I" E^^^enakTto^k	\	TT L /^i A ■ l /\ M "V A	ft" Sloven^D^lj "|]j
» ▼ Zedinjenih državahjfl	M 1 ■	/1 ^^ /1 L^ ■ ■ ■ ■ /\	|lh in the Unit«! States.Jib
I "V _	m	A^ * M^^^A^X^	m *****eteiyday" "cept Simdiys »
III Velja sa vm let .. $3.00	l|l	» ^ A AP^y ^ 1 A. W ^V-^ -m.	111 ^Legd Holidays. III
JU Za pol leta......$1.50	S	■ .	m S0-000 Read««- > rfl
^__ i ■■ ^ ■ __List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ ■ ^	M ^
TELEFON PI8A&NK: 4687 CORTLAKDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 236. — ŠTEV. 235.	NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 6, 1916. — PETEK, 6. OKTOBRA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Rumunskim četam na vseh frontah zelo slaba prede.
RUMUNI SAMI PRIPOZNAVAJO, DA SO SE MORA LI UMAKNITI. — PETROGRAJSKO POROČILO O BOJIH V DOBRUDŽI. — NEKA AMSTERDAMSKA j BRZOJAVKA NAZNANJA, DA STA BILI V ZADNJIH BOJIH UNIČENI DVE RUMUNSKI DIVIZIJI. — BO JI V MACEDONUI. — ARTILERIJSKI SPOPADI MED JEZEROM PRESBO IN REKO VARDAR. — ZA- J, VEZNIKI SO PREKORAČILI ČERNO.
- i i
tj
Bukarešt, Kumunsko, (i. oktobra. — Danes je bilo sle- j, dece uradno razglašeno:
—	Na severni in seveniozapadni fronti se nam je po- i sreeilo zapoditi sovražnika nekoliko nazaj.
Na ostali fronti se vrse samo lokalni spopadi. Na južni fronti smo se umaknili in spravili svoje čete preko Donave. V Dobrudži se boji neprestano nadaljujejo.
Petrograd, Rusija, 5. oktobra. — Uradno poročilo j se glasi:	•
—	Rusko-rumunske čete nadaljujejo s svojo ofenzi-j. vo. Mi smo zaplenili šest, Ruinuiii pa sedem topov.
Sofija, Bolgarsko, 5, oktobra. — Poročilo, ki ga je iz- j dalo danes bolgarsko vrhovno poveljstvo, se glasi:
—	Pri Rabovu je bilo prekoračilo šestnajst rumun- j škili bataljonov Donavo ter zasedlo vasi Sivipol, Kaj amble, Maklovranovo in Brešlji. Rumuni niso imeli na raz- j polago nobenih topov. Skoraj v istem času sta začeli pro- j dirati dve bolgarski diviziji iz Ruščuka in Tutrakana. 3. oktobra smo prisilili sovražnika, da se je umaknil v smeri, j kjer so bili zgrajeni preko Donave pontonski mostovi. Ko; so Rumuni dospeli na breg, so opazili, da so avstrijski mo-! nitorji mostove razdejali. Vnela se je strašna bitka, v kateri je imel sovražnik silne izgube.
Proti večeru se nam je posrečilo zasesti vasi Rahovoj in Babovo. Sovražnik se je začel umikati proti vzhodu, j pri tem je pa prišel v dotiko z onimi našimi četami, ki sol prodirale iz Tutrakana. V bitki, ki se je kmalo zatem vne-j la, smo uničili vse, kar se nam ni hotelo udati.
Neka ruska bojna ladja je obstreljevala ob obali Or- j nega morja višine pri vasi Tatladohotos.
Dunaj, Avstrija, 5. oktobra. — Avstrijski generalni j štab poroča:
—	Pri Orsavi smo se morali nekoliko umakniti.
Na Sedmograškem se ni ničesar posebnega pripetilo.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Uradno poročilo nem skega vrhovnega poveljstva se glasi:
—	Druga rumunska armada, ki je bila stopila pri; Bekoktenu v akcijo, se je začela umikati. Pri Oršavi so-Rumuni osvojili nekaj ozemlja. V Dobrudži so čete generala Maekensena odbile vse sovražne napade.
Amsterdam, Nizozemsko, 5. oktobra. — Nemško ča-1 so pis je poroča, da se je Ruinunom najnovejši vojaški načrt čisto izjalovil. Na desni breg reke Donave so poslali j kakih 20,000 vojakov, katere bi bili pa Bolgari kar popol- i noma obkolili. Nekaterim se je posrečilo prepeljati se v I čolnih preko Donave, ostali so pa obležali na bojišču.
London, Anglija, 5. oktobra. — Iz Bukarešta poro- j čajo, da avstrijski monitorji niso razdejali pontonskega I mostu, vodečega preko Donave. Na desni breg reke baje I prihaja vedno več rumunskega vojaštva, munieije in to- j pov. —
Bitka v Dobrudži se vedno bolj razvija. Nemei ini Bolgari imajo velikanske izgube.
Pariz, Francija, 5. oktobra. — Zavezniškim predstra- j žam se je posrečilo pri Brodu prekoračiti reko Cerno ter j zasesti nekaj višin v Baba gorovju. Vas Buf, ki leži se-: demnajst kilometrov južno od Bitolja, je že v naših ro-j kali.
London, Anglija, 5. oktobra. — Včeraj se je končala! bitka pri Jenikoju s popolnim uspehom naših čet. Zavzeli smo vas ter zasedli cesto, vodečo proti Seresu. V zadnjih bojih se je posebno odlikoval nek škotski bataljon. Sovražnik je imel zelo velike izgube.
Sofija, Bolgarsko, 5. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo bolgarske armade, se glasi:
—	Med jezerom Presbo in Vardarjein se je bila vnela iz van redno vroča bitka, ki še zdaj ni končana. Med Var-darjeni in Doiranskim jezerom se vrše spopadi med naši- \ mi in sovražnimi prednjimi stražami. Naša artilerija jej uničila dve sovražrriški stotniji, ki sta se bili preveč približali našim postojankam.
Ob reki Štrumi je zavladal zadnje dni skoraj popo-len mir.
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. — Vrhovno poveljstvo razglaša:
—	Sovražniku se je posrečilo po hudih bojih zavzeti Nidže planino. Na ostali fronti se ni ničesar posebnega pri petik).
Vas Jenikoj smo po hudem boju izgubili.
"Franconia" terpadirana.
London, Anglija, 6. oktobra. — Admirali te t* danes naznanja, da je nemški podmorski čoln torpedi*	"»Wo-
< Wjt ug -	. . m iu.i . -
nijo , m sicer v sredo v Sredozemskem morju.
Vojaštva ni bilo na parniko. — Pogreša se 902 mož od posadke in m 12 potnikov.
Avstrijci napadajo.
Italijani morajo odbijati avstrij- ! tfke napade. — Laski vojni urad i I poroča o velikih avstr. izgubah.
Rim, Italija. 5. oktobra. — Italijanski vojni urad danes poroča,j i da je v noči od 3. na 4. oktobra!; avstrijska armada na tirolski fron; ] ti vprizarjaia hude napade v Tra-; i \i?iiolo, zlasti pa še v okraju Col-jl bricoii.^	1
Vsi sovražni napadi so bili od-ji biti. j (
Po ponesrečenih napadih je pošiljala sovražna artilerija na na- ; se postojanke neizrečeno hud o-;1 srenj.	; i
Naše čete so po daljšem artile-j 1 rijskem pripravi jen ju vdarile na ] avstrijske postojanke v Pieollo o-kr^ju. Imele so nekoliko uspeha.
V Cordevole dolini je sovražnik j i tudi vprizoril en napad, kateri se! jim je sicer ppsrečil, toda zavzete postojanke so le toliko časa ob-h držali, dokler niso laške vprizar-j jale protinapad in postojanke na-j. za j zavzele.
Na kraški fronti se je vršilo ne- i prestano obstreljevanje.
Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — , Sem došlo avstrijsko uradno po- j ročilo se glasi, da so bili mnogi la- i ški poskusi brezuspešni. Avstrijske čete so v Cordevolle dolini vprizorile napad in prepodile laške čete iz par zakopov.
Sicer je pa položaj na avstrij-
sko-laški fronti neizpremenien. {
____ i
~ i
Eksplozija.
Springfield, lil.. 5. oktobra. — Najmanj trije možje so bili ubiti in več je bilo ranjenih, ko je nastala v tovarni Illinois Powder Works v Graftonu velika eksplozija.
Razletela so se skoro v;sa okna j dvajset milj naokoli.
Miličar tired vojnim sodiščem.
Richmond, AV. Va.. 5 oktobra. V Camp Staurt je bil danes po-j stavljen pred vojno sodišče major Henrv S. Barrett od četrtega; infanterijskega polka iz Marvlan-; da, ker je rekel, da se mu je služba pri milici prignusila.	j
Pozor pošiljatelji denarja!
TiM negotovega, dostavljanji paite, U Je namenjena is Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, »prejemamo denarne poiiljatvedo preklica le pod pogojem, DA O VIT,ID VOJNM IZPLAČAJO KOOO01 Z ZAMUDO. DSN AR m BO ▼ NOBENIM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-morejo le samnde. Ml Jamčimo m j vsako tesano poHlJstov toMko See«, da se lsplafia na dolofieai ne.! •lov, Istotako asa jamčijo sanes i ljlve ameriške banke, s katerimt> ara tedaj v sveti radi vojne ta radi popolne sigurnosti pel poli* Ijsajt deearja.
Oni;
K	f	K	9
B....	.85	|	120....	16.20
10..«.	1.80	j	199....	17.56
15....	2J2Q	|	140....	l&eOi
20....	2M	f	150....	2025
25.*..	8JB	|	160....	21.60
80....	4J20	j	170....	22.0S
85....	itO	j	180....	2C30
40....	5.55	j	190....	25.65
45....	625	j	200....	27.00:
50....	6.90	I	250....	88.75
55....	7.60	f	800....	40JK>:
60....	8.2S	j	850....	4725
65....	8J86	j	400....	54.00
70...»	0.60	j	450....	60.75
75.. ••	1020	j	500....	67.50;
80....	1025	j	600....	8120
85....	11.65	j	TOO....	MJ0
i 80....	1220	I	800....	10620
100.... 1320 j 800.... 12120 110.... 1425 j 1000.... 132.00
Kar se adsj cmm denarjn skoraj vsak dan sMnJajo^ amo primorani nšmmM po npjnovejilh eenah fa bono 8adl aakaaovaH po njih. — Viesih m ko sgodUe, in Mi na. alonrikksj voS, vfiaslkpa tadlkaj m4 Ust isspe m sepod pe» vadi per dni kasneje te sad ta«, ko del* Msatn i ali Hal v'tok% sa pal nss o8bm sMsdn is niiai
Iz New Yorka.
Razjarjene ženske lasbile karo. <X šestnajst so ,1ih odvedli v ječo. — či
Kako je s mlekom.
-^—
Včeraj so imeltf žene, ličere iiij dekleta stavkajočih newyorskih' A železniških stavkarjev sejo. pri i je kateri so sklenile, da bodo prihod- pri nji torek naredile^ parado kot ne- d< kak protest proti neusmiljeni že- pj iezniški družbi, ki noče na noben način ugroditi železniškim delav- ki ['cm, ki že en mesec stavkajo. st Ko so prišle iz dvorane na cesto, re so zagledale neko karo, katero je G vozil skeb. in jo tako razbile, da jr< ue bo več za rabo. Na karo so me- h< tale opeko, kamne in sploh vse, n< kar jim je prišlo pod roke.	ce
Prišla je policija, nakar je pri- n< šlo do tepeža med ženskami in policijo.	N
Policaji so jib šestnajst a ret i- m rali. med njimi je. bilo tudi parjvj moških.	i k;
Ena je bila tako huda. da sta jo morala policaja zvezati.	: T
: iZ
Mlekarski štrajk.	T
Včeraj popoldne so bile newyor-ške mlekarske družbe pripravi je-; _ ne ugoditi Mlekarski ligi; priprav j(-< ljene so bile za mleko plače\ati 45 j ^ centov več pri posodi, toda kon- j trakt hočejo podpisati le za en mesec.	I
S tem hočejo napraviti čisto na-. e; vaden in nesramen trick", nam- 111 reč na ta način bi en mesec druž- Zi be zopet dobivale mleko, medtem j bi si pa lahko mleko odkod dru-lZi god preskrbele.	j 1
Voditelji stavke so sprevideli,:c kaj ie namen kapitalistov, vsled i česar so izjavili, da podpišejo kon j ^ trakt le za šest mesecev ali pa nič.! n
Včeraj je bilo še manj mleka kot pa prejšnje dni. Zdravstveni department je zračunal, da je pri-! šlo v mesto le kakih 30 odstotkov: v primeri z normal o.
^ i r
|S
Turki poraženi.
- ; n
Basi so nenadno obnovili ofenzivo; b zahodno od Trapezunta in zavzeli |
več močnih turških pozicij. 11
- j«
Petrograd, Rusija, 5. oktobra. (Preko Londona). — Zahodno od . Trapezunta, v Turški Armeniji so L Rusi obnovili' ofenzivo, ne da bi se je Turki nadejali.
Rusi so napadali s sodelovanjem j mornarice, česar posledice so bi-j le, — kot poroča ruski vojni u- ^ rad. — da so doživeli Turki več j11 hudih porazov.	jo
Zavzeli so več močnih turških \ * pozicij, med katerimi je največje j ' važnosti ona ob reki Kara Burnu. j * Turki so imeli velikanske izgube, i Zahodno od Kalkit-Čivtlika so' ^uske čete napredovale s tem. da so potisnile nazaj vse turške pred-straže. Več turških vojakov je i * bilo ubitih oziroma vjetih.	'
Berlin, Nemčija, 5. oktobra. —j Uradno poročilo turškega vojne-'1 ga urada se glasi, da so turške a čete na kavkaški fronti "odbile!1 hude sovražne napade".
Na evfratski fronti se je nekJ angleški napad popolnoma pone-sreeil.	|
Dne 24. septembra je nek tur-j ški zrakopjovee izstrelil na tla nek j! angleški zrakoplov.	| *
Prvo povišanje plače v petdeset-j j ' letni zvezni sinila.
Washington, D. C., 5. oktobra. I Po petdesetletni službi pri vladi 1 Združenih držav je včeraj dobila 1 dr. Karolina Grant Burghardt, 82 j | let stara, ki dela pri trgovskem 1 departmentu. prvo povišanje pla- j | če, namreč od $900 do $1000.
To je bilo prvo njeno povišanje; 1 plače odkar je bila sprejeta leta j I 1866 v službo trgovskega depart- « menta. Ona je bila bolniška strež- j 1 niča v državljanski vojni.
Uradniki v departmentn pravi- I jo, da je ona ena najboljših urad- 1 niširih moči v departmentn. Kljub | temu, da je stara, je še vedna zmož 1 na n&nnti s velikimi številkami,
• - x- i .„., .-v,-:...-; ;--'4;r- .	■:. f.-.
Kralj Konstantin.
3h*ški kralji se še dozdaj ni odlo-dl, če se bo pridružil zaveznikom ali ne. — Ministrstvo.
London, Anglija. 5. oktobra. —j' itenski dopisnik "Daily News" ie sporočil svojemu listu, da je rrški kabinet moral samo zatega-ielj odstopiti, ker je preveč sim-jatiziral z zavezniki.
Nekateri pravijo, da so zaveznici zakrivili oziroma povzročili odstop ministrstva. To nikakor ni *e*miea. Za vse. kar se dogaja v 3rški in kar se bo dogajalo, je odgovoren edinole grški kralj, ki loče na vsak način ohraniti svojo levtralnost. ter se noče za nobeno ?eno pridružiti niti temu niti o-lemu.
London, Anglija, 5. oktobra. — Veka brezžična brzojavka iz Ri-na naznanja, da je grška vlada ustavila vsa izplačila, ker ji manjša denarja.
Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — rukajšnje časopisje je priobčilo izjavo grškega prefekta mesta Drame, Nikole Balepulosa. Pre-[ekt se je baje izrazil:
— Gotovo vam bo zadostovalo. *e vam pravim kot prefekt mesta Drame, da še nikdar ni bilo v mestu takih razmer kot so zdaj. — Jaz in vsi moji uradniki simpati-ziramo z nemškimi in bolgarskimi častniki. Drug drugemu pomagamo in drug drugega vprašujemo za svet.
V	našem mestu ni bilo prelite zastran Bolgarov niti kapljice krvi. O Bolgarih ne morem reči ničesar drugega, kot da so kavalirji.
Nadalje je izjavil, da mu je zelo žal. ker ne more odpotovati v Ateie ter sporočiti kralju o razmerah. ki vladajo v Drami.
V	Bayonne, N. J., bo na,jbrže zo-
pet stavka.
V	Hopper-Cooper Hall se je včeraj zvečer vršila seja delavcev Standard Oil Co.. pri kateri »6 sklenili, da bodo v pondeljek za-stavkali, ako jim ne bo družba medčasno ugodila nadaljnih zahtev.
Omenjena družba ima največje naprave v Bovonne, N. J., kjer se je predčasno vršila velika stavka.
Delavci ne upajo veliko, da jim bodo kapitalisti ugodili, k&jti družba je pričela že mobilizirati stav-kokaze.
Uspehi Srbov.
Pariz, Francija, 5. oktobra. —
V	zadnjih bojih so osvojili Srbi nad 90 kvadratnih milj svojega ozemlja. V tem ozemlju se nahaja tudi sedem mest.
DEBAR SE LAHKO ODPOfeLJE
V	8TABO DOMOVINO TUDI PO
B&E"2l0KEM BRZOJAVK.
Cena kronam je ista kot pri na vadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali kaj premalo, bomo poslali na za j ali pa sporočili, da ee nam ie dopošlje.
Zdaj je mogoče poslati le okro ffle zvote, kot naprimer: K100,200 300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatve gredo vet v Nemčijo, od tam ee pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na sad nje mesto.
Natančno smo poizvedell, da to ke pošiljatve dospejo primeroms hitro sa sedanje razmere. — Zgodi ee pa kaj lahko, da pošiljate« trije tudi dalj časa in to, oko se napravijo napake pri brezžičnem brzojavne denarja ee ne more Is-gub it i, poč po je mogoča sakae nitev, ako ee urine kje kaka na poka.
