dvoizmen-ski pouk, ker enostavno nimamo dovolj učilnic. To pa bi bil prav sedaj v času, ko si prizadevamo za enoizmenski pouk, da bi lahko postopoma uvedli celodnevno bivanje otrok v šoli, kar precejšen korak nazaj.« Stiska s prostorom na šoli Matije Valjavca v Preddvoru je tolikšna, da na tej šoli kot eni od redkih ni podaljšanega bivanja, ker enostavno ni na Voljo dovolj učilnic. Razen tega pa tudi kuhinja ni urejena tako, da bi lahko v njej pripravljali kosila za otroke v varstvu, ampak lahko pripravljajo le šolske malice. »Ko bo spet stekla mala šola,« našteva težave ravnatelj Jenko, »bodo morali imeti učenci dveh četrtih razredov pouk samo popoldne, ker bodo mali šolarji pač v toliki meri zasedali učilnice. Moram pa pOvedati, da mala šola teče le na naši šoli, ker je Preddvor eden od redkih krajev v občini, ki še nima vrtca. Ob tolikšnem številu predšolskih otrok, našteli smo jih že 300, je to vsekakor velika pomanjkljivost. Res je, da se s tem problemom svet za otroško varstvo že dolgo časa ukvarja, v načrtu je tudi adaptacija starejše stanovanjske hiše v vrtec, vendar pa zadeva za sedaj še stoji.« Pred kratkim so o problemu vrtca v Preddvoru razpravljali na skupnem sestanku zbora staršev, koordinacijskega odbora za gradnjo vrtcev in šol ter sveta za otroško varstvo. Menili so, da adaptacija stare zgradbe v vrtec ne bi bila smotrna, veliko boljša bi bila gradnja novega vrtca. Le-ta naj bi bil tolikšen, da bi nudil varstvo predšolskim otrokom, sprejel pa bi tudi male šolarje in pa učence v varstvu. Seveda bi vrtec moral stati nekje ob šoli. »To so trenutno najaktualnejši problemi v Preddvoru, ki se tičejo šole in pa otroškega varstva. Z novo gradnjo vrtca bi si šola malo oddahnila, čeprav bo verjetno prenatrpanost oddelkov še ostala, saj je v razredih od 34 do 36 učencev. Kaj kmalu pa se bomo morali spoprijeti še s problemi podružničnih šol. Na Jezerskem zdaj teče adaptacija tamkajšnje šole, v štirirazrednici na Olševku pa se predvsem zaradi širjenja naselja Visoko zadnje čase močno povečuje vpis učencev, šola pa je zelo stara in dotrajana.« Skratka, problemov ne bo zmanjkalo; kljub temu pa se ob dobri volji kolektiva in učencev šolsko delo odvija uspešno in po programu. Tudi izvenšolske dejavnosti uspevajo, udeležil jejo se jih tudi učenci vozači, ki imajo verjetno v Sloveniji najdaljšo pot do šole — 20 km z Jezerskega. Če pa bi našli primeren čas odhoda avtobusov v popoldanskem času do Jezerskega, bi šola v Preddvoru lahko črtala s spiska svojih problemov še enega. L. M. Skupščina občine Kranj oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in oddelek za inšpekcijske službe skupščine občine Kranj pozivata vse občane, delovne organizacije in ostale, ki gradijo, oziroma uporabljajo že zgrajen objekt (stanovanjsko hišo, počitniško hišico ali pomožni objekt) brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, oziroma »<> gradili v nasprotju z določili teh dovoljenj, da do 30. novembra 1974 vložijo prijavo na oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Kranj. Na podlagi zbranih podatkov, ki bodo do navedenega roka dostavljeni, bo posebna komisija Izvršnega sveta skupščine občine Kranj proučila možnost legalizacije teh gradenj in uskladitve novelirane urbanistične dokumentacije s stanjem na terenu. Obrazce za prijavo dobite na vseh krajevnih uradih in na vložišču občine Kranj. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Oddelek za inšpekcijske službe Skupščine obč. Kranj TOZD POZAMENTERIJA pod 1.: da ima visoko ali višjo izobrazbo, da ima najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu, da aktivno obvlada enega od tujih jezikov, da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov z razvitim čutom odgovornosti do dela delovnih ljudi v osebni poštenosti. pod 2. in 3.: da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, da ima najmanj štiri leta splošnih delovnih izkušenj od tega dve leti na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, da pasivno obvlada enega od tujih jezikov, da je družbenopolitično aktiven. TOZD DAMSKA OBLAČILA — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrpzne smeri, — da ima najmanj štiri leta uspešnih delovnih izkušenj, od tega dve leti na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da pasivno obvlada enega od tujih jezikov, — da je družbenopolitično aktiven. Pismene ponudbe z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje in dokazila o svojem dosedanjem delu, naj kandidati pošljejo na naslov: Vezenine Bled, Kajuhova 1 razpisna komisija TOZD Pozamenterija oziroma razpisna komisija TOZD Damska oblačila. Rok za sprejemanje ponudb za TOZD Pozamenterija je 30 dni, za TOZD Damska oblačila pa 15 dni od dneva objave razpisa. Vse bolj tesna šola Delavski svet organizacije združenega dela Kovinsko podjetje Kranj 1. razpisuje: prosto delovno mesto, na katerem ima delavec posebne pravice in obveznosti 1. vodje finančno-računovodskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: yisoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, finančne ali podobne smeri, najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Kandidat mora poleg navedenih pogojev izpolnjevati $n naslednje: da je dosegel pri svojem dosedanjem delu organizacijsko vodstvene uspehe, da je družbenopolitično razgledan, da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti in ustrezen odnos do samoupravljanja. 2. objavlja: prosto delovno mesto pomožnega skladiščnika Za to delovno mesto zahtevamo nepopolno srednjo, poklicno ali drugo primerno šolo. Prednost imajo kandidati s predizobrazbo ali izkušnjami v kovinski stroki in poznavanjem kovinskih materialov. Kandidati naj pošjejo svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjega dela na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Jezerska cesta 40. Rok prijave peni 1. je 15 dni po objavi, pcxl 2. do zasedbe. Razpisni komisiji pri delavskem svetu TOZD POZAMENTERIJA in TOZD DAMSKA OBLAČILA Vezenine Bled, Kajuhova 1 razpisujeta naslednja prosta vodilna delovna mesta: TOZD POZAMENTERIJA 1. direktorja 2. tehničnega vodje 3. vodje tehnološkega razvoja TOZD DAMSKA OBLAČILA tehničnega vodje Za razpisana delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: TOZD POZAMENTERI JA pod 1.: da ima visoko ali višjo izobrazbo, Turneja mladih folkloristov Pionirska folklorna skupina osnovne šole Mafije Valjavca iz Preddvora odhaja v začetku novembra na petdnevno turnejo v Zah. Nemčijo. Na turneji, ki so jo pripravili s posredovanjem turistične agencije Kompas, bodo mladi folkloristi iz Preddvora imeli več nastopov v Kasslu. Nemškemu občinstvu- se bodo v samostojnem nastopu predstavili z jugoslovanskimi plesi. L. M. r Pretežke šolske torbe Pravzaprav ni nič novega, če izrečemo ugotovitev, da so šolske torbe osnovnošolcev pretežke. To ugotavlja/o starši pa učitelji in ne nazadnje tudi šolarji, ki to težo, seveda najbolje občutijo. Vsa opozarjanja z vseh strani pa so do sedaj zelo jnalo zalegla. Kdor ima priložnost opazovati zjutraj ali opoldne šolarje na cesti, se bo zlahka prepričal o nenormalni drži nekaterih, saj nosijo v rokah mnogo pretežko breme kot pa je priporočljivo glede na to, da hrbtenica mladega človeka še ne prenese takšnih enostranskih obremenitev. Zadnje čase pa se je med šolarji predvsem v mestnih šolah, manj v podeželskih, razpasla moda platnenih torb, ki same po sebi niso nič slabega, celo nasprotno, dokaj lične sa, za malega šolarja pa ob tolikšni vsebini, ki jo mora vsak dan prenesti od doma do šole, povsem neprimerne. Težka torba, ki si jo šolar obesi na eno ramo, držo telesa popolnoma izkrivlja in če vemo, da navadno nosimo bremena le na eni rami, si posledice — slabo držo — kaj lahko predstavljamo. Še posebej slabo je to, da torbe čez eno ramo nosijo tudi nekateri učenci v nižjih razredih. Prav bi bilo, če bi starši svojega šolarja kdaj pospremili vsaj s pogledom, pa bi takoj opaziti, da je nekaj narobe. » O teži šolskih torb je bilo prelitega že morje črnila. Na splošno velja, naj šolska torba tehta le eno desetino učenčeve teže. Ste torbo svojega šolarja že kdaj stehtali? Prav gotovo je težja, kot bi lahko bila. Medtem ko starejši šolar prav gotovo že zna presoditi, kaj mora nositi vsak dan v šolo in