•е- џ poštnina oiafana v ootovim Leto LVIII. V Liubliani, v torek. dne 4 marca 1930 St. 52 1. «zdaia st 2 oin Naročnina ^^^^ A мц^^ ^^^^^^^ ^^^^ Cene oglasov ss ^^ ш*шж Ш VID Ж. t^^^m^ ss= polletno 190 Din ^^^^^^ м ^ и^^^^ш ^ ш^ш celoletno Din ^ ПГ ^HF Ж ^НГ Ш ^BV з .n 4 v za inozemsivo «k Т^Ш ^ ^^H Ш УШИк. јЊ uredn me.ecno 40 Dli. J^ft^ Ж | ^fiL „^ЛГ vrstica po nette.,SK« tzdnl« ^^^ ^ «^вИИШГ p Pr veocrn n '" --narocuL. popust ce i olc no v Juge M . . _ . _ _ _ . _ _ _____ *i.viiii2i)nm v« VL 1АЛ Anfilr A nfllnn^ »11 11 C tf vî v ^ м Ï C ln« r am a Iz.de on i zjuiru) nedeptka izdalo ce,ole no v Juge _4 . . _ . _ SZSXSZttS S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« d Pr -/eciem a narodno popust Iz.de on i zju.raJ razen pondeljka ir. dneva do orožniku ureani&ivo /e l Kopitar/cm une j *i. 6>JJJ RoKopisJ se ne vračalo, aelranklrana pisma se ne spre/cma/o * l/rcamiiva Melon it. 2050. upravnlitva il. 2328 Iniormaiiven tisi za slovenski narod f piuuu #e uHupuuifci'i m.si.o celiOi.nl račun: Lluhi/ana Sle«. lU.b.'i« in IU.349 sa Inseiuie, Saialcgoši.7Sb3, £.uf)ret> 1 il. 39.0II, Vrana In Dunai SI. 24.797 V interesu države Poset gospoda Alberta Thomasa, direktorja Mednarodnega urada dela, ki se je nekaj dni mudil v naši prestolici, je gotovo dogodek velikega političnega pomena. Izreden ugled francoskega socialističnega voditelja, ki je med svetovno vojno na odgovornem mestu ministra za muni-cijo pokazal svoj veliki patriotizem v službi naroda in države, je danes še večji, ko vodi institucijo, ki je dalekosežne mednarodne važnosti. Gospod Albert Thomas vodi tako po poverenju držav kakor po zaupanju delavskih organizacij urad, ki ima urejati in nadzirati socialnopolitičfto zakonodajo po vsem kulturnem svetu pa dajati inicijativo, da se izboljšuje in izpopolnjuje. Dasi nima odločujoče moči, ki bi mu po naravi njegove funkcije pripadala, predstavlja vsekakor faktor največje moralne avtoritete. Gospod Albert Thomas je te dni zastavil to avtoriteto za neokrnjeno ohranitev obstoječe socialnozaščitne zakonodaje v naši državi, podprt po delavskih strokovnih organizacijah vseh struj, ki imajo pozitiven socialen program in ga skušajo uresničiti po mirni evoluciji. Ta nastop, ki je imel svoj višek v imponujoči delavski manifestaciji dne 28. februarja v Belgradu, je bil povzročen po prizadevanju deloda-javskih krogov Jugoslavije, da bi se naša, leta 1922. po modernih načelih urejena socialna zakonodaja reformirala tako, da bi pomenila poslabšanje za delavstvo. Po izjavah, ki jih je ob tej priliki podala vlada, smemo upravičeno soditi, da je misija gospoda Alberta Thomasa, ki se je po svoji dolžnosti in znani objektivnosti posvetoval tudi z zastopniki jugoslovanskega de-lodajavstva, imela vspeh in da je našlo stališče delavstva na merodajnem mestu popolno umevanje. Zlasti je treba podčrtati dejstvo, da je gospod Albert Thomas priporočal zastopnikom delodajavcev, da naj vzdržujejo stike z delavskimi strokovnimi organizacijami pa da naj se pereči medsebojni problemi prijateljsko rešujejo po sporazumnem dogovoru. Misija gospoda Alberta Thomasa mora imeti učinek tembolj, ker je znan kot velik prijatelj naše države. Zakaj prav to prijateljstvo do naše države mu jc najbolj narekovalo njegov nastop za ohranitev pravic, ki so delavstvu Jugoslavije zajamčene po obstoječi socialnopolitični zakonodaji. Notranja okrepitev naše države, ki je po vladarjevem naročilu poglavitna naloga sedanje vlade, zahteva kot neobhoden pogoj vzajemnost vseh državljanov pa vseh državljanskih skupin, zlasti pa stanovskih interesnih organizacij, v obče dobro. Ta potrebna solidarnost izključuje vsako enostransko tiranje naših notranjih političnih, kulturnih ali socialnih problemov v ekstrem, bodisi desničarsko-reak-cionarni bodisi skrajno levičarski. Kakor se ne more trpeti borba razredov v smislu sovraštva, izključenja enega razreda po drugem, tiranije enega samega razreda, tako ne sme država, ki hoče mirnega političnega soživljenja svojih državljanov, napredka gospodarstva in zadovoljnosti vseh slojev, posebno pa najširših množic, dovoliti, da bi se poslabšale postave, ki ščitijo slabejšega pred izkoriščanjem njegovih delovnih sil. Država, ki dela na svoji konsolidaciji, ne more pospeševati socialne reaKcije, ki bi ustvarjala nezadovoljne elemente in nujala netivo za razdirajoče strasti. Nasprotno — njeno delo mora iti za soglasjem, vzajemnostjo in sodelovanjem vseh interesnih skupin, za sporazumno rešitvijo socialnih problemov, za okrepitvijo čustva državljanske skupnosti vseh posameznikov in vseh skupin; mora pa biti to delo prešinjeno po ideji krščanske pravičnosti, ki terja priznanje človeškega dostojanstva delavčevega, ogromne vrednosti njegovega dela in njegove državljanske enakopravnosti. Reakcija, ki bi to tajila ali omalovaževala, bi bila prav tako škodljiva za splošni blagor ko revolucionarno razredno stališče iz leve strani. Naša vlada, ki je to razumela, je pokazala, da hoče državo obvarovati vsakih pretresov, in odločno nadaljevati delo po-mirjenja bodisi političnih strankarskih bodisi socialnorazrednih strasti pa graditi bodočnost države na onih preizkušenih etičnih in socialnih temeljih, na katerih je bila zgrajena tudi naša obstoječa delavsko-zaščitna postavodajc. Novi uradniški zakon Zagreb, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz tukajšnjih uradniških vrst, bo uradniški položaj v bodoče po novem zakonu urejen približno tako: Uradniki se bodo delili v uradnike prve kategorije s