Ijubljana, parmova ul. 33 LJUBLJANA 9. FEB .19 7 0 LETO Vlil. ŠTEV., 47 ČLANI Z1ZEZE IiOHI \IK im morajo BITI med pobudniki vsega kar pospešuje razvoj -- NEAKTIVNOST SINDIKAL. ORGANIZACIJ Osnovna organizacija ZK podjetja je v zadnjem času večkrat obravnavala aktivnost članov. Ugotovljeno je, da so prav v zadnjem obdobju bil) sprejeti različni dokumenti, ki zavezujejo člane ZK, da se aktivneje zavzemajo za raz-reievenje različnih družbenih problemov, na sedanji stopnji družbenega razvoja. Sklepi In stališča 8. In 7. seje centralnega komiteja ZKS predstavljajo konkretna napotila za akcijo. Tudi gradivo I. konference ZK v Januarju 1970 je določena vprašanja le bolj konkretno osvet lilo. Analize delovanja članov ZK je ugotovila kljub uspehom, ki se kažejo v delovanju članov, slabosti. Med te lahko Itejemo v prvi vrsti premajhno zavzetost članov do različnih problemov v okolju njihovega delovanje. Dokaz premajhne zavzetosti je prav v delu sindikalnih organizacij . Čeprav so v odborih člani ZK ne moremo govoriti o posebni aktivnosti v delu sindikalnih organizacij, čeprav je tu ogromno vpraianj, ki bi morala biti pogosteje predmet obravnave. Nadalje so primeri, kjer tudi na delovnem mestu posameznik ne opravlja delo tako kot bi bilo v Interesu nadaljnjega razvoja podjetja Itd. Vse te slabosti so posledica premajhne usposobljenosti članov za delo. Ker torej ne poznamo dovolj problemov In nimamo jasne orientacije je vpliv majhen In neučinkovit. Razumljivo, do vse problematike ni mogoče spremljati, toda dolžnost vsakega člana pa je, da se seznani vsaj z vsem tistim materialom, ki dejansko predstavlja napotilo za delo. Člani ZK se moramo vedno In vselej zavedati, da se družba ne razvija samo po sebi pač pa po tem kdo In v kakšni " 'Iherl nekdo pospešuje te razvoj. Politične organizacije tu Igrajo veliko vlogo In zveza komunistov Ima prav tu svoje posebno mesto in odgovornost. To mesto sl je priborila v stalnem prizadevanju za p robo j najnaprednejših stališč In z njeno stalno kreativno vlo- go. Čeprav so člani povsod tam, kjer nimajo osnovne organizacije, vključeni v terenske organizacije, Jih s tem v ničemer ne odvezuje, da ne delajo v podjetju. Na osnovni organizaciji, kjer je posamezni član vključen se zavzemajo stališča do posameznih vprašanj, ki se v življenju pojavljajo, tako se člani usposabljajo, za to, da znajo v konkretnih situacijah Iskati, najti In predlagati rešitve. Te pa so v različnem okolju In času raz -lične. V takih pogojih delovanja zveze je odgovornost posameznika veliko večja, kot pa v primeru, ko se naloge postavljajo dlrektlvno. Če bi v grobem opredelili naloge, ki so trenutno pred člani ZK na osnovi sklepov In stališč 7. In 8. seje CK ZKS potem so to za naše prilike naslednje • Analizirati aktivnost članov ZK ha na vseh področjih njihovega delovanja. Nekateri podatki kažejo, da je aktivnost komunistov prav v sindikalni organizaciji majhna In jo je treba povečati. člani ZK naj aktivno sodelujejo v razpravah o predlogih za spremembo In dopolnitev statuta In pravilnika o delovnih razmerjih. - Člani ZK na območju mesta Ljubljane se morajo aktivno vključiti v razprave o statutih mestne In občinskih skupščin, pri tem pa upoštevati stališča, ki so bila sprejeta na mestni konte renči Še z večjo zavzetostjo morajo prispevati k razreševanju vprašanj na področju gospodarjenja Posebno skrb je nameniti Informiranju članov kolektiva. To so samo nekatere okvirne naloge, Člani ZK morajo biti stalni pobudniki vsega tistega kar pospešuje razvoj. Tone Plešec ■ ■ 11111-1»* K' « . <***?» ' Tt : K'2. !WJ m r-’ :: r m A 'J- ■ - ' h NA SEMINARJU 8.In 9.1.1970 (glej članek) m Po _ j Sprememba ustave daje v svojem 15. amandmaju možnost za večjo samostojnost urejevanje določenih vprašanj, ki so posebna za vsako delovno organizacijo. Praksa je pokazala, da je treba nekatere od vprašanj urediti drugače kot do sedaj z namenom, da še naprej pospešujemo samoupravljanje in povečamo njegovo učinkovitost. Tudi v našem podjetju je prav, da se nekatera vprašanja ure de drugače. Praksa je pokazala, da je potrebno povečati učinkovitost delovanja posameznih organov. To učinkovitost lahko dosežemo tako, da porazdelimo delo, kar že samo po sebi omogoča večji pregled nad delom in sklepi, kot tudi povečano odgovornost. V razpravah pa se ob tem porajajo različna mnenja in tolmačenja. Nekateri so na stališču, da je potrebno dati večji povdarek strokovnim službam, drugi so zopet mnenja, da je zašlo samoupravljanje v določeno krizo in da sedaj iščemo rešitve. Nadaljna skrajnost je v tem, da so zopet nekateri mnenja, da je treba sedaj