kaj le občasno, pa mali šolarji tega ne znajo oziroma ne dovolijo staršem, da bi nekaj šolskih potrebščin odvzeli; v šoli so se namreč zmenili drugače. Nekateri nosijo vse svoje potrebščine vedno s seboj tudi iz strahu, da ne bi kdaj kaj pozabili. Na marsikateri šoli so o pretežkih torbah že razpravljali. Marsikje vztrajajo, da morajo šolarji prvih in drugih razredov nositi šolske torbe na hrbtu. Tudi na učiteljskih konferencah nemdlokrat teče beseda tudi o tem, ravnatelji pa od časa do časa opozorijo razrednike, naj učencem svetujejo, kaj naj stalno nosijo s seboj in kaj ne. Kaže pa, da vse dotlej, dokler bo izmenski pouk in bodo morali učenci šolske potrebščine nositi domov, tega problema ne bo moč rešiti. Marši kateri starši v skrbi za svojega slabotnejšega otroka vsak dan otroka vozijo z avtomobilom v šolo ali iz šole. Pogrešili pa so tudi arhitekti, ki načrtujejo opremo šol. V nobeni šoli namreč ni posebnih predalov, kamor bi lahko vsak učenec shranil do naslednjega dne nekatere potrebščine, med njimi tudi copate, prtiček itd. Sedanje garderobne omarice namreč uporabljajo učenci obe/i izmen. L. M. Likovni slavospev prirodi in človeku Sprehod med deli slikarja Petra Adamiča in kiparja Francija Tavčarja Ob navzočnosti velikega števila obiskovalcev, kritikov ter ljubiteljev likovne umetnosti iz Škofje Loke, Kranja, Ljubljane in še od kod, so minuli petek, 25. oktobra, v prenovljeni galeriji Loškega muzeja odprli razstavo del akademskega slikarja Petra Adamiča in kiparja-samouka Francija Tavčarja. Ne le zaradi prijetnega in nenavadno sproščenega ozračja, ki sta ga ustvarila vokalni kvintet fantov s Pra-protna in domače žganje iz shrambe grajskega birta, ampak predvsem zaradi samih podob in skulptur, združenih v homogeno zbirko, bo omenjeni kulturni dogodek bržkone vsem ostal v najlepšem spominu. Sprehod skozi paviljon je namreč resnično doživetje. Celo najbolj zahtevni in izpiljeni okusi so v njem lahko našli potešitev, saj sta nam avtorja predstavila opus, posvečen življenju, naravi in človeku. Adamičevo krajinarstvo, denimo, je čudovit poklon prirodi, pri čemer pa energije polni 45-letnik ni zgolj slepi oboževalec bodisi gorate Gorenjske bodisi valovite Dolenjske ali izpiha-ne, kamnite Primorske, marveč skuša podati gledalcu mnogo kompleksnejšo vizijo sveta. Dopoveduje mu, da ima Zemlja ne enega, ampak tisoč obrazov, od katerih te vsak zase očara, pritegne, razvname in navduši. Seveda, treba je biti širok po srcu, treba je čutiti in misliti kot čutijo in mislijo večni popotniki, radoživi svetovljani, nemirni poeti, zaneseni kla-tivitezi. In v Adamiču so očitno združene lastnosti pesnika in kozmopolita, pustolovca in veseljaka. V bežnem razgovoru ob otvoritvi mi je priznal, da je bolj lovec kot slikar in bolj ribič kot risar. Toda prav med lovom in metanjem trnka so nastale najkvalitetnejše stvaritve, kar jih premore. V Afriki, sredi razbeljenih kenijskih savan, je mahoma odvrgel puško, zgrabil platnt) in prelil nanj tisto vražjo vročino, tisti žolti sij neskončnih ravnic, tiste skrotovičene grme, zažrte v suha tla, tisto kruto, sivo, negibno nebo v ozadju, ki neusmiljeno sesa vase vlago. Čeprav so leseni okvirji čaru odvzeli košček neposrednosti, sta plastičnost in srhljiva prvobitnost žareče stepe še vedno navzoči. Podobno je, ko greš mimo akvarela, spočetega nekje ob bregu Poljanšči-ce. Botrovali so mu hipni impulz in dva, trije pogledi čez reko, v zablo-deli sončni žarek, prebadajoč drevesno krošnjo. Človek dobi vtis, da glavi, ki je vodila roko, ni mar idilič- S premiero pravljice v novo sezono Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic je s premiero pravljice Kristine Brenkove Na splavu začelo letošnjo gledališko sezono. Pravljico so si v dvorani jeseniškega gledališča ogledali otroci osnovnih šol na Jesenicah, gledališče pa jo je uvrstilo tudi v nedeljsko matinejo. Pravljica Na splavu je doživela pri otrocih lep sprejem, tako pri šolski mladini kot tudi pri tistih, ki so si jo ogledali v nedeljski matineji. Vsekakor je dober obisk zagotovilo, da so se mladi in najmlajši igralci gledališča potrudili, obenem pa kaže tudi na to, da si mladinskih del na jeseniškem odru žele pogosteje videti. Amatersko gledališče najmlajših tudi ob letošnji novoletni jekli ne bo razočaralo, saj bo tako kot vsako leto tudi letos pripravilo mladinsko delo. D. S. na skladnost tolmunov, gozdov, cerkvice vrh griča in gomile oblakov nad zvonikom, ampak le trenutek. Petra je od vihtenja ribiške palice odvrnilo nekaj, kar ta hip sicer obstaja, vendar bo že čez minuto, dve umrlo. Zato ne slika hribov in polj in kozolcev in starih mlinov, temveč drobce časa, ki v njih puščajo sledove. Čopič obrača bliskovito, izpušča moteče detajle in raje posveča pozornost vzdušju. Ko zaključi, ničesar ne popravlja, ne spreminja. Ni kakor manj impulzivni kolegi, prevzeti od monumentalnih prizorov in sposobni, da garajo ure in dneve dolgo, da odhajajo in se vračajo ter včerajšnjim svetlobnim odtenkom dodajajo zamolklo sive sence današnjosti. Kajti Adamič je nemiren duh, ki sovraži statičnost ter išče akcijo in ki tako tudi slika: hitro, odločno, nekonvencionalno, prej inventivno kot razumsko. Da pa res »zna malati«, dokazujejo prikazani portreti. Jasni so, neizumet-ničeni, v bistvu preprosti, a hkrati v značilnem izrazu, v pozi modela skrivajo umetnikovo sporočilo o vzroku, spričo katerega jih je bil sploh voljan zabeležiti. Franci Tavčar izvira iz Čabrač v Poljanski dolini, iz okolja, kjer ljudje v nenehnem boju za obstanek ne utegnejo gojiti družabnih navad. Ko razkopavajo nagnjena polja in njive, ko si prizadevajo ukaniti vreme, ko trepetajo, kakšna bo letina, postanejo zaprti vase. Toda pod trdo zunanjo skorjo, pod raskavo kožo gorjancev, pod navidezno zadržanostjo in nedostopnostjo, ki jo kažejo tujcem, so nakopičeni mehkoba in prijaznost in stotera pritajena čustva, preveč ranljiva, da bi v danih razmerah mogla priti do izraza. Notri tičijo in ponavadi zaman iščejo razpoko, skozi katero bi primezila ven ter se v nečem opredmetila. No, so tudi izjeme. Sem ter tja bogastvo duše vseeno najde izhod in prek likovnih mojstrovin razkrije javnosti resnico o značaju kmeta-hribovca. Takšni izjemi sta žetinski rojak Peter Jovanovič in mladi Tavčar. Umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec si ni mogel kaj, da ju v uvodu kataloga ne bi primerjal. »Zasnovo bodoče plastike Jova-noviču narekuje oblika klade ali veje. Podreja ji motiv in vsebino ter ... dobesedno riše z dletom na deblo... Pri Tavčarju pa je ... smisel za trodimenzionalno podajanje predmeta bolj razvit, bližje naivnemu pojmovanju plastičnega. Globlje dolbe v les, več lastnega mu vcepi,... čeprav še vedno spoštuje valjasti obris tvari ne .. .« Francijeve skulpture, zagonetno tesnobne, stisnjene, plahe kot je plah sam kipar, obravnavajo tihega, pridnega poljedelca, priklenjenega k materi zemlji. Zlasti prepričljivi in sugestivni so manjši primerki (opravljivka in hudič, dekle, ki molze kravo, vaška pijanca, mati in otrok), očitno nastali »v enem zamahu«, v izbruhu izpovedne sle, medtem ko drugi, masivnejši kosi, včasih učinkujejo togo, nestvarno. Zdi se, da izsevajo negotovost, rezbarjev dvom o svojih sposobnostih ter hkrati pretirano spoštljiv odnos do dela, torej lastnosti, ki sprva utegnejo biti ovira, obenem pa spodbujajo osebnostno rast, iskanje in zorenje umetniškega »jaza«. Poudariti velja, da je razstavo omogočilo podjetje Slikoplesk Škof-ja Loka, zvest »zaveznik« Loškega muzeja. Lahko bi rabila kot vzorec neštetokrat pogretega, toda redkokdaj realiziranega gesla o nujnosti povezovanja delavcev v proizvodnji z delavci v kulturi. Gorenjski muzej v Kranju je pripravil izredno zanimiv etnografski prikaz z naslovom Kmečko gospodarstvo v Dolini. Otvoritev razstave je bila 30. oktobra popoldan v Mestni hiši. (-ig) — Foto: F. Perdan Večer v Prešernovem gledališču Borisav Stankovič: Nečista krv Gostovanje Narodnog pozorišta iz Leskov ca Predstava temeljnega dela srbskega realizma Bore Stankoviča Nečiste krvi v dramatizaciji Tomislava N. Cvetkoviča v Kranju je pravzaprav zgolj vrnitev obiska Leskovča-nov, vrnitev in seznanitev našega občinstva s Stankovičem, tako kot smo pred nedavnim to storili mi s