fakultetno izobrazbo, uradnike druge kategorije z maturo, tretje kategorije s 4 razredi srednjih šol. V četrto '-ategorijo pridejo zvaničniki, v peto pa sluge. Plača se deli v položajno, osnovno in v stanarino. Položajna plača bi bila na slednja: I. razred: 48.000 Din, drugi 36.000, III. 36.000, IV. 27.000, V. 24.000, VI. 21-000, VII. 18.000, VIII. 15.000, IX. 12.000, X. 10.000, XI. 9000, XII. 6000. V XII. razred pridejo sluge, v XI. pa zvaničniki. Prva kategorija začne 7. VIII., druga z IX. in tretja s X. razredom. Osnovna plača bi bila razdeljena na 10. skupin. Začne se s 12-000, nato pa se skupine zvišujejo in sicer gre po vrsti z ozirom na napre-do val no dobo treh let: 13.000, 14.000, 16.000, 18.000, 20.000, 22.000, 24.000, 26.000, 28.000, .30.000. Napredovanje se vrši vsaka tri leta. Šesti razred položajne plače 1. kat. od 12—20 službenih let odgovarja službenim prejemkom II. kat. s službo od 20 let dalje.. Sedmi razred I. kat. od 5—12 let pa v II. kat. 12—20 let. Osni i razred I. kat. s službo do 5 let drugi kat. od 5—12 let, oziroma III. od 12—20 let, oziroma IV. kategoriji od 20 let dalje. V IX. razredu ostane II. kat. do 5 let. v X. tretja kategorija do 5 let itd. Seveda bo sedaj glavno, na katero finančno osnovo in finančni efekt bo pristal končno finančni minister. Računati je vsekako z delnim povišanjem dohodkov pa tudi z razredi, približno tako, kot jih je poznal stari avstrijski uradniški zakon. Ce bi ta predlog obveljal, potem bi prišle na bolje v prvi vrsti mlajše moči. Sorazmerno bi veliko pridobile poleg prve tudi ostale kategorije. Zahteve sodnikov Resoluci'e skupščine Združen a sodnikov Jugos av're Belgrad. 3. marca. k. Na izredni skupščini delegatov Združenja sodnikov i/, naše države so bili na včerajšnji seji sprejeti sledeči sklepi: Da se pravila Zveze društva sodnikov naše kraljevine spremene v tem zinislu, da se ustanovi Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije; sedež Združenja jc v Belgradu, sekcije pa v mestih, kjer so apelucijska sodišču. Pravila predpisujejo organizacijo delu gl. skupščine in upravnegu odbora, sekcije pa naj si svoje notranje organizacije urede sanic. Do koncu junija 1930 se mora vršiti redna skupščina radi izvolitve novega upravnega odbita. Dotedaj predstavlja Združenje in vodi posle upravni odbor, izvoljen na sestanku. V ta upravni odbor so izvoljeni člani upravnih odborov sodnijskih društev iz Belgrada in notranjosti. Delegati so sklenili obiskati pravosodnega ministru, da inu s po roče stališče, ki ga zastopajo sodniki Jugoslavije glede novega uradniškega zakona, kolikor se tiče sodnikov ter z željami sodnikov. Te svoje nazore je Združenje ludi formuliralo v posebnem pismenem pred- logu. Združenje sodnikov kraljevine Jugoslavije smatra, da se vprašanje o položaju sodnikov mora tudi v bodoče, kukor dosedaj, urediti samo z zakonom o sodnikih, kakor jc bilo to skrjeno z zakonom o sodnikih 6. januarja 1929. Pri objavi splošnega uradniškega iu specijel-nih zakonov drugih strok, sc sodnijski red ne sine zapostavljati, ker bi bilo to slabo vplivalo na solidno funkcioniranje našega pravosodja. V cilju ustvarjali ju teli principov smatra Združenje, da je potrebno storiti to-le: I. Da sc izenačijo dohodki sodnikov /. dohodki finančnih in iipruviin-političnih uradnikov, ozirajoč sc ua 1 -lutke in natiira, ki jih ti poslednji dobivajo. 2. Da se ukine zakon od 13. juniju 1929, s Katerim se zmanjšajo prejemki sodnikov. 3. Izenačenje napredovanja srezkih in okrožnili sodnikov. 4. Da se sodnikom dajejo jxiscbej dodatki za nabavo knjig, / ozirom lin novo zakonodaj-stvo. 5. Da se vsem sodnikom ali brezplačno ali po najnižji ceni dajejo na razpolago vse številke »Službenih novine. začenši od 0. januarja 1929, da bodo imeli možnost, da se natančno in pravočasno vpoznujo /. vsakokratnim novim zakonom. Kriza albanske vlade Tirana, 5. muren. AA. Kralj Zogu je imel daljši sestanek s predsednikom ministrskega sveta in predsednikom zbornice. Tn razgovor spravlja jo v zvezo s predstoječo krizo albanske vlade. Tirana, 3. marca. ЛА. Vladn je podala ostavko zaradi nesoglasij s parlamentom. Zadnje dni so bile v parlamentu ostre debate o interpelaciji, ki je bila vložena glede italijanske družbe » Agip . Krizo bodo reševali šele po bairamskih praznikih. Mandat za sestavo nove vlade bo po vsej priliki poverjen podpredsedniku parlamenta Vangeliju. Jugoslovanska časn kar umorjen v Parizu Belgrad, 3. marca. k. Iz Pariza poročajo: Popoldanski listi prinašajo senzacijonalno vest o umoru v pariškem hotelu. Žrtev umora je postal jugoslovanski časnikar Josip Werner iz Sarajeva, star 28 lel. Ob šestih zjutraj so hotelski uslužbenci culi pet revolverskih strelov iz Wernerjeve sobe. Ko so vdrli v njegovo sobo, so ga našli že mrtvega. Vratarica je videla moškega, ki je z veliko naglico hitel skozi hodnik in zginil na ulici. To se je zgodilo tako hitro, da ne more dati niti točnega popisa tc osebe. Policija je začela z intenzivno pre- Se'a v'ade Belgrad, 5. marca. AA. Danes je bila pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev generalu Petru Živ kovica seja ministrskega sveta, ki jc trajala od II do 13. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri razen ministra zunanjih zadev g. Marinkovičn, ki sc mudi v inozemstvu. Nn tej seji so prišli v pretres proračuni posameznih banovin ki so bili sprejeti po predlogu ministra financ dr. Stanka Izmen ava raiiihacishih listin z Mad arsho Belgrad, 3. marca. AA. Kraljevsko poslaništvo v Budimpešti jc obvestilo ministru zunanjih zadev, tla je bila 25. februarja v madžarskem ministrstvu zunanjih zadev izvršena izmena rufitifikacijskih listin: konvencije o izognitvi dvojnega obdačenja |н> materiji neposrednih davkov, sklenjene v Belgradu 22. februarja 1928. in konvencije o reguliranja dolgov iu terjatev v prejšnjih avstrijskih in ogrskih kron, sklenjene v Belgradu 22. februarja 1928. iskavo. Dognala je, da se je v preteklem tednu interesiralo za sobo g. Wernerja več oseb. Iz lega se sklepa, da gre za umor, ki je bil že dalj časa pripravljen, vendar pa niso motivi znani. Zdi sc, da gre za osebno maščevanje. Pariz, 3. marca. AA. llavas javlja, da je preiskava, ki jo vodijo oblasti radi umora Wemera, rodom i/. Sarajeva, dognala, da sta umor izvršili dve osebi. Werner je v Parizu pravil, da je pršel v Pariz ua študije, izdajal pa se je tudi za novinarja. V Parizu je živel zelo revno. Thomas odpotovai v Atene Belgrad. 3. marc«. ЛЛ. Direktor mednarodnega uradu za delo pri Društvu narodov Albert Thomas je pred svojim odhodom i/. Belgrada posetil danes ob 8.30 predsednika vlade g. Živ-koviča, tla se mu zahvali /a izkazano pozornost in prisrčni sprejem, ki mu jc bil prirejen v Belgradu zu dobo njegovega bivanja. Belgrad. 3. marcu. AA. Danes ob 10.40 je odpotoval direktor mednarodnega urada zu delo pri Društvu narodov Albert Thomas v spremstvu svoje soproge, šefu kabineta Vipla in osebnega tajnika Duhourn, svojo hčerko in zetom Drnškovičem v Atene. Minister prometa jc Tlio-mnsu dal nn razpolago salonski voz do solunn. Na postujo so Thomnsu spremili zastopnik ministra zunanjih zadev, minister brez listnice dr. Kostn Kunianudi, dalje nekateri višji uradniki. tajnik delavskih zbornic Živku Topalovič. zastopniki delodajalcev in številni časnikarji. Dem:sija pruskega noir, ministra Grzesmshe^a V presenečenje nemške politične javnu-sti je nenadoma odstopil pruski notranji minister Grzesinski. V posebnem pismu na pruskega ministrskega predsednika Itrauna utemeljuje svoj odstop s svojo boleznijo, ki gu ovira, da bi se posvetil svojim dolžnostim z vnemo, kakor bi bilo treba. Nemški listi pa ne prikrivajo, da se je izvršila demisija energičnega ministra Drzesinskega tudi iz političnih vzrokov. Predvsem so vodili proti njemu strasten boj desničarski narodni socialisti in Hugenbergovi nacionalci, ker je bil Grzesinski odločno na stališču weiniarske ustave. Kot pruski notranji minister, v čigar rokah je bila skoraj vsa policija, pa je imel tudi močna sredstva za obrambo le ustave. Še bolj pa so bili proti Grzesinskemu komunisti, ki so ob vsaki priliki občutili njegovo trdo roko. Z neizprosno doslednostjo je policija zatrla vse njihove revolucionarne poizkuse in vsi so vedeli, da je oče tega odločnega piotikouuini-stičnega odpora bivši berlinski policijski predsednik — Grzesinski. Baš to odločno stališče pa je na drugi strani zasiguralo pruskemu notranjemu ministru Irdno stališče pri weiinarski koaliciji, pa čeprav je imela vsaka od teh strank precej vzrokov za nezadovoljstvo politiko Grzesinskega. Tako je bil Grzesinski prevelik strankar, ki je vedno silno pazil, da imenuje na važnejša mesta same socialne demokrate. Centruui pt tudi ni mogel soglašati z njegovo kulturno politiko in čisto zadovoljni niso mogli bili niti socialni demokrati, ker je odločnost njih m. nistra škodovala njih popularnosti med delav stvom. Toda vsi ti vzroki niso bili tako silni da bi prodrl komunističen predlog o nezaup-ni Grzesinskemu in večina strank je baš sklenila, da odkloni ta predlog. V toni pa je padla bomba. Senatni predsednik sodišča in član soc. demokratske stranke dr. Grtitzner je v posebnem pismu opozoril min. predsednika, da živi Grzesinski v konkubinatu in cla bi mogla ta stvar priti vsled nekega drugega procesa pred sodišče. Enako pismo je doposlal tudi šefom strank. Že prej pa so iz istega vzroka napadali nad vse strastno Grzesinskega nar. socialisti, ki so hoteli z odkritjem iz privatnega življenja nasprotnika doseči političen kapital. Stranke večine sicer niso hotele tako argumentacijo sprejeti, zato pa je izvajal konsekvence sam Grzesinski in po triinpolletnem vodstvru pruskega notranjega ministrstva odstopil. Za njegovega naslednika je imenoval min. predsednik Braun dr. Waentiaa, ki je bil dosedaj šef uprave v provinci Sachsen. Sela VZS Beltjmd, 3. marca. AA. Vrhovni zaitono-dajni svet je imel danes sejo od 10—19.30. Na seji se je razpravljalo o zakonu o izvršitvi m obvarovanju (izvršni red). Vrhovni zakonodajni svet je zakon v načelu osvojil, nakar se je vršila razprava o poedinostih. Seji sta |iriso-stvovala v Imenu ministrstva pravde dr. Eisner, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu ter v imenu notranjega ministrstva inšpektor Via-škulin. Nadalje ie bila na seji izvoljena sekcija za proučitev zakonskega predloga o železnicah v javnem prometu. V lo sekcijo so bili izvoljeni dr. âurmin, MijuSkovič, Daka Popovič ir dr. Gosar. Prihodnja seja se vrši jutri ob 16 Silifshi škof odlikovan Belflrnd, 3. marca. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja ter nn predlog g. ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je bil odlikovan z redom s\. Save T. stopnje g. Kvirin Klemeni Bonefačič, splitski škof. Dmgi Tardieujev kabinet Točno, kakor je napovedali je s nedeljo Tardieu predsedniku republike u;. Dounier-»ueu predstavil svoj drugi kabinet, ki številčno prekaša vse dosedanje vlade. Nova vlada šteje namreč 33 članov, 18 ministrov iu 15 Iržavtiih podtajnikov. široka koncentracija, ki jo je g. Tardieu nameraval- se ni posrečila. G. Tardieu bi zelo ud pridobil radikale za novo vlado, da bi se lako izognil dolgotrajnim iu mučnim debatam, ki jih bo moral izbojevati v parlamentu za ttov proračun. G. Tardieu je bil pripravljen na najširše koncesije. Ponudil je g. Merriotu mesto podpredsednika in pravosodno ministrstvo. .Nadalje bi radikalna stranka dobila še štiri ministrstva in dva državna podtajuika. V ponudbi g. Tardicuja je" bilo posebej omenjeno, da se gg- Chautemps in g. Daladier, voditelj radikalov osebno sprejmeta v novi kabinet. Vlada lake široke koncentracije, ko si stopijo tako ra/bčni elementi nasproti, bi seveda ne mogla bili trajna. Tudi g. Tardieu ji je mislil ,iati >,<• v naprej prehodni '.mčaj. Sprejela naj bi proračun ;n socialno zavarovanje, \ zunanji politiki pa dovršila viseče delo, to je londonsko razorožitveno konferenco. Takoj nalo bi st- pa zopet pristopilo k formiranju novo vlade. O. Tardieu je toraj ponudil radikalom. svojim najnevarnejšim nasprotnikom, neke vrste premirje, da v političnem zatišju skupuo izvedejo naloge, ki so neodložljive in nujno zahtevajo rešitev. Apeliral je z drugimi besedami ;ia njihov patriotizem — a ni uspelo. Radikali so odločno odklonili vsako sodelovanje > s- 1'ardieujem vedno še v upanju, da dobe položa j nazaj v roke. A tudi njihov račun se ni ]K>prečil. Kljub odporu radikalov se je »t. Tardieujm posrečilo sestaviti desničarsko vlado, ki je po sestavi klubov, ki ji pripadajo, nekoliko bolj levičarska, kot prva, razven tega pa ji pripadala tudi dvrt radikala, g. Dumesnil in g. Kairom ki pa za io nima a privoljenja radikalnega kluba. Verjetno, da ju bodo vadi-kuti radi tega izključili iz stranke, — obstoja pn tudi tno/iv.sf, da bo zlasti ugledni Dumesnil potegnil 4' nekaj drugih radikalov za seboj, kar bi bil jako hud udarec /a radikale. .Nova franc -ka vlada ne pomenja nikake spremembo kurza ne v zunnilji ile v notranji politiki. V vodilnih ministrstvih so ostale iste osebnosti. V novi vladi je g. Briand kot zunanji minister. Dve niinlsirski krizi euft za drugo sta pokazali, da Brkuld ne more več brez Ttu-dieujn vladati, a zaenkrat tudi Tardieu še tre brez Brianda. Oi;; ul kotli pri mis. Finance je mesto g. Cheroiia prevzel g. Paul Renault, iuaii prijatelj in zaupnik g. Tardieuja. — Zelo verjetno je, da si bo g. Tardieu poskušal v nastopni parlamentarni dobi iz raznih malih skupin, ki sestavljajo desnico in sredino, skovati močno, kar moči homogeno desničarsko večino, ki bi mu za poznejši čas omogočila trajno obvladanje politične situacije. Proračun Moravske banovine Be'grsd, 3. marca. k. Časopisje prinaša izjavo bana moravske banovine o proračunu te banovine Ta ie sestavljen na recln- podlagi, da naj se čim manj obremeni ljudstvo. Zato je ta proračun manjši od prejšnjih oblastnih samouprav na teritoriju sedanje moravske banovine. Prejšnji okrožni in oblastni preračuni so dosegli vsoto 44 milijonov dinarjev, sedaj pa znaša proračun 72.000 000 dinar cv. Kar Sè tiče dohodkov, bo seveda največ plačalo mestno prebivalstvo z ozirom na razdelitev doklad. Nadškof Baiser v Senfa Senj, 3 marca r. Včeraj v nedeljo jc prispel semkaj zagrebški nadškof prevzvišeni g. dr. Ante Bauer v spremstvu svojega tajnika in obiskal bolnega škofa presvitlega g. dr. Mr-ru-šič.i. Zagrebški nadškof ost;,ne tu dalj časa. Zfigrebšhe vesti Zagreb. 3. marca r. Zveza prosvetnih društev v Zagrebu je na svoji zadnji glavni skup-šilui sklenila izvesti likvidacijo, ako se najkas-tr.. e do 3(>. julija ne pokaže možnost dela zveze. V tem smič-Ui je dobil novi odbor instruk-cije za ciolo in sc je obrnil na razna prosvetna društva L zahteve, da naj mu javljajo, ali se še smatrajo za člane te zveze. Na podle.gi teh odgovorov, k: morajo dospeti do 30. junija se to sklepalo o likvidaciji. Zagreb. 3. marca. r. Ob priliki proslave Masarykove SO letnice, se bodo svečanosti vršile polnih sedem dni. Zagreb, 3. marca. r. Danes dopoldne se je vršila konferenca med zastopniki medicinske fakultete in člani zagrebškega medicinskega odbora, na kateri sc je razpravljalo o mestu, kjer naj se zida nova zakladna bolnica. Na tej konferenc- se je sklenilo, d:i naj se čaka na prihod socijalnee t ministra dr. Drinkoviča. Druga T ar dieu je va vlada V nedeljo zjutraj bita nova vlada sestavljena — Računajo, da ima vlada 20 glasov večine Pariz, !>. marca. \ \. 1 lavas poroča ; Claui nove vlade so davi prevzeti posle. Sestava vlade Pnriz, 51. marca. AA. Včeraj ob '2.15 je g. André Tardieu sporočil novinarjem tole li-sfo svojega kabineta: Predsedstvo in notranje zadeve: André Tardieu; podpredsednik in minister za pravosodje: Riioul Péret; minister za zunanje zadeve: Ai slide Briand; minister vojske: Magmo!; minister za vojno mornarico: Dumesnil; minister za finance: Paul Renault; minister za proračun: Germaine Marlin; minister za pro-svelo: Pierre Marraud; minister za kolonije: François Piélri; minister za pošlo, brzojav in telefon: Mallarmé; minister za trgovino: Flaii-din; minister za poljedelstvo: Ferdinand David; minister za trgovsko mornarico: Louis Rollin; minister za delo: Pierre l.avale; minister za javna dela: Pernol; minister za narodno zdravje: ■ Féry; minister ža pokojnine: Champetier des Ribes: minister za letalstvo: 1.auient Eynac. Državni podlajniki: Državni podtajnik v predsëdstvu vlade: Marce! Heraud; državni podtajnik za narodno gospodarstvo: Franço's Poncel; drž. podtajnik ministrstva za notranje zadeve: René Manaut; državni podtajnik v