Kdor želi poslati no U način do : oar r staro domovino, smvib b o tančno napisati naslov In dodati: pošlje asa as 90 lis isllfisisi
: Denar sa brezžične brzojavka pošljite po poštnem Money Ovdem ali po gotov denar v priporočenem pismo, bo po potom privatnik šokov.
T*Att liljlli
Iz Ogrske.
5RANO, KATERO POTREBUJEJO OGRI, SE MORA POŠILJATI AVSTRIJI IN NEMČIJI. — NA ZMAGO ČE SKORO NIHČE NE MISLI. — V BERLINU TUDI PRIMANJKUJE HRANE. — LJUDSKE KUHINJE.
London, Anglija, 3. oktobra. (Posebno poročilo new-gorskemu "Sun-u".) — Največji problem v Avstro-Ogr-$ki je danes vprašanje lirane, — piše poseben dopisnik 'Morning Post-a" iz Budapešte; njegov dopis je datiran s 25. septembrom.
—	Kar se tiče hrane, — piše časnikar, — je skoro nemogoče opisati. Vlada se je prepozno zavedla, v kakšnem položaju se nahaja. Zdaj skoro ni upati, da bi se moglo razmere na-^kak način izboljšati. Ogrska mora še vedno pošiljati Avstriji in Nemčiji hrano, kljub temu, da bi je se sama ne imela dovolj, toda mora, ker so narejene pogodbe, katere jo vežejo, da mora poslati svojim zaveznicam še toliko in toliko hrane.
Avstrija in Nemčija sta Ogrsko pripravili do tega, da jima pošilja hrano, češ, da jo ima ona preveč. Zdaj je pa jasno, da je ni imela popolnoma nič preveč.
Nemei hi Avstrijci še vedno zahtevajo, da jim Ogrska pošilja hrano, vsled česar postajajo razmere na Ogrskem vedno slabše; popolnoma gotovo je, da ne bo v a-prilu, oziroma maju prihodnjega leta na Ogrskem nobenega kruha, nobenega mleka in nobenega mesa. —
Dopisnik pristavlja, da je na Dunaju veliko godrnjanja,, ker je bil izdan ministrski ukaz, da ne smejo restavracije in hoteli nič več servirati kruha pri kosilu oziroma večerji. Lastniki hotelov in restavracij zahtevajo, da se ta ukaz prekliče, sicer bodo svoje prostore zaprli. Ako bo šlo tako naprej, je vkratkem pričakovati nemirov.
4'Express" je danes prinesel tri kolone dolg članek, v katerem njegov poseben dopisnik opisuje razmere v Nemčiji in sploh centralnih državah, kjer — kot pravi - — ljudje hrepenijo po miru in hrani. Nemška in avstro-ogr-ska cenzura nimata toliko moči, da bi prikrivali resnico: skozi časopise je pogledala resnica. Staro slepo zaupanje v tevtonsko orožje je popolnoma izginilo.
Članek pravi na nekem mestu:
—	Ropi, umori in drugi zločini so v Berlinu na dnevnem redu. Nezadovoljnost se širi in zadnje čase je bilo več nemirov v Berlinu, Hamburgu in drugih mestih.
Armada postaja nezadovoljna in moštvo izgublja disciplino, — pravi časnikar in navaja izraze nevtralnih diplomatov, raznih nevtralnih potnikov, ki o imeli priliko vse videti. Nek nevtralni diplomat je pisal:
—	Moj utis je, da je morala nemškega vojaka padla in da nima več upanja, da imajo njegovi poskusi kak pomen za Nemčijo. —
Nek ameriški zdravnik, ki je študiral v Berlinu, piše:
—	Do septembra, 1915, ni bilo v Nemčiji nobene bede. Takrat se je pričelo zaobračati. in zdaj se ljudi počasi, toda sigurno izstradava. Meni je uganjka, kako je to mogoče, tla so revnejše družine še pri življenju ostale. Najbolj pomilovanja vredno je pa to, da so ravno ženske in otroci tisti, ki morajo najbolj stradati. Vojaki na fronti imajo dovolj.
London, Anglija. 5. oktobra. — Glasom nemškega socialističnega lista "Vorwarts". ki izhaja v Berlinu, se nahaja Berlin v zelo velikih neprilikah, kar se tiče hrane.
Časopis pravi, da je dovoz krompirja zadnje dni čisto prestal, ker ni dovolj delavcev, da bi delali na polju.
Ker je vedno manj mleka, so postale oblasti vedno bolj razburjene in pričenjajo ugibati, kako bi se dalo od-pomoči.
List pravi, da so mnogi večji prodajalci mleka prenehali s kupčijo. Pred ljudskimi kuhinjami se nabere vsak dan na tisoče ljudi, ki bi radi hrane. Te kuhinje razdele približno 34,000 porcij dnevno.
Zapadna fronta.
NEMŠKI PROTINAPADI SO BREZUSPEŠNI. — TEŽKI TOPO VI V AKCIJI. — NEMŠKA ARTILERIJA NEPRESTANO BOMBARDIRA ZAVEZNIŠKE PO STOJ ANKE. — SLABO VREME.
Paris, Francija, 4. oktobra. — Edino, kar so zavezniki danes storili, je bilo to, da so francoske čete vprizorile hud napad na severnem delu Somme. Ta napad, ki je bil vprizorjen vzhodno od Morvala, je pripomogel, da se nahajajo francoski vojaki nekoliko bližje Sailly-Saillisela.
Kmalu potem, ko so Francozi dosegli ta uspeh, so pričeli Nemci vprizar jati grozovite napade na raznih točkah fronte. Uspeha niso dosegli nikjer
Pri goriomenjenem francoskem uspeliu so Francozi zavzeli devet triinčnih topov.
Angleške eete so mirovale; le artilerija se je sempa-tam oglasila.
Nemška artilerija je bila zelo aktivna; posluževali so se celo topov najtežjega kalibra._
^iO^IOflg^^	^QLA^K AIQ D A'7.
"GLAS NARODA"
*	(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
SLOVIHIO PUBLISHING COMPANY
<a eanmtUm.)
WTL&SM. BAKSES, PregfaSent,_LOUI8 BENKPIK, Tmwrer.
Place of Fnartw— of the corporation and addresses of above officers:
82 CorCUmdt Street« Borough qf Manhattan, New York City, N. Y.
Em celo leto velja Ust sa Ameriko in rZa pol leta za mesto New York..	2.00
Canado .................... $300 JZa Evropo za vse leto....................4.50
Za pol leta.................... L50|Za Evropo sa pol leta....................2.55
Ea celo leto sa mesto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70
"GLAS NAHODA" lAaja vsak dan izvzemžl nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
C "Voice of the People") tamed every day except Sundays and Holidays. .__Subscription yearly $3.00.
_AlmHwuil so ipi wist_
Dopisi t>w* podplwa in osebnosti se ne priobčnjejo.
Denar naj ae blagovoli poSiljatl po — Money Order. Frl spremembi kraja naročnikov prosimo, ds se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSlljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA"
«2 Cortlandt St,_New York City.
Telefon 4687 Cortlanflt.
NEKAJ 0 DRAGINJI
S" f
*	A	---
*	Vsi čitatelji našega lista brezdvoma 11a lastnem telesu občutijo veliko draginjo, ki je zavladala v Združenih državah. Pod besedo draginjo pa ni razumeti le visokih cen, ki jih zahtevajo za živila, temveč pod pojem draginja j spada vse, kar se proizvaja in kar tvori predmet prometa j v trgovini in v splošnem narodnem gospodarskem življenju.
Vsak izmed naših čitateljev se je gotovo že izpraševai samegasebe, kaj je vzrok temu neprestanemu naraščanju cen. Nekaj mora pač biti, kar žene cene kvišku.
Ako bi vprašali za pojasnilo najbolj prebrisanega in učenega profesorja narodnega gospodarstva na tem ali o-nem vseučilišču, bi nam mož skoraj gotovo ne mogel odgovoriti. Navedel bi sto in sto reči, katerih bi vpraševale«; uiti ne razumel.
Jedra stvari pa bi kljub vsemu odgovarjanju ne pogodil, kajti odgovor je skoraj nemogoč ter se tiče prešte-vilnih stvari, ki nimajo med seboj nobenega stvarnega ali vsaj logičnega stika.
Da se razumemo, je draginja le odnosen pojem. Draga se nam zdi kaka stvar, ako je pridobitev dotične stvari v razmerju z našimi dohodki zvezana s prevelikimi stroški. To je z drugimi besedami:
— Ako zaslužim jaz na dan en dolar, si ne moreni kupiti za večerjo piščanca, ki stane dolar in dvajset centov. Za miljonarja. ki ima na dan na stotine dolarjev dohodkov, je ta piščanec tako poceni, da sploh pri njem ne pride vpoštev.
Od starih ljudi smo slišali v svoji mladosti, kako krasno in po ceni se je živelo za časa njihove mladosti. Tedaj se je dobilo bokal vina za dva krajcera ter ocvrto pišče za osem ali deset krajcerjev. Pomisliti pa je treba, da so zaslužili tedaj ljudje v gotovini silno malenkostne svote.
Razmerje med ceno živil in drugih potrebščin ter dohodki posameznega je bilo prilično isto kot je zdaj. Izvzeti je treba seveda prav zadnje čase, ko so cene živil in drugih stvari nevrjetno narasle, dočim se plača sploh p i ali pa zelo malo zvišala.
Zaraditega je umevno, da občutimo upi i v draginje ali podraženja edino le v onem slučaju, kadar ne gredo naši dohodki isto pot z našimi izdatki. Tedaj šele občutimo, da je vse dražje in da si ne moremo privoščiti onega, kar smo si prej lahko privoščili ob istih dohodkih.
Kot pri vsaki taki stvari, pride tudi pri draginji v poštev konsument, ali oni, ki zavžije oziroma uporabi prodano stvar.
Napačno pa bi bilo razumeti pod besedo konsument edino le tistega, ki ima svojo tedensko plačo ter služi svoj dnevni kruh z manj ali bolj trdim duševnim ali telesnim delom.
Konsument v širšem pomenu besede je nadalje tudi vsak trgovec, kajti on mora istotako živeti in se oblačiti kot vsak drugi, katerega se v navadnem pomenu besede ne smatra za konsumenta.
Po navadi govore ljudje takole: — Kaj trgovcem in kaj obrtnikom 1 Če se zviša cena potrebščin ali surovin ter cena blaga, katero ima trgovec naprodaj, poslednji e-nostavno zviša cene ter vrže breme draginje na rame ku-povalca.
To bi bilo vse pruv, če bi bila trgovec ali obrtnik le stroja izmenjave, ne pa človeka, ki imata ravnotako svoje potrebščine.
S tem smo hoteli povedati, da je konsument vsak, ki živi na tem svetu in da v tem ni nobene posebne razlike.
Ker pa že govorimo o draginji, hočemo v zvezi s tem reči, da občuti bogataš breme draginje manj kot pa navaden delavec, mali obrtnik ali trgovec. Čuti jo pa kljub temu in tudi njemu bi bilo veliko ljubše, če bi bilo drugače.
Zdaj nastane vprašanje, kaj je vzrok neprestanega podraževanja, katero je opaziti posebno zadnje dve leti v Združenih državah.
Glede mesa/ee trdi, da velikanske cede v zapadnih državah, ki so zalagale cele Združene države z mesom, polagoma izginjajo, ker ni več na azpolago taliko brezmejnega prostora za prosto pašo. •
O tem bi se dalo veliko govoriti ter napisati eele kn ji-ge.	_ ____0
""	—UNDERWOOD « UNDERWOOD, N. Y.
; Č
Bivši grški ministrski predsednik Venizelos.	*
-----------jj
L O drugih živilih in potrebščinah bomo pozneje raz- r pravljali. Za danes pa hočemo omeniti predmet, ki pride1 < ' v poštev pri najbolj bogatem in najbolj revnem in brez Iš i katerega moderni človek niti živeti ne more.	p
Ta predmet je — papir.
Velikanska popolnost in raznoličnost, do katere se jo ,2 1 povspelo izdelovanje papirja, tvori že zase celo poglavje s 1 moderne človeške civilizacije.	U
S papirjem je zvezano vse: promet med narodi, pouk, 1 javna in zasebna izobrazba ter razširjanje vsega, kar si 1 je človek pridobil tekom tisočletij razvoja.	-
Da
more biti ta predmet, ki je neobhodno potreben < vsakemu, dostopen tudi z oziroin na ceno, je vsakemu ja- i , sno. In ravno raditega, se moramo čuditi dejstvu, da so 1 "I cene za vse vrste papirja v zadnjem času nevrjetno po- ! ; skočile. , J L Kaj je temu vzrok, se ne more še zazdaj natančno u- i jgotoviti, a v vsaki tovarni, kjer vprašate, vam bodo re-|< kli, da povpraševanje nesorazmerno nadkriljuje proizva- J » janje in da je naravna posledice tega povišanje cen . 1_______' -k. •
Novi japonski ministrski predsednik.
Iz Tokia se poroča, da je mikado pozval grofa Seiki-ja Terauči- < ja. bivšega vojnega ministra in nekdanjega governerja na Koreji, da organizira nov kabinet, ki bi sledil kabineti; bivšega ministr- ; škega predsednika Okurne. On je ; sprejel in bo tako postal ministrski predsednik.
Resignaeija kabineta Okume je -imela posledice, da bo prišel zdaj 1 na površje kabinet, ki bo popol- , noma po želji birokratskih krogov, ki so si že dafljčasa želeli, da ; bi dosedajni koalicijski kaibinet Okunie odstopil in -da bi prišel na njegovo mesto popolen birokrati- , čen kabinet.
Okuma se je vedno trudil, da je imel pri vladi dve stramki, češ, da j je to predpogoj napredka; pri tem mu je zelo nasprotoval sedaj-; ni ministrski predsednik, ki je . mnenja, da ne sme biti pri vladi ■ I nobenih strank, temveč, da morajo vsi člani vlade delati enoglasno ( in v popolnem sporazumljenju. Okuma je priporočal mikadu, da bi imenoval Kata za novega mini-; strskega predsednika. toda ni uspel; nukado je poskušal nasvete največjih birokratov — princa Jamagato, potem princa Mucuika-! to, princa O jamo in par drugih.
Iz Japonske se poroča, da je to. da je prišel Terauči na krmilo , vlade, povzročilo splošno mnenje, da je to velika zmaga za militari-' stično stranko.
j Iz AV ashing 1011 a se poroča, da tam ni veliko znano, .kakšno poli-: tiko bo mogoče szavzemal Terauči. . ; Znano pa je. da je bil o<n vedno I velik zagovornik militarizma.
Uradniki japonskega (poslaništva so se izrazili, da je bila v Ja-! pon-ski dalj časa agitacija, da bi ' prišel za ministrskega predsedni-1 ka Terauči, kajti čutilo se je, da bo Okuma kmalu odstopil. Poii-; tiko Okume niso odobravali, ker je bila ista preveč v prilog zahod-' nih držav in preveč prizanesljiva Kitajski.
Grofa Terauči-ja največje delo je foilo, da je osvojil Korejo. Leta 1911 je bil imenovan .korejskim governerjem. Takoj jjrvi mesec je , vpeljal na Koreji japonsko poli- < cijof tefcom drugega meeaca je <Jo- \
bil dovoljenje, da je nastavil v korejske trdnjave japonske vojake, nakar je proglasil Korejo za japonsko in kmalu nato je »Japonska obvestila svetovne sile o tej okupaciji. Na Japonskem se .ga je raditega zelo slavilo, češ, da je dosegel to.ne da bi nastal med korejskimi domačini kak upor.
Kaka izprememba v japonskem ministrstvu ni navadno posebno zanimala javnost v Združenih državah.
Zadnja izprememba pa, da je mikado sprejel resignacijo Okume rn postavil 11a njegovo mesto Terauči-ja, je pa vsekakor povzročila precej govorjenja, ugibanja in pisanja, kajti pričakuje se, da bo novi ministrski predsednik u-bral v politiki napram Združenim državam popolnoma druge strune, kot jih je imel dosedajni ministrski predsednik Okuma.
Pričakovati jo, da se bo tisto, kar je nedavno pravil v New Yorku japonski financir Sakatani, namireč, da bo zahtevala Japon-ska od Združenih držav, da se reši a meiiško- japonsko vprašanje, kmalu zgodilo. Ako se bo to zgodilo. bo treba tudi misliti na to, da bo Terauči netkoliko drugače nastopal (kot je Okuma.
Grof Okuma je človek konservativnih nazorov, zagovornik miru in prijatelj Amerike.
Njegovi politiki je neka radikalu a stranka — kot je bilo že daljčasa znano — zelo nasprotoval«. in ga je poskušala vreči s krmila.
Terauči je znan kot človek popolnoma drugačnih misli kot Okuma in poleg tega je še velik militarist.	x
Popolnoma gotovo je, da, ako bo prišlo do reševanja amerisko-japo««kega vprašanja, bodo Združene države pričele Japonsko tudi vpraševati, kaj je nam japonske politike v Kitajski, kajti kar počenja Japonska v Manžuriji, Mongoliji in celo v Pekingu, je precej sumljivo; tisto, kar pravijo Ja-ponei. da nameravajo le Kitajsko odpreti tuji trgovini, je dvomljivo.
Japonska politika v Manžuriji in Mongoliji diši po korejski.
MMAKI NAROČAJTE SE NA ■UU8 NOODA-. NAJVEČJI SLO.
VKNHU DNEVNIK V ZDE DKiA-
____________
♦	I
Berlin zakrivi resnico. i
__■ 1
Zastopnik Associated Press je bil t pogovoru z Earl-oun of Derby, angleškim vojnim podtajni-kom, kateri mu je rekel, da "bodo . Nemci nadaljevali s zeppelinskimi poleti.
"Poleti se bodo nadaljevali", je refcel. "kajti to ima efekt na nemško ljudstvo, ki misli — ker se mu je tako povedalo —, da morejo imeti Zeppelini nad Anglijo isti uspeh kot so ga imeli submarine. Nemško ljudstvo misli, da bo mogoče Nemčiji spraviti Anglijo na koleaia s pomočjo Zeppe-linov, kot bi jo bilo lahtko s sub-marini, ako ne bi bila primorana s podmorskim vojevanjem prekiniti. V nemškem časopisj u je bilo že pisano, da je cel London v plamenih. Toda. »ko ibodo Zeppelini zopet prišli, bodo padli na angleška tla."