Cankarjevim Pohujšanjem v dolini šentflorjanski na »otvoreni sceni« leskovškega gledališča na festivalu klasike. Razlika je le v tem, da smo goste sprejeli v sodelovanju PG in Doma JLA in da predstava med našim običajnim občinstvom ni zbujala toliko zanimanja. Leskovško gledališče, ki je bilo do nedavnega edino gledališče v Jugoslaviji, in verjetno tudi drugod, brez blagajne, sicer ni toliko znano po kakovostnih in izjemnih predstavah, vendar se nam je z Nečisto krvjo predstavilo zelo solidno na žalost pa, kot je bilo že zapisano: večji del so predstavo videli »priseljeni Kranjčani«; za nas pa bi bilo pomembno videti predstavo predvsem zaradi spoznavanja srbskega pisatelja in snovanj srbskega, čeprav nekoliko obrobnega, gledališča. (Morda pa se nam zdi, da tisto, kar je zastonj, ne more biti niti dobro.) Predstava sama v resnici ni bila najbolje pokazana, ne tehnično ne ustvarjalno, in povsem lahko je vzrok za to utrujenost, saj so Le-skovčani že ali pa še bodo na gostovanjih ves mesec. Premiera je bila 3. oktobra, pri nas pa smo jo videli že 24. oktobra. Cvetkovičeva dramatizacija je zasnovana predvsem na prvinah poetičnega v romanu Nečiste krvi; prevod romana je tudi v slovenščini. Na žalost pa je »poetičnost« prišla najbolj do izraza pri komentatorju (Vasiliju Apiću), nekakšnih motih pred sicer zelo naturalističnimi igralskimi izvajanji, kar so bila, kljub hotenju in težnjam po ansambelski igri, ko-mornosti, po zgolj stiliziranosti posameznih vlog. Kakovostnih nihanj med bolj pomembnimi in bolj obrobnimi vlogami ni bilo, kar je vsekakor tudi uspeh nekega gledališča, vendar so le nekoliko bolj navdušili Brani-slav Matovič v vlogi efendija Mita in njegova žena v igri Dara Apić ter s svojo silovitostjo Radoman Kontič kot Marko. Omenjeni trije bi s Sofko morali biti vodilni kvartet te predstave, samo da je Verica Jovanovič z mestoma monotono, drugič pa spet s preveč silovitimi izbruhi izničevala prav tisto poetičnost, ki sta si jo Cvetkovič in režiser Jovan Putnik iz Beograda zastavila kot vodilo. Režiser je npr. zapisal, da Stankovič sploh ni bil sociolog, da je delo napolnjeno s političnimi zmotami, a da je velik pesnik. Režiserjevi termini veljajo bolj tako na splošno. Srž romana je v »nečisti krvi«, degeneriranosti efen- ' dijeve družine, sociološki prikaz je pač takšen kot ga je Stankovič sprejel in posvojil po Tainu v gradnji svojega romana. Bil pa je preveč samosvoj umetnik, da bi se ga lahko povsem preprosto kvalificiralo, če- * prav je seveda jasno, da je imel prireditelj, tako kot tudi pozneje dramaturg, na voljo več inačic in izhodišč za postavitev romana na oder. Leskovška predstava, dramatizator je hkrati tudi direktor njihovega gledališča, je pravzaprav dokaj zanimivo in prirodno sledila bogastvu Stankovičevega jezika, metaforike, če hočemo: »poetičnosti«, ne pa, da bi se to tudi vklopilo v siceršnji naturalizem dogajanja, zgodbe, drame same in, kot že omenjeno, igralskih kreacij. Ne bilo bi pa nujno, da bi bila takšna dvojnost vzrok za neka-kovost, celo širše možnosti za razumevanje ponuja. Iz vsega povedanega potemtakem sledi, da bi bilo za predstavo morda še najbolje, če bi v igri zasledovali predvsem »stilizira-nost« kreacij v vlogah, ki ni bila dosledno izvajana. Pričujoči zapis se omejuje le na predstavo, ki smo jo lahko videli v Kranju, resume tega pa je, da je bilo več kot primerno, da smo predstavo lahko videli, čutili smo dokaj solidno raven poustvarjanja, izenačen ansambel, predvsem pa smo lahko občudovali v originalu Stankovićev jezik, katerega jezik in kolorit se je izoblikoval v Vranju, v dokajšnji bližini Leskovca, nam pa vendarle v celoti dokaj nepoznan, po misli in mentaliteti precej oddaljen, a je poleg sugestivnosti pomemben predvsem zaradi asociacij človekove drame, ki jo obravnava, le-ta pa ni vezana le \ na določen kraj ali čas. Janez Poštrak V galeriji Prešernove hiše v Kranju so minulo sredo. 30, oktobra, zvečer odprli razstavo del slikarja Marjana Belca. Belec tokrat pred obiskovalci razgrinja zbirko krajin v oljni tehniki, nastalih v zadnjem obdobju, letos in lani. Gost Prešernove hiše bo do 25. novembra, i ig) — Foto: F. Perdan V greda, M), oktobra, ob IH.30 je galen/a kran/ske Mestne hiše odprla vrata dvema znanima slorensktma s/tkar/ema L/ubl/ančamt Maksimu Sede/U mlajšemu in Kranjčanu Henriku Marehelu. Pri obeh likovni kritiki zagotavljajo. d„ sta napravila pomemben razvopu korak naprej sa/ si' začenjata obračati k naravi kot ne, črpm .ukludmc, barvnih in oblikovnih kombinacij. Na slik,: Henrik Murchel (levo) ,n Maksim Sede, ml (- ig) — rotit; t'. Perdan ~KARIBSKA SKRIVNOST POMENKIO TRBOJAH ■— IN ŽERJAVKI 34 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalku Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Najbrž gledate ženske s povsem drugega zornega kota kot pa drugi moški,« se je prijazno nasmehnila Jane Marplova. »Da. Različni poklici menda res spremljajo človekov pogled na marsikaj.« »Tudi o drogah najbrž precej veste.« »Pač. Pri delu sem se dobro spoznal z njimi. Po mojem mnenju jih je dandanes vse preveč. Vse preveč pomirjevalnih sredstev pa poživilnih tablet in čudežnih drog ter še kaj. V redu, če jih predpiše zdravnik, vendar pa jih lahko celo vrsto dobiš brez recepta. In nekatere so nevarne.« »Najbrž imate prav,« je dejala Jane Marplova. »Da, najbrž imate prav.« »Mamila imajo velik vpliv na obnašanje ljudi. Vzemite na primer histerijo mladoletnikov, ki se pojavlja od časa do časa. Ni naravno, veste. Mladi ljudje jemljejo razna mamila. Sicer pa to seveda ni.nič novega, mamila so stara cela stoletja. V Orientu, kjer nisem še nikoli bil, so se dogajale vse mogoče čudne stvari. Če bi le vedeli, kaj vse so ženske dajale svojim možem! V Indiji, na primer, v starih, neprijetnih Časih, ko se je mlada žena poročila s starcem, znebiti se ga ni hotela, ker bi jo sežgali na grmadi skupaj z moževim truplom; če bi se temu uprla, pa bi sorodniki vse življenje ravnali z njo kot z izvrženko.Vtistih časih se v Indiji ni splačalo biti vdova. In tako je dajala možu droge, od katerih je dobival halucinacije in je postal napol bebast.« Zmajal je z glavo. »Da, marsikaj grdega se je dogajalo.« »Pa čarovnice na primer,« je nadaljeval. »Dandanes poznamo precej zanimivih podatkov o čarovnicah. Zakaj so vedno priznale, zakaj so vedno tako voljno izpovedale, da so res čarovnice in da so na metlah, letale na čarovniške sestanke?« »Mučenje,« je menila Jane Marplova. »Ne vedno,« je odvrnil Jackson. »Da, mučenje razloži marsikaj, toda ženske so priznale, še preden je kdo sploh omenil natezalnico. Saj niti niso samo priznale — kar bahale so se. Veste, mazila so si bile vtirale v kožo. Temu so pravile maziljenje. Nekatera mazila kot na primer beladona in atropin vam bodo povzročila halucinacije, zdelo se vam bo, da se dvigate s tal in da letate po zraku. Uboge reve. so mislile, da se je to v resnici zgodilo. Pa bojevnike poglejte — v srednjem veku — v Siriji ali v Libanonu ali tam nekje. V hrano so jim vmešali indijsko konopljo, ki jim je prinesla halucinacije o raju in hurijah in o večnem življenju. Povedali so jim, da jih vse to čaka po smrti, toda če hočejo doseči vse te dobrine, morajo najprej izvesti ritualni umor. Saj nisem hotel uporabiti tako učenih besed, ampak to se je pač dogajalo.« »Kar se je dogajalo, je v bistvu zato, ker so ljudje vse preveč lahkoverni.« »Da, najbrž je to res.« »Ljudje verjamejo, kar jim kdo pove,« je rekla Jane Marplova, »Da, prav vsi smo nagnjeni k temu,« je pristavila. Nato pa je ostro vprašala: »Kdo pa vam je povedal te zgodbe o Indiji, o omamljanju starih soprogov z daturo?« ter dodala, še preden je Jackson mogel odgovoriti: »Major Palgrave?« Jackson je bil presenečen. »Da, bil je res on. Precej podobnih zgodb mi je povedal. Sicer se jih je morala večina zgoditi še pred njegovim časom, a se je zdelo, da jih zelo dobro pozna.« »Majorju Palgravu se je zdelo, da je vse zelo dobro poznal,« je rekla Jane Marplova. »Pogosto pa stvari, ki jih je pripovedoval, niso bile povsem natančne.« Zamišljeno je zmajal z glavo. »Major Palgrave je odgovoren za marsikaj.« V spalnici, ki je ležala poleg kopalnice, je nekaj zašumelo. Jane Marplova se je hitro ozrla. Naglo je stopila iz kopalnice v sobo. Pred steklenimi vrati je stala Lucky Dvsonova. »Jaz — o! Nisem vedela, da ste tukaj, gospodična Marplova.