ministrstvu za vojsko: Ri-colfy; državni podtajnik v ministrstvu za vojno mornarico: Ro; državni podtajnik v ministrstvu za kolonije: A4:ide Delmonl; drž. podtajnik \ ministrstvu za poljedelstvo: Serol; drž. poxltajnik v ministrstvu za javna dela: Falcos; državni podtajnik v ministrstvu za delo: Ca-Inlla; državni podtajnik v ministrstvu za telesno vzgojo: Maurineau; državni podtajnik v ministrstvu za tehnično vzgojo: Lillas; državni podtajnik v iiiinistrstvu za lepe umetnosti: l.o-lier; državni podtajnik v ministrstvu za proračun: Baretti; državni podtajnik v ministrstvu financ: Maurice Falsche; državni podtajnik v ministrstvu za trgovino: Oberkirch. V p 4»- ^ i1» Pariz, 3. marca. A A. Lista novega kabineta je v političnem pogledu tale: v vladi jo iz skupščine 0 članov radikalne levice (ki predstavljajo skupino 51 poslancev), it člani demokratske socialne akcije (31 poslancev), i) republikanske levice ((35), 1 republikanski socialist (19), 2 radikalna socialista (114), 3 i/, republikanske demokratske unije (89), 2 neodvisna levičarja (20), 2 z levice radikalnih socialistov (15), 1 nezavisen in I demokratski populist (18). lz senata je II demokratske unije (34 senatorjev), 3 z levice radikalnih demokratskih socialistov (150) in 1 nevpisan. Novi kabinet ima 34 članov, med njimi 18 ministrov, 15 državnih podfujntkov iti 1. visokega komisarja. G članov pripada senatu, n 20 članov in podtajnikov je bilo že \ prvem Tardieujevem kabinetu. medtem ko je 14 novih. Program nove vtade Pariz, "■>. marca. n. Nova vlada bo v svojem programu dovoljevala političnim nasprotnikom koncesije. 1 inančni program je enak Chauteinp-sovomu. Predlogi finančne komisije glede znižanju davkov so sprejeti in renta zi stare bojevnike odobrena. -»Ecllo de Paris, poroča, da so bo' nadal jevala \ prvem I ardienjeveni kabinetu napovedana politika prosperitete. Ti. I ion I K) izjavil, da o ine njegov nredki-r. ki < jo stavil radikulonV glede notranjepolitičnega ->re-inirja, še dalje v veljavi, /o radi toga, ker ni globokih uazlik niti glede potrebnosti davčno reforme niti glede končnih ciljev velikih zunanjepolitičnih problemov: londonske konference, ïoitngovegà liučrta. carinskega premirja in stiar- . ^.-.j.-.ttj. se obnove londonska pog&ian§a London, 3. marca. AA. Ker se bo francoski kabinet predstavil zbornici šele v sredo, ne bo înog'a londonska pomorska razoro-vit". trni konferenca pričeti z delom pred petkom. Ce bo zbornica izra ila Tardieuiu zaupnico. odpotujejo francoski delegati Tardieu. Briand. Dumesnil, Pietri in Kerguecez v London v četrtek ponoči. Times poročajo, da l>o Tardieu nadaljeval prejšnjo francosko politiko in nagla-šajc, da je Tardieu ua vsak način mož na svojem mestu. List zaključuje. d:i je ministrska kriza povzročila veliko izgubo na času, kar ni nikomur koristilo. Govor amer, defeg'afa London, marca. A A. Ameriški delegat ua londonski pomorski razorožitveni konferenci Charles Adams je brzojavil v Ameriko govor. v katerem pravi, da se je sporazum med angleškim, francoskim in italijanskim stališčem v vprašanju tonaz.mh številk zakasnil, ker je nastopila francoska ministrska kriza. Adams je v svojem govoru nadalje naglasil, da se je z ministrsko krizo edinole izgubilo na času, in da se bodo razgovori s povratkom francoske Senator Eorah za razorožitev Neuspeh londonske konference bi bila prava katastrofa Newyork, 3. inarca. n. Senator Borah je izjavi! včeraj v svojem govor«, ki ga je imel v radiu: Ce bi se razorožitvena konferenca razšla brez uspeha, bi to ne bil samo razočaranje za milijone, temveč katasiroia. Države na konfercnci so iste. ki so se v svetovni vojni b rile ramo ob rami. Nemčija nima mornarice in nobene pomembne vojske. Avstrija je brez moči. Madjarska je razkosana in se bori za svoj obstoj. Samo zmagovalci so v Londonu. Podpisali so sveto pogodbo, da nikdar . eč ne bodo segli po vojnih sredstvih. Indija na razpofu Princi za Veh Britanijo, Gandi pa proklamira pasivni odpor Bole rad. Belgralske vesti Л V Nj. Vel. Aleksan-»rajtjoriijeve z Tei det I je odlikoval z redom Narasjorgjeve zvezde I red.' Nj. Vol. kralja danskega Kristijana. IVItnul. ?. marca. ЛЛ. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministrskega sveta ter ministra notranjih zadev generala Živkoviča je imenovan za referenta državnega «vela v 5-1 tVtor Devidovič, tajnik državnega sveta iste kategorije in skupine. London, 3 marca. n. Zbor princev v Del-hiju je soglasno sklenil resolucijo, ki pozdravlja domiuionski statut za Indijo, dočim odločno odklanja politiko ločitve od -angleškega imperija. Gandi je včeraj poslal svoj ultimatum podkralju. S tem je pasivni odpor postal gotov. London, 3. marca n. O Gandijevem uiti- £Far'šfca konferenca bo odgodena Budimpešta, 3. marca. r. V, tukajšnjih političnih krogih se trdi, da vlada na pariški reparacijski konferenci med Madžarsko in Ceho-slovaško veliko nesoglasje in da ni izključeno, da se bo radi tega pariška konferenca odgodila za mesec dni. Pred veliko bitko na KHa'skem London, 3. marca. A A. Iz Pekinga poro-aj . da bo v kratkem med četami Čangkajška in kitajskimi uporniki velika bitka. Cangl-aj-šek bo -ktisal zasesti Tieutsin iu Peking. delegacije lahko nadaljevali. Adams je dodal: Mi bomo sedeli v Londonu, dokler ne bomo dosegli sporazuma. Jaz mislim, cla sta se japonsko in ameriško stališče znatno zbližali. Mi imamo veliko časa in Amerika bo potrpela. ker ve. da ima konferenca pred seboj komplicirane probleme varnosti. Par dni več ali manj ne pomenja