Glede somme«ake kampanje je Karl of Derby rekel: 4'Najbolj značilno je to, kakšna so nemška uradna poročila. Vsa nemška poročila zmanjšujejo nemške poraze. To najbolj pričata padca Comiblesa in Tliiepvala."
iS kakšnimi poročili razveseljuje nemška admiraliteta nemške državljane, "je najbolj razvidno iz izjave ameriškega časnikarja S. S. McClure-a, zagovornika Nemčije, ki je pripoznal, da se je v Nemčiji pisalo o velikanski škodi, katero so bili "napravili Zeppelini v svojem poletu nad London"; v resnici pa ni bilo o kaki" škodi, vsaj večji ne, nobenega govora.
Nemška vlada, ki je povzročila eelo gorje, ki je -zabelo Evropo, se zdaj poslužuje že zadnjega sredstva, s katerim more nadaljevati vojuo.
V Nemčiji je še orodja, tudi hrane ni tako malo. da bi morali u-mirati gladu; edino, kar pogreša zadnje čase nemška vlada, je to, da je vedno manj navdušenja med ljudstvom, kajti pričenja nekoliko dvomiti, a'ko je res popolnoma sigurno, da bo Nemčija izšla iz te vojne kot amagalka nad eelim svetom. Navdušenje je bilo veliko, ko so podili Nemci Francoze, ko so podili Ruse, ko so podjarmili Srbijo itd.
Kar Traenkrat je pričelo tega navdušenja zmanjkovati. Treba je bilo nekaj narediti, kar bi navdušenje zopet povečalo. "Vzemimo Verdun!" je rekla nemška vlada. Padlo je skoro pol milj ona Nemcev, toda Verdun je ostal francoski. Bilo je potem še manj navdušenja. Nato so modre glave v Berlinu iztuhtale, da bi bilo dobro poslali kak subinarin v Združene države. Poslali so ga in prišel je. Vlada je ianela uspeh, bilo je zopet več navdušenja, toda vsekakor nekoliko premalo. Edino sredstvo, ki je bilo zaenkrat na razpolago, so bili še Zeppelini.
Ker pa niso Zeppelini imeli tolikšnih uspehov, kot bi nemška vlada rada imela in o kakršnih bi rado culo nemško ljudstvo, jih je nemška vlada s »peresom povečala. I Berlin prikriva resnico, ker mu drugega zazdaj ne kaže. Grešnik se brasni pripoznati resnico, dokler mu jo je mogoče zatajevati. Toda, enkrat jo unora. tako jo bo morala tudi nemška vlada.
Žklje v angleški armadi.
Iz Londona se je pred par dnevi poročalo, da je angleški vojni urad naznani!, da je bi! general John Monasn, žid, rojen v Avstri-ji,i menovan za m a j ornega generala. Kot rečeno, je bil Monash rojen v Avstriji, še mlad je prišel v Anglijo, kjer se je naturaliziral in vstopil v angleško armado. Monash je eden najbolj popularnih častnikov v angleški armadi. V tej vojni se je že večkrat odlikoval kot strategist in borilec.
Povišanje teh dveh častnikov je našlo v angleških vojaških krogih, kot se poroča iz Anglije, veliko odobravanja in pripoznanja.
Židov e v angleški armadi veliko in se borijo na različnih frontah; baje še celo zelo hrabro, precej jih je bilo že odlikovanih. V armadi so židje, rojeni drugje, kakor tudi v Angliji.
Toda židje v Angliji nimajo sa-, mo v vojaških službah visoka me-: sta, temveč jih ima tudi v drugih državnih službah. Najbolj znan med temi je Baron Bedding (Ru-fus Izak), ki je zdaj največji sodnik v AAgliji, ki je pričel svojo I kariero kot mornar, n^f je postal razpečevalec delnic in bondov in kmalu na to je zaslovel kot eden najbojSih odvetnikov na cvetu«
-----
Dosedanji finančni tajnik Anglije. Edwin Samuel Montagu, je tudi žid. zdaj je kancler vojvodi-nje Lancaster. Kljub temu, da je Montagu eden . najmlajših mož ▼ angleškem oficielnem življenju, £e je vseeeno njega vedno vpošteva-lo pri kakih posvetovanjih.
Nek razglas vojnega urada se je glasil, da se sprejme v vojno službo tudi ruske podanike, ki se nahajajo v Angliji. — "Manchester Guardian" je pisal, da se pričakuje. da bo vstopilo v angleško armado veliko ruskih Židov, ki še niso državljani Anglije.
Skraja je Anglija nameravala vse ruske Žide poslati v Rusijo, ker so pa rekli, da ne gredo nazaj. jih bo sprejela angleška armada. Židje pravijo, da jih čaka doma kazen, ker se niso tako dolgo prijavili armadi.
Ruski žid. ki bo vstopil v angleško armado in ostal v njej do konca vojne, bo dobil, ko bo vojna končana, državljansko pravico.
V Angliji je še veliko Židov, ki se niso še potrudili, da bi dobili državljansko pravico, in sieer to največ radi velike pristojbine, ki je v zvezi s pridobljenjem držav-ljansta. Namreč za naturalizira-"je je treba plačati deset funtov. Domneva se, da se bo v kratkem to ceno znižalo 11a pet funtov.
Ko je vojna izbruhnila, je hotelo več mladih Židov vstopiti.v armado, toda jih ni bilo mogoče sprejeti, ker niso bili državljani, vsled česar se je moralo odrediti, da smejo tudi naturalizirani državljani postati vojaki.
Kakšen bo uspeh, sc bo videlo v kratkem.
Posledice vojne v Colorado.
Iz Washingtona se poroča sle-j deče:
Delavska vojna v Ludlowu Colo., je rodila zdravo in močne premogarsko organizacijo v Colo radu.
Porr>čila United Mine Work en kažejo, da je zdaj v Coloradu tri intrideset premogai-skih lokalnil unij : takrat, ko se je vršila stav ; ka, jih je bilo pa sa.1110 pet.
Toraj se je število lokalnil unij pomnožilo več kot šestkrat.
Iz tega se vidi, da Rockefeller jev industrijski načrt ni uspel pač pa jim je ravno nasprotno po ka'zal, da je delavcu treba organi zacije, sicer ne more izhajati s ka pitalistom kot se spodobi človeku Ta napredek unioaiizma na Za hodu eelo prekaša napredek iste ga na Vzhodu tekom 1. 1916.
Premogarji so si s pomočjo imi 4 je priborili več pravic, katerih b si drugaiee 11 e mogli; priborili s« si celo od 5 do 15 odstotkov zbolj šauja plač.
DARUJTE PAR CENTOV SLO VENSKIM TRPINOM V STAR _DOMOVINI!_
j . _ - - %
POPRAVEK.
V članku "Rojsten dan na fron1 ti" ("Sun,',i se je vrinila tiskov-* na pomota, četrti odstavek se mora glasiti: "Štirideset let po----
Ker ne bi :>il mogoče zadnji odstavek v istem članku komu razumljiv. pojasnjujemo da se misli "ameriške bojne črt**" v političnem boju. To se pravi, da mora tudi vsak nasprotnik Nemcev pripoznati Hiudenburgu njep^ove zmožnosti.
Sporazumljenje,
Gospodar (svojemu novemu hlapcu^ : — Predvsem ti moram povedati, da če sem jezen, ne pazim mnogo na besede, in ye tudi udarim.
Hlapec: — Prav dobro____Tudi jaz sem tak,
V|
Gotovo.
—	Cilj. prijatelj, ti imaš ostrogo samo na eni strani.
—	Čemu mi bosta dve? — Če spodbodeni konja na eni strani, mora tudi druga poskočiti.
OQLA1.
Cenjenim rojakom priporoftanf ■voja
NARAVNA VIN Ah.
■	1
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Rles« ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 " proof močan tropinjevee 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih.
-	cenah je vštet tudi vojni davek 1 za vino. — Potovalni agent je ro-
-	jak M. ŽugeL
S spoštovanjem s	9. JACKS*
Box 161	St. Helena, CaL
Potujočim Slovencem
1 priporočam svoj dobro urejeni
iB SALON®
ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. ] Prijetno shajališče Slovencev!
Jos. Birk,
I 6006 St. Clair St., Cleveland, O.
0	HIŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote in farme, k Zavarovanje proti ognja.
1	JOHN ZULICH,
1165 Norwood Rd~ Cleveland, Jhk
Izum našega rojaka Henry P. Mertel.
Zaolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasoliiiUj boljša se slab motor in povspeši hitrost.
i	frr-- 1 ' v
Mertel Power Exhilarator.
Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo.
MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po
kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra čunih en gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to. da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v klancu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo. naročite si en aparat za poskušujo in prepričali se bodete sami. da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna.
Cena poniklanemu EXHTLARATORJU je $10.50 in mesingast.--stemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na:
HENRY P. MERTEL, 215 Secancns Rd.,____Homestead, N.
dobite "GLAS NARODA'' - skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, ^ da dobite tedensko 36 strani berila, v. meseca 156 strani, aH 624 strani v štirih mesecih "GLAS NARODA" donasa dnevno poročila z bojišča in rame sH-ka. Sedaj ga sleherni dan faspošfljamo *M8W — Trn številka Jasno govori, da je list zelo razširjen. Vi!	Hrta je oryan)fi!ail9 (n vpada T f$E9k971K£ V^j®*
BL u » jrrriCJ .3CE.	| ■■■ HM*—a——- ITI III Mill-—i !■■! IHJJI
K Jigisioianski ^^^ KitiUidmti |
'•^arponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota ^
Sedež v ELY. MINNESOTA	i
H	*
•LAVNI DliDKIDl
¥ fBdsednlki 3T, A GERM, 601	Way o« Bo« 17. —
dock. Pa.
Fed predsedniki ALOIS BAL A NT, Box 10«. Peafl A?t» Ml,
Ohio.
•lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. I ffenpnik: LOUIS COSTELLO. Box 588, Salida, Cola.
VRHOVNI ZDKiVHIg!
I 19a. MARTIN 1VEG, 900 N, Chicago St, Joliet, EL,
NADZORNIKI:
mani EUNICH, 4SI 7th St., Calumet, Mlefi.
PET EE ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
I JOHN KRŽ1ŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI 3
HAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St, Bock Springs, Wye» m. J. PO&ENTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR;
JOSEPH MEBTBL, od droit v s sv. Cirila in Metoda, Iter. L
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Src« Jesus*, Itev. 2, Ely, Mina. JOHN OBAHEK, St., od droitva Slovenes, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni joiiljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pri loibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Uanoz te »1 Ml esdralo,
Dtottveno glasilo! MGE A 8 NAROD J"
Zapisnik
desete konvencije J. S. K. Jednote
v Eveleth, Minnesota.
Septembra	1915.
(iospodurski odbor s predpisanimi točkami sprejet z večini. Zdravnik. Točka 144: s<- spremeni, da se glasi kakor sledi: Vrhovni zdravnik prejema in pregleduje vse prošnje za sprejem, za /višanj«- smrtnim- ali bolniške podpore kakor tudi vse bolniška spri-č.-valu. katera mora rešiti kakor hitro je mogoče iu pošiljati na glav-n m tajnika. Voditi mora natančen imenik vseh bolnikov in v potre-bi dn.jati glavnim uradnikom in krajevnim društvom potreben nasvet in pomoč. Sprejeto,
Točka 145, 146 in 147 se sprejme kakor čitaue. To ka 14ji: se spremeni kakor sledi: Vrhovni zdravnik ima % 111 ov no zdravstveno nadzorstvo vseh članov Jednote. On lahko prl-portM-.i zdravnike za krajevna društva in sploh pazi. da lokalni zdravniki prav postopajo. Vse dvomljive bolniške nakaznice mora natačno pr«'iskati predno jih odobri. Za svoje delo je odgovoren konvenciji in sum >e udeležiti letne seje glavnega odbora. Hprejeto.
Torka 149: se spremeni kakor sledi: Ako zapazi, da kak zdravnik krajevnega društva ne odgovarja na pisma ali kako drugače ne-r> Ino posluje ali priporoča dvomljiva spričevala, tedaj ima vrhovni / lra\ i k pravico naznaniti to glavnemu predsedniku Jednote. in če sr vidi potrebno, ua imata potem odstraniti in priporočati druzega za dot ieiio krajevno društvo.
Torka l-~>0: se ».premeni da se jrla^i kakor sledi: Za pregledovanje pl oski, | /a nove elaiie. zvišanje mrtnin ali bolne podpore, dobiva po l! » t « ntov od vsake. Za vs>- bolniške nakaznice, oziroma spričevala pa I m 1"» centov od vsake. Plača se mu vsakih sest mescev ali pa ob letu, kadar predloži popolen račun za svoje delo. Nadalje dobi tudi povr-II.!' 11« \ >«• l/vauredne stroške kateri nastanejo zaradi nujnih zadev d«'dnote, in sme pa nastopiti daljšega potovanja nikamor brez dovoljenja predsednika Jednote. Sprejeto. Točka 151 : se sprejme kakor čitana.
Združevalni odbor. Točka — Združevalni odbor obstoji iz treh e I a nov, katere voli konvencija. Naloga tega odbora je stopiti v ko-
n ........ ... z ostalimi organizacijami katere so za združenje iu ako
je potreba, imajo se udeležiti posvetovalnega zborovanja vseh orga-niz.e ij v svrho združenja \ smislu tozadevne resolucije sprejete na JU. glavnem zborovanju J. JS. K. Jednote.
<	■ se pride do združenja, mora ta odbor pripraviti ves načrt za združenje in skrbeti, da se objavi v glasilu Jednot najmanj tri mesce.
i iu splošno glasovanje. Poročati pa morajo od časa do » asa * se njihove delovanje na glavni urad. Objaviti morajo tudi vse koristi iu ugodnosti, ki bi izvirale iz tega združenja. Sprejeto.
<	itanje brzojavov od društva štev. tiS, Monessen, Penna. in pa «>i| P rank Saks. r-ja, New York, N. Y. Se zakliče trikrat slava. Predsednik zaključi s«-j o ob ti. uri popoldne.
MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL in MATT KOMP,
zapisnikarji.
OPOMBA ZAPISNIKARJEV: V zapisniku 14. seje, točka 11G s'- poročala za sprejeto kakor čitana, je pomotoma. Točka kakor danes obstoji v pravilih se je črtala in nadomestila s sledečo: "Iz rezervnega sklada sme nakupiti muuieipalnih, državnih, šolskih ali okrajnih bondov do zneska $100.000.00. vite vsi bonde, ki so že sedaj kupljeni. Nakup se ima izvršiti od časa do časa, kadar se morejo dobiti ugodui bond i in v sporazumu z nadzorniki Jednote. Vzeti ima iz vseh bauk. ki hranijo Jednotin denar odstotne svote. Če se pa Jedno-tm sklad množi, sme še kupiti uadaljne svote do prihodnje konvencije, ako v to dovolijo nadzorniki Jednote. Sprejeto
Točka 64 izpopolnjena: Plača uradnikov in odbornikov Jednote. Uradniki in odborniki Jednote imajo za uradni čas od 1917 do 1921 sledečo plačo:
Predsednik, letno,	$150.00 i
Podpredsednik letno	<	20.00 i
Tajnik, mesečno	*	200.00
Blagajnik letno	360.00"
Blagajnik N. Z. letno	75.00
Pred. nad. odbor letno	30.00
Otaia dva nad. letno	20.00 <
Pred. porot, odb, letno	| JIB g	35.00
Vrh. zdravnik 25c. od vsake prošnje za sprejem in zvišanje, bolniške listine 15c.
Točka 69: Npopohijeua: Poroštva glavnih Uradnikov in odbonii- J
Tajnik	25,000.00
Blagajnik	40,000.00
Blag. neizp. sinrtnin	25,000.00
Predsednik nad. odbora	2,000.00
Ostala dva nadzornika	2.000.00
Predsednik porot, odbora	500.00
j Ostala dva porotnika	500.00
| Vrhovni zdravnik	1,000.00
Gospodarski odbor	500.00
| ZAPISNIK PETNAJSTE SEJE ZBOROVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 19. SEPTEMBBA 1916.
Predsednik otvori sejo točno ob S uri. Čitanje imen delegatov in uradnikov'. Vsi navzoči.
Predlagano iu potrjeno, da bond glavnega tajnika pokriva vest no delovanje in pokritje denarnih ulog. Sprejeto.
Predlagano in potrjeno, da se naloži po $500.00 poroštva vsakemu uradniku gospodarskega odbora. Sprejeto.
Točka 152: V finančni odbor se izvolijo najmanje 30 dni pred vsako konvencijo Jednote, trije člani izmed priobčenih delegatov, kateri pa morajo biti vsak iz različnih držav. Voliti jih iuiajo nepristransko predsednik, tajnik iu blagajnik Jednote. Ti ;*e snidejo z nadzornim odborom Jednote en teden pred zborovanjem Jednote v uradu glavnega tajnika kjer z njim ipregledajo vse poslovanje Jednote in o tem poročajo na glavnem zborovanju. Sprejeto. Točka 162, 163 in 164 sprejete kakor čitanc. Zapisnikarji: Točka 165: se sprejme kakor čitauu Točki 166 se dostavi: "In odobreni na konvenciji.". Sprejeto. Točki 167 iu 168 se sprejmejo kakor čitaue. Upravni odsek, točki 169 do 171 vštevši se črtajo popolnoma. Predlagano in potrjeno, da se da na glasovanje ali se nabavi za J. S. K. Jcdnoto lastno glasilo ali se pa v nadalje vzame kateri slovenski unijski list v to svrho. Predlog da se vzame v nadalje kak slovenski unijski list, kateri bi jamčil, da pošilja tedensko glasilo, najmanj eno stran lista vsem članom in članicam Jednote do prihodnje redne ali izvanredue konvencije proti plačilu 50c. letno je bil sprejet z večino.
Predlagano in potrjeno, da dobiva vsak član in članica Jednote glasilo tedensko, izvemši so le družine v katerih je več oseb iz družine pri Jednoti. Sprejeto
Predlagano in potrjeno, da cena glasila ne sme presegati svoto 50e, letno. Sprejeto.
Točka 173: se sprejme kakor čitana.
Točki 174. 175 in 176 se popravi, da se glasijo kakor sledi: Točka 174: Priobčuje vsa naznanila in poročila glavnih uradnikov kakor tudi krajevnih društev, kadar so ista uradno poročana, ter poročila glavnega tajnika tikajoče se sprememb članov in članic, smrtne slučaje in sploh vsa tedenska, mesečna, polletna in celoletna poročila, asesmente in imenik uradnikov krajevnih društev, nadalje vsa naznanilu iu oglase ne presegajoč osem palcev v obsegu, iu sicer vsaki teden pod rubriko Jednote. Sprejeto.