« , »Le v kopalnico sem stopila za trenutek,« je dostojanstveno in s komaj opazno viktorijansko zadržanostjo pojasnila Jane Marplova. Jackson, ki je še vedno stal v kopalnici, se je na Široko zarezal. Viktorijanska skromnost ga je vedno zelo zabavala. »Le vprašati sem hotela, če želite, da bi jaz malo posedela pri Mollv,« je rekla Lucky. Pogledala je proti ^postelji. »Mollv spi, kajne?« »Da,«* je odvrnila Jane Marplova. »Vendar pa je vse v najlepšem redu. Vi se kar lepo pojdite zabavat. Mislila sem, da ste šli skupaj z drugimi na izlet?« »Saj sem hotela iti, pa me je tako neznansko začela boleti glava, da sem se v zadnjem trenutku premislila. In tako se mi je zdelo, da bi lahko vsaj tukaj bila v pomoč.« »To je pa res zelo lepo od vas,« je dejala Jane Marplova. Zavzeba je svoje mesto ob postelji in se lotila pletenja. »Ampak jaz se tukaj prav dobro počutim.« Lucky se je za hip obotavljala, nato pa se je obrnila in odšla iz sobe. Jane Marplova je za trenutek počakala, nato pa se je po prstih odpravila nazaj v kopalnico, toda Jackson je medtem že izginil — brez dvoma skozi druga vrata. Jane Marplova je pobrala lonček kreme, ki ga je imel Jackson v roki, in ga spravila v žep. 22. MOŠKI V NJENEM ŽIVLJENJU Prilika za kratek in po vsem videzu spontan pogovor z dr. Grahamom se ni ponudila tako hitro kot je upala Jane Marplova. Želela je, da bi zdravnika srečala kot po naključju, in ni ga hotela odkrito poiskati, ker ni želela, da bi se mu vprašanja, ki mu jih je hotela zastaviti, zazdela vse preveč pomembna. Tim je pazil na Molly in Jane Marplova je uredila tako, da ga bo zamenjala med večerjo, ko bodo Tirna potrebovali v obednici. Le-ta jo je sicer skušal prepričati, da bi gospa Dvsonova prav rada prevzela mesto ob Mollvjini postelji, da, celo gospa Hillingdo-nova je ponudila svojo pomoč, toda Jane Marplova je trdno odgovorila, da sta obe ženski še mladi, da se radi zabavata, ona pa da bo prav zadovoljna, če bo použila kaj lahkega zgodaj zvečer — in tako bodo vsi zadovoljni. Tim se ji je še enkrat toplo zahvalil. Jane Marplova se je odpravila ven ter se medtem, ko je nekam negotovo postopala okrog hotela in po stezi, ki se je razcepljala do precej bungalovov, med drugimi tudi do dr. Grahama, skušala odločiti, kaj bo napravila zdaj. \ Po glavi se ji je motala množica zmedenih in nasprotujočih si misli, in če je bilo kaj na svetu, česar Jane Marplova ni marala, potem so bile to zmedene in nasprotujoče si misli. Vsa ta zadeva je bila v začetku kar precej jasna. Major Palgrave s svojo obžalovanja vredno zmožnostjo pripovedovanja zgodb, s svojo indiskretnostjo, ki jo je nekdo očitno slišal, ter rezultat — majorjeva smrt v naslednjih štiriindvajsetih urah. To ni bilo težavno, je pomislila Jane Marplova. Po tem dogodku pa ni bilo drugega kot same težave. Vsak nov podatek je hkrati kazal v različne, smeri. Ko si se enkrat odločil, da ne boš verjel niti besedice tega, kar ti bodo povedali drugi ljudje, da ne moreš nikomur zaupati ter da je mnogo ljudi, s katerimi se je pogovarjala tukaj, prav žalostno podobno gotovim osebam pri St. Mary Meadu — kam te je vse to privedlo? Njene misli so se vedno bolj osredotočale na žrtev. Nekdo bo postal žrtev umora in v njej je vse bolj naraščal občutek, da bi pravzaprav morala vedeti, kdo bo ta žrtev. Nekaj je viselo v zraku. Nekaj, kar je slišala? Opazila? Videla? Nekdo ji je povedal nekaj, kar se je tikalo zadeve. Joan Prescottova je govorila mnogo o mnogih ljudeh. Kakšen škandal? Opravljanje? Kaj je Prescottova rekla pravzaprav? Gregorv Dyson, Luckv — Jane Marplova se je pomudila pri Lucky. Z gotovostjo, porojeno iz naravnega sumničenja, je vedela, da je bila Lucky aktivno zapletena v smrt prve žene Gregorvja Dysona. Vse je kazalo na to. Je mogoče, da je bilo Gregoryju Dysonu usojeno, da bo naslednja žrtev, o kateri je Jane Marplova tako zaskrbljeno premišljevala? Da je Luckv nameravala poskusiti srečo z drugim možem in da je za to potrebovala ne samo svobodo, ampak tudi čedno premoženje, ki bi ga podedovala po Gregorvju? »Ampak to je vse skupaj eno samo ugibanje,« si je dejala Jane Marplova. »Prismojena sem. Vem, da sem prismojena. Resnica je povsem preprosta, če bi jo le lahko očistila vseh smeti. Težava je v tem, da resnico zakriva vse preveč smeti.« »Se pogovarjate sami s seboj?« je vprašal Rafiel. Jane Marplova je poskočila. Ni bila opazila njegovega prihoda. S pomočjo Esthere Waltersove je počasi prihajal od bungalova na teraso. »Pa vas res nisem opazila, gospod Rafiel.« »Ustnice ste premikali. Kaj pa se je zgodilo z vso tisto nujnostjo?« »Še vedno je nujno,« je rekla Jane Marplova. »Le nečesa, kar je povsem preprosto, še ne razumem . . .« »Veseli me, da je vse tako enostavno. Torej, če potrebujete kaj pomoči, lahko računate name.« Obrnil je glavo proti Jacksonu, ki se jim je približal po stezi. Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 8 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Svajnceria KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naSe zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. november— mesec posebnih ugodnosti — november KRANJ v naših enotah 5Pri nakupu pohištva vam nudimo /O na vse razstavljeno pohištvo in poseben tovarniški popust popust za določene artikle salon pohištva veleblagovnica Globus, Kranj specializirani salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj prodajalna Slon, Žiri prodajalna Manufaktura, Gorenja vas (3. zapis) V tem zadnjem pomenku se moram še enkrat vrniti k premišljevanju o izvoru krajevnega imena Tfboj. Glede na moja rahla ugibanja mi je znani slovenski geograf prof.-France Planina, škofjeloški rojak, napisal ljubeznivo pismo. V njem podaja svojo, seve za nas vse najbolj sprejemljivo razlago imena Trboj in podobnih — po imenskem korenu ali deblu — krajevnih imen. Takole piše učeni znanstvenik: PROFESORJEVO PISMO Glede imena Trboje, za katerega ne vidite sprejemljive razlage, Vam sporočam svojo varianto razlage. Po mojem to ime nima korena ne v besedah trd, ne trgati, temveč v korenu trebiti. Na to misel me navajajo krajevna imena v Poljanski dolini, ki so v zvezi s kolonizacijo doline. To sta predvsem imeni Tre-bija in Pogara, prvo pomeni, da so svet iztrebili za obdelavo, drugo, da so to napravili z ognjem in je tam gozd pogorel, da so potem lahko zemljo kultivirali. Ta razlaga je podprta še z imeni naprej gor v dolini: Goropeke, Izgorje in Opale. Če bi pisali ime Trboj Treboje, kakor nam možnost nakazuje »nemška« oblika Terboje, bi verjetno sami prišli na to razlago. E se je prav lahko izgubil priGorenjcih, ki mnogo glasov izpuščamo. Blaznik tudi za Trebijo piše Trbija, kakor1 domačini govorijo. Poleg imen Trebnje, Trbinc, Trebeljevo, Trebelno, Tre-bež in Trebnja gorica so iz istega korena gotovo oblikovani tudi krajevni imeni Trbovlje in Trbiž. Vsa ta imena izvirajo iz nastanka krajev s trebljenjem gozda z namenom kultivira nja zemlje. Tako profesor Planina. Sam pa bi k tem naštetim imenom dodal še Trebinjo ob Dravi, kjer živi in ustvarja prelepe pevne koroške pesmi ljudski umetnik Pavle Ker-njak. RAZCVELA ROŽA Na nenavadno spomeniško situacijo sem naletel v Trbo-jah. Osrednji spomenik padlim v NOB sem že opisal. Stoji sredi vasi, na razpotju — kot so stala nekoč vaška znamenja. Potem pa sem šel proti pokopališču in tu — pred vhodom na vrt miru — zagledal prelepo kamnito umetnino pokojnega arhitekta Nan-deta Jocifa. Vrli Trbojci so spomenik raje postavili pred pokopališče, ne med njegovo obzidje! Pač zato, da bi bil bolj spomenik, ne pa kak vsakdanji nagrobnik. Vsekakor je ta »predpokopališki« spomenik izjemno razgibano delo nadarjenega arhitekta — nekdanjega partizana. Na grobo — a v pravilnih geometrijskih oblikah — je izklesanih pet kvadrov iz belega istrskega kamna. Kvadri stoje vsaksebi, kot odprta petokraka zvezda; roža, ki je pognala ;-7. krvi padlih junakov... Spomenik je tudi po vnanjem zares monumentalen — v višino meri kar 250 cm. Na prednjo ploskev največjega kvadra so vklesana imena padlih borcev in talcev. K vsakemu imenu je pripisana tudi letnica smrti: Bizjak Mihael 1942, Jenko Vinko 1942, Jagodic Janez 1942, Novak Franc 1942, Bohinc Jernej 1944, Bohinc Anton 1944, Dolinar Vinko 1944, Ješe Jože 1944, Knific Miha 1944, Medved Boris 1944, Bizjak Mihaela 1945, Križnar Jože 1945, Pintar Franc 1945, Šimnovec Franc 1945, Gubane Anton 1945. — (Od naštetih so padli kot borci: Miha Bizjak, Anton Bohinc, Vinko Dolinar, Franc Pintar-in Anton Gubane. Ostali so bili ustreljeni kot talci.) Priložnost imam, vsaj za padle borce- Trbojee, povedati nekatere podatke: Miha Bizjak, roj. H. jan. 1907, je bil po poklicu čevljar. V partizane (Kokrški odred) je odšel 17. marca 1942. Na Bašeljskem sedlu v Storžiču je Bizjak padel v nemško zasedo in bil pO kratki borbi ustreljen. Bilo je to v juliju 1912. Anton Bohinc- Gobar, roj. 19. maja 1922, je bil kmet. V partizane je odftel v septembru 1943, in sicer se je priključil Kokrškemu odredu. Zaradi svoje hrabrosti in zanesljivosti je bil kmalu dodeljen četi VDV (Vojska državne varnosti). Bohinc je padel v jeseni 1944 pri Vogljah. Vinko Dolinar, roj. 12. dec. 1926, je bil pred vojno delavec. V partizane je odšel 12. septembra 194.'5. Vključen je bil v Vojkovo brigado. Padel je spomladi, ob zarji svobode, 1. 