vse menjati, češ, da je taka zahtevo. Opravka Imamo še z drugimi pojavi. Smo v času priprav na razprave o spremembi In dopolnitvi statuta.Ko bomo razpravljali o organizaciji podjetja, ki je osnova tudi za samoupravljanje, se moramo zavedati pomembnosti tega vprašanja. Analiza v posamezni enoti je pokazala, da je med slabosti naše organizacije šteti pomanjkanje vsaj grobih opisov delo na posameznem delovnem mestu. Ko se namreč pokaže potreba po zaposlitvi novega delavca je prva dolžnost, do najprej postavimo vprašanje, kaj bo ta delal ?Ta zahteva bo tudi pokazala profil znanja, ki ga moramo Iskati. Posebno pozornost bo treba nameniti nadaljnjemu razvijanju samoupravljanja. Pri obravnavi tega vprašanja nam mora biti v ospredju načelo racionalnosti in uspešnosti delovanja teh organov. Praksa je potrdila, da od dobrega funkcioniranja samoupravnih organov zavisi tudi uspeh. Upravljanje ne sme biti samo sebi namen, ampak mora biti dejavnik, ki bo pospeševal razvoj. To pa terja takšno organizacijo in razmejitev pristojnosti med posameznimi organi, da bodo vse odločitve hitre in kvalitetne. Že te zahteve pa zavračajo tehnokratske težnje, ki so v tem, da bodo odločitve lahko kvalitetne samo tedaj, če bodo o njih odločale samo strokovne službe. Pri vsaki odločitvi moramo imeti zelo točen pregled, kakšni bodo učinki odločitve na vseh področjih to je tehničnem, socialnem, psihološkem itd. Zato že samo ta ugotovitev pokaže, da ne more biti nobenega razmišljanja o tem ali bodo sedaj imeli pravico sodelovati v organih upravljanja samo tisti, ki imajo določeno strokovno usposobljenost, ali vsi. Sodelovanje v upravljanju je ustavna pravica in se zato ne more nobenemu kratiti ali omejevati. Ne gre tudi za to, da sedaj iščemo za posamezne organe nova imena. Tisto kar je sedaj dobro v statutu naj ostane še naprej tako kot sedaj, kar pa nam ovira In otežkoča delo pa spremenimo, torej zamenjajmo s tistim, kar bo olajšalo delo. Kot primer naj vzamemo samo odločanje o izključitvi iz delovne skupnosti. Do sedaj je zakon določal, da je samo DS pristojen, da s tajnim glasovanjem odloči o izključitvi pa še to z večino glasov vseh članov DS. Z novimi predpisi pa je določeno, da se postopek izključitve lahko dru< gače uredi. O vsem tem je bilo že veliko napisanega in izrečenega. Stališča političnih organizacij so jasna. Zato gre ob tem le zato, da bomo v razpravo vključili čim več je število članov kolektiva. Na koncu pa mogoče še to: Statut podjetja je pripomoček za delo kakšni pa bodo rezultati je odvisno od večje ali manjše ktivnosti vseh članov kolektiva. Predsednik komisije za statut : Tone PLEŠEC k'»lhK KOVICE Paketirka Bach je končala delo v Velenju in je sedaj ponovno v Celju. Iz Celja bo odšila na delo v Ljubljano. Celjska paketirka preša sedaj v Slovenskih konjicah, ljubljanska paketirka pa bo odšla v Novo Gorico. Iz generalnega remonta je prišla litos-trojska paketirka iz Celja, Koperska litostrojka pa bo šla meseca februarja v generalno popravilo. Februarja meseca bo pregledana tudi paketirka Bach. V generalnem remontu so škarje CCL 400 iz Brežic. Ker so močno poškodovane bo remont trajal okrog 35 dni. S Celjskimi škarjami ALIGATOR so v Trbovljah zopet dosegli velik delovni učinek. Tovarna avtomobilov v Mariboru še vedno ni poslal naročene kamijone. Poslati bi jih morala v četrtem kvartalu lani. A.G. NAPIS KAKRŠNEGA NAS NI TREBA BITI SRAM. ŠE VEČ PA JE VREDEN, KER SO GA NAPRAVILI SAMI (Pred skladiščem no Ledini v Mariboru) ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ OBVEZNA PRIJAVA GOSPODARSKIH PRESTOPKOV V zveznem Uradnem listu SFRJ št.42/69 z dne 9/10-1969 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih prestopkih. Po določilih tega zakona preidejo pristojnosti za pregon prestopkov tudi na občinske javne tožilce, prestopke pa so dolžni prijaviti vsi državni organi, delovne in druge organizacije, čim o njih zvedo ali so o njih seznanjenf na kakršenkoli način. Opustitev prijave je kazniva. Kaznuje pa se tudi direktor podjetja, če o pravnomočni odločbi o kazni za gospodarski prestopek v roku 8 dni ne obvesti delovni kolektiv o prisojeni kazni. Navedena določilo so stopila v veljavo 9/12-1969. Prijava gospodarskega prestopka (nezakonitega dejanja) je torej obvezna tudi za delovno organizacijo. Direktorji, sektorjev uprave podjetja, poslovodja obrata, šefi skladišč, morajo odslej misliti tudi na posledice, ki jih lahko-dolete, če opustijo to zakonito obveznost -prijavo nezakonitega dejanja. - SK - 52. ZASEDANJE DS PODJETJA 52. zasedanje DS podjetja je bilo 3.11. 1970 v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilo kar 13 točk. 6 članov DS se tega zasedanja ni udeležilo. Vsi manjkajoči se niso opravičili. Zasedanje je bilo sklepčno, ker je bilo navzočih 16 članov. PLAŠI ZA LETO 1970 Največ časa je zasedanju vzela obravnava poročil o inventuri, najbolj vroča pa je bila razprava o predlogu za reorganizacijo sortirnice tekstila v Ljubljani. Delavski svet podjetja ni sprejef predlagane reorganizacije. O važnejših in zanimivih sklepih sprejetih na tem zasedanju poročamo posebej v samostojnih člankih. O tem kakšen naj bo naš plan za leto 1970 je na 52. zasedanju DS govoril direktor finančnega sektoraj podjetja tov. Stane MANCINI. Povedal je, da so poslovalnice in obrati podjetja zadovoljivo planirale, nekatere pa so si, po njegovem mošljenju, postavile celo previsok plan. Urednik KAJ "ss®°" S Ko so na 52. zasedanju DS, 3. februarja letos obravnavali izvrševanje sklepov 51. zasedanja so se Ustavili ob poročilu prisilnega upravitelja tov. Rafaela Trtnika, ki je dva meseca poleg skladišč vKolezljskl in Živlnozdravski ulici v Ljubljani, vodil še poslovalnico "Steklenica". Kot je znano ta poslovalnica pod vodstvom Karla Pavletiča, ki je medtem prestopil h konkurenčeem podjetju Surovini, ni poslovala rentabilno. Podatki o poslovanju v novembru In decembru 1969, pod vodstvom tov. Trtnika pa kažejo pozitivne rezultate. Zdaj je vprašanje poslovnih prostorov te poslovalnice. Izgleda, da jih bomo zgubili. V kolikor bi nas občino Ljubljana - Center še pustila v sedanjih prostorih bo tov. Trtnik še naprej vodil to enoto toda v sklopu ljubljanske poslovalnice ter z enakim predmetom poslovanja kot ga imajo vsa naša skladišča. PRElflJE ZA |1 A|» 1I* Znano je, da se v zadnjih mesecih v našem podjetju polaga več pažnje zbiranju starega papirja. Ta pažnja se že odraža v večjih odkupljenih količinah tako, da se je nekajletno padanje v odkupu ustavilo. Na 52. zasedanju DS se je obravnavalo predlog, da bi poslovodje In šefi skladišč dobili posebno nagrado - premijo, če bi letos njihove enote zbrale več starega - papirja kot so ga lani. Delavski svet se je s predlogom strinjal In sprejel sklep, da imajo poslovodje In šefi skladišč pravico na 0,01 din premije na vsak kg od-premljene količine starega papirja, ki je večji od odpremljene količine v letu 1969. Ta dopolnitev Pravilnika o premijah velja od 1. januarja 1970 Ob upoštevanju realizacije v letu 1969, dalje m ob upoštevanju povečanja proizvodnje v posameznih industrijskih panogah in ob upoštevanju predlogov poslovalnic in obratov podjetja, bi naše podjetje v letu 1970 prodalo nad 90.000 ton blaga v vrednosti, nekaj pod, 9 milijard starih dinarjev, ali 90 milijonov novih din. Razliko v ceni naj bi bila okrog 5% večja kot lani, osebni dohodki pa na ravni osebnih dohodkov v mesecu decembru lani. Član DS tov. VOJIN Djuro je obvestil delavski svet, da so v ljubljanski poslovalnici določene težave zaradi nizkih osebnih dohodkov. Direktor podjetja mu je povedal, da bi pri njih že morali napraviti novo ocenitev delovnih mest, tov. KAMNIKAR pa je pojasnil, da je nova ocenitev v teku. 85 OSNOVNA SREDSTVA Na 52. zasedanju DS podjetja je bil potrjen predlog o nabavi naslednjih strojev za obdelavo odpadnega blaga, vozil In dvigal - močnejše škarje za rezanje železa - dve stiskalnici za papir tipa MEDI - dve stiskalnici za tekstilne odpadke - tri tonski viličar > - avtodvlgalno s priključki tipa HIAB - 35 kom kpšev za kamijone, samo-nakladalce - osebni avto za skupne službe podjetja PODPISANE TRI POGODBE O SODELOVANJU Na 52. zasedaju DS so bile potrjene tri pogodbe našega podjetja o sodelovanju z drugimi podjetji. Gre zq poaodbe s Kovaško industrijo v Žrečah^s Papir -servisom in podjetjem za promet z odpadnim blagom iz Aleksinca. Vse tri posebne pogodbe je obrazložil direktor podjetja. O teh pogodbah bomo pisali v naslednji številki Glasila. 49. SEJA UPRAVNEGA ODBORA 49. seja upravnega odbora je bila 2. februarja letos. Tov. Tekavčeva, ki je sejo kot predsednik UO vodila je predlagala 8 točk dnevnega reda. Navzoči so bili vsi člani UO razen enega, seji pa so prisostvovali še SOKOLO-VIČ Frank in MANCINI. Obravnavali so sklepe 48. seje in ugotovili da ni mogoče najti krivca za razrezano prodano streho nad "mamut" škarjami v Ljubljani. Zato mora vrednost te strehejjokriti ljubljanska poslovalnica v obliki prispevka za sanacijski sklad podjetja. Upravnemu odboruje bilo tudi sporočeno, da je KAMENSEK, ki je pri nas dobil stanovanjski kredit potem pa šel v službo drugam obljubil, da bo v kratkem vrnil 1 milijon starih din, ostalo pa da bos bo skušal dobiti v podjetju, kjer sedaj dela. Tudi BARBRETOVA ki je dobila od nas 300.000,- starih din stanovanjskega kredita je obljubila da bo ta znesek v kratkem vrnila. Potem »o obravnavali poročilo komisije za kontinuirano Inventuro Inventuro In ga z dopolnitvami sprejeli. Ko so člani UO preverili predloge o odpisih neizterljivih in zastarelih terjatev so predloge v glavnem sprejeli obenem pa zadolžili splošni in komercialni sektor da napravita še nekatere poizvedbe. Informativno so potem razpravljali o planu za leto 1970 in se z njim strinjali. Potem so obravnavali zahtevek Ivana Kastelica, ki [e pr! delu izgubil oko. Zahteval je 40.000,0 din odškodnine. UO je ugotovil, da takega zneska podjetje ne more Izplačati, ker sodnega sklepa zato jetje ne more Izplačati brez sodnega sklepa zato je sklenil napotiti tov. Kastelica na civilno pravno sodišče, kjer naj bi vložil tožbo za odškodnino. Na razpis za delovno mesto poslovodje ljubljanskef poslovalnice se je javilo pet kandidatov. Izmed vseh se je UO odločil za Janpza JAMŠKA, revizorja našega podjetja J t tem, da ga je postavil za vršilca dolžnosti poslovodje za dobo 6 mesecev. : Potem so razpravljali o postopkih in cenah aluminija, ki gre v_predelavo. Vprašanje je sprožil tov. ŽOHER poslovodja mariborske poslovalnice, odgovoril pa mu je tov. Jančič, direktor komercialnega sektorja podjetja. Končno je UO sprejel sklep o cenah aluminija katerega za predelavo pošiljajo enote podjetja Potem je UO potrdil predlog amortizacije osnovnih sredstev za leto 197 1969 in predlog, da se zavaruje vso strojno opremo podjetja. Na koncu je UO odobril službeno potovanje tov. Janji Pokovec v Zahodno Nemčijo zatadi nakupa in prodaje tekstila. DOPOLNILNO izobraževanje ! BAbo Vi*EdnOtImO kako vrednotimo stanje varstva PRI DELU V DELOVNI ORGANIZACIJI DVA SEMINARJA ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA Takoj po novem letu 1970, 8. in 9. januarja je naše podjetje organiziralo dva seminarja za izboljšanje poslovanja. Oba seminarja sta bila v Ljubljani. Na prvem seminarju so bili poslovodje poslovalnic In šefi skladišč, na drugem, ki je bil že naslednji dan pa so bili materijalnl knjigovodje in osebje, ki obračunava osebne dohodke po poslovalnicah. Namen obeh seminarjev je bil Izpopolnitev organizacije zajemanja podatkov za zasledovanje In obračunavanje delovnega učin -ka delavcev z delovnimi nalogami in vodenje dnevnega obračuna za delavce, ki delajo po učinku. Nova organizacija obračunavanja osebnega dohodka z dnevnim obračunavanjem omogoča delavcem dnevno kontrolo In s tem boljši pregled nad svojim dnevnim zaslužkom, kar bo Imelo vpliv na še večjo produktivnost dela In večje delavčevo zaupanje do pravilnosti obračunavanja njegovega osebnega dohodka. Delovni nalogi, ki so uvedeni za vso dela na skladiščih po omogočajo boljše zasledovanje stroškov poslovanja po posameznem poslu. Obravnavane so bile tudi druge teme, kot npr.i kalkullranje storitev In evidentiranje porabljenega delovnega časa za pripravo železa za kupolke In ob kasacljl, planiranje nabave v letu 1970 Itd. Na drugem seminarju pa se je poleg teh tem obravnavalo še Izboljšave za Izračunavanje osebnih dohodkov In blagajniškega poslovanja. Seminarja so vodili direktor podjetja tov. RAMOVŠ, ter direktor finančnega sektorja In njegova namestnico, tov. MANCINI oz. tovarišica TEKAVČEVA. S podobnimi seminarji smo tudi prejšnja leta Ispopolnjevalt organizacijo delo. Splošno mnenje je, da so takšni seminarji, ki predstavljajo dopolnilno izobraževanje zelo koristni zato takšnega Ispopol-njevanja nikakor ne bi smeli zanemarjati. Stane Mancini Danes Imamo pri nas in v svetu različne koncepte kako vrednotiti splošno stanje varstva ljudi pri delu. To vprašanje Ima svoje praktično vrednost pri organizaciji in Izvajanju varstva dela. Nujno je torej, da sl delovna organizacija postavi predvsem enotne kriterije, takšne, ki bodo sprejemljivi tudi za zunanje faktorje • Kriteriji mdrajo Imeti svoj temelj v dolžnosti In odločnosti delovne organizacije, da ureja varstvo dela v cilju večje produktivnosti In v korist dobrega počutja človeka na delovnem mestu. Glede no povprečne delovne In varnostne pogoje lahko postavimo naslednji vrstni red: 1. red In snaga 2. tehnično varstvo delovnih strojev v in naprav 3. vzdrževanje 4. vzgoja delavcev 5. osebna zaščitna sredstvo 6. odnos delovne organizacije do varstva prt delu Znano je, da je uspeh varstva pri delu odvisen od sodelovanja In podpore celotnega kolektiva, samoupravnih organov In vodilnih ljudi v podjetju, če tega ni je vsak ukrep In vsako dopovedovanje glede varstva zaman. Pri vodilnih In vodstvenih kadrih se naleti predvsem na sledeče težave: - premalo razumevanja - prenos odgovornosti - nespoštovanje službe varstvo pri delu - preslabo sodelovanje z službo varstva pri delu Službo varstva pri delu. marsikdo jemlje kot zakonski pritisk. Omalovaževanje te službe je v nasprotju z enim od poglavitnih nalog in ciljev podjetja t.j. večja produktivnost zaradi dobrega počutja delavcev. Za pravilno Izvajanje varstva pri delu je potrebno Izvesti preizkus znanja o varstvu pri delu, vsakokrat In vselej, ko se delavcu dodeli delovno mesto. Neupoštevanje določil za delovno varnost bi moralo vedno imeti za posledico določene ukrepe med katerimi naj bi bila kaznovalna politika na zadnjem mestu. Strogost kaznovalne politike bi morali odrediti samoupravni organi. Kazni bi morale biti moralnega In materialnega značaja, višina kazni pa bi morala biti odvisna od stopnje odgovornosti prizadetega delavca v podjetju. Prihodnjič o pravicah In odgovornosti no delu v zvezi z varstvom pri delu. Anton Golja INVENTURE BODO SPOMLADI IN JESENI Na 48. seji upravnega odbora, ki Je bila 28. oktobra 1969 se je razpravljalo tudi o Inventuri. Z njo v zvezi je tov. Mancini dejal, da bo treba na upravi odpreti delovno mesto stalnega člana Inventarne komisije, ki bo med drugim opravljal tudi kontrolo usklajevanja dejanskega s knj ižnlm stanjem In drugo dela, ki sledijo vsaki inventuri. Izjavil Je tudi, da se bodo odslej Inventure opravljale spomladi in jeseni, vmes pa bo revizijska komisija izvrševala občasna kontrolna tehtanja. Podjetje bo težilo k temu, da bo v okviru Inventure vsako leto nekaj skladišč izpranjenih zato, da se bo ugotovilo resnično dejansko stanje. Iz poročila stalne popisne komisije, ki je bilo podano na tej seji je razvidno, da naše enote pozdravljajo novi način inventure. -Iz- UREJUJB UREDNIŠKI ODBOR UREDNIK STANE KOMAN TISKA PARTIZANSKA KNJIGA LJUBU ANA TRO REVOLUCIJE 1. IZDAJA PODJETJE DINOS UUBUANA PARMOVA 31. IZHAJA VSAK DRUGI MESEC STROKOVNIH koiiisij ISUOTa Izvršni odbor INOT-a je na seji dne 27/11-1969 imenoval osem strokovnih komisij, z nalogo, da pomagajo INOT-u pri izvrševanju sklepov upravnega odbora. Komisije imajo po pet članov, le komisija za steklene črepinje ima tri. Te komisije so: za staro železo in litino za barvaste kovine za stari papir za tekstilne odpadke za staro gumo za steklene črepinje za uvoz in izvoz za ekonomsko-pravna vprašanja Predstavniki našega podjetja so člani petih komisij in sicer: za barvaste kovine za papirnate odpadke za steklene črepinje za uvoz in izvoz za ekonomsko-p ravna vprašanja Piše Janez RAMOVŠ - direktor podjetja ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA IN PETIH KOMISIJ INOT-a Upravni odbor ngšega združenja je 24/10-1969 no seji v Splitu dal razrešnico dotedanjemu Izvršnemu odboru. Izbran je bil nov, ki je imel svojo prvo zasedanje 27. 11.1969 v Beogradu. Odkar obstoja naše združenje je DINOS imel svojega predstavnika v njenem izvršnem odboru. Tudi to pot je bilo tako. Kot direktor podjetja, izbranega v Izvršni odbor, sem postal nje -gov član. Dejstvo, da je bilo naše podjetje ponovno izbrano v Izvršni odbor združenja, kljub članstvu v preteklih mandatnih dobah, kaže na to, da smo si z nastopom v tem orga -nu ustvarili določen ugled. Najbrž so bila naša gledanja in mišljenja o določenih vprašanjih in problemih dovolj konstruktivna in taktna. Najbrž so opuštevala vse silnice razvijajočega se združenja, ki še vedno ni prebolel porodnih krčev. Da imamo določen ugled se vidi tudi iz tega, ker bodo predstavniki našega podjetja sodelovali kar v pe(tih komisijah odbora in sicer: NAŠI ZASTOPNIKI V KOMISIJAH INOT - a Na prošnjo UO INOT-a je naše podjetje predlagalo naslednje uslužbence v komisije UO INOT-a: V komisijo za barvaste kovine: - REBRAČA Stanko - ing. Marinko Zlatav - namestnik V komisijo za papir: - INKRET Bojan - Podberšček Drago - namestnik V Komisijo za steklo: - RAMOVŠ Janez - Podberšček Drago - namestnik V Komisijo za izvoz - uvoz: - JANČIČ Danilo - Rebrača Stanko - namestnik V Ekonomsko-pravno komisijo: - MANCINI Stane - RAMOVŠ Janez - namestnik . ZA OBRAMBO podjetja Član našega podjetja v komisiji za steklene črepinje je obenem predsednik te komisije. Podjetje SIROVINA iz Maribora ima člana v komisiji za staro železo In litino ter v komisiji za uvoz In izvoz. Predstavnik Sirovine je tudi predsednik komisije. Osnovni princip dela članov komisije je, da so predstavniki INOT-a ne pa podjetja v katerem delajo. Član komisije, ki ne bo zastopal interese INOT-a, bo suspendiran. Novo je tudi to, da bodo posamezni člani teh komisij predstavniki INOT-a v komisijah Odbora za odpadne materiale pri Zvezni gospodarski zbornici. V komisiji : za barvne kovine za papirne odpadke za steklene črepinje za izvoz in uvoz odpadnega blaga in za ekonomsko - pravna vprašanja Tudi v bodoče se bomo prizadevali, da bi bilo naše sodelovanje v poslovnem združenju čimbolj konstruktivno v okviru možnosti in sposobnosti, ki jih imamo. Smo globoko zainteresirani na reševanju vseh problemov, naše grupacije saj s tem posredno koristimo tudi našemu podjetju. Zakon o narodni obrambi zahteva, da Ima tudi vsako podjetje načrt obrambe za slučaj vojne ali elementarnih nezgod. Takšen načrt mora napraviti komisija. Kdo naj bo član te komisije je razpravljal delavski svet na zadnjem sestanku Za predsednika je bil imenovan direktor podjetja tov. Janez RAMOVŠ, za člane pa Jančič, Vetrovec, Plešec in Golja. Administracijo te komisije bo vodila JAMŠEK Volči. - SK - DEL KREDITA JE VRNIL ŠPANINGER Ivan, šofer v našem tekstilnem obratu v Bohovi naj bi po sklepu 51. ■.zasedanja. DS podjetja dobil dodaten stanovanjski kredit v višini 10.000 din. Teh 10.0 00 din kredita je prvotno dobila PINPENBAHER Milka, delavka v Bohovi, ker pa je zbolela ga je odstopila s predlogom, da ga dobi ŠPANINGER. Na 52. zasedanju DS pa je bilo sporočeno, da ŠPANINGER odstopa sd tega dodatnega kredita, zato je DS sklenil, da naj mu se že odobreni dodatni kredit črta. Takih primerov je malo, če sploh so. S. K. NA SEMINARJU 9.1.1970 O 48. seji UO še nismo pisali, čeprav je bila že 28. oktobra lani. Vzrok je v tem, ker urednik ni dobil zapisnika. Seja je bila pomembna zato, ker se je na njej razpravljalo o poslovni politiki v letu 1970. Sejali pa niso samo člani odbora ampak tudi vodje poslovalnic in obratov, ki so bili na sejo posebej povabljeni. Nje je direktor podjetja tov. Ramovš povabil k razpravi s približno naslednjimi besedami: "Danes je priložnost, da poveste vse probleme, ki vos težijo. Potem se bomo bolje vedeli ravnati v drugem letu." Ko je tov. Jančič orisal značilnosti Ionskega poslovanja v katerem je posebno podčrtal težave zaradi likvidnosti, oz. splošne nelikvidnosti podjetij s katerimi poslujemo, se je oglasil Se tov. Vetrovec. On je izrazil prepričanje, da bi lahko pobirali več odpadkov In podvomil de vsi poslovodje točno vedo kje vse je konkurenčno podjetje. Priporočil je vodenje evidence o zajemanju po posameznih gospodarskih organizacijah. Po tej razpravi: "tako piše v zapisniku", so bili sprejeti sklepi o poslovni politiki podjetja v letu 1970. Direktorjev poziv torej ni našel bogatega odmeva. No, naj to ne bo poglavitno. Naj ne bo poglavitno niti sprejemanje sklepov. Poglavitno naj bo izvrševanje sklepov. Po zapisniku SESTANEK KOMISIJE ZA PAPIR v heogradn Komisija za papir pri INOT-u se je sestala z namenom, da zavzame enotna stališča, katera bi predlagala Zvezni gospodarski zbornici za povečanje odkupa odpadnega papirja. UMESTNO VPRAŠANJE Zgodi se in to ne tako poredko, da delavec, ki dobi v podjetju stanovanjski kredit, potem zamenja sl užbo. Na njegovo mesto mora priti nov delavec. Kaj če tudi ta rabi stanovanjski kredit? Po tej logiki podjetje, kljub veliki pomoči, ki jo daje za omilitev stanovanjske krize svojih delavcev, tega problema nikdar niti približno ne bo rešilo. Na 48. seji UO je o tem postavil vprašanje direktor podjetja. Razprava je pokazala, da to pri nas ni urejeno, čeprav je že več delavcev, ki so dobili stanovanjski kredit, odšlo iz podjetja. Sprejet je bil sklep po katerem mora splošni sektor uprave podjetja doseči vrnitev sta novanjskih kreditov od tistih del avcev, ki so šli na delo v drugo podjetje. -Pz- 5. Na osnovi izkušenj v Sloveniji bo | D komisija izdelaUprogram organiziranega,., drobnega odkupa odpadnega papirja in predlagala vsem, da po sličnih metodah skušajo organizirati večji odkup papirja. 6. Komisija predlaga, da se zbiranje odpadnega papr odpadnega papirja propagira predvsem po šolah in da se z osebnimi kontakti s šolami in z mladinskimi organizacijami dosežejo čimboljši rezultati pri zbiranju papirja. 7. V zvezi s sodelovanjem z "Papir- servisom" komisija predlaga, da se določi rajonizacija terena odkupa in da se vskladijo odkupne cene Komisija je bila mnenja, da je dosedanja konkurenčna borba nelojalna in ne prispeva k povečanju odkupa odpadnega papirja. Predlaga, da se preneha z nekorlstinimi spori in poišče potrazumevanja in sodelovanja z konkurenčnimi podjetji v smislu povečanja odkupa in boljše organizacije. Bojan INKRET Od prometnega strokovnjaka tovariša Marjana Metljaka smo že v decembru lani prejeli sestavek s prošnjo, da ga objavimo v našem Glasilu. Medtem naše glasilo ni izšlo zato ga objavljamo sedaj. Gotovo ni prepozno, saj se je zima, kljub zgodnemu snegu, ki pa je med tem že izginil, kot kaže šele začela. Urednik PROMETNA VARNOST POZIMI Po razpravi je komisijo sprejela sledeče zaključke. 1. Določiti enotne odkupne cene v celotni državi. (Tovarne papirja, ki so v Poslovnem združenju za preddlavo starega papirja Imajo druge odkupne cene kot tovarne, ki niso v tem poslovnem združenju) 2. Višina prodajne cene odpadnega pa-papirja naj se vskladl s cenami na tujem tržišču. Pri določanju cen naj bi sodelovala vsa odkupna podjetja vključno tudi “papir - servis". 3. Vsa podjetja, ki so vključena v INOT bodo skušala poiskati obliko sodelovanja z “Unijo, Papir - servisom", podobno kot v Sloveniji 4. Do seje Zvezne gospodarske zbornice zbrati podatke o planu odkupa papirnih odpadkov za leto 197o. Na osnovi planiranega odkupa bo komisija podala svoje mišljenje o uvozu odpadnega papirja v letu 1*70.^^ jeVQDJc; Vrsti raznih prometnih težav, tistih, ki so vsakodnevno prisotne na poti v službo in iz nje, se je sedaj pridružil še - zimski čas. Ta prinaša s seboj vse tisto, kar nevarnost na poti samo povečuje. Poglejmo: krajši dnevni čas, megle, dež, sneg, mokre in spolzke ceste, mraz in še in še. To so kot rečeno pogoji, zaradi katerih so prometne nezgode v tem času tako števil ne in hude. Zadostuje le malo in zlahka postanejo tako kolesarji, kot pešci ali kdo drug žrtve lastne nepravilnosti.Tu ni izjeme. Povzročitelji prometnih nezgod so vsi, le s to razliko, da jih npr. pešci povzročijo toliko, kolesarji toliko in toliko, mopedisti, avtomobilisti zopet toliko itd. Skutka, vse kategorije udeležencev v prometu "poskrbijo" po svoje, da je ob koncu leta 500 ali več mrtvih ljudi na naših cestah. Posredujemo vam nekaj, kar vam bo na poti gotovo koristilo - če boste to tudi upoštevali. Previdnost na vsakem koraku je v tako ne ugodnih pogojih prometa potrebna še bolj kot kdajkoli. V službo ali po opravkih se odpravimo vedno pravočasno ali še bolje kako minuto prej. ('osebno velja to ob meglenih dneh ali tedaj, ko je promet na cestah otežko-čen ztiradi snega, poledice ipd. V zelb slabih prometnih pogojih, naj kolesarji, če je mogoče opustijo vožnjo s kolesom in naj gredo v službo z javnimi prometnimi sredstvi. Enako velja to tudi za tiste, ki se vozijo z mopedom. Soj vožnja na primer v megli, na poledeneli ali zasneženi cesti, je vse prej kot varna. Avtomobilisti naj računajo s poslabšanimi voznimi pogoji, bodisi glede zoženega cestnega prostora, kot glede vremenskih prilik in vidljivosti. Kdorkoli uporablja kakršnokoli prometno sredstvo, naj bo to vedno tehnično popolnoma brezhibno. Posebno skrb naj lastniki vozil posvečajo svetlobnim in signalnim napravam, kot tudi zavoram, gumam in podobno. Marjan Metljak MAGISTER VINKO 24 L EI V Magister Vinko dela v ljubljanski sortirnici tekstila, Je odkupoval ec in prev-zemalec tekstilnih odpadkov. V naše podjetje je prišel 26.VI.1946 kot vzg leden delavec je postal član prvega in nato še več naslednjih delavskih svetov podjetja in tekstilnega obrata. Svoječasno je bil tudi predsednik sindikalne podružnice in sekretar osnovne organizacije ZK v podjetju. Magister Vinko je iz ljubljanske delavske družine. Ker doma ni bilo nikoli veliko denarja se je po končanem drugem razredu meščanske šole zaposlil pri gradbenem podjetju, vendar je dobil delo le v gradbeni sezoni. Za NOB je začel delati leta 1941, v NOV pa je stopil maja meseca 1942 leta. Parti-zonll je na Gorenjskem. Januarja 1943 leta so ga Nemci ujeli. Zaprt je bil v Begunjah, nato pa odpeljan v ujetništva, v Dachau In Buchenvald •, v najhujša nemška taborišča. Ko se je po osvoboditvi vrnil v Ljubljano je takoj postal član terenskega odbora Osvobodilne fronte. Leta 1946 se je zaposlil v našem podjetju. Izredno se je Izkazal pri obnovi domovine. Gradil je progo Samac - Sarajevo In Doboj - Banja I------------------------------------, | RAZNE MISLI ! iVmADETE V GLASILU "FCVOLEC"i I Molk je zlato, gobec je diamant. Človek je človeku — inkasant. I Stvarnik nas je obdaroval z og-• romnimi naravnimi bogastvi, na 1 žalost pa nam ni dal tudi sned-I štev za investicije. J Časi so čudni: izvažamo ljudi, u- važamo pa svinje. I I____________________________________J ■ " N O V" TEKSTILNI OBRAT PODJETJU Luka. V Ljubljani je pomagal graditi Litostroj, udarniško je delal na izsuševanju P sate in kdo ve kje še vse. Mnogokrat je bil za požrtvovalnost pohvaljen, dvakrat pa je bil proglašen za udarnika. Magister Vinko, ni človek, ki bi silil v ospredje. Je sila skromen in pošten. Vsled teh neambicioznih lastnosti je po tem, ko družba ni več rabila prostovoljcev In močnih rok za udarniška dela, vse bolj ostajal v ozadju. Najprej si sam ni znal pomagati. V podjetju so ga zopet opazili, ko je bilo slišati vse več besed o tem, da se zapušča. Pomagali so mu z nasveti in on jih je sprejemal z vso resnostjo. Danes Vinko ni več tako močan, kot je bil nekdaj, niti zdrav. Pravi, da bo šel v pokoj čez tri leta, ko bo imel 35 let delovne dobe. Videti je zagrenjen. Mu bo kdo pomagal iz težav, ki ga tarejo ? Polovico svojega življenja je že preživel skupaj s podjetjem. Z njim je delil dobro In slabo. Ko so na 52. zasedanju podjetja obravnavali predlog za reorganizacijo ljubljanske sortirnice so bile iznešene tudi misli delavcev te sortirnice, ki so bile drugačne od polagane reorganizacije. Tov. VOLK, obratovodja sortirnice je med drugim menil, da je treba najprej urediti razna vprašanja glede povezanosti in odvisnosti trgovine in proizvodnje. Tov. direktor mu je dal prav in zaželčL da se res razčistijo vsa odprta vprašanja. Po živahni razpravi v kateri so se obravnavala tudi že zelo stara vprašanja statusa sortirnice tekstila v Ljubljani, je DS sprejel približno naslednje sklepe: 1. ljubljanska sortirnica tekstila in obrat za izdelavo polimih kolutov izstopita iz poslovalnice v Ljubljani in se spojita v samostojen obrat podjetja z medsebojno ločenim obračunom. (To namreč pravno še ni bil o urejeno) 2. Ta*Viova" delovna enota se imenuje "obrat za izdelavo polimih kolutov in sortiranje tekstilaP. Proizvaja papirne kolute vseh vrst In dimenzij ter sortira tekstilne odpadke iz naravnih in umetnih vlaken. 3. Za obratovodjo se imenuje (dotedanjega) Sašo VOVKA,tekstilnega tehnika. Sedež obrata pa je v Ljubljani Kurilniška 18 (kot dosl ej) In še to. Je eden maloštevilnih borcev NOV zaposlenih v našem podjetju. sk im O prodajalni zaradi katere je prišlo do predloga o reorganizi ciji, delavski svet to pot ni ničesar sklenili POZOR Kdor želi forografije iz seminarja jih lahko naroči pri Volči JAMŠKOVI. 1 kom stane 1,- din Urednik :RI FA2CČILC F«V.IDITE £TEVTLKC FOTOGRAFIJE HRmm mn iiu hhaiuiiivbca nuohana DIREKCIJA ZA RAZVIJANJE POSLOVANJA Z OBČANI Sedež: Šubičeva ul. 2 ^ / hv.&nucuL k* tfU&tLo Nat mah: 16-77/70-prOp Ljubljana .13.1. januar 1970 Telefon: 23-851 Telegram: Kredbartko Ljubljana Spoštovani tovariš urednik, Podrobnejša Informacija o možnostih vbše delovne organizacije za učinkovito reševanje stanovanjskih problemov utegne zanimati najširši krog vaših bralcev in prispevati k stremljenju vašega glasila za čim popolnejšim Informiranjem kolektiva. Zato si dovoljujemo poslati vam Izvleček Iz našega programa stanovanjskega kreditiranja, v katerem obravnavamo pot do stanovanja v sodelovanju z delovno organizacijo. Morda bo pravobzaključnem računu za leto 1969 ta tema posebno zanimiva, saj se takrat odloča o denarju za stanovanja. Vaši bralci so po eni strani člani kolektiva, medtem ko so zunaj njega navadni potrošniki, posojilojemalci itd. Tako često želijo od nas mnogo podatkov o različnih programih posojil in varčevanja, skratka vse tisto, kar bi z velikim zanimanjem prebrali v vašem glasilu. Pišite nam, kaj zanima vaše bralce in z veseljem vam bomo poslali kar nojpodrobnejše podatke. S tovariškimi pozdravi. DIREKCIJA ZA RPO\ Uredništvo Glasila delovne skupnost M. Urbančič Č. Lendoyšek IU ŠTIPENDIJE DOBIJO Po prečitanju predloga kdo naj bi dobil v letu 1970 štipendijo našega podjetja, je DS na 52, zasedanju o vsakem predlaganem posebej glasoval. Štipendije so bile odobrene naslednjim prosilcem. MAJDA ŠEMERL, hčerka delavke v sortirnici tekstila v Ljubljani, za drugi letnik ekonomske srednje šole. DRINKA MEJAK, hčerka poslovodje v Brežicah za prvi letnik višje komercialne šole v Mariboru. LUDVIK LAVERNIK, sin našega delavca v pokoju Iz Ljubljane, za prvi letnik tehnične srednje lole -kemijski odsek LJUBICA URANKAR, hči delavke na upravi podjetja za prvi letnik ekonomske srednje šole ŠTEFAN STRAHIJA, sin delavca iz Maribora, prvi letnik poklicne šole elektrostroke. DS pa je zavrnil prošnji MARTINA TUŠEKA in ZDRAVKA POSEKA Iz Celja !S5 'S II. Bežigrad L . Moste Li- li. Slika Stara ljubi IJ. VI« Črnomelj Grosuplje Hrastnik / *ve. ' STaNc mu r J ff 1 -o L’: "»»o n. O O* ^ ^ ^ /.®' Z 'nerOva^a,en>nl}L9Q Resica n,esBcn,°Vc'nipri a „ , ^ 3J -5 /i/ / - afer 0,6 p;°>o;o°-5 C* Up°r°6Č° W, S gfŠ-S-J?s£ h.LP'°in, /f h? ; Šimu* V 4? :oc,7 onQC,/° lohk0 Po$0/7/c ^/os, M, č-s 5 s Po ”onn.zyifnr SI "0/7/° V Of,°von **». ;*0c//o en0~ / /// «? /£?//// sgfif Mestna hranilnica ljubljonska. Čopova 3 Domžale Kočevje Kamnik Trbovlje ■■■■» '^7ST