Točka 175: Glasilo mora braniti Jednoto in z njo spojena društva pred vsemi napadi, ter mora prinesti najmanj enkrat na mesec eu uredniški članek v prid organizacije in izobrazbo članov, ta članek ima biti spisan od urednika glasila brezplačno. Sprejeto.
Točka 176: Glasilo Jednote ima dobivati vsak član Jednote, vsak teden enkrat, proti plačilu 50 centov letno, za kar se ima naložiti poseben asesment na vsaeega člana in članico v mesecu juliju in januarju vsaeega leta. izvemši družine, katere imajo po več kakor enega člana ali članico pri Jednoti. če živijo skupaj v eni hiši. Sprejeto. Točka 177 se črta
Pravice in dolžnosti krajevnih društev. Točka 178 se sprejme, črta se le otročji oddelek. Točka 179 se sprejme kakor čitana.
Točka 180 z dostavkom da ako se naseli v kakem mestu v katerem ni še društva J. S. K. J.. 12 starih članov, morajo si vstanoviti svoje društvo, pod pogojem, da je taka daljava od njih društva najmanj 20 milj. Sprejeto. 1 Točka 181 se sprejme kakor čitana. Točka 182 blagajnik, namesto zastopnika, in se tudi črta Mehika iu Kanada Sprejeto.
Točki 183 se dostavi, da se ima voliti 3 nadzornike, 3 porotnike, črta se zastopnik. "In najmanj tri bolniške obiskovalce". "In samo 2 bolniška nadzornika"" Sprejeto.
Točki 1&4 se doda "se naznanijo samo imena predsednika, tajnika .in blagajnika, kateri so pod poroštvom. Sprejeto.
Čitanje brzojavov: Od članov društva Sv. Barbare štev. 3. l^a Salle, III. Jack. Prehireu iz Ely, Minn. Društva Slovenci- štev. 114. Ely. Minn. John Shegina. Matt Shikonija in Nick Cruich-a iz Ely, Minn. Pima J. P. Tumulty, tajnik predsednika Zjed. držav Matt Komovec in Jacob Ozbalt. Wakefield. Mich. Elija Smolich, Aurora, Minn. Anton Fritz. Eveleth, Minn. Vsem pismam in brzojavkam se zakliče trikratna slava.
Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL in MATT KOMP,
zapisnikarji
ZAPISNIK ŠESTNAJSTE SEJE ZBOBOVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 19. SEPTEMBBA 1916.
Pi •edseduik otvori sejo točno ob pol dveh popoldne. Čitanje j imen delegatov in uradnikov. Vsi navzoči.
Predlagano in potrjeno, da se zboruje zvečer od 7. do 10. ure. Sprejeto.
Točka 185 se sprejme kakor čitana.
Točka 186 se sprejme s popravkom "Društvo, katero ima,v svoji sredi, itd. se popolnoma črta. Sprejeto. Točka 187 se sprejme kakor čitana.
Točka 188 se sprejme z dodatkem. da izvanredue seje društva J se smatrajo za veljavne, ako je navzočih ena tretina članov. Sprejeto.
Točka 189 se spremeni: "Vsako društvo, katero šteje tri mesce pred konvencijo 25 do 150 enakopravnih članov in članic zainore poslati enega delegata na zborovanje. Društva čez 150 članov imajo pravico poslati pa dva delegata. Nobeno društvo ni pa opravičeno do več kot dveh delegatov za zborovanje. Društva, ki štejejo manj kakor 25 članov, lahko pošljejo spisana poročila na gospodarski odbor Jednote. Sprejeto.
Točka 190 se sprejme z dodatkom: "Enakopravnih članov iu članic." Sprejeto.
Točka 191 sprejeta kakor čitana.	,
Točka 192 se sprejme s popravkom: "Po vrhovnem zdravui- i ku" Sprejeto.	]
Točka 193 se spremeni iu sprejme glaseč se takole: "Prestopni 1 listi od enega društva v druzega se morajo dati vsakemu članu, ki ] se preseli v neposredno bližino druzega društva J. S. K. J., kateremu ] je bolj praktično ga obiskovati in nadzorovati v bolezni. Vsak član, i ki noče prestopiti k društvu, katero ga lažje nadzoruje v dveh mesecih, se mora takoj suspendirati iz društva in Jednote. Prestopni listi 3 se dajejo prosto, toda plačan mora biti najmanj en asesment zauaprej 1 pri prvotnem društvu. Sprejeto.	]
Točka 194 se sprejme kakor čitana.	t
Točka 195, 196 in 197 sprejete kakor eitane.	i
Točka 198 se spremeni in glasi kakor sledi: Potne liste izdaja j društvo članom in članicam, .ki nastopijo daljše potovanje. Uakor tudi s onim ki so stalno zaposleni v kakem zelo oddaljenem ali samotnem i kraju, kjer ni nobenega društva Jednote, ne smejo pa biti narejeni j vfč kakor š mescev za katero dobo morajo biti zanaprej plačani. « Potni listi članom in članicam, ki odhajajo v staro domovino se sinejo 1 ponavljati samo do dobe dveh let Sprejeto.	i
Točki 199, 200, 201 sprejete kakor čitane,.	,
Točka 202 se glasi kakor sledi: "Člani in Člani«* ki so suspend i
. .. • .	.../.s. . ■-'■■■■.	a ■ ' -v	■■	•	'■
rani zaradi neplačevanja asesmenta v Jcdnoto in društvenih prispevkov. kateri so bili pravilnim potom odobreni od večine članov na redni ali izvauredni seji društva, nimajo nobene pravice do bolniške podpore niti smrtnine v tem času, ko so suspendirani. Sprejeti se za-morejo kakor hitro poravnajo vse zaostale asesmente društva in Jednote, ali drugače zadostijo za to. kar so zakrivili. Sprejeto.
Točki 203. 204, 205, 206, 207. 208, 209, 210, 211, 212, 213 se sprejmejo kakor eitane.
Točka 214 se sprejme kakor čitana.
Točka 215 se sprejme kakor čitana.
Nova točka za pogrebe.
Za vsakim dobrim članom, ki umre se mora plačati pogreb iz smrtuine do najvišjega zueska $150.00. Prej ko se izplača za pogreb, mora društveni tajnik poslati gl. tajniku Jednote mrtvaški list in račun pogrebnika, ki pa mora biti notarsko potrjen. Za pogreb mora vako društvo skrbeti samo in trpeti društvene stroške. Udeležiti pogreba se mora najmanj šest članov iu če mogoče, celo društvo. Ako je umrli član bližje druzega društva, ima bližnje društvo skrbeti za pogreb in druge potrebe. Stroške, ki nastanejo v času smrti člana, mora trpeti društvo, katerega član je bil umrli. Sprejeto.
Čitanje brzojavov od Stefan Bauovec-a, iz Eiy. Minn. Paul Schenller, pretiš. K. S. K. J., Chicago. IU. in Ivan Zupana, urednika glasila K. S. K. J. na kar se jim zakliče trikratna slava.
Predsednik zaključi sejo točno ob pol šesti uri zvečer. MOHOB MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL in MATT KOMP, _i	zapisnikarji.
Naravni zakladi Poljske.
Poljska je po svojih naravnih zakladih zelo bogata. Njeno velikansko bogastvo je menda ravno povzročilo, da so se njeni požrešni in nesramni sosedje kot psi vrgli nanjo in si jo razdelili.
Poljska zemlja je zelo radovit-na in poljska "zlata pšenicaje znana po celi Evropi.
Dalje je Poljska tudi zelo bogata lesa, katerega so se Nemci, odkar so gospodarji skoro cele Poljske, dobro posluževali, iu sicer na najbolj nepošten način, ne tla bi ga lastnikom plačali, ne da bi lastnika sploh vprašali, ako ga smejo 'vzeti.
V	poljski zemlji so velikanski zakladi rudnin, njih vrednosti se ne da skalkulirati.
Oljnata polja pri Borislavu in Gorlicali v Karpatih so bila nekoč svetovnoznana. Za ta polja so se bile mnoge vroče bitke med Rusi in Avstrijci, mesto Gorliee so bile skoro do tal porušene.
Premogarske in železne jame blizu Dombrove. na Rusko Poljskem, skoro direktno severno od Krakova. so zdaj v rokah Nemcev. Stroje se je deloma vničilo. deloma odstranilo in vse delo v teh rovih počiva.
V	Poljski ni najti niti zlata, niti srebra, toda veliko večje vrednosti kot bi bilo zlato ali srebro je velika iu znana solnata jama v "VVieliezkL
To mesto ima 6500 prebivalcev, nahaja se v Galiciji, nekoliko milj vzhodno od Krakova. ob Krakov-Lvov železnici.
V	tej jami s«* že koplje sol nad tisoč let. tenia človeku se zdi. da je jama popolnoma neizčrpijiva.
Njeni rovi so dolgi od vzhoda proti zahodu povprečno 3800 metrov ali okoli 4000 jardov. od juga proti severu merijo pa povprečno 1,200 metrov; globoko so pa dozdaj skopali približno 280 metrov.
Tri vrste soli se tam koplje, namreč neko zeleno, ki je zelo nečista : potem takozvano "spiž". ki se je dobi globoko v zemlji v kristalni obliki; tretja vrsta je pa ze lo fina. katero se dobi že v glo-bočini 120 metrov, namreč takoj pod plastjo zelene soli.
Sol se dobiva iz zemlje z nekim posebnim orodjem ali pa s pomoč jo eksplozivnih tvarin. Sol dobivajo ven v celih skalah, katere potem razdrobijo in jo spravijo v posebne sode. Velikokrat tehtajo skale od 5 do 6 stotov.
V	AVieliczki je pod zemljo vse polno kurioznih podzemskih palač, potov, galerij, kapel in sličnih naprav, od katerih slave mnoge vsled svoje krasote in nenavadnosti. Zrak v vseli teh prostorih je nenavadno čist. mil in zdrav.
Te naprave so razdeljene v tri razrede, namreč v pradavne, moderne in janinske. katere je napravil kralj Jan Sobieski. Vse te kapele in palače, ako se jih more tako imenovati, so zvezane s poti. ki so obokani z močnimi skalami katere so podprte z debelimi skalnatimi stebri.
Nek prostor je napravljen za kapelo, katera je posvečena svetemu Antonu: vsi okraski, kakor kipi in druge stvari, so vsekani v skalo. Dalje so velikanski podzemski prostori, ki so na čast raznim kraljem; tudi v teh prostorih so iz skale izsekani razni kipi, ki predstavljajo osebe, kateri na Čast je vse to posvečeno, dalje, ki pred-satvljajo njegova velika dela itd. V enem takih prostorov je vsekan v skalo kip Agusta II. v človeški velikosti. v
145 metrov globoko pod zemljo
je jezero čiste vode; imenuje se Przvkos.
Tekom časa je bilo v jami več požarov, ki so povzročili velikansko škodo. Leta 1644 je povzročal požar, da je izgubilo več delavcev svoja življenja. Tega ognja niso mogli pogasiti celo leto.
Leta 1869 je Wieliezko zadela katastrofa, ki je grozila, da bo u-ničila celo jamo. V rov je pričela namreč dreti voda, najbržc iz Vi-sle. ki je v kratkem napolnila eelo jamo. Junaško delo iu izvrstno in-ženirstvo je pripomoglo, da se je rov rešilo.
Druga poplava sc je prigodila leta 1879. toda takrat so bili na tako nesrečo že bolj pripravljeni, vsled česar lfi bilo toliko škode in vodo se je veliko lažje vstavilo kot prvič.
Vse ceste in galerije v rovu so dolge okoli 93 kilometrov.
V jami je vedno zaposljenih o-koli tisoč ljudi, ki producirajo letno povprečno osemedeset tisoč ton soli, katera je vredna okoli osem miljonov kron.
Wileiczka je zelo starodavna. O nji se pripoveduje mnogo legend in pravljic.
Ljudje, ki delajo v jami. vedo o vsakem prostoru kako izmišljeno povedati.
Prebivalstvo v mestu iu v okolici je na svoj zaklad zelo ponosno. —
"Wieliczak je zakladala s soljo skoro vse slovanske narode v Evropi za več kot tisoč let. Ta jama je Poljski dražja kot tisti mitjo-ui. ki jih vsako leto poljski delavci spravijo iz jame. To je nekaka poljska zakladnica.
EDINO SREDSTVO, KI ČLOVEŠKO ZDRAVJE
IvzDRžm.
V«	r-----1
H. H. von Schlick, slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bol-garskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zve. zi in dobiva od onih, katerim jc Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem, je pisala gospa Josip Papp. P. O. Box 101. North Leroy. N. V. sledeče pismo:
"Pošljite mi še eno škatljo !>o! garskega Krvnega Čaja, katerega že težko pričakujem. Jaz sem mnenja, da je Bolgarski Krvni Čaj edino sredstvo, ki človeško zd ra v je vzt l rža va.
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12:
Marvel Products Go.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja rev osigurati. pošl jite 10c. več.
Kolera na Japonskem.
Zastopnik Associated Press poroča po pošti, da se je kolera na Japonskem zlasti v Tokio zelo hitro razširila. V kratkem času. se ie pojavilo kar osemdeset slučajev. med katerimi je bilo trideset smrtnih.
Grozua bolezen je pričela tudi razsajati v Osaki. dalje je izbruhnila tudi v drugih delili Japonske, med drugimi tudi v Karuicavi. — L* krenil o se je vse potrebno, da bi se epidemijo zatrlo.
Število vseh slučajev v Japonskem je bilo zadnji čas okoli .'1000, zagotovo se ne ve. ker zadnje čase se več ne izdaja uradnih številk.
Uradnih poročil se zato več n«-izdaja, da sc "po nepotrebnem ne razburja prebivalstva **.
Oblasti so ukazale, da se strogo izpolnjuje vse zdravstvene določbe. namreč, da se prej skuha vsako kapljico vode. predno se jo po-vžije. dalje, da s«' skulia tudi vse mleko in vs«» zelenjavo. Ril» s«- n« sme zdaj več uživati, kakor tudi surovega sadja ne.
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI!_
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
» CORTLANDT ST. NBW YORK. N. T.
M——BBBaHBHt
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina	>—.70 Hitri računar	t—.40 Poljedelstvo	—.50 Popolni nank o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	«—.25 šlov.-angleški in angL-
slov. slovar	—.00 Slov.-angl. in angl.-slor. slovar	1.50 Trtna ni in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	(—.50 Umni kmetovales	»—.50 Veliki slovensko-angleikl tahnaS	$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli a orožjem 1	i—
Božični darovi	' — J.5
Hubad, pripovedke, L in 2.
svexek po	—.20
dnstrovani vodnik po Go-
renjskem	—.20
Leban, 100 beril	,—.20
Na različnih potih	,—.20
O jetiki
Odvetniška tarifa	—.30
Pregovori, prilike, reki >—.25 Titanik	—.30
Trojka, povest	>—.50
Vojna na Balkanu, 13. eves. $L85 Zgodovina e. in k. pešpolka
it 171 ■lihimi	JO
Zgodovina slov. narod* fe
OPOMBA: NarotOom je prile xrrini, pofttni nakasnlsi, aH pelb
lisissiiaiaiisiisisaim
zvezek	i—.40
Življenja trnjeva pot	—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Kudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.75 Z slikami mesta New Yorka
Po	«—.21
RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.08
ducat po	—.28
Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami mali .31
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav	t—JO
veliki	_ .2fl
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa	,—.18
Balkanskih drfai	r—.18
Evrope	t-r.15
Evrope, vesan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlas	.29
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West v Virginia in vseh drugih držav po	<—.21
Avstro-Ogrske mall	t—.10
veliki veaaa	i—.50
Celi svet
Velika stenska mapa U. & na drugi ptranl pa teli ■vet	*L50
fiU denarno vrednost, bodisi v go-tk snspsVeh Poštnina je pri vse*
Slovens ko atatolliko
CO ' B
podp. društvo	svete Barbare ^
ZA ZEEMNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA	i
Ucw^orinM 4mm 21. |uHijl IMS v driavi PiMijIiwh
i
SLA TNI DIADMKIi	i
ilufk • JOŽBT PWERNIL, Box 06 WHlock, Ft. I podpredsednik: K A BOL Z A Ti AR, Box 647, Forest City, P*	£
EL podpredsednik: LOUIS TADCHAB, Box 836, Bock Springs, Wye*	(
Ttajmk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLIN, Bex 492, Forest City, Pa.
ltlsffifnlk: MASTEN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa.	1
HeitfhDM; JOSIP KALAR, 1004 North Chicago St., JoUfft, IH»
TEHOVN1 XDBATNDKl	j
D». WAJTTIS IYBO, too Ohleaao St, JoBst, m«	J
NADZORNI ODBOBt
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. E. EL, Pittsburgh, Fa. v t aadaornlk: JOHN TOBNlC, Box 822, Forest City, Pn. IL ■ldaornlk: FRANK PAVLOVČlC, Box 705, Conemnngh, Pa.	1
in. aad*ornlk; ANDREJ SLAK, 7713 Inter Are^ Cleveland, n^f,	-i
r
POROTNI ODBOBt	r
PrsdJifdnlk: MABTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, K. porutulk: MABTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. G. porotnik: MIHAEL KLOP&Č, 528 Davson Ara. B. F. D. 1. InM	1
Held, Detroit, Mich,	i
UPRAVNI ODBORI	J
Predsednik: ANTON HOČBVAB, B. F. D. Na S Box 11%, BrtdgstMrL Ob ,
L nprsvnlk: ANTON DEMŠAB, Box 135, Broaghton, PaT
IL Bpramlk: PAVEL OBBEOAB, Box 402, Witt, 111.	1
s
jpspm aaj ss pošiljaj« L tajnika Iran Talbaa. P, O. Bex 1ST. Fss^l mu,
__glasile: -f Lil R A RODA".	u
Sanje o domovini. !
- i
SPOMIN IZ MLADOSTI. 1 ___ t
Ivan Lah.