1945. in sicer na Banjški planot i. Franc Pintar, roj. 1. 1916, je padel pomladi 1945. — Anton Gubane, roj. 1. 1910, je padel prav tako pomladi 1945. TU POSTOJ, POPOTNIK ... Napis na osrednjem kvadru močno spominja na dogodek iz grške zgodovine. Bilo je leta 480 pred našim štetjem. Takrat so Perzijci napadli Grke in jih skušali premagati na kopnem in na morju. Na kopnem je zadrževal mogočno perzijsko vojsko spartanski kralj Leonida, tedaj zvest zaveznik Atencev. Ni imel mnogo vojščakov, le hrabro četo tristotih vrlih Špar-tancev-hoplitov. Zato je sklenil, da se bo postavil Perzijcem v bran v ozki soteski pri Termopilah. Že je kazalo, da bo Leonida sovražniku preprečil prodor proti Atenam, a našel se je izdajalec, ki je povedel Perzijce Leonidi za hrbet. (Ta izdajalec je bil GrkEfialt, čigar ime je zgodovinar Herodot za večne čase pribil na sramotni oder — tako bi moralo biti tudi z imeni naših izdajalcev med NOB!) V krvavem boju, ki se je razvnel — za Spartance brez upa zmage — so vsi grški voj-ščaki padli. Tudi kralj Leonida je našel smrt na bojišču . . . Padle junake so skupaj s kraljem Leonido pokopali kar na bojišču. Vztrajnost hrabrih Špartancev, ki so bili tako brezizgleden boj, do bridkega konca, je prelep zgled vojaške kreposti, ki ne vprašuje po smislu ali nesmislu žrtve, ampak ima samo eno pred očmi: dolžnost! Po letih, ko so Grki Perzijce pognali iz ljubljene Helade, so v skalno steno strme soteske pri Termopilah, vzidali marmorno ploščo z napisom, ki poziva mimoidočega popotnika: Tujec, ki greš v Lakedaimon, povej, da še zmerom tu ležimo — v klancu stražarji zvesti, kakor je velel domovine ukaz! No, na ta zgodovinski dogodek in napis sem se spomnil, ko sem prebral besedilo na trbojskem spomeniku: Tu postoj, popotnik, ko greš mimo. Ti padli so za nas in našo domovino. Na desnem kvadru — bolj rombo-idu — je izklesana petokraka zvezda, pod njo pa napis: 1941—1945 Slava padlim mučenikom, borcem in talcem. NESREČNA MINA Grob borca Vinka Govekarja na trbojskem pokopališču dolgo časa ni imel oznake, niti kakega napisa. Vendar so domačini ves čas vedeli, da v grobu leži razmesarjeno truplo nesrečnega minerca Vinka Govekarja iz Dragočajne pri Smledniku. S svojim oddelkom je šel poleti minirat cesto med Žerjavko in Prebače-vim. To pa zato, da bi uničili nemško oklopno vozilo, ki je vsak dan šlo to pot. Zaradi naglice ali premale strokovnosti je mina pri naravnavanju predčasno eksplodirala in Vinka Govekarja povsem raztrgala. Domačini so (lele njegovega trupla zbrali in skrivaj pokopali na trbojskem pokopališču. In tako smo s to kratko pripovedjo o Trbojah in bližnji Zerjavki že pri kraju. Pomenek res ni bil obsežen; zato ne kaže drugega kot da hitro postavim le še piko. Kajti že me žene »popotna mrzlica« drugam — v one dele območja kranjske občine, kjer se nisem še dosti mudil ali pa le kratek čas. To bo najprej področje krajevnega urada Predoslje (Bobovek, Britof, [lovka, Kokrica, Mlaka. Orehovlje, Predoslje, Srakovlje, Suha in Tati-nec). Č. Z. * M«* November — mesec posebnih ugodnosti — november *M Združeno invalidsko društvo Vse tako kaže, da so kranjski invalidi'športniki včlanjeni v dveh invalidskih društvih, zdaj le našli skupni jezik. Dokaj dolgo namreč v Kranju obstaja invalidsko športno društvo Borec, razen tega pa obstaja pri nedavno samostojnem društvu telesnih invalidov tudi športna sekcija. Ker so torej stvari tekle po dveh tirih, v dveh organizacijah, je nemalokrat prihajalo do raznih težav in zapletov. Jasno pa je, da invalidi športniki potrebujejo svojo organizacijo, saj je šport in rekreacija sestavni del prizadevanj za boljše telesno in psihično počutje invalidnih oseb. Republiška zveza za šport in rekreacijo telesnih invalidov se je že dlje časa prizadevala za združitev kranjskih invalidov športnikov v eno organizacijo; na pobudo občinske konference SZDL pa so predstavniki obeh organizacij to jesen sedli za isto mizo in ustanovili iniciativni odbor. Le-ta ima nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovni občni zbor združenega društva športnikov invalidov v začetku prihodnjega leta, pred tem pa seveda še pripraviti osnutek statuta in pa program dela. Tako se je oktobra iniciativni (xlbor že začel sestajati. Na svoji prvi seji je imenoval komisijo za pripravo statuta novega invalidsko Gorenjci na Snežniku Sklep, da gorenjski planinci obiščejo Snežnik na Notranjskem, sprejet na zadnjem posvetovanju predstavnikov mladinskih odsekov Planinskih društev Gorenjske, je bil uresničen v soboto, 19. oktobra. Gorenjske planince, najmlajši je bil star štiri leta, najstarejši pa 75 let, so na Notranjsko popeljali štirje avtobusi. V Ilirski Bistrici so jih pozdravili tamkajšnji planinci in jih spremljali na poti na Snežnik. Čeprav je bilo predvideno, da bodo avtobusi izletnike pripeljali le do koče na Sviščakih, so vešči šoferji planincem skrajšali pot. Izletniki so v burji in snegu prišli do koče na Snežniku, kjer so goste z Gorenjske izredno toplo sprejeli. Planinci so se povzpeli tudi na vrh, vendar je megla preprečila lep razgled, po katerem slovi Snežnik. Gorenjski planinci so gostitelje iz Ilirske Bistrice povabili, naj spomladi obiščejo naše gore. M. B. športnega društva Borec. Razpravljali pa so tudi o drugih problemih. Novo društvo, ki pa bo zaradi dolgoletne tradicije verjetno obdržalo svoje staro ime Borec, je doslej imelo med člani tudi neinvalide. Ustanovljeno je bilo namreč kot športna organizacija, ki naj skrbi za rekreacijo vojaških vojnih invalidov, borcev NOV, vojaških starešin itd. Ker pa se je z leti, društvo ima petnajstletno tradicijo, število članstva med vojaškimi vojnimi invalidi zmanjševalo, je društvo odprlo vrata tudi zdravim občanom. Nekatere sekcije društva . so se sicer že popolnoma osamosvojile kot na primer šahovski klub, ostale pa so še vedno v okviru društva Borec kot na primer balinarska sekcija. Člani te sekcije, ki uspešno tekmujejo v gorenjski ligi, pa s tem, da bodo postavljeni izven okvirjev, ki jih bo določil novi statut društva invalidov športnikov, še ne bodo onemogočeni. Imajo vsekakor možnost, da ustanove na primer prvi balinarski klub v Kranju, podobno pa se lahko osamo-svoje tudi druge sekcije dosedanjega društva Borec, ki imajo večino članstva neinvalidov. Prvoten namen ustanovitve društva, da je nudilo možnost rekreacije vojaškim vojnim invalidom-v je v glavnem izpolnjen, zato je nujna nova oblika. Za primer naj povemo, da je med okoli 250 člani v društvu le še 27 vojaških vojnih invalidov, 3 mirnodobni vojni invalidi, ostali pa so invalidi dela in pa tudi-popolnoma zdravi občani, ki pa. imajo seveda vso možnost udejstvo-vanja v ostalih športnih društvih v občini. L. M. Planinski dom na Zelenici odprt Izlet jeseniških invalidov Društvo invalidov Jesenice je pred kratkim organiziralo za svoje člane dvodnevni izlet v Crikvenico, udeležilo pa se ga je 45 invalidov. Najprej so se ustavili v Ljubljani, kjer so si ogledali, nekateri seveda prvič, panoramo glavnega slovenskega mesta z ljubljanskega gradu. Pot so nadaljevali proti Postojni. Uprava Postojnske jame je jeseniškim invalidom omogočila brezplačen ogleds jame, za kar so jim invalidi vsekakor hvaležni. Tudi ogled "Predjamskega gradu je bil za večino izletnikov pravo doživetje. Med drugim so se ustavili tudi ob spomeniku jese-niško-bohinjskega odreda, ki je bil pred kratkim ob 3().\>bletnici odkrit. Ob lepem in sončnem popoldnevu so nadaljevali pot proti Reki in Opatiji, zvečer pa so prispeli v Crikvenico. Ker se je naslednji dan vreme pokvarilo, ni bilo z načrtovanim kopanjem nič, zato so se jeseniški invalidi po kosilu vračali prek Gorskega Kotorja skozi Delnice v Kočevje. Tam so se ustavili'ob Seškovem domu, kjer je pred 31. leti zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda, ogledali pa so si tudi tamkajšnji muzej. Pozno zvečer so se z najlepšimi'vtisi s tega izleta spet vrnili na Jesenice z željo, da bi na podobna potovanja po domovini še šli. , P. M. TUDI V KRANJU DIABETIČNA HRANA ŽIVILA globus Trgovsko podjetje nama LJubljana, Tomšičeva 2 objavlja prosta delovna mesta TOZD ŠKOFJA LOKA 1. namestnika oddelkovodje samopostrežnega oddelka živil 2. skladiščnega delavca Pogoj: pod tč. L: trgovski poslovodja živilske stroke ali prodajalec in 3 leta prakse v živilski stroki; pod tč. 2.: najmanj 6 razredov osnovne šole. Delo za nedoločen čas, poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. Dom na Zelenici, last Planinskega društva Tržič, je od nedelje 27. oktobra dalje spet redno odprt. Skrbstvo nad prijetno in dobro obiskano planinsko postojanko je prevzela Vida Hober, stara znanka gornikov, saj je bila več let oskrbnica doma na Stolu. Z dostopom na Zelenico ni težav, saj žičnica redno obratuje. Zeleniški planinski dom ima 67 ležišč, gostom, tudi penzionskim, pa nudi popolno oskrbo. -jk Meso Kamnik Zahtevajte v trgovinah pristne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale naše mesne izdelke Kadrovska služba delovne organizacije sojkl Kmro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov išče za potrebe posameznih TOZD 1. administrativnega tehnika za delo v tajništvu organov upravljanja na nivoju delovne organizacije 2. več diplomiranih inženirjev in inženirjev strojništva za konstruiranje in projektiranje orodij, strojev ter naprav 3. več strojnih ključavničarjev in obratnih električarjev za vzdrževanje strojev in naprav Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovska služba, oddelek za zaposlovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 14. novembra 1974. O sklepu odbora za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam za KUČME večjo količino neustrojenih voluharskih kožic (kožuščkov). Specializirani lovec voluharjev, konstruktor in izdelovalec pasti za voluharje na vabo. Jvnik Franc, Kisovec 75, 61410 Zagorje ob Savi 6805 Prodani dvodelni stroj za PLETENJE po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan dopoldan. Pogačnik, Otoče 32, Podnart 6806 Prodam mlade PUJSKE. Posavec 16, Podnart 6807 Se prodam ZIMSKA JABOLKA: ontario, jonatan, šampanjsko, kar-melitsko in druge renete po 1 in 3 din. Dr. Kavčič, Bled, Partizanska 1, telefon 77-376 6808 Pred telitvijo prodam KRAVO. Zg. Otok 4, Radovljica 6809 Prodam enofazni MOTOR 3 KM s kladivarjem. Še vse novo. Potoče 11, Preddvor 6810 Prodam KRAVO za zakol in 9 mesecev brejo TELICO. Vaše 36 6811 PRAŠIČKE, stare 7 tednov, proda Lipovec Jože, Zg. Laze 182, Zg. Gorje 6812 Prodam HRASTOV LAMELNI PARKET, 55 kv. m in hrastova dvižna VRATA LIP Bled. Lesjak Edo,Sr. Bitnje 113 6813 Prodam otroško POSTELJICO in STAJICO. Informacije: Lampič, Planina 12, telefon 22-198 6814 Vsak dan se dobijo sveža JAJCA. Mlakarjeva 58, Šenčur 6815 Prodam CIRKULAR, komplet z Rotorjem in elektromotor 7,5 KM. ZS- Brnik 81 6816 Prodam KRAVO po izbiri. Bašelj 32 6817 Prodam PUNTE in BAN KI NE. Informacije tel. 21-680, Kranj 6818 Prodam sušilni stroj KANDI, 5 kg, zelo primeren za sušenje Plenic, Staretova 20, Kranj, Čirčiče TUDI V KRANJU DIABETIČNA „ HRANA ŽIVILA k globus Prodam JABOLKA za ozimnico, rELlCO, TELETA za rejo ali zakol. Vrhnje 3 pri Radovljici 6820 ^ Prodam DESKE 20 in 25 mm, PUNTE, BANKINE in LENTENE. ^rastje 187, Kranj 6821 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA in skoraj novo PRIKOLICO. Srednja vas 21, Šenčur 6822 Prodam PUNTE, BANKINE, 600 kosov modularne OPEKE ter zim-sk<> GUMO 5,90 x 13 z obročem. Re-mar, Šenčur, Beleharjeva 26 6823 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Babni vrt 3, bolnik 6824 . Prodam 500 kg HRUŠK — mošta-Robič Franc, Kranjska 33, Šen-fur. 6825 . Prodam TELIČKO za rejo, simen-talske pasme, 8 tednov staro. Breg °b Savi 29, Kranj 6826 , Prodam 50 1 VINA od črnega ri-£.e/-a (je zdravilno), leto 72. Poizve se *r«nj, Bičkova 3, Kalvarija . 6827 ^Prodam globok OTROŠKI VOZI- EK. Zgajnar, Planina 32, Kranj 6828 ^Prodam dobro ohranjeno MLA-VM-NICO ROLAND. Popolno čišče-Sp. Se niča 6. Medvode 6829 Prodam 5 ton CEMENTA. Na-S1()rv v oglasnem oddelku 6830 ..Prodam ZIMSKA JABOLKA po 3 ""J; Ljubno 20 6831 Prodam suhe borove in smrekove r^OHE. Ljubno 19, Podnart, 6832 GRADBE- ' Ugodno prodam SPALNICO. Ov-senek Vera, Kidričeva 17, Kranj 6855 Prodam KRAVO po prvem teletu ali zamenjam za jalovo, 14 mesecev staro telico in bikca. Krč Janez, Kokrški log 10 6856 Prodam PESO. Podbrezje 7 6857 Prodam 'dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Kern, Komenda 24 6858 Prodam 1000 kg KORENJA za krmo. Sp. Brnik 37, Cerklje 6859 Prodam dva BIKA po 200 kg težka. Jagodic, Ambrož 6, Cerklje 6860 Prodam 2000 kg drobnega KROMPIRJA. Praprotna polica 19, Cerklje 6861 Prodam novo REPOREZNICO. Češnjevek 5, Cerklje 6862 Prodam KRAVO s teličkom in 5. kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Šenturska gora 21, Cerklje 6863 Prodam strešno OPEKO bobrovec — 4000 kosov. Cerklje 118 6864 Prodam TELEVIZOR — črno-bel. Ogled po 14. uri. Krelj Lojze, Stara cesta 13, Kranj 6865 Prodam eno leto stare KOKOŠI po 35 din. Cegelnica 1, Naklo 6866 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo ali zakol. Rupa 11 6867 Prodam KONJA prama, 7 let starega, sposobnega za vsa dela, in KRAVO po izbiri. Zg. Palovče 3, Kamnik 6868 Ugodno prodam dvostezni MAGNETOFON na trakove. Naslov v oglasnem oddelku 6869 vozila Prodam FIAT 124, letnik 196-9. Vovk, C. na Klanec 26 b, Kranj 6870 Za DKW KOMBI kupim MENJALNIK. Šenk Vinko. Hotema-že 50, Preddvor B871 Prodam ZASTAVO 750, generalno popravljeno ali zamenjam za gradbeni material. Jemc, Partizanska 27, Škofja Loka, telefon 60 357 6872 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 25-213 popoldan 6873 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Zalog 76, Cerklje 6874 Poceni prodam PEUGEOT 404, nevozen. Telefon 24-021 od 16. ure dalje 6875 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Visoko 5, Šenčur 6705 Prodam dva avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1969—1970, registrirana do avgusta 1975. Perko, Podbrezje 125 6833 Prodam novo motorno KOLO za motocros, znamke Č2, 250 ccm. Loka 9, Tržič 6834 Prodam MOPED na dve prestavi. Resman Milan, Jelenčeva 32, Kranj 6835 Prodam moped PUCH pony. Tenetiše 12, Golnik 6836 Razne dele za ŠKODO 1000 MB prodam. Telefon 23-838 6837 SPAČKA, letnik 1973, prodam. Zerko, Kidričeva 35. Ogled v popoldanskem času 6838 Prodam SPAČKA, letnik 1962. Lakner, Stošičeva 6, Kranj 6839 Prodam OPEL KADETT. Čadov-lje 15, Tržič 6840 Prodam avto FIAT 750, letnik 1970. Mohorič Janez, Zg. Besnica 89 6841 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970. Pisovec, Zg. Besnica 29 6842 te'- 70-055 .Prodam 4 kub. £*JGA LESA in 12. kv. m »VENE-LlJANER,JA«. Smid, Groharjevo n«8elje 12, Škofja Loka 6777 ..Prodam dva PRAŠIČA za zakol. V()Kl.Je 73. Šenčur 6853 v Prodam dva BIKA za rep) m JRAVO s teličkom. Tatinec 2, Preddvor 6854 kupim Dvosobno STANOVANJE z odločbo (centralna 'kurjava, telefon — park Tivoli) v Ljubljani, zamenjam za ustrezno v Kranju. Ponudbe pod šifro »A.I.P., januar 75« 6846 Dva resna samca iščeta SOBO, po možnosti s kopalnico v Kranju. Plačata dobro, lahko tudi vnaprej. Stankovič Radivoje, Hrib 4, Preddvor. 6847 Starejša zakonca brez otrok, še zaposlena, iščeta dvosobno ali eno-in polsobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Pomagam po službi« 6848 Zakonca iščeta SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 6849 Nujno iščem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Čabarkapa, Golnik 25 6878 Kupim skobeljni stroj (obelmaši-no). Ponudbe z opisom in ceno poslati: Avman Albina, Luznarjeva 7. Kranj 6843 Kupim traktorski SADILEC krompirja. Močnik, Bukovica 20, Vodice nad Ljubljano 6844 Kupim 1 kub. m HRASTOVIH PLOHOV 4 ali 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 6845 Kupim CIRKULAR za žaganje drv. Kepic, Pšenična Polica 16, Cerklje 0870 stanovanja V opremljeno SOBO v Kranju sprejmem dva fanta. Poizve se v Oglasnem oddelku Glasa 6877 SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC posesti Prodam dve PARCELI za wee-kend s pogledom na ljubljansko okolico. Naslov v oglasnem oddelku 6879 V najem oddam GARAŽNI BOKS v tripleks garaži pri nebotičniku v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 6880 Vzamem v najem GARAŽO na Zlatem polju. Mausser, Kidričeva 31, Kranj 6850 Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t—\ilin HM Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. obvestila Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil v novo DELAVNICO AVTOKLEPARSTVO KOŠIR, Ho-temaže 6803 Gostilna pri Jaku Križe vas vabi na specialitete na žaru. Nudimo vam pleskavico v kajmaku, čulbastijo, vešalico leskovački uštipak, mučka-lico in ostale specialitete. Obenem vas obveščamo, da je gostilna odprta vsak dan od 8.30 do 22.30 razen torka, v sobotah in nedeljah je ples. Cgpdelo Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 zaposlimo 1. PRODAJALKO — (CA) časopisov, revij, tobaka in galanterije v kiosku v Kranju 2. RAZNAŠALCA časopisa Delo za mesto Tržič za podružnico Jesenice: 1. RAZNAŠALKE — (CA) časopisa Delo za terene Jesenice, Javornik in za Koroško Belo. Delo je primerno za študente, gospodinje ali za upokojence. Nudimo dober zaslužek. Za vse informacije se obračajte na podružnico Dela v Kranju, Koroška 16, tel. 21-280, oz. na podružnico Dela na Jesenicah, Titova 64, tel. 81-698. izgubljeno Poštenega najditelja ZDRAVNIŠKEGA SPRIČEVALA, izgubljenega na relaciji Begunje—Jesenice— Zdravstveni dom, prosim, naj ga vrne proti nagradi na naslov, ki je na spričevalu. 6851 ostalo Zamenjam TERVOL VRVI za izolacijo centralne kurjave za navadno' ZIDNO OPEKO in opeko POROLIT 8 cm. Naslov oddajte v oglasni oddelek v Kranju 6881 Zamenjam lahki, 14-colski GUMI VOZ za težjega. Fujan Marjan, Smlednik, Hraše 5 6852 Kranj CENTER 5. novembra angl. barv. krim. MORILEC Z RILLINGTONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20. Uri 6. novembra angl. barv. krim. MORILEC Z RILLING TONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. komedija KAJ TE OČKA PUSCA SAMO? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 5. novembra amer. pust. TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 16., 18. in 20. uri 6. novembra ital. barv. erot. KO SO ŽENSKE IMELE SE REP (ni primeren za otroke) ob 16.. 18. in 20. uri 7. novembra premiera domačega barv. ljub. SMRTNA POMLAD ob 16., 18. in 20. uri Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj — z n. sol. o. SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB objavlja za potrebe novega samskega doma in delavske menze naslednja prosta delovna mesta: VK KUHARJA KV KUHARJA- PK DELAVCA V PRIPRAVI JEDIL 2 PK ČISTILK — SOBARIC Kandidati naj oddajo prošnje, naslovljene na odbor za medsebojna razmerja Kranj, Mladinska 1. Objava velja do zasedbe delovnih mest. " SGP E H N 1 K Škofja Loka TOZD Gradbeništvo razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE (vodilno d. m.) 2. KALKULANTA 3. VODJE GRADBIŠČA Pogoji: pod L.: ekonomski ali komercialni tehnik in 10 let delovnih izkušenj v računovodstvu ali nižja strokovna izobrazba in 15 let delovnih izkušenj v računovodski službi, da ima vodilne sposobnosti, neoporečne družbenopolitične kvalitete in da izpolnjuje z zakonom določene pogoje, pod 2.: gradbeni tehnik in 5 let prakse, od tega 3 leta v operativi ter dobro poznavanje dela v operativi in gradbenih norm. Preizkus znanja ob sprejemu. pod 3.: gradbeni inženir in 2 leti prakse ali gradbeni tehnik s 3 leti prakse in strokovnim izpitom ter pooblastilom za samostojno vodenje gradbenih del. Za delovni mesti p0# t/V/l/ Umrl pod traktorjem V ponedeljek, 28. oktobra, nekaj po 18. uri se je v Megrah na cesti med Sp. Gorjami in Podhomom pripetila huda prometna nezgoda. Voznik traktorja s prikl opijenim vozom Anton Pogačar (roj. 1956) iz Zasipa pri Bledu je vozil proti Podnomu. Zaradi slabe vidljivosti, takrat je namreč močno snežilo, je zapeljal s ceste in se prevrnil kake tri metre globoko. Traktor je pokopal voznika pod seboj. Pogačar se je tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Padel pod traktor Na gozdni poti v bližini Zg. Besnice se je v četrtek, 31. oktobra, dopoldne pripetila prometna nezgoda. Jože Papler (roj. 1950) iz Zg. Besnice je peljal z mini traktorjem nibbi dva pravilno naložena hloda iz gozda v dolino. Na strmi poti pa- je vozilo nekoliko pospešilo, sredi klanca je zavil v levo in preskočilo greben ob poti. Iz neznanega vzroka je tedaj voznik padel pod traktor, ki ga je še nekaj časa vlekel za seboj, nato pa se je ustavil ob drevesu. Jožeta Paplerja so huje ranjenega, ima zlomljeno grodnico, prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vinjen pešec V četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri je na cesti prvega reda na Lahora h v Kranju nenadoma zunaj prehoda za pešce stopil na cesto vinjeni Dragutin Oljača (roj. 1929) iz Zg. Bitenj. Pri tem ga je zadel voznik osebnega avtomobila ing. Drago Grobovšek (roj. 1921) z Jesenic, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Kljub zaviranju je avtomobil pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Nenadoma stopila v levo V petek, 1. novembra, ob 19. uri je voznik mopeda Franc Trilar (roj. 1935) iz Oirčič na Savski cesti v Kranju prehiteval Štefko Kos (roj. 192(i) s Planine. Kosova pa je nenadoma iz neznanega vzroka stopila v levo proti sredini ceste, tako da se ji voznik ni mogel izogniti. Ranjeni so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu, nato pa jo poslali v domačo oskrbo. Neprimerna hitrost V ponedeljek, 28. oktobra, nekaj pred 19. uro se je na cesti prvega reda v Belem polju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Ljudevit Lač iz Zagreba je vozil proti Jesenicam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku začelo zanašati, tako da je avtomobil obrnilo in zaneslo na levo stran ceste. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljala v osebnem avtomobilu Marija Klinar (roj. 1942) z Dovjega in trčila v Lačev avtomobil. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Valentin Klinar. Škode na avtomobilih je za 20.000 din. Nepreviden otrok V torek, 29 oktobra, popoldne je iz skupine otrok na Cesti maršala Tita na Jesenicah nenadoma stopil na prehod za pešce Robert Koblar, star K) let, prav takrat, ko je čez prehod že peljal osebni avtomobil, ki ga je vozil kandidat za voznika Josip Stacuk ( roj. 1951) z inštruktorjem. Robert je z nogo zadel v avto in padel ter se laže ranil. Neprimerna hitrost V četrtek, 31. oktobra, nekaj pred 14. uro se je na dvorišču pred tovarno Peko v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Janez Stegnar (roj. 1958) iz Tržiča je peljal kolo s parkirnega prostora proti izhodu iz tovarne z neprimerno hitrostjo. Pred izhodom je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo in je padel prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri po levi strani pripeljal kombi, ki ga je vozil Peter Tkavec (roj. 1947) iz Sp. Dupelj. Ko. je voznik kombija videl, da bo motorist padel, je svoje vozilo ustavil, vendar je Stegnar kljub temu z nogami priletel pod prednji del kombija. Z zlomljeno nogo so^>tegnarja prepeljali v bolnišnico. Neprevidno na cesto V soboto, 2. novembra, popoldne seje na cesti drugega reda V Zele/nikih pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Pavla Jelene (foj. 1951) iz Železnikov je vozila proti Škofji Loki, ko je v naselju Studeno izpred hiše št. 5 nenadoma stopila pred njen avtomobil Marija Demšar (roj. 18<)0) iz Studena. Avtomobil jo je zadel in laže ranil. L. M. dobite v naši maloprodaji in vseh trgovinah z grad. materialom TERMIKA liubliana.kamniška 25 • Odbor za kadrovske zadeve Tekstilnega centra Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. STENODAKTILOGRAFA 2. SNAŽILKE Pogoji: pod 1.: administrativna šola (2-letna ali 4-letna) z nekaj prakse in znanjem strojepisja in stanografije, pod 2.: popolna oziroma nepopolna osemletka. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z zahtevanimi dokazili ~na naslov: TC Kranj, TOZD Tekstilna tovarna zvezda, Cesta Staneta Žagarja 33, v roku 15 dni od dneva objave. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Damjana Tomažina se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, za izražena sožalja, za darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu, pevcem, upokojencem, Gasilskemu društvu Britof, nogometašem Britof, Oljarici, KZK, tovarni IBI, GP Projektu, Iskra commerce, Iskri Lahore, trgovini Central, trgovini Merkur, trgovini Sava ter družini Prusnik. Še enkrat vsem naša iskrena zahvala! Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Damjan in Franci z družinami, Jožko, Dušan, hčerke Nežka, Mirni, Martina, Ivanka in Milena z družinami, brata in sestra. Britof, 4. novembra 1974 ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Zevnika zidarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti ter poklonili toliko cvetja in nam izrazili sožalje. Najlepše se zahvaljujemo dr. Maverju za prizadevanje pri zdravljenju, g. župniku in vsem pevcem, sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala zvezi upokojencev in zvezi koroških borcev, kolektivu Iskre, Ikosa, Tekstilindusa in Tkalnici Vižmarje za podarjene vence in spremstvo. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: Zevnikovi, Hudobivnikovi, Pogačnikovi in ostalo sorodstvo. Breg ob Savi, 4. novembra 1974 CENTRAL Za silvestrovanje v gradu Hrib iščemo glasbeni ansambel hotel Bor in grad HRIB Preddvor Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, strica in starega očeta Petra Mohoriča Urbanovega očeta iz Podblice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom in prijateljem, ki so darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nudeno pomoč ob težkih urah, kolektivu Plamen Kropa, Tekstilindusu Kranj, LTH Škofja Loka in ZB Podblica za vence. Hvala tudi č. gospodu iz Selc za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Janez, Peter, Franc ter hčere Minka, Ančka in Francka z družinami Podblica, Kropa, Rovte, Bitnje, Vipava, 29. oktobra 1974 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi naše dobre žene, mame, babice in prababice Marjane Prosen _ šivilje.iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku in nam nudili vsestransko pomoč. Lepa hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Trnovo, g. župniku za ganljiv govor v cerkvi in obred na pokopališču ter godbi na pihala iz Kranja. Žalujoči: mož Lojze, hčerki Helena in Anica z družinama, sinova Janez z družino in Tine z ženo ter ostalo sorodstvo Šenčur, Visoko, 30. oktobra 1974 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Frantar roj. Ropot ar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala tudi zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike Ljubljana, sindikalnim organizacijam Creina, SGP Projekt, GP Gorenjski tisk Kranj in IBI. Hvala sodelavcem Creina TOZD Remont, Tekstilindus TOZD tkalnica I. in II., 1 BI tkalnica, SGP Projekt Kamnik, GP Gorenjski tisk Kranj, društva upokojencev, duhovnikoma /a pogrebni obred ter sosedom za trud in pomoč, ki so nam jo izkazali v teh težkih dneh. Žalujoči: sinovi Lojze, Franc, Tone, Ciril z družinami ter Filip, hčerke Cilka. Anica, Marinka z družinami, sest ri Ivanka in Julka ter ostalo sorodstvo Zg. Brnik, 31. oktobra 1974 Alples jesenski prvak šport med vikendom Po zaslugi Krvavca, ki je v zadnjem jesenskem kolu v Stranišču odpravil domačo Savo, so rokometaši Alplesa osvojili jesenski naslov v prvi gorenjski rokometni ligi. Lep uspeh je dosegel golniški Storžič, ki je premagal Žabnico, Gorenjski sejem je bil uspešen v Kranjski gori, Alples pa je doma premagal Preddvor. ŽABNICA : STORŽIČ 16:18(6:10) Igrišče v Žabnici, sodnika Kramar (Kranj), Udir (Besnica). Storžič je v gosteh presenetil Žabnico, ki je v 8. kolu prepričljivo premagala Gorenjski sejem. Golni-čani so bili v obeh delih igre boljši »Trimčkarji« med seboj Občinski sindikalni svet in TTKS Kranj sta v soboto, 26. oktobra, dopoldan na TRIM stezi pri Ovčanu organizirala tekmovanje za ekipe okoliških krajevnih skupnosti in kranjskih podjetij ter ustanov. Kljub številnim prijavam se je pn startu ob napovedani uri zbralo le 7 moštev. A navzlic skromnemu odzivu bi ne mogli reči, da zamisel ni Uspela, kajti udeleženci so vsi brez ^jeme pohvalili akcijo pobudnikov ter predlagali, naj bi postala tradicionalna. j Sedmero tovarniških in krajevnih »reprezentanc« je torej moralo v dobre pol ure prehoditi predpisano traso, opraviti vna-Prej določene vaje in nazadnje še Preteči 400-metrsko razdaljo. Najbolje in najhitreje so nalogo opravili predstavniki KS Huje-Planina-Cirčiče (41 minut in 7 sekund), ki jim sledita KS Naklo (41;30) in KS Predoslje (41;38). V konkurenci organizacij združe-nega dela je prvo mesto pripadlo zastopnikom prosvete (41; 14), drugo »športni četici« ČP Glas (4l;21), tretje pa ljubiteljem rekreacije Kmetijsko živilskega kombinata Kranj (41;35). (-ig) nasprotnik, ki je zasluženo osvojil pomembno zmago. RADOVLJICA : KRIŽE B 22:21 (12:11) Igrišče v Radovljici, sodnika Pičulin, Zupan (oba Kranj). V igri enakovrednih nasprotnikov so bili boljši gostitelji. V obeh delih se je bila ogorčena borba za zmago, ki sojo Radovljičani tudi dobili. ALPLES:PREDDVOR 32:23 (14:11) Igrišče OŠ v Železnikih, sodnika Hafner (Žabnica), Jeruc (Duplje). Vse do zadnjega kola so bili rokometaši Alplesa za točko zaostanka za vodečo Savo. V tem kolu pa so doma brez težav premagali enega od kandidatov za vrh. KR. GORA : GORENJSKI SEJEM 25:26 (14:15) Igrišče OŠ Kranjska gora, sodnika Bartol (Naklo), Bernard (Kranj). Kranjskogorci tudi doma ne znajo več osvajati točk. V vseh devetih kolih so osvojili le eno. V zadnjem srečanju jesenskega dela so bili solidni gostje boljši. SAVA : KRVAVEC 20:22 (10:11) Igrišče v Stražišču, sodnika Porenta (Preddvor), Božinovič (Golnik). Krvavec igra od tekme do tekme bolje. V tem je presenetil vodilno Savo in ji zadal prvi letošnji poraz. Le-ta jih je spravil na drugo mesto. Domačini so tokrat nastopili oslabljeni in kljub temu pokazali dobro igro. Alples 9 7 2 0 227:161 16 Sava 9 7 1 1 199:157 15 Gor. sejem 9 6 1 2 178:149 13 Preddvor 9 5 1 3 205:193 11 Storžič 9 5 0 4 169:171 10 Radovljica 9 4 1 4 186:202 9 Žabnica 9 3 1 5 162:184 7 Krvavec 9 3 0 6 187:197 6 Križe B 9 1 0 8 146:187 2 Kr. gora 9 0 1 8 177:223 1 -dh Šenčur jesenski prvak PREDDVOR : ŠENČUR 2:5 . Preddvorčani so se na domačem igrišču močno upirali gostom, vendar so morali kljub temu položiti Orožje. Sodil je Tomše iz Kranja. BLED : BRITOF 3:1 Tekma je bila izredno ostra. Igrišče za igro težko. Sodil je Žirov-n»k iz Voklega. KOROTAN : ALPLES 3:0 Čeprav je Korotan nastopil oslab-'Jen, je s požrtvovalno igro zasluženo premagal ekipo iz Železnikov, opdil je Ključevič z Jesenic. JESENICE : MEDVODE 1:3 Domačini so prvi prišli v vodstvo, nato pa so gostje uredili svoje vrste re£ z boljšo igro pobrali ves "zkupiček. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. NAKLO : BOHINJ 4:2 Tekma je bila enakovredna, le Pr°ti koncu so bili boljši domačini, A. Pušnik zmagovalec balkanskega rallyja Znani slovenski avtomobilski dirkač Aleš Pušnik, član AMD PKofja Loka, je zabeležil nov ''jVmen uspeh, enega največjih v 8v°ji karieri: posrečilo se mu je namreč ponoviti podvig Aleša Mrzela iz leta 1967 ter zmagati na nedavnem 9. balkanskem avtorallvju po Makedoniji in 'Južni Srbiji. Poleg naslovov absolutnega prvaka in prvaka v razredu nad 1300 kubičnih centimetrov sta on in njegov reni\ult 12 »gordini« odločilno pripomogla tudi k ekipnemu triumfu Jugoslavije. v konkurenci 40 udeležencev s° nastopila mnoga znana imena *uJ<'ga in domačega dirkalnega SPorta, med njimi Turka Kara-manogluja, ki je vozil porsehe-carrero RS. Vendar ob razpoloženem Pučniku ni mogel doseči *aJ več kot drugo mesto: na •kupno 1027 kilometrov dolgi {Jr°K' je odličnega Loč a na »pre-hlt