ničesar v primeru vrednosti sporazuma, ki naj se doseže v mirnem ozračju. Končno je Adams v svojem govoru naglasil, da zahtevajo Zedinjene države tako veliko vsoto, kakor jo potrebujejo za svojo narodno varnost. Težaven položaj Franci'e Pariz, 5. marca. r. Jules Sauerwein javlja lz Londona Matinu alarmantne vesti v zvezi s pogajanji na londonski konferenci. Po teh vesteh bo prišlo še ta teden med Ameriko in Japonsko in nato med Ameriko in Veliko Britanijo clo posebnega sporazuma v vprašanju omejevanja graditve bojnih ladij in v vprašanju paritete. Ako bo prišla francoska delegacija čez dva ali tri dni na konferenco v London, bo Francija izpostavljena velikanskemu pritisku od od strani drugih držav. Če se sedaj ne posreči zmanjšati oboroževanje, bi bito vsako upanje mrtvo. Vlade, ki so podpisale mirovno pogodbo, imajo 30 milijonov mož pod orožjem. Na leto se razmeče pet milijard dolarjev za vzdrževanje bojnih sil. V zadnjem letu so izdale v Londonu zbrane velesile '-no milijardo samo za oboroževanje na morju. Sumničcnje, nemir in nezaupanje vladajo tako kakor poprej. Samo zaupanje lahko omogoči omejitev oboroževanja. Londonska k —ferenca bi morala svoja posvetovanja vršiti javno. matu sc čuje, da se bo pasivni odpor izvajal j tako-le: 1. poziv k ignoriranju davkov, posebno davka na sol, 2. lokalni indijski upravni uradniki se pozevejo," da vsi skupaj izstopijo iz uradov, 3. prebivalstvo na deželi naj pozove svoje rodbinske člane, da izstopijo iz vladne službe, 4. družabni bojkot vseh vladnih uradnikov. 5. bojkot pravosodstva. Stalin popušča Moskva. 3. marca. n. V prizadevanju za ureditev poljedelske kolektivizacijc dela Stalin na to. da se vse kolektive pozitivno spo-polnijo v tako zvanih artelih, to je zadrugah za skupno poljsko delo, v katerih ostanejo samo stroji, razpravljalo tudi o proslavi 11 leluice osnutka prve fašistične organizacije. Ta proslava se bo vršila 23. t. tu. Povodenj v Franciji Pariz, 3. marca. AA. Javljajo i/, Montau-bana, da je reka Tarn izstopila i/, struge téf poplavila mesto. Nekoliko hiš je voda popolnoma odrezala od prometa. Vojaški oddelki se trudijo, da evakuirajo prebivalstvo in ga preskrbijo z živili. Voda uosi s seboj razne predmete: videli so med drugim, kako je nesla avtomobil. Reka Tarn je poplavila tudi več drugih mest in napravila veliko škode. Rekorden usoeh smuških tekem Oslo. mana. u. Narodnih sluvnosti na Nor. »eSkom. |M>M'brvn ti kniovanja na Ilolinonkollo. nu so ji- udeležila več kol (H) 000 itloilulcov. ni o d njimi tudi kraljeva rodbina, kvaliteta in k\.n>-titota zasedbe in izv ršitve je bila rokouliin. \ eč kot -ion skokov je bilo Izvedenih \ pičlih treh mah. Ofieiohii rezultati so bodo objavili м4с dane« zvečer ob razdelitvi daril. Nemec (,luss j,- s -kokoma 46 in 44.5m bil prvi izmed za-stopnikov Srednje l.vrope. Kraljevi pokal ji. dobil Norvežan Inijarengen " skokom i 4t>,i i;; 42 ni. Dumski pokal /a najboljši tok * «kokon» r kombiinrnnom toku pa je dobil Nunuitul Riuid. Zaključek prireditev tvori danes trajni tek na 30 k nt, Dont služkinj Občni zbor zadruge Služhinishi dom v LmbVani L j u I) I ,j a na, 3. marca. Prvotno je bilo sklenjeno in tudi objavljeno, da se bosta občna zbora Poselske zveze in zadruge Služkinjski dom vršila v nedeljo 2. marca, ltadi tehniških zaprek pa je bilo lo nemogoče in se je vršil samo občni zbor zadruge Služkinjski dom. Dvorana pri Jerneju jc bila polna, čeprav ne smemo ]>ozabiti, dn marsikatero služkinjo zadrže doma predsodki. Kljub temu je bila pa velika udeležba stanovsko zavedna manifestacija, s katero so služkinje i>ok.izn!c, da se zavedajo važnosti lastnega doma. V dobi svojega obstoja je zadruga storila že mnogo, da omili socialni položaj svojega stanu in načelnik je uvodoma pravilno naglašal, da si je zadruga naprtila ne kaj prijetno nalogo, postaviti dom. Da je zadrugo dobro premislila svoje smernice, samo nekaj dejstev, ki jih je navedel načelnik zadruge. Zadruga jo najela prostore v Marijinem domu in otvorila nekako zavetišče za brezposelne služkinje, katero je od 1. maja 1929 pa do 15. februarja nudila 961 dekletom 7519 prenočišč, zakolje bilo vplačanih 20.000 Din. Dekleta brez sredstev so dobila prenočišča brezplačno. Zadruga ima svoj posteljni inventar, prav tako kuhinjski. Dne 1. decembra je otvorila tudi svojo kuhinjo, v kateri dobe služkinje kosilo za 3 Din, večerjo pa za 2 Din. Da bi si mogle služkinje ceneje naprav-Ijati obleko, je zadruga najela svojo šiviljo, ki poceni dela in popravlja obleke, šivalni tečaji so pa namenjeni, da se služkinje tudi some priuče šivanja. Vse to je šele v začetkih, toda že ti začetki jasno in javno pričajo, — kajti v Marijinem domu so prostori že premajhni, — da je dom več kot potreben. Zemljišče je že kupljeno, na katerem je pa dolga še 75 000 Din. Na vprašanje, če zadruga res namerava prodali zemljišče, jc načelnik prav lako-nično odgovoril: »Zakaj pa ne, če nam kdo ponudi 300.000 Din ali pa celo milijon dinarjev.