VI-,	1
.Neskončno lepa in mila si. noč , v tujini. lepa in grenka kot misel , na domovino. Ja&no je nad teboj j nebo. v daljavi izginjajo teme v ; neznane strani, zvezde migljajo g nad obzorjem v neatevilnih vr->| stuh. vse kot je bilo takrat, vča- i
sih. v domovini----Zato vstajajo l
misli kot iz dežele spominov in ( hite domov obiskat domovino. — t Teže in otožne so misli, težke in s otožne. kot je duša otožna in ža- s lostna. ker j«- daleč od tam in so t spomini na tiste «"a.«»e v njej. In o- s ua kot »la zasanja n njih, misli pa , s<> dvigajo počasi na daljno pot , in gredo vasovat v domovino, (ire- , do tiho in otožno kot izgubljeni fl oblaki pod inborn, nemirne kot je- ( senski veter and zapuščeno zem- c Ijo. Gredo in vasujejo v tihi noči t na Slovenskem, v tihi dolenjski s zemlji....
liloboko v srcu si ostala ti, ilo-	,
RMiviiia. kot scui t«« bil zagledal	s
takrat v mladih dneh. in je ostalo	j,
tako. In kadar je v tujini tiha, le-	j
pa noč, vasujejo moje misli v te-	j
bi in >e vračajo jadrno iz daljnih	"s
strani, in pripovedujejo o tebi. kot	\ bi mati pripovedovala neverjetno
h-jM- prifMjvetlkc. Tiho leže doline	i
* l>«*Uu vasi stoje ob poljih, spe in	,
sanjajo, reka šumi daleč od njih.	j,
gozdi šepetajo v noči na obronkih	y
ob gričih. Na planjavi v sclu dreni-	,
1 jejo mirne lučiee po nizkih kočh	t in gledajo pomežikujoče v tiho
,,u:;- . i /.dajpaz.laj se v daljavi kje x\- ,
di premikajoča se luč, kot da čarovnica išče skritih poti. In če se vidijo meglice, ki v jpori vstajajo. * misli \sak. da gre poljbka čarov-iii.-a (ie'at škodo.	r
Kadar je temna, oblačna noč, je vse mirno, povsod brez uči. le re-J ka šumi glasneje, iu gozdi vrše. | lil vse spomni na nesrečo, kot jo iuia človek, ki ne pozna sreče, ker ga je zadela usoda.	»
Zato so eudovito lepe tvoje sa-i njajo«'-e noči, kot so bile v srečnih ; letih, ko je mladost sanjala o tebi j. z vsemi svojimi sanjami in so oči I1 radovedno gledale v tvojo daljavo )1 in iskale vsega, kar je bilo kdaj j v tebi. Zalo hodijo v takih lepih * nočeh moje miši vasovat v tiste 1 kraje n#zaj________t
Po planjavi se oglasi pesem, pe- • sem naroda, otožno-vesela.. Kaj 1 je vse v tej pesmi! — Vsa duša 1 naroda, vesela, polna odmevov, kot zemlja njegova, polna smeha « in radosti, in vsa nesreča ji je i nič. Zapoješ iu pozabiš vse, zato I < poješ veselo. Nič se ni rešilo, p*-- i sem sama se je rešila, ker odmeva * IU pozabi ji va v duši naroda, kot J
odmeva med gorami domovine. _
Zato si tako lepa. pesem domala, j v tujini; poješ o nečem, česar nl;j a poješ tako lepo. da a tem sanja duša neprestano in si misli, kot da i hi biio. Kje si w porodila, taka pe-|< sem? V dojutth p<?4 vescjiflu, j
enimi griči, ob poskočni Krki, v edno radostni dolenjski duši, ki »ozabi žalost ob trenutku nesreče n si zapoje veselo o sladkem vin-u.... Lepa si. pesem, in v tebi »dmevajo zategujem glasovi, kot e glase na noč tja čez planjavo ia Posavje, ko vse zagrnejo tihi makovi in samo Sava šumi svojo leprestano šumečo pesem. Je-li ezna ta pesem ali bojevita tako? lakaj je tako nerazumljiva, kot bi mnela narodu brez preteklosti in iodočnosti? Z izdajalci je pogno-. ena zemlja. V stani, narod, in po j hiša j. pesem o preteklosti in bo-ločnosti, kajti čudovito lepe so v ebi pomladi in neskončno otožne
0	tvoje jeseni----Poslušaj, kako
e izgubljajo glasovi v zadnjih go-ah in odmevajo, kajti na drugnl t ran i se ne poje več njej podob-ia. sorodna pesem%: umrla je na leh. kjer se je rodila, kot je umrl
iarod-brat----Zato si tako mila.
tožno-vesela. dolenjska pesem. V uši zbujaš otožnost in žalost, ko dmevaš nad domačo zemljo tja a«l grob brata-naroda. .. . Pesem
1	iz duše vesele, enaka kot ona. uaka kot narod, ki trpi in ne ve. a trpi in pozabi na to. Ti veseli oženj, kaj vse.spi v tvoji duši. ake so tvoje sanje, o tem kar je ilo. o tem, o čemer ne veš, kako " sedaj, in kaj sanjaš, da prine-o neprijazni -"asi. tebi veselemu, ečnemu sužnju, z radostjo v sr-u. smešno pesmijo v nesreči, ki očeš. da je tuja srcu. ker je kot
sojena in si je navajen____ In
aka vila počiva pod to veselo, dravo dušo. Ne zapoješ o tem nič. e misliš na to, kot da veš. in se e meniš za to....
In po polju gre fant vesel in rezskrbno zanka, da ga sliši nje-'ova nevesta....
In meni je všeč. Zaukaš in po-abiš. fant, vse bridkosti: navaje-ii smo nesreče, kot da je usojena. :)i vsi, vsi. Zato je ne čutimo, ne menimo se. kajti v duši spb veliki sila in zapojemo si lahkomisel-io pesem, da se ne pravi nič. sa-no da se zapoje, ker vemo. da spi • duši sila. pa kaj zato in kaj nam Irugo mar. Kdor hoče, naj verja-»v, kdor ne. pa ne. Mi pa vemo se in kaj je treba govoriti o tem.
Lepa in mila noč v tujini, l»»pa n grenka, kot misli iz domovi-ie. - - .
Kajti ne hodi vsako po eveto-em polju pod zvezdnatim nebom, n ne čakajo vsakega mladeniča Iremajoča okenea in nima vsakdo peče koče v mesečni senci dreves, irikrite od daleč okrog z lahno □eglico... ,
IJrugače je to.... Ni sanj o sre-"i - - • • In zato hodijo misli kot rešče sredi planjave, in gledajo ►d daleč srečo in kot bi iskale mi-"U, ker nimajo tihe koče, kjer bi e naselile v sladki ljubezni in še-»etale o nečem lepem.
Dale č smo šli mladi ljudje v tu-ino in le misli hodijo vasovat v laših nočeh nazaj v srečne čase...!
Zato* so tako čudne take noči, lato tako težko leže mjpli v srcu, lokler ne gredo obiskat domovi^ tf iiiX _____1____U
v taki noči želim umreti. Peljali bi me domov — tako sanjam — in bi si počil sredi polja in zasanjal lepe sanje o zemlji, nad katero se glasi lepa pesem in so noči tako lepe____
In ne videl bi podnevi trpljenja, ki bi motilo moje sanje____
Čudno hrepenenje po taki smrti pride v dušo, ker si želi sreče, tihe. neznane sreče, polne sanj v srečni deželi.
Osamljeno je srce in molči, in nihče ne vpraša, kako in kaj.
Pravilo bi in pripovedovalo, in nima nikogar ob sebi, ki bi poslušal o tem....
Tako se vračajo misli, polne sreče, in pripovedujejo o željenih ciljih, in pesmi se slišijo v tem. kot bi pravile bajke iz ueznane prečudne dežele.
Ali je to iz dežele mrličev?. ...
Živa je pesem tain in mogočna. Kaj hočeš, taka neumna misel? Zapoj in pozabi!
In s pesmijo pojdi in poj z dragimi. vmes pa jim govori mogočno besedo o preteklosti in bodočnosti. kot jo šumi Sava čez Posavje, nerazumljivo, neprestano šumeče. kot da jo šumi narodu brez preteklosti in bodočnosti.
Zato je prav. da je bilo tako. ni treba takih sanj in nepotrebnih misli, kajti sila velika počiva pod pesmijo, polno življenja in radosti, Irer čuti človek silo v srcu. In I zato so prišle tiste sanje prav pd nepotrebnem, in kaj hočemo s
Nekoč v tak večer so se vrnile moje misli, otožne so bile, vasova-le so in pripovedovale o domoini.
Poslušal sem jih in duša moja . je bila trudna, kot moje misli, žalostna je postala in otožna. Ko pa sem začul o pesmi, se je kot zasvi-" talo v; iioči.... Zapoj in pozabi! In takrat sem zaspal in zasanjal. Bilo je, kot bi bil tak večer, in jaz sem se vrnil domov, z veselo mislijo v srcu, z radostjo na licu____
Ko sem se približal, sem se v ti-; stem večeru vrnil k materi — domovini .... Čudno lep večer je bil, kot je tak večer menda samo tam doma, kot o njem sanja mla-\ dost na Dolenjskem. Tiho so leža-1 »le koče po ravnini, brlele so v njih lučee. okenca so dremala, kakor dre ml je j o v svetih večerih vsako leto in se svetijo menda zato. da bi bila zemlja enaka nebesom. z zvezdami razsvetljenim. — Daleč kjer so ležali gozdi o b gričih in so po njih peljale steze, so se čule pesmi, iu pomikale so se liičce tja kot bi šle čarovnice motit ponoč-uega vasovavea, če jih je razžalil. In po polju so šle motne sence, temne postave ljudi. Kam gredo, tako upognjeni, kot da nosijo nekaj težkega na vratu? Zakaj so tako težke njih roke, tako trudna
je njih hoja----Tako je v domo
vini. če se pogleda daleč v neno motno sliko.
Takrat sein prišel domov. Sanjalo se mi je. da je to naš sveti večer, kaiti belo je bilo vse. le tam je bilo temno v ozadju podobe. kot se je videlo. In pravijo, da ni sreče, če ne praznujemo svetega večera doma.
Zato sem zaželel domov in sem šel z veseljem in čudnim hrepenenjem. iu ko sem videl tja v temino. je bila duša žalostna, kot popotniku iz tujine. In tako sem prišel k nji, k materi.
Ona je bila starka, razoran je bil njen obraz in otožnost je senčila njen veseli pojrled, in vendar je prišel nasmeh v vse njeno obličje. ko je zagledala sina. ubogega in zapuščenega, ki se je vrnil iz tujine. Kaj ti drugri gredo in se ne vrnejo. Velika tragedija je
njena ljubezen----Bilo je, kot da
sem bil pred njenimi nogami, kot
se to slika o izgubljenem sinu____
i Ona pa je dela roko na glavo in me pogledala z ljubeznijo. Tresoča je bila njena roka, a vendar tako lehko je bilo in hladilno, kot bi se sanjalo tako prijetno. Po-j gledala me je in mi govorila, kakor pride trenotek, molčeč in velik. Kaj bi govoril jaz? Molčal ; fceiH in sem bil srečen ob nji in ni bilo treba besede. To je v duši na-| roda. da molči, ko čuti, kot bi
' ne znal povedati_____ Tako sva se
razumela____
"Troiš, sin?"
"Trpim, mati." > "In me ljubiš še?"
"Ljubim, mati." 'l Oblfle so jo solze, ali od radosti, da jo še ljubi sin, da je prišel | k njej iz tujine domov, ali pa od ^žalosti, ker ni imela, da bi pogostila sina. -j Ka bi ne dala mati za sina! Nje-, na usoda je bila žalostna, prebila , je hude dni — taji ljudje so sli i nekoč mimo — in ničesar nisem
»ogel leteti 94 oje, samo d* sem
bil ob n i i. Počivala sva drug ob drujeui in vsak je mislil, da pridejo drugi, boljši časi, ko se vrnejo sinovi domov, in bomo vedno skupaj, in takrat bi živeli ob njej in ona ob nas in bi se razveselila, omladila....
Pa je prišla v srce otožna misel, težka, kot zakleta, da bo še ostala sama. in morali bomo po usodi živeti daleč od uje. Ranila je misel moje srce, zabolelo je tako v duši in sem se zbudil____Ležal sem
v svoji slabi sobi. zunaj pa je nad velikim mestom ležala mračna jesenska noč, čudna in neprijetna. kot so noči v tujini.... Ob meni so vasovale moje misli in mi pravile o mnogih lepih nočeh. Zakaj je postala žalostna duša. ko so sanje izginile? Iu so bile sanje? Ali so bile daleč od resnice? Take so bile sanje o domovini. Pogosto jo obiskujejo moje misli, kot piše sin iz tujine materi. Včasih v mladosti — pri nji spi vsa mladost z vsemi sanjami — sem bival ob njej kot njen ljubljenec in drugi so bili pri njej. Smelila-la se nam je in nas božala. Ved-uo enak je bil njen obraz, in nisem zapazil, kako se starajo njena lica in oči so gledala zmiraj z ljubeznijo---- Nikdar nisem videl
njenih preteklih dni in sem mislil. da je srečna, kot se vidi. {slišali smo praviti o nji iz prejšnjih časov, in videl sem. da nismo razumeli njenega čudnega nasmeha, ki je bil njen in je bi namenjen nam iz njene ljubezni.
In so odšli, in mnogi se niso vrnili. Zato so težke te noči in grenke take misli. In želel bi si takih sanj o njej. ki lažejo in so vendar lepe----Moje misli pripovedujejo ne sama lepe bajke, ki se gode v takih lepih nočeli. v skritih dolenjskih dolinah, polnili petja. kot da ni nesreče.... In kaj gre tam v ozadju v poltemi, z vpognjenimi glavami, s težkimi rokami, s trudno hojo? Kam gre# do? Kaj plavajo ti oblaki po severnem vetru, motit njene lepe dni? Zakaj motijo moje sladke sanje?
Sli so sinovi in se niso vrnili, ni-sco hoteli ali niso mogli, pozabili so ali pa so jih zmotli na 'druga pota proč od nje, in ona je sama in zapuščena....
Kaj ste nehale? Pripovedujte, misli, kaj ste še videle! Odkod prihaja ta lepa otožno-vesela pesem, polna življenja in veselja? Zapoj in pozabi! Poslušaj, kako poje fant. ko gre čez polje: ne boji se nikogar, kajti silo čuti mogočno.
In začno se o nji nove sanje, sladke in lepe, dolgo tja v zaspano noe----
Carranza in ameriško vojaštvo v Mehiki.
Iz Washington a se javlja, da sta državni in vojni department dubila rz zanesljivih virov .poročilo. da je Carranza, mehiški predsednik, zato odpoklical iz Wasli-ingto-iia svojega poslanika Arre-donda. da se ibo žiijim posvetoval, kake posledice bi imelo, ako bi poslal Združenim državam noto. v kateri bi zahteval, da se takoj odpokliče ameriške čete iz Me-h i ke.
To je pričelo vladne uradnike v Washington^ zrtlo zanimati. Administracija se boji, da bo Carranza zahteval odpoklic an je čet v obliki kakega ultimatuma, v katerem <bo tudi navedel čas, do kdaj morajo biti čete iz Mehike.
Med du-žavsiiiri departmentom in vojaškimi prvaiki v Washington!! je precej nasprotja. Vojaški izvedenci in drugi pravijo, -da ima Carranza popolnoma prav. ko to zahteva. Eden teli je bil celo toliko odkritosrčen, da je rekel, da je administracija naročila onim trem ameriškim 'koinišnerjem, iki so vdeleženi <pri a i iier isko -m e h iš k i komisiji, da se naj ne sporazumejo z mehiškimi koimišaerji glede odpoklicanja čet. Koliko je na tem resnice, je seveda, viprašanje.
General Pershing, ki — kot" znano — poveljuje Ameriški ko-j misiji v Mehiki, ne more ničesar storiti — ikot pravijo neksaiteri v j Washingtonu —, ker so mu roke čisto vezane od vlade.	j
Mnenje vlada, da (bo imel dr-žavaii department kmalu v rokah Carranzovo noto, nakar se mu boj morala washingtonska vlada uklo-J niti, ali bo prišlo pa do zofpetne krize med Združenimi državami1 in Mehiko.
BEAT. POMAGAJ TBPKGEHU^
HAX91
/
Pet niljoMv se potrebuje' za Sirce ie Armence,
Ameriški odbor za pomoč Armencem in Sircem je te dni zapo-čel največjo dobrodelno kampanjo. ka/r se jih je odvršHo od kam-' panje za potmoč Belgijcem.	j
Ta odbor je sestavil neJcako o-ki •otžnico. katero se je razposlalo vodstvom 120,000 cerkva, dalje vsem znanimi odličnim državljanom in podpornim oziroma dobrodelnim oi^anizacijam.	j
V	tej okrožnici je odtbor navedel. da se potrebuje pet mil j on o v dolarjev za 1,000,000 bednih Sir-1 cev in Armencev, ki jih je vojna razkropila po Turčiji, Perziji, Si-, riji in Palestini.
V	pozivu je bilo navedeno, da' .je bilo svoječasno v domovini o-koli 2,000,000 Armencev, od ka-' terčh je bilo 750 000 masakrira-' nih. pomorjenih ali so pa umrli i vsled zadobljenih ran oziroma' vsled lakote.	j
Državni department je nedavno izposloval od turške vlade dovo-1 Ijenje. da se lahko daje iz Amerike pomoč toni bednim ljudem ' Pred par dnevi je ibilo pa nazma-i njeno, da so tudi zavezniki dovolili, da se kiliko pošlje hramo in' obleko Armencem in Sircem preko vodovja, ki je z^iblokLrano od zavezniškega brodovja.
Predsednik Wilson bo v kratkem 21. in 22. oktober proklami-ral za armenska in sirska dneva' in takrat se bo pobiralo rado voljne darove za u-boga krščanska naroda v najbolj bestijalni deželi na svetu.
Odbor pravi:
"Ljudje so jedli travo iu listje, doznalo se je celo, da so v mnogih slučajih psi služili v hrano. Bili so' slučaji, ko so tu reke besstije po-j stavile v ravno vrsto več enako velikih ljudi, da jih je bilo tatko mogoče več z eno samo krogljo vstreliti, da se ni tako "po nepo-j trebnem tratilo tmuničijo"\ V ne-! ki vasi je stanovalo nedavno 450, ijudi. od katerih je zdaj le še ena ženska živa. Njo je dobil v roke j nek Kurd, -kateremu je pa ušla in' se potem gola potikala po goščavi. do»kler jo ni našla neka karavana beguncev.
"V dobesednem pomenu besede, v Etčmaniadzin je prišlo od 100.000 do 120.000 ljudi golili. Več kot 11.000 jih je v teku kratkega časa minih). V okraju Alepu je najbolj treba pomoči; tam u-mirajo ljudje na deibelo. . .
Nemčija namiguje za mir.
Iz zanesljivih virov se poroča, da so nemški agentje potom bel-gijskaga kralja sporočili zaveznikom nemške pogoje, pod katerimi bi Nemčija taikoj sprejela mir: pogoji se največ tičejo Belgije, Srbije iu Lotaringije.
Predlogi so vsebovali odpokli-canje nemških čet iz Belgije, dalje je Nemčija obljubila, da bo plačala vso škodo, 'ki so jo nemške armade napravile v belgijskem ozemlju; potem, da bodo kajzerjeve čete zapustile Srbijo, s tem se razume tudi avstro-bolgarske, in da je takoj pripravljena vrniti Fraiiiciji celo Lotarin-gijo.
Kljub temu, da jo težko to ponudbo smatrati za formalno, da vseeno znamenje, ki priča, pod kakimi pogoji !bi ibila Nemčija danes pripravljena sprejeti mir. ako bi ji iga hoteli zavezniki dati. — Kralj Albert je imel tedeom te vojne že večkrat posla z neonskimi a«genti, to je znana »tvar. Zlasti preteklo pomlad so Nemci napenjali vse sile.
Belgijski kralj se za te stvari ni veliko brigal, kljub temu, da so Nemci na vseh straneh dobro pritiskali na zavezniške fronte.
Če že drugega ni na stvari, je to, da poskuša Nemčija uradno liauiigavati. da je takoj pripravljena skleniti mir, in sicer pod nekoliko drugačnimi pogoji kot si jih je predstavljala v avgustu 1. 1914, 'ko je milila, da bo podjarmila dežele in deželice.
Da so nemški agentje zopet nadlegovali kralja Alberta, je go tovo znamenje, da se bo pričelo še pred zimo ali pa pozimi nekaj goditi, kar bo nokoliko drutgače kot so mislili Nemei pričetkom vojne.
Nedolžen.
Sodnik: — Ali ste res rekli, oče Trpotec, da je sosed Trebuhar tat in slepar T
Obtoženec: — Res je, res, ali jaz, gospod sodnik, tega nisem re-
k«U "1-----------" V ^
Odgodenje Reichstaga je preloženo.
"Ijokal Anzeiger" pravi, kot se poroča iz Amsterdama, da se Reichstag še ne bo ratzšel te dni. kot se je škraja domnevalo, temveč bo najbrže ostal v zasedanju do 11. oktobra, mogoče šo dalje.
Domneva se, da se je odgodenje preložilo vsled nezadovoljnosti, ki je nastala v nemški javnosti radi govora nemškega 'kanclerja Bet lini a nn-Holhvega.
Claiii Reiehstaga se v svojih tajnih sejah posvetujejo, kako bi bilo mogoče pripraviti ljudi do tega, da bi se strinjali s kanelerje-vo Dolitiko.
Ukrenilo se je vse potrebne korake, da se bodo potem, ko se bu razšel Reichstag, v vseh delili Nemčije vršilo več sej. na katerih bodo govorili državni poslanci.
Preti par dnevi se je vršila v Frankfurtu, kot poroča berlinski socialistični list " Vorvvarts". seja mnogih organizacij, pri kateri sije sprejelo resolucijo v prilog takojšnjega miru.
Domneva se, da je Tirpitzova sfcraaika, ki zahteva, da se obnov i vojevauje s podmorskimi čolni, popolnoma poražena, kajti v Keichstagu so skoro vsi člani zoper to vojevauje, vendar Ernest Bassermann, največji zagovornik su'bniarinske metode, je izjavil, da se bo o tem vprašnju še pri javnem zasedanju Reichstaga podrobneje razpravljalo; — tako pišejo nekateri nemški listi v Berlinu, kot se javlja iz nevtralnih mest proko Londona.
BassermaiKn je baje rekel:
"Razume se. da želimo, da 1 >i Nemčija in Amerika vedno živeli v iniiu, toda javno mnenje je strogo protiameriško, ker |wšilja-jo Amerikanci munieijo zaveznikom. da morejo nadaljevati vojno. Zakaj nočejo Združene države Angliji na prste stopiti-*1
Izgleda, da je nevarnost, da bi Nemčija obnovila vojevauje s podmorskimi čolni začasno zopet odstranjena. ako se je mogoče zanesti na ta poročila, kajti, ako je k* malenkostno število članov Reich* taga za obnovljenje, Bassermann gotovo ne bo uspel.
Pri obedu.
—	Gospod Ježek, zakaj pa vi pri obedu vedno ponujate svojemu pisarju, da naj prvi vzame meso? —
—	Ker pričakujem, da bo iz vljudnosti do mene vedno vzel manjši kos._
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naro6 nino za "Glas Naroda" In knjige, ka kor tudi za vse droge v oaSo stroko upadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: IflUtaei Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovila.
Denver, Colo.: Frank Sfcrabec.
Lcadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Call«, Frank Janesb In John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Louis Oa steUo.
Clinton. Ind.: I-ambert Bolmr
Indianapolis, Ind.: Alois Rudnun
Woodward, la. In okolica: Laku Podbregar.
Aurora, 111.: JerneJ B. Verb!*
Chicago, 111: Frank Jarjoree.
Prpoe. 111.: Dan. Badortnan.
JoBet, DL: Frank Laorlcb. John Zaletel In Frank Bamblch. i La Salle, I1L: Mat Kom p.
Nokomis, IiL in okolica: Math. Uaft. : shek.
So. Chicago, IIL: Frank Ceroo -Springfield. 111.: Matija Barborlfi. Cherokee, Kans.: Frank Režlaalk. Oglesby. 111.: Matt. Hriberaik. Wankegan, m. in okolica: Fr. Pot-korSek in Math. Ogrin.
Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter SchneUer. Mineral. Kans.: John Stale. | Kingo, Kans.: Mike PenclL
Kltzmiller, Md. in okolica: Frank ; Vodoplrec.
Calumet, Mich. In okolica: Pavel Shaltz, M. F. K ob« In Martin Bade.
Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotadan.
So. Kange, Mich, in okolica: M. O.
j Llkovich.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc ln J&kob Petrleh.
Duiuth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. Jos. J. Peshel In Louis M. PemSek.
Eveleth. Minn.: Jurij Kotxe. ' Louis Balant.
tiilberc. Minn, in okolica: L VkmL Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mleh.
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurtn. ■ New Duiuth. Minn.: John Jerlua. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike GrabrLan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. ITrh h. Ked Lodge, Mont.: Joseph jeraj. Roundup, Mont.: Toinaž PaulLu. Gowanda. N. Y.z Karl SternL^a. Utile Falls, N. I.: Frank Gresorka. Barberton. O. in okolica: Math Kramar.
. Bridgeport, O.: Frauk Hočevar.
Collinwood, O.: Math. Slapnlk. j Cleveland, Ohio: Frank Sakscr, J. Marinčič, Chas. Karlinger. Jakob Reo-nik, John Prostor ln Frank Meh. Lorain. O. in okolica: J. Kuinfle in Niles, Ohio: Frank Kngov&ek. Youngstown, O.: Ant KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa.: M. Klarkh. Ambridge, Pa.: Frank Jak&e. Bessemer, Pa.: Louis Hribar, j Bridgevilie. Pa.: Rudolf Pieienvk. i Braddock, Fa.: Iran Germ.
Bnrciine, Pa. in okolica: John I>rm-5ar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllcn. | Cecil, Pa. in okolica: Mike KoCcvar.
Commaugh. Pa.: Ivan I'ajk lu Md Rovau£ck.
Claridse. Ta.: Anton Jprina. Brought on, Pa. in okolica: A Uem-gar.
Darragh, Pa.: Drncnitin Slarič Dunlo. t'a. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Za'ar In Frank i Leben In Math. Kamin.
FareU, Pa.: Ant;>n Valentlnčlč. Greensbnrg, Fa. In okolica: Frank Novak.
Irvin. Pa. in okolira: Fr. D^uisar. Johnstown, Pa.: Fraak Gnbrenja In John Polanc. | Luzerne, Pa. in okolica: An'oc <>. : solnlk.
J Meadow Lands, Pa.: Georjj Srn alia. Moon K.in, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolira: Z Jakshe,
i I. Poiivaf-uk, I. Magister in O. it. Ja-1 kobtch.
( South Bethlehem, Pa: Jernej Ko-
r prlvSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph Ske;rlJ. West Newton. Pa.: Josin Jovan I Wiilock, Pa.: Fr. šeme in J. Peter-j asL
TooeL?, Utah: Anton rtKic. Wintenpiarters. Utah: L. UlaJil -b Black Diamond, Wash.: G. J. Po-j renta.
Davis. W. Va. In okolica: J. Broslcb. Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Koeijan ln A. Korenehan. Kenosha. Wis.: Aleksander Peidlr. Milwaukee, Wis.: Joslp Tratulk In Aug. CoHander.
Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos In John .stampfel. West Alii*. Wis.: Frank Skok Rock Springs, Wyo.: A. Justin, val4 Ktallrh Ln Valentin Mardna.
Pozor rojaki!
- —- . *
e	O	■»
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaiiiča.
Knjiga govori o sedanji nalogi iti bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikoni v Rusijo, pet tisoč jili je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki,'sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 et. in se dobi pri:	; -*
Dr. N. Zupaniču,
1309 E. 40 St.	Cleveland, Ohio.
Kvišku.
L-	--
Spisal Fran S. FinJffar.
( Nadaljevanj«).
XXI.
Pouo&no je črtala Ladk-evita k ono fin malega srpana j>o reških parkih. Ob njej .sta hodila Lotar
in Aidolf, ki je srečno, čeprav ne sijajno dovršil zadnji državni izpit na vseučilišču. Za njimi sta hodila v živahnem pogovoru Mar-ffita in brat lleairik. ki je tudi dal prav letos slovo srednjka volani. Xo, mati dveh takih sinov pač tnue biti ponosna, in Ladičevki se je samo smejalo, ko ji je ta in oni čestital na pridnih sinovih. In česar razni <znsoci še niso vedeli, vedela je ona. da je bodoča sreča obeh zagotovljena, da se bodota brzo popenjala kvišku po stezi, tateno jima je moral gladiti Lotar. baron Lotar, zet I^adičevke, moral gladiti, ker je bilo to v poročnem kompromisu in neizogibni **ako'" bogate Margitine dote. No, iu za denar se je I^otar tudi potrudil; predno «ta še sinova dovršila, hodil je Lotar na obiske v Za-grob, v Budiini>ešto. posečil'! plemenito sorodstvo, klanjal ii; ddbnkal se raznim svetnikom, pri- c •poročal svoja vrla svaka m zares vsled svojih finih maaiir. gladkega jezika in prožnega hrbta, pa seve- j da tudi vsled ibaronstva dosegel j povsodi, kar ie želel. Adolf je imel nastopiti takoj jeseni mnogo obetajočo »kar:.iero pri ministrstvu , iu Henrik se mora vpisati na bo- ] goslovno fakulteto, ker ga čaka v par letih za*gotovlj«u kanoni-kat, kateremu patron je Lotarjev ^ i nt mni prijatelj grof G.
Bil je Henrik pač neizkušen mladenič, in v mladem srcu, naj ^ je tako ali tako. so vedno še vzori, vedno lirepenenje. da bi plaval z mislimi nekako nad zemljo, v 1 višjem svetu. In dasi si ni bil po- ^ polnoma nič svest težavnih nalog ( svojega od matere mu izvoljenega poklica. vendar se je sprijaznil žnjim in gledal v bodočnost ka- *'
kor v neko svetlo zarjo, ko se vidi
, „ >
vse pozlačeno, vse v ognju in tre- ■ j>etajoči rožno-rdeči svetlobi.
Vrnili so se proti domu. Ladi-■ i cevka m Margita sta šli vsa>ka v s
svoje stanovanje, Lotar je pa povabil svaka v restavracijo.	s
4'Kaj ne, milostna, sedaj si mo- * rata kr.j privoščiti po napornih ( študijah. Saj bo oddih tako vrlo kratek, in potom so pričenja novo delo."
"'Da, da. prav tako, gospod ba- . ron! Hvaležna sem vam. da se žr- " tvujete za moja srna. Lahko noč!"	j
Sedeli so v prvem hotelu, govo- , rrli o dijaških večerih — etziroma govcrila baron in Adoll', Henrik j je pa sledil temu pogovora z nekim strahom, a hkrati z vrojeno i mlado radovednostjo. Vino je raz- , burjalo živce, pogovor je bil čim- j dalje razuzdanejši. frivolnejši — ] Lotar jc hotel s tem uvesti Hen- j rika, kateri je bival doslej pod šolskim in materinskim nadzor- ; stvom, kar naenkrat v nov svet, , v svet tiste razbrzdane svobode, H tistih groznih užitkov, ki navdaja- j jo mladega človeka s sUidom, in , v njegovem srcu nastaja grozen boj, zavlada strahovit vihar. Henrik j« pil La pil, da bi si oldajal pekoče živce, ki so bili danes najhuje razburjeni, najpodleje Šče-getatii, iu pokušal in vsrkaval je , a ase ta strup ter ga požiral lilatit-uo in strastno. Ni bil sicer skvarjen. toda "nitimur in vetitum... " ' (L živajmo. ikar je zabranjeuo.) ( Kar je zasadila Maa-gita vzornega, bilo je izruvauo v trenutku, in mesto cvetja je pognal plevel.
V jutro pa se je vračal Henrik prvič v življenju omotičen, razburjen iu moralno oblačen pod krov tiste matere, ki iga je hvaležno zarupala skrbnemu verstvu prostaško podle duše.
Poldne se je bližalo, ko je slonela na oknu dokaj ozke dunaj- ■ ske ulice Anda. Bila je razburjena, da ji je bilo lice razpaljeno. Vsak tivautuk se je odmaknila od okna, vsak hip se zopet sklaoijala čezenj ter v množici iskala in pričakovala nekoga. Čas ji je potekal
neizmerno leno; pogledavala je na uro, pritiskala žepnico na ubq, misleč, da se je ustavila, ker. se ji je zdelo, da se kazalca kar nič več ne gaosta. Mama je slonela na ktfiuodnem stolu, odprla počasi trudne trepalnice, misli »o ji uhajale nazaj, daleč nazaj, ko' je še ona v cvetu mladosti priča-' kovaila, kakor danes Anda, svojega Ijt^ljenca —* Andinega očeta.1 "M^ma, Aafteta ae *>©!" |
—*m V-	— J® V*	- —HP —
koj bežati sem. Saj kna prijate-| lje, ki mu čestitajo, iu teti ne more kar kratko in malo pustiti. Le počakaj, Ante pride gotovo; saj' je obljubil, da bo pri nas obedo-' val. *'	|
Anda je zopet čakala in čakala,' hrepenela in koprnela po ženinu,' da ga pozdravi, da mu čestita in mu seže v roko — doktorju. j In pričakala ga je. Tlesknila je z rokami kakor otrok, odskočiila' od okna in '"že gre. že gre!" kli-l čoč hitela k mamici ter jo pričela poljubovati in ljubkovati. Potem je stopila za vrata, srce ji je tolk-j lo. z roko je prijela za kljuko in prisluškala. kdaj potrka, da bi mu takoj odprla in zletela v objem. I>ahni in urni koraki so se začuli.' Ante je bil pred vrati. Ali komaj se je dotaknil s sklepom vrat, že so se mu hipno odprla in pred njim je stala presrčua Anda ter za trenutek strmela vanj, gledala v njegovo ponosno čelo, nekoliko pordelo lice in zavestno oko. La-cinger je nastopil prvič v življenju zares ponosno, samozavestno; dosegal je sam iz sebe prvi sad, dovršil študije izborilo in danes je bil pri sijajni promociji odlikovan z doktorsko diplomo in od I cesarja samega je dobil prekrasen briljantni prstan: bil je proinovi-o*an "sub auspiciis imperator is" fpod cesarskim pokroviteljstvom). Kako je burilo v njem, kako kipelo in mu dvigailo glavo, ko je govoril pred najvišjo inte- k ligenco duhoviti in temeljiti go- ° vor, ko mu je ta inteligenca na- D vducno zaploskala, ko so se mu S klanjali in čestitali, in ko je zaža- * rel briljant na njegovem prstu, r tedaj je takisto zažarelo v lijego- s vi duši iu samozavestno si je če- ^ stital saim, češ, to sem sam iz sebe! z In kot tak je stal pred Ando — 11 ne več dijak, ne več se boreč za n kruh in s skrbjo gledajoč v bo- s dočnost — ne. bil je mož, ki je pri- e veslal v pristan, kjer se mu ne bo ^ treba bati za kruli, kjer bo lahko s< brezskrbno vedel v svoj dom — f družico življenja.
Andi se je zdel danes Ante ves ^ prerojen, vzvišen, da se mu skoro ^ ni upala bližati s tisto prepro- k stostjo, kakor sicer. Gledala ga je n in gledala, pokopavala celo svoje 11 bitje vanj. in zdelo se ji je. da gi-ne vsa njena oseba, duša in srce ^ se potaplja v Laeingerja.	k
lzpregovorila je prva mati, ki ^ se je približala Antetu, govorila ^ malo iu težko — a v rosi njenih ^ oči je bral Ante vse. .kar mu je to s srce želelo in voščilo.	■x
Tudi Andi je nedostajalo bese- u di. Xeiznnerna sreča ji je ovirala jezik in govorilo je le srce, kipeče s od radosti. Oklenila se ga. je z vso strastjo ženskega srce. katero lju- " bi istinito. usta so samo ponav- k Ijala: '"Moj Ante!", in mehko se ji je odzval takisto srečni Laeiu-ger: "Moja Anda!"	.'z
In sivolasa, upognjena mati je ^ dvignila veli roki, iz duše ji je pri- ^ kipela \i'oča molitev, pred njo sta w klečala presrečna zaročenca, na v nju pa je rocsil sveti materinski ^
blagoslov.--------j P
Nekaj dni je še ostal Laemger ^ na Dunaju, obhajal s tovariši slo- ^ vesno razhodnico, nato je odšel ^ dmnov. da dobi čimpreje službo P in se potem vrne po Ando, od ka- J tere ga poslej ne bo ločilo druge- ^ ga kakor smrt.	j g
XXII.	r
Po ulicah je odmeval počasni korak redarja, ki se jo zavijal v k suknjo, in vrat in glavo do ušes ° tiščal v zavihan ovratnik. Burja * je cvilila ikrog voglov, morje je ^ šumelo in višalo, luči v pristani- u šču so se ujčkale in zibale po lad- ^ jah in paTobrodih, 'katere jc gu-( ^ galo ueuiii-no valov je. Tupatam c so bila razsvetljena okna nočnih!1 kavarn, iz kateiiJi je donelo ne- r uglašeno petje omamil j enih piv- I cev. razkošni smeh, ženski vzkli-J1 ki; zdajpazdaj je pribla po cesti z dvojica ali trojica, vinjenih po noč- * njakov, tki se razgreti od pijače,'s niso menili za žvižg burje, temveč 2 so veselo pevali italijansko, h rva-'1 ško. madjai-siko pesem, kar jim je * pač prišlo na um. dokler dokler ni • zadonel na ušesa, j-edairjev resni o- i pamLu: 4 * Gospoda, prosim ?niru!" j ^ Redar je korakal skozi ozke — * mil ve ulice. Vrata so bila izapah-j njena povsodi, luči ni bilo nikjer, i vse mrtvo, vse v spanju. Stopal je s (mehanski mimo ddkaj 'lepe in vi-J i j soke hiše in čuvaj reda in zakonov 1 je šel mirno dalje, čisto nič slu-*< teč. kaj je za zidom mrtve hiše. jc Dokaj lepa soba, razsvetljena 1 od štirih plinovih svetilk, sredi t ( nje pa lestenec s peterimi p lame- < ! ni. Tri mraniornate in tri lesene , okrogle mizice, prevlečene z zele- . ndm suiknam, so stale v soibi. Pe- J [ tero je bilo prazaiih, raizven da je * pri eni v kotu dremal SaJaktfP; pri 1 drugi pa je sedel *t«r »d, izredno l
- GLAS NARODA 6 <«T. 1916.
( |fl I
central news photo service. new york.
Bavarski prestolonaslednik princ Bupreht.
snvega nosa, pa anajcKenui živin >či. dolgih, že nekoliko s sivimi lit kam i pretkanih kodrov, v dol-' ^ein. že ponošenem kaftauu. V( eni, ko natakai- ni čili ničesar, go-•ela je na velih ličili židovih! itrast. zanimanje, silna pozornost. Izpod krajcev trdega klobuka sol -i*lc njegove sive oči, sicer skoro lapol zatisnjene, z največjim ogljem na mizo, kjer jc sedelo šest ero igralcev. Na mizi so stali seli stebriči cekinov, srebrnikov, sope baiikovcev. Obrazi igralcev o bili ninkli, nagubani, grozna ?trast jim je trepetala v drgeta-oČih mišicah, kri je stopala vsa-cemu burno v glavo. Dratečc rfj-[e so prijemale karte, dvigale jih, nipovale — stiskale in skrivale, netale jih na mizo. vmes so pa do-lel i pridušeni, napol glasni vzkli-l £i čudinja. radosti, jeze in prita-ene'kletvine. In zacin^ljali so čedni. zazveneli tolarji, zašumeli lankovci in potovali kro-g mize od £upea do kupca, od stebriča do itebriča — in zoj>et so bifle preme-iane karte in zopet so se razdelje-ale. zopet kupovale — in bila je tapeto-mutMia tišina.
Baion Lotaj- Wegel je izgubljal voto za svoto. stavo za stavo. Bil e razburjen, jezen, ustnice je mel stisnjene, obrvi namršeue. trog oči so bile rdeče črte, lice mu e eelo menjavalo barvo, zardeva-o, da je bil rdeče-pe.gast po obratu, pa je zopet posivelo. kakor da & je strdila in zvodenela zadnja kapljica življenja. Jezila ga je ne-ireča pri igri. bil je razdražljiv. »tčasih je izbi-ulinila jeza v grozno: detev, razžalil je soigralca, ki je! >a redno molče prezrl vsako ža-| itev, pride j al stebriču priigranih jekinov in ravnodušno zopet me-1 ial karte. Lotar je začel igrati predrzno, kar nespaiimitno. Hotel ie prisiliti srečo, da bi mu bila mi-! a. Nič — nič. Poraz na poraz, iz-j ?uba na izigiubo. Jezen je zagrabil karte in jih potegnil sosedu iz •ok, na mizo je vrgel tesočak in zahteval, da ga -zastavijo. Par se-' iund premisleka.' igralci s*e spo-»leuajo, l-odce sežejo po denarju—; isočak je bil zastavljen. Lotar je^ sil razburjen, da so mu pri meša-| nju padle tri karte na tla. Zadnji ienar je bil, kar ga je imel s se-t>oi. Tisočak je zaigral — mora ga dobiti nazaj, mora. mora. — Karte padejo — Lotar po bled i. zažene šop kart po sobi, da so zletele po vseh kotih in da je dremajoči natakar zmeden planil kvišku hi s izbuljenimi očmi gledal, kaj se godi. Zaškrtal je Lotar, zaklel strahotno, vstal hrupno od mize, zgrabil 'klobuik bi suknjo in, ne meneč .se za soigralce, ki so veselih lic delili tisočak, odšel iz sobe. Natakar je šel za njim, da mu odpre vrata, in za naitafkarjem se je lis jaški hitro in oprezno zmuznil žid, ki je opazoval igro.
Lotar je zavihral po ulici, sikal napol glasne strašne klet vine, prisegal in rotil se, da ne gre več igrat, vsaj s temi ljudmi ne. Tolike svote so ga izfcreznile; prišel je do modrega zaključka, da je vendar bolje polagoma uživati denar, kaikor hipno zaigra vati tolike svote. Bežal je proti dotmu. in sklenil, da nekam odpotuje, da ga ne zavede strast zopet v to družbo. Bil je že blizu hiše in nič ni zapazil, ka»ko aneneaje caplja za njim žid, katerega stare noge ao komaj dohajale izdaje * Lotarjev« korake.
Malo pred veznimi vrati ga dohiti mož v kaftanu.
i "E, e. gospod baron, e, oprosti-I te. prosim, gospod baron, eno besedo. en svet'''
"Pojdi k vragu, capin, pusti me!"
j Lotar je menil, da je kak pouličen berač, ki ga nadleguje za miloščino.
"E. e. no. prosim, sreča vam mila, videl sem. kako razsipate denar pri igri med igralce, ki niso vredni, da sede pri vas."
"Kaj si videl?"
"Ne. ne tako glasno! Hazard je prepovedan — saj sem bil zraven, ko ste dva tisočaka Kaigrali; videli me niste — Samuela vidi'malokdo, on pa vidi vsakega!"
Lotar se je zbal tega človeka, spozna vsi, da ve za skrivni kraj. kjer se hacarduje. Zato je bil takoj prizanesl j i vejši in ga vprašal prijazno, a oziral se je pazljivo na vse strani, da ne bi ju zalotil &ak čuvaj.
*'Kaj mi toraj hočete? Povejte naglo, mrzlo je na cesti stati!"
''Gospod baron, v dveh besedah ne morem povedati, res *e morem. Hej, ko bi, gospod baron stop H a v vežo!"
''V vežo l''
"V vežo, da, da, v vežo. Noč ima oči iu ušesa — vse to ve Samuel. ki je mnogim prav svetoval."
Lotar je stopil nekaj korakov dalje, odprl vrata in kot senca je "hiiškiiil žid za njim.
J "Tako le, gospod baron, hvala lePa! Tukaj ni burje, in varna j sva." Zid se je zavijal v kaftan in | zrl nepremično z majhnimi živimi očmi v Lotarja, kateri se je skoro 'bal te fantastične prikazni, razsvetljene napol od svetilke, ki je sipala medlo luč skozi imotua ste-• kla na zamreženih vratih. "Opro-jstite toraj, gospod baron, videl sem, katko igrate, videl, da niste za te igralce, ki niso za igro. Igra ■nora hrti negotova, sicer ni i~ra
■•s.
Kdor ne tvega, ni za hazardno I igro — in tvegali ste samo vi, dru-J gi so igrali vedno le na varen list. j. Svetujem, pustite to igro; za vas' ni, e, e. res ni, a-mpak če smerni? svetovati, e, za vas je edino bopza,K lie, gospod baron, taan se igra za i tisočake, tam pri črni kavi, - ker imate denar, lahko priigrate deset, dvajset tisočakov; seve, treba je znati, in zato bi se vam ponu- ( dil za posredovalca — z malim. ~ zaslužkom, gospod baron, če hočete. Samuel jih je že mnogo osrečil."
"Borza je nevarna, v trenutku je človek berač."	|
4'Xe. ne, -gospod baron, berač seve, kdor berač pride igrat. Ko-j mur pa za par tisočakov ni nič,' tisti gotovo dobi, gotovo — -ker se hipoma preobrne in dvojno ima povrnjeno izgubo."	f
41 Vi toraj umete igro na borzi?';
Urnem, gospod baron, urnem!( Dunaj in Budimpešta — e, e —j umazan sem — ali me poznajo gospodje baroni, .grofi — vsi poznajo Samuela.'''	j "Jaz mislim odpotovati v kratkem v Budimpešto. Ali se tam do-bodeva" ' "Dobodeva. seveda. V hotelu Panonia" vas poiščean." • •; Dobro, poskusim! Ali je treba mnogo gotovine?" I "He, e, seve, ne tako mnogo. Toda Čim več, varnejše bo, goto-ve.]ša sreča." j 4'Dobro — na svidenje!" __ 44Klanjam sc, gospod baron, klanjann, sreča vam mila!"
Samuel se je splazil prihuljeno skozi vrata, Ltar je zaklenil iu odšel v stanovanje.
(Dalje prihodnjič).
IŠČE SE GOZDARJE.
Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, ste bre, trame, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
L STEPHENSON CO., Trustees, (19—9 v d)_Wells, Mich.i ^
Kje sta FRANK SLAMA in FI-L LIP MliKUŠA? Doma sta s Pri- E morskega. Prosim ju. da se mi * javita, ali pa če kdo drugi ve J za nju naslov, da ga mi javi. — ► Anton Ceglar, Akron, Ohio. " 185 East South Street.	I
(5-6—10)	;
IŠČČE SE	\
šivalke za moške slamnike. Vpra- ! saj te pri:	C
BLl'M & KOCH,	t
7G Madison Ave., vogal 28. ceste, i
New York, N. Y. (2x 5—6.) ._
HARMONIKE
•odlaf kakrinekoll vrste lsdetnjen la popravljam po aajnli}lli cenali, a d»
lo trpežno In nneslJlTa V popravo aanesljivo vsakdo po&j«. te sem ie nad 16 let tukaj v tem posla In sedaj v svojem lastnem doma. Y popravek vimenu kaanjske Wfcy ne dross harmonike ter računam po dola ka kortno kdo ssbtarra tees -ti^i'jBft vprsisnj.__
iai7 iT«ii ^ra? WENZKL
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽBTE V PREVELIKA!
.........V**""'r'""rrrririrrymYmmmmmvmVYmVVYYVVYW
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8VET, CENA $1.50.	-
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vejskluočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company
82 Cortlaadt St,	Haw York, V. Y.
_ .	• 0	!
POZOR, FARMARJI!
Le^>a prilika za onega, ki bi hotel kot partner delati na farmi; j potrebuje samo $500. Posebno do-jbra prilika za takega, ki razume kokošjerejo. Za nadaljna pojas-. nila obrnite se na:
John Patak, 485 Germania Avenue. (4-5—10)	Jersey Citv, N. J.j
Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA HREN, po-domače Canškov, iz Pri gorice, fara Dolenja vas pri Ribnici. Pred 6. meseci sva bila skupaj v Laramie, AVyo. Prosim njegove brate v New Mexico, če vedo za njegov naslov, da ga mi javijo, ali naj se pa sam oglasi. Tonv Russ, 1220 Taylor St., i Pueblo, Colo.	(5-6—10)
Okna izložb.
Dobro razsvetljena okna izložb povspešijo zboljšanje trgovine. Narede pozornost mimoidočim in so znak naprednosti. Vaša izložbena okna se učinijo najboljšim prodajalcem ako jih prav uredite in raz-svetljite v jesenskih iz zimskih večerih. Pustite, da vam povemo kaj so napravile *a druge, dobro razsvetljene izložbe.
The New York Edison Company
At Your Service -i»	lr»inE Place and I5«h Stre«I
Brunch Olf.cc Show Room, for the Convemence o! the PuWic -4 Broadwav	.„, _
JW E 149th Street
"Open until midnicht
VINA! VINA! VINA!
VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC)
® ^^ t	Za samo $26.00 pošljemo
t \	52galcn sod californijskega
rdečega vina in za samo 3 j	* $37.50 pošljemo pa sod 52
^	Sal°n Riesli nga (bele^a > vi na
Vse blago jamčeno pod za-
^^jMk	konom THE PURE FOOD LAW.
U, >	Pišite po csnik na:
DA1MATINSKO-KAUFORNIJSKO VINARSKO ZADRUGO
140 Liberty Street,	New York, N. Y.
| edini slovenski hrvatski hotel
g v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
I Jos. Starčevič, lastnik ]
K	SLOVENCEM dobro man še z Butler St., Pittsburgh, Pa.	<
K	• Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in	\
H	mrzel prigrizek vedno na razpolago.	< K Rojakom se priporočam.
anthony krzenjtl"
S	STAVBEN^1N
i	LES OPEKA CEMENT
i	Pisarna: HOTEL MUCHITZ,
W	- 7 ■ .	■::■:::.:----- A A' " ■ '. l . -	Z 21
Posebno poročilo Profesoija Doktor sloan.
jl| t> seboj je prinesel v Pittsburgh vse svoje čutluvite stroje iu aparate, ki se jih rabi pri zdravljenju uiožkih iu ženskih boJnikuv iu tu bo nadaljeval I svoje csjiešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom ua glavnih kiiuikah v Kvropi, IK.»le{» vsega tega pa ne Imj računal nle zji preiskavo in nasvete.
PROSTO PREISKAN JE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI
je na razi>olugo vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Ih>ktor 1 Sloan pravi: Preilno se zauiore koga zdraviti, je neobhodno potrebno, da se ga natančno preišče, ker ravnotako je i>otrebno zdravniku vedeti za pravo bolezen bolnkia, kakor i»a znati, kako zdraviti. To je torej, da pri-' dete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete: preiskalo se vam bo vodo, kri in želodce, še eelo rabilo se I »o električne žarke. Potem šele se prične zdravljenje (če se bolezen prouajde ozdravljivim) in _gdravnlkjKm^jtrnii^o. kako dolgo je potrebno zdraviti in koliko ho stalo.
'TSTiŠr I Jfcfc
najkiljših. glll K	iija in uspehe
Tu boste videl! jK^^t '	ima radi znan-čudovite stroje, tgjiL .'.i Va^^M^^ sM	stvenega načina, potom katerih se -^^^^^^fflptljV^	ki ga pri vsakem večkrat doseže	bolniku uitorabi. znatne uspehe, ki	^p^'^xf^B^J nc °Imstl-se jih ni doseglo TfcJ ' ' Jf	kar zamore {topo drugem nači-	j^RM jf^lfcajl	magati bolniku v nu. Čudili se bo-	Wflk y^l fee® lllB^w^^^:	najkrajšem času I ste, kako vse na ^lUBM	Osebno zdravlje-J vas učinkujejo L- i^So^^gf^S^&t nje ln popolno ! ti stroji in apa-	ugodnost se jam-ratl. i	či bolnikom.
Ako ste bolni.	$ioo*.oo	TEEH^^F"
Pridite takoj, dm vam ta	T ^ A P 7 V	pridite in pustite profe-
špeciatist pokaže, kaj	-A- aaa&JB	aerju In doktorju, da
samore za vas narediti.	™ ..„».1 nri	rabi • roje čudov ta pri-
povrdal vam bo ako m-	se rani pri	prave, ki jih dobil iz
i Hnti bili «adnvGcai. Ako	preiskavi in Zdravljenju. rasnih dalov (Vela. pri
ate ie rabili vse drug« Lb^hmimhhw^bbhm njem boste videli pri. prave sa zdravljenje vaeh bolezni, ki jih je mogoče zdravita. Njegova uporaba vaakovrstnlb priprav je posledica večletnega učenja. Vse to je brez vsakih bolečin ali škode, ker ozdravljenje je prijetno in ni potrebno »ubiti svojega delavnega česa. Doktorjev namen je. da nihče ne trail evoj težko prisluženi denar brez uspehov, torej po kratki uporabi njegovega
Ali Imate	Vab prililuu _
nered t želodcu katar, bronchitis, nered v	Zdaj je vaia prilika, da obiUete velikega
iedicah ali mehurju, reumatizem. bolna	7 - .. ^ , 1	.77 ^T-	.
i 1 jetra, zaprtje, glavobol, nečisto kri. ture	specialista, da vas preišče z X Sarfci popol-
( ali mazule? Otrpne los t, bolečine, z bad an je	noma brezplačno. Nikdar preje se ni ie nu-
S S3SS^^^^SSSTb^	diUt^prilifai bolnikoo, ki « z^j nudi ,
U pljuča? Bolno srce? Kašelj? Spolne bolezni,	»enakam ah moškim v tem mestu. Svetuje ■
ttf molk« ali ienske?__mo vam, da ga takoj obiščete._|
I "^H^r^i1^ Pnf. Dflktor SIbik ^
HI VneiUljabaJdol.ore ^n ttnUhSgj^Pttt»bei»rfi. 9m. j
1| U I« Kraszewskii	X
i UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.	I
(Za 4'Glas Naroda" priredil J. T.)	t
. . . A i iJk>
2.	.Nadaljevanje).	^
Dasiravno ni bilo treba do Xageluice nobenega vodnika, je Zelmauovie gosta nalašč- zadrževal.
—	Kako d« bi ne poznal puna Zeuibrinskega? — Suj je vendar moj sosed. — Škoda, kt-r tako zanemarja svojo hišo. — Ali imute kaj posebnega 1 — Veste, z nami ne trguje.
—	Ali ga poznate?
llm.... Dober elovek, čisto dober elovek, samo čudak, da ga nima para.
Neznanec se je smehljal.	,
Po/.nam ga !<■ malo. toda na vsak način moram govoriti ž.ijiin. — Kaj mislite, ali bo zdaj doma?
Srvrda je doma. Kje bi pa bil drugje.... Kljub temu, da / uiki mur it** obeti je. ga vendar vsak dan vidiuio. t'e ni na potovanju, .i<- gotovo doma. Z meščani ne občuje veliko. Kečem vam, čudak, čudak, da jja nima para.
Tujee si ie vihal brke. da bi zakrit smeh.
- Včeraj je pripovedoval Zelnianovič je bil doma. — Vi-del st-in ga. k< je eepil drva. Oblečen je bil v staro suknjo, na glavi je imel kapo. — Drva mora sam cepiti, ker stara Liska še vedno ni za nobeno delo. — Seveda je doma, kako bi ne bil.
—	Ali je daleč od tukaj* — je vprašal popotnik.
Bilo je le par korakov, toda Zelnianovič mu ni hotel pokazati hiše. — Misleč, da bo vendarle kaj izvedel, je pravil naprej:
Blizu je blizu.... Vi torej niste iz tega kraja? — Ali ste ndduleč? O hočete, vam preskrbim ugodno sobo. — Samo tri korake od tukaj je zelo čedna sobica.... Pa tudi draga ni. — Pri \ anu Zeinbrinskcmu ne morete prenočevati. — On nima prostora ne za ljudi ne za živali, kljub temu. da je hiša precej velika.
Sobo sem že v mestu najel — je odvrnil tuje nakratko.
Zelnianovič je kmalo izprevidel. da od moža ne bo mogel ničesar izvedeti. - Ker mu ni preostajalo drugega, mu je pokazal Na-geluieo. ki je bila oddaljena komaj par korakov od njegove hiše.
K<t je neznanec zagledal hišo. je skomignil z rameni in se komaj vidno nasmehnil.
Sledimo torej popotniku v to skrivnostno hišo. — Kamenite stopnice so bile uapolporušene in pokrite z blatom. — Po njih se je prišlo na hodnik, s hodnika pa v neko predsobo, iz katere je vodilo dvoje vrat. — Vrata na desni so se odprla in na pragu se je pojavil majhen uioiiček v sivi suknji.
Ko je zagledal prišleca. mu je šel nasprroti iu vzkliknil:
Oli. gospod advokat! — Ali ste res vi? — Kaj vas je vendar privedlo k meni?
Prišlee ga je začuden opazoval.
Moj Bog. kako naj vas sprejmem v tej samoti, v tej puščavi.' Poglejte, kako je pri meni. — Kaj ne, »la si niste mislili? — Toda /anie j.» dobro. — .laz ne brepeneut po boljšem.	I
Naenkrat je utihnil, skočil k gostu iu mu poljubil roko. — Za tem je začel zopet viti roke in vzklikati:
Moj Bog. kako naj vas sprejmem? — Kako naj vas sprejmem v tej samoti?
—	Le pustite vse ceremonije — je odvrnil neznanec.. — Povej-t • mi sumo. kiini naj sedem, da se bom pogovoril z vami o zelo važni zadevi. I
—	Ali. važna zadeva — j«' vzkliknil gospodar. — Seveda, sedli boste že lahko ... samo sram me j«'-... veste, jaz nisem vajen 11-godnosti. — .laz sem vajen siromaštva.
Po teli besedah je odprl vrata one sobe iz katere je bil stopil. ^ Soba je precej prostorna : dnevna svetloba je prihajala vanjo skozi dvoje velikih oken. - Kazen stola, postelje iu mize ni bilo v tej sobi ničesar.
V kotu je stala mala miziea, katero je gospodar privlekel do stola. Na mizici je bil šop papirjev.
Pan Zcmbrinski je bil «lo ušes zardel, ko je bil pripeljal svoje ^ ga gosta v ta siromašni prostor.
Prosim vas, sedite. — Sedite. - .laz bom sedel .na postelj.
Advokat lliirtknoch je bil močan možki v najboljših letih. — Kljub temu. < 1 a ni bil bogat, je bil elegantno in okusno napravljen. Na obrazu se mu je poznalo, da je zelo inteligenten.	,
Sedel je torej na pouudciii stol in zapičil svoje oči v Zembrin-skija. —
fiospodar je parkrat zavzdihnil in pričel govoriti:
—	Kaj se je zgodilo, moj dobrotnik? — Gotovo nekaj posebnega. ker ste prišli k meni. — Ali bi ne bilo boljše, če bi mi pisali pisemce. — Veliko rajše bi jaz prišel k vaiu.
—	Saj me razumete, gospod. — je odvrnil odvetnik. — Gotovo me razumete, saj ste bili tudi vi v šoli pri jezuitih. — Zastran neke važne stvari sem prišel k vam. — Stroškov ne boste imeli posebnih, —
Ko je Zcmbrinski slišal, da ne bo velikih stroškov, se mu je zjasuil obraz. — Sklenil je roke in odvrnil:
—	Vi ste moj največji dobrotnik. — Vi ste pametni in dobrosrčni. — Neizmerno sem vam hvaležen. — Vrjemite. da nt* vem. kako bi se vam zahvalil.
—	Nikar ne govorite otem. — Boljše je. da takoj preideva na zadevo. — Gotovo ste že uganili, zakaj sem prišel sem?
—	Bojim se, da sem uganil — je rekel Zcmbrinski. — Kaj ne, da ste prišli zastran kneza Branskija. . .. No. kako je?	\
—	Slabo, vedno slabše — je odvrnil advokat. — Knez potrebu- < jo denarja, vedno več denarja. — Se stotisoč goldinarjev potrebuje.... Neplačane obresti mu bodo zadale zadnji udarec.
—	Zadnji udarec — je ponovil Zcmbrinski in zavzdihnil: — ! Bog ve. če bom jaz doživel konec, če bom doživel dan sodbe?
—	Ta dan bo prišel. — Ta dan mora priti. — Zaenkrat je vse od-
\ isiio od vas. — t'e hočete, bomo takoj vložili tožbo. — Nič na sve- 1 tu jih ne more rešiti. — Vi ste edini upnik. — Vi nimate nobenega konkurenta.
Gospodar si je začel meti roke. in oči so mu žarele.
—	Torej? — je vprašal slednjič.
—	Da jim bo zadan zadnji udarec, moramo imeti v najkrajšem času stotisoč goldinarjev. — Dobiti moramo seveda tretjo osebo, kateri bomo dali denar, da ga bo posodila knezu. — V najugodnejšem slučaju bi trajala zadeva kvečjem eno leto-
—	Ali bo živel še eno leto? — je vprašal gospodar boječe.
—	Kdo? — Stari Chambelan? — To je za vas čisto vseeno. — Če bo umrl prej. bo prepisal svoje premoženje svojemu sinu.
Zambrinski se je zamislil.
—	To je ravno. — Veste, to mi ni cisto vseeno____Jaz nioram...
jaz bi rad njega videl v takem stanovanju kot je to, v katerem živim že leta in leta.
Po teh besedah se ie razburil.
—	Prosim, le povejte, kar vam leži na srcu — je rekel advokat. —
—	f*aj vem, da me razumete. — Zakaj bi na dolgo in široko razkladal — Chambelan je bil rojen leta 1770. Računajte. — Zdaj
f je star osemdeset let. Kljub temu, da je še vedno močan, ne more k nikdar trditi, da bo živel še eno leto.
I	— Saj ni treba čakati ravno eno leto — je odvrnil advokat
I Hartknoch. — Vse je odvisno od vas.
I	— Moj dobrotnik, moj najboljši dobrotnik, dolgo, dolgo traja.
% p redo pride do odločitve. — Iu ko pride do tega. je treba premisli-L ti. — Saj veste.... saj veste tako dobro kakor jaz. da stare rodbine I ne propadejo tako hitro. .. Sorodnike, imajo, vire in protektorje, L sredstva iu sploh vse jim je na razpolago.— Advokatu se je popol-| noma približal in nadaljeval:
L	— Prosim, poslušajte me. jaz se ne znam natančneje izražati. —
L Oni, ki je tako kot jaz vedno med štirimi stenami, se slednjič odvadi f govorjenja. — Ti ljudje so pametni. Ali mislite, da res ne slutijo. " da so pred propadom? — Najbrže so dali kako veliko svoto na stran za skrajni slučaj.
Advokat je hotel nekaj odvrniti, toda Zenibriuski je zamahnil z roko in nadaljeval:
—	Chambelan ima družino. — Ne glede na paua llugoua. ki je ^ že izgubil vse premoženje. — Vpoštev pride njegov brat. škof. ki ' ima precejšnje premoženje in poleg te^a tudi oddaljeni sorodniki.
—	Ali vam ni znano, da je dal škof bratu vse premoženje na razpolago iu da je pri tem še sam zabredel v dolgove?
______(Dalje prihodnjič).
Brezplačen nasvet in pout / priseljencem.
r
1-*
"THE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION' sa državo New York varuje pri ieljence ter jim pomaga, ee so bil oslepatjeni, oropani ali če ao a nji ni alabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk \ iaturalizacijskih zadevah — kake jostati državljan Združenih dr ;av, kjer ae oglasiti za državljan •ke listine.
Sorodniki naj bi čakali dovo lošle priseljence na Ellia Islanr di pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Newyorski urad:	(
230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih de »oldne do petih popoldne in ob | redah od oame do devete ore!
»rvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. 8. Mor < *an Building. Odprto vsak das I >d devetih dopoldne do petih po i ooldne in ob aredah od sedme do i i e vete ure »večer.
IZUMITELJI
selite li informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVARUJETEi
SVOJ IZUM,
pišite v SLOVENSKEM JEZIKU j
in Vi bodete takoj dobili
natančen odgovor
v SLOVENSKEM JEZIKU. 1
Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva.
Pišite na naslov:
A. M. WILSON,
309 Victor Bldg. Washington, D. C.
tncd |>W0 lac i>wc Q'if c anfo o ^ fiij^ p jj^F n Hr^f nlPf rxfrtti n jfrT
POZOR ROJAKI!
NaJuvoBaiJa t—lin h UmU taue. k*kor tudi Ml mm brka la brado. Od taca aulli zrastejo v Mh tedaih knn! aorti ta doi*i lasi« kakor tudi aoJklaa krami brki la brada la aabedo odpadali in oarvali. Rawnatrawm. koalibol ali trganje v rokah. M«ab ta v krita. ▼ ornih daab popoloetna orzdra-r». raae. opeklina, bala. tura. krasta In fftinte, potaa bob« knrje oCoaa. osvbltn* ▼ par dneh po-pthtami odstranim. Kdor bi moja adravila bra aapaha rabil no jaarčim ca S5"00. Pilite takoj po eenik. ki as takoj priljim !a»trrpi.
JACOB WAHdlO, 6702 Bonn« Ave., Cleveland. Oblo
j""dhLORENZ," i
I	(pedtl^^^^oiML I
I Jaa sea edini hrrtfto |w<«» m I « ipedaltat molkih baiasBf v I X Pltlabuiglra, Pa.	1
f	DR. LOBDO.	9
9 Ml Tmm Av. IL nM. na aflsa. I
i Uradna are: dnevno od 9. 6o- A I poldne do & are irrfer. ▼ pet. I
II	tSh od & dopoine do 2. popnMna I I wadal^od 10-dog. g^Pggqj. J,
ISCCIII sviijc^n l»r;tta -lOZlr.A
K K A-11:< \ |»nnl ti. It'll bil Iu kaj in j »ozn je v (/anado ter M' I <! in ii:i>t*il i i v mestu Liidv-siuitli. [i. (Kdor izmed rojakov ve /n njegov naslov, naj <»a mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. —-lohn Fabian. l>ox .">4. Savn-ton. Ala. {5-7—]<» t
NAJBOLJ A TRGOVINA OPOJ NIH PIJAČ V AMERIKI.
Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese \ hišo.
Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00
Gin ali Brinjevec. $2. $2.50 $3.00
Kimel........... $2. $2.50 $3.00
Anisette......... $2. $2.50 $3.00
Rozolijo......... $2. $2.50 $3.00
Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00
Vina sladka ali kisla.......... $1. $1.50 $2.00
Pišite po natančni cenik wbi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Hi plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismu.
G. F. ZARUBA & GO.
313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH, PA.
C
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh' Pa.
venski zjnvvnik.
ki imaSb12Uetnd C Jyy^V	prakso v zdrav-
vl f^L.	jJ enju^ta.j n i h mo
^^Mij^PT^^^S s»"ipU*nj« krvi
'// zdravi s gin »oviti m 606. ki ga. je izumel dr. prof. Erllch Ca Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.izpadanje 'aa, bolečine v Kosteh, pridite in izcistil vam bo kri. i Ne Čakajte, ker ta bolezen .«e naleze. I Izgubo semena nenaravnim potom. I zdravim v par dneh, kapavac ali t>*l- j per in tudi vse drnc« j«<sU-dire, Ui nastanejo radi iztvihljiviinja »hhi^hh
Kušenje cpvi, Ui vodi iz mehurja, »ozdravim v kratkem času. llydrocelo nil kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-.Ine v križu in lirbtu in vOasih tudi ari spuščanju vode, ozdravim s soto-vojsitvo.	•
Reumatlzam, trganje, bolečine, ote-<llne, srbečo, škrofle In druge kožne bolezni, ki naHt;ij<\it» vsled nečiste krvi -.7f*~'vitT1 v kratkem času in ni potreb-no ležati.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v West Vir ^'inia in Pennsylvania naznanjamo, la jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik
Mm N ^ ^ jHEIH
Mr. Janko Plosko,
ki je pooblaščen sprejemati naroi lino za "Glas Naroda" in izdajati ozadevna potrdila. — Upati je la mu bodo ali rojaki v vseh osi <*ik na roko.
Vradntttv*
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Itaiiji.
Lahko sa pošlj« denar sorodni kom, prijateljem In znancem, ka teri ie nahajajo v ujetnlitva > Rusiji aU Italiji. Potrebno je, ka dar s« nam denar pošlje, da m priloži tudi njetnikova dopisnic* ali piimo in ie nam tako caofoi-pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravat« poslati dena} ajetniku, pošljite gt takoj, ki sprejmete njegov n^-iov, kar ak< M odlašali, bi te lahko dogodilo da bi jra ne n«im vei na ^steia mestu in mu ne mogli uročiti ds narja.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y-
Kadar Je kako društvo namenjeno kupiti bandere, ustave, regaU«, Codbene Instrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upraianje Vas stane le 2c. pa b! bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. PlSlte ponj.
IVAN PAJK & CO- Conemaugh, Pa., Box 328.
■■■■^■■■■■■■■■■■■^■■■HHHBBI
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Votazy Pobile); T GREATER-MEW TORKU
ANTON BURGAR
IS CORTUUVDT STREET, NEW YORK, M. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE taakovrstna pooblastila, vojaike proinje In daje potrebna nasvete v vseh vojaflrih sadevak. Rojakom, ki iele dei&tl Meriikl državljanski papir, daje potrebne informaeije glede datuma iakreanja ali imena pernikn
Ofecnite ee aanpno na njega, kjer boste točno in ecUdro p*>
mmm^kmmtmmmmmmmrnm^
MODERNO UREJENA
mm SL1S NABOM
^ VSAKOVRSTNE TISKOVINE 5E "' IZVRŠUJE PO NIZKIH — CENAH.
M M i*. M
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
• • • •
UNIJSKO ORGANIZIRAJ
__3NOBT BO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA PO&LJ1TS NA t
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St., New York, N. Y. ■ennBMMMwnMMMmMnBmnmnmMiMsi
V HELLO CENTRAL! GIVE ME HILAND 1111
■	Hello Ignatzl Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko galo-	] •	nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj galon-	j 1	čkov slivovice, ter par galonov rdeče whiske. Cul sem, da imal	( x	v zalogi tudi fina ameriška in importirana vina, ter likere, toda	( X	glede tega pridem v kratkem osebno k tebi.	1 Z	Da, tako jel Kdor izmed rojakov želi biti točno n fino po-	'
■	strežen, naj se zaupno obrne na:
j	Ignatz Podvasnik,
X	WHOLESALE LIQUOR DEALER
i 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. I
I	Naj* pro ti East Liberty postaje.
mm
Nov uzoren pisalni stroj!
77m StmtuM KribU Writer Jg^^T	kllHŽjl^Vl^^ff1
KUPITE GA SEDAJ! ^g^gSu
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, pred no so ga izvedenci pričakovali.
, Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal-1 iii stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo | <!ali svetu prvi vidljivi stroj.
i Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen ! novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da ; bi stopinja mačice pritisnila tipke I
POZOR!	SVARILO!
' Najnovejše iznajdbe, ka-	Ta krasni novi Oliver pri-
' tere je opaziti na tem stroju.	baja po stari ceni. Ne sta-
kontrolira vse Oliver. Celo	ne več kot sastareli v pri-
! naši prpjšui modeli — slavni	meri z novim razkritjem.
' kot so bili — niso imeli dvoj-	Dočim so novi deli Ollver-
| nega premikača.	ja dragi, smo zenačili večje
Ta daje celo kontrolo V	stroške s tem da smo napra-
... . . .	vili konstrukcijo bolj pri-
1 črk in znamenj v mala prsta	prosto
' leve in desne roke. In U	Odločite se sedaj videti ta
i vam pusti, da jih pišete le s	umotvor, pre dno izdate do-
28 tipkami, najmanjšim ste-	lar za kak drugi pisalni stroj,
vilom na kateremkoli pisal-	^e rabite kakega drugega,
i nem stroju.	" prepričajte, koliko yet
1 . - _	ston ta.
Pisalen na vse drage stro-	Ce nbite Oliver, je narav-
, jo lahko rabijo Oliver "9" no, da si želite najfinejši ! takoj ter hitreje in lažje.	model.
;	17 CENTOV NA DAN!
i	nost, kar se jo je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On
i	una vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatič-
!	ni " spacer 6 in unče touch ter dodatno poljubni pramikaž,
!	lsmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po
|	našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more
;	vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN-
i	TYPE, ki piše kot tisk.
!	Se danes pišite za vse posameznosti ^^^
1 do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj ee	t
poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver	i
| pisalnega stroja. OdpoOjite dopisnico takoj. Nikakik obve*	<
i noetL Veselilo nas bo pojasniti vam vse.	r «	!
THE OlIVKR TYPEWKlTfR f(L
> 310 BROADWAY,	HEW YORK, H. Y. |
ImMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmwrn
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "G LAB NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR. DRŽAVAH.