« Da pa zemljišče ili mrtvo za zadrugo, je oddano v najem, s čimer se plačujejo obresti Za zemljišče so prispevale v veliki meri služkinje same, priznati se mora pa tudi javnosti, da se je zavzela na Služkinjski dom. Pri svojem dinarskem dnevu je dobila zadruga dne 3. niaija 1929 1929 10 744 Din, poleg tega pa še raznih darov v znesku 42.000 Din. Iz vsega je bilo razvideti, da je zadruga v zadnjem poslovnem letu živahno delovala in jc zato odbor upravičeno bil deležen pohvale. H koncu je načelnik osvetlil šo nekatere smernice in že vnaprej |>ozival služkinje, naj mislijo na to, da se namerevana loterija, za katero je prošnja že vložena, kar najboljše obnese. Doma bi služkinje saine s svojim denarjem ne mogle postaviti in je povsem neumljiva kritika, češ, zakaj bi naj prispevalo recimo vse kranjske občine. Služkinje so večinoma iz deželo in čo podeželske občine prispevajo za Služkinjski dom, koristijo le sebi, ker bodo v tujem preskrbljene njih hčere. Kdor od kritikov je pa mnenja, da služkinjski dom ni potreben. naj si ogleda samo Marijin dom in kdor bo vztrajal pri svoji trditvi, nima srca, ali pa ne pozna služkinje in neče priznati njenih najprlmi-tivnejših človeških pravic. Tisti pa, ki trde, da bi otl doma služkinje, — namreč sedanje, — ne imele haska, naj pa vedo, da ne gradimo samo za danes in samo za današnji rod, temveč Ia gradimo že za rodove, ki se še niti rodili niso. Treba jo širšega pogleda, treba je prave krščanske ljubezni. Sicer so pa na razne z -kotno in ludi javne kritike odgovorile najboljše služkinje same, ki so na apel načelnika, da moro v letu 1939 stati služkinjski dom, vrsloma darovale v sklad celo sto-take. Tako ganljivih prizorov zlepa ni videti. Hodi še omenjeno, dn se je občni zbor vršil v popolnem redu in je bila dana prilika vsakomur, da spregovori o vsem in vse, kar bi mu ne bilo po volji, aH kar bi se dalo po njegovem mnenju boljše urediti. Občni zbor Poselske zveze sc bo )>a vršil dne 25. marca t. 1. Jubilej Josipa Daneša-Gradiša 25 let odersko umetniškega delovanja Ponarejeni boni v L:ubVani Ljubljana, 5. marca. Tvrdka Kham je prodala 26. februarju upravi »Merkurja« štiri 20odstotne kronske bone. ki so se glasili nu 40.000, 56.000, 70.000 ili 20.000 k. skupaj torej na vsoto 186 tisoč kron. Upravni-štvo »Merkurja« je jroslalo bone finančnemu ravnateljstvu v overovljenje. katera je pa /. dopisom 5. marca št. 15.570 javila, da so vsi štirje i>oni lalzificirani. Zanimivo je, da s prvotnimi prizntinicami soglašajo samo serije in številke vse drugo pa je ponarejeno, torej tudi znesek in imena, na katera so bili boni izstavljen'. Originali teh serij bi se morali glasit: na 114, 2, 168 in 88 kron. Policija jc uvedla obširno preiskavo ili je stavila uprava .Merkurja« falzifi-kate na razpolago. Falzificirani boni so bili že pri davčni upravi v Dolenji Lendavi. Policija jc dognala, da je g. Kliainu prodal bone neznanec srednje |w>sta-ve, ki nekoliko jeclja, in s plešasto glavo. Dognala je, du je to neki I. II., ki je že mnogo let presedel v zaporih v Ljubljani in v Trstu Rojen je bil v Ljubljani. Za časa vojne in pozneje jc živel na Opčinah pri Trstu, odkoder se je po prevratu preselil v Zagreb, kjer jc otvoril restavracijo. i9ietno dekle izginilo s plesa Maribor, 5. marca. V gostilni Gačnik v Studencih so v nedel jo zvečer priredili domačo zabavo s plesom, katerega se je udeležil mladi svet iz Studencev in bližnje okolice v velikem številu. Meti drugimi je bila prisotna tudi 19 letna Marta Leber, tovarniška delavka pri tvrdki Zarkovič Okoli polnoči sc je nenadoma ustavil pred Gačnikovo gostilno avtomobil, iz katerega so izstopili trije salonsko oblečeni gospodje. Ti so se pomešali nicd plesalce in plesalke, se približali Marti Lc-berjevi, jo spremili tlo vrat ter se z njo odpeljali z avtomobilom v neznano smer. V prvem trenutku ni nihče polagal na omenjeni dogodek posebne važnosti. Šele pozneje je jela njena sestra, ki je bila tudi na plesu v skrbeh pozve-dovati za izginulo Marto, ki se pa še danes ni vrnila domov. V interesu razjasnitve tega skrivnostnega dogodku je, da vsi. ki bi o dogodku vedeli kuj podrobnejšega, dajo na razjiolago tozadevne podatke orožniški postaji v Studencih, oziroma policijskemu ravnateljstvu v Mariboru. Belokranjski kotiček Metliški semenj V Metliki je bila že oa bo vsekako boljše, če ostane pri starem Tako bo vstre-ženo ludi staršem, ki so le z veliko skrbjo odpravili 20. februarja na semanji dan otroke v šolo, mnogi pa so jih obdržali kar doma — zakaj: ::bo!j ša je prva kot zatlnja zamera . Kruha ni. Prva dolenjska posojilnica«; v Metliki je razpisala uradniško mesto Razpisni rok je bil komaj en teden dolg; samo 7, malim oglaskom je bilo lo javljeno, da je mogel opaziti le. kdor je namenoma iskal, in vendar se .je priglasilo 42 prosilcev, domačinov in tujcev. Be'okran'ske šeme. Nekoč in nekie — pa nedaleč in nedavno. Ženin in svatje so peljali nevesto. Pa so postavili fantje šrango. Saj so bili vsi pametni, trap je bil samo eden; pa kaj, vrabiča, ko so pa temu dali prvo besedo. I11 zahteval je 10 jurjev. Še dote ima toliko malekatera. Ženin je obljubil 500 Din. Pa mislite, da mu je bilo dovolj? Ni in ni odnehal. Ženin pa tudi ne, pa je pognal čez iarek 11a travnik in ua cesto nazaj. Potem je pa trap klel, ker se je za vse poti nosom obrisal. Daneš v naslovni vlogi >*Naš gospod župnik«, Maribor, 3. marca. 25 let oderskega snovanja obhaja .losip Daneš, morda najpopularnejši igralec mariborskega teatra in ljubljenec mariborske gledališke publike. Daneš je po rodu Ljubljančan ter sin popularne ljubljanske osebnosti brivskega mojstra in poslednjega »padarja« Gradiša. Svojo igralsko kari-jero je pričel kot potujoč igralec v trupi Miše Mi-loševiča, pozneje Čirića, Protića, Iličiča in Slanko-viča. L. 1904. je prišel v Ljubljano ter je debitiral v vlogi Aljoše v Gorkega »N11 dnu življenja , nakar je dobil angažman. Iz Ljubljane je vedla talentiranega igralca usoda v Trst, pozneje v Osijek, Zagreb in Belgrad. Po prevratu jc Daneš prevzel konzorcij ljubljanskega gledališča in |tosta! nato tajnik, I 1924. pa se je podal 7, ravnateljem Golijo v Osijek. L. 1927. je dobil angažman v mariborskem teatru ter si takoj pridobil simpatije mariborski; gledališke publike. Tako izrazilo teži njegova umetniška natura v komiko, da si ga v malce resnejši vlogi človek niti misliti ne more. Sijajen komik je, ki jo v Švejku. Illestakovu (Revizor) in Bombeku (Radikalna kura) ustvaril svoje nedvomno naibolijše oderske like. Je pa Daneš tudi izboren karakterni igralec, v družabnem življenju pa imeniten in splošno priljubljen družabnik. Ob priliki proslave svojega 25 letnega umetniškega snovanja, ki se bo vršila v četrtek dne 0. t. 111. v tukajšnjem teatru, nastopi Daneš v naslovni vlogi /.namenite francoske veseloigre Naš gospod župnik . Občinstvo bo dokazalo, kako zelo ve ceniti umetniška prizadevanja in vspehe popoularnega igralca. Slav-Ijencu ter odličnemu umetniškemu tvorcu ob jubileju naše najiskrenejše čestitke, združeno z željo, da bi mu bilo dano še skozi desetletja delovati 11a našem mariborskem odru — občinstvu v zadovoljstvo, teatru v hasek, sebi pa v čast, slavo ter zasluženo priznanje. Strašna smrt V Starčevljanih pri Bjelovaru se je preti kratkim zgodila strahovita nesreča, ki ;e zahtevala smrlno žrtev. Pri nekem kmetu je bil za hlapca Jakob Martinac. V noči, ko se je zgodila nesreča, je šel kot po navadi spal 11a podstrešje v skednju. Sredi temne noči se je gospodar nenadoma zbudil, ker se mu je dozdevalo, da je slišal grozen krik, ki je odmeval skozi noč. Vendar je mislil, posebno še, ker ni ničesar več cul, da se mu je le sanjalo, zato se je obrnil na drugo stran in zopet zaspal. Ko pa je drugo jutra zarana šel na skedenj klicat hlapca, kig a ni bilo otl nikoder, dasi je navadno vstajal prvi, je zakričal groze. Strahovit prizor so je nudil njegovim očem. Martinac je visel naboden 11a ročico voza. ki je stal v skednju. Njegov obraz je bil spačen od bolečin. Nesrečnež je moral strašno trpeti, dokler ga ni smrt rešila neznanskih muk. Gospodar je takoj prijavil slučaj oblastem, še istega dne je dospela iz Bjelovara policijsko-zdravstve-na komisija z orožniško patruljo. Komisija je ugotovila, da je hotel najbrž ubožcc ponoči eliti iz skednja, pa je tako nesrečno padel, da se je živ nabodel na ročico, ki je prodrla globoko v notranjost prsnega koša proti srcu. Ognjena svatba Metlika, dno 3. marca. Včeraj 2. marca se je v Mačkovcu pri Suhorju vršila pretresljiva drama. Ob pol 1 je bila na Suhorju poroka, nakar sla ženin Plut iz Mačkovca in nevesta 1'lesee iz Vidošič pri Metliki odhitela na Mačkovec, tla se s svati pozabavata na svoj poročni praznik. Z nočjo so svatje prišli na ženinov dom. Ravno so prišli v najlepše razpoloženje, pa je nenadoma nastala neprimerna tragedija. Ravno je nevestin starešina Jožef Matjasič iz Rosalnic pri Metliki jirevzel vodstvo svatovskega pira, ki je nenadoma jilanila med svate strašna beseda: Gori! in so je starešina pognal izza mize hi odhiteli so svatje. Zunaj je bilo vse v ognju. Starešina in še nekateri so ohranili mirno kri. Iz hlevov so pognali živino, iz svinjakov prašiče in pogorel je ženinovi materi pod, hlev, pogorelo jo vse — rešili so le hišo s pomočjo požarne hrambo iz Dragemelje vasi. Pogrelo je tudi eni sosedi, ženinovi teti, vse, kar je imela. Zgoreli so ji prašiči, perutnina. Mesto vesele svatbe so doživel i strašno noč. Ob 4 zjutraj so ognjeno pošast pomirili. Zgorelo je tudi vež prašičev in vsa perutnina dveh gospodarjev, škoda znaša okrog 400.000 Din. Da 111 bilo med svati hladnokrvnih ljudi, bi bila zgorela vsa vas. Kljub strašni nesreči so se svatje proti 4 zj. pomirili in liri sosedu svatbo nadaljevali. Kdo je zažgiil? Ženinova sestra je slišala be sede: Pero. sto si učinio, Bog Te bode kaznqvao.< Rooarski napad na poštnega sla Maskirana napadalca oropala poštnega sla. Odnesla sla 26.000 Din. M. Sobota, 2. marca. Kakor blisk se je raznesla po trgu vest, da je poslal poštni sel žrtev dveh maskiranih razbojnikov, ki sla ga pretepla do nezavesti in sta potem zbežala s poštno vrečo. Vesl so potrdila avtentična poročila, ki so prispela iz Prosenjakovec.. Dogodek se jo otl igral na sledeči način: Kakor navadno, je tudi včeraj dopoldne, nesel poštni sel Janez Horvat iz Marljanec v Prosenjakovec. šel je po državni cesti. Brez vsake nesreče jc prispel skoraj do domače vasi. Oddaljen je bil od nje približno za en kilometer. Cesta je vodila lani skoz gozdič. Naenkrat je v gozdiču zašu-inelo in nu poštnega sla sta navalila dva maskirana neznanca. Sel je v prvem trenutku osupnil, toda prisotnosti duha ni izgubil. Napel je vse sile, tla bi se napadalcev ubranil. V obupni borbi se mu je posrečilo podreli manjšega napadalca 11a tla. S tem pa si ni mnogo pomagal, kajti navalil je nanj večji razbojnik. S samokresom ga je nekolikokrat udaril po glavi. Horvala so udarci omamili, v nezavest pa ni padel. Boj se nadaljeval. Na Horvatovo glavo so padali udarci, drugi napadalec pa mu je zamašil usta s cunjo. Pri leni je sel roparjevo roko, zlasti prste precej hudo obgrizel. Proti večji moči pa ni mogel storiti ničesar. Naposled je popolnoma omagal. Razbojnika sta mu nato strgala nahrbtnik z ramen in sta izginila v gozdu. V nahrbtniku je bila poštna vreča. Poleg pisemske pošte (med drugim 10 priporočenih pisem) so je v vreči nahajalo 20.300 Din, ki jih je tukajšnja poštna blagajna poslala pošti v Prosenjakovcih. Natančnejše podatke o drznem napadu bo spravilo 11a dan obsežno zasledovanje, ki ga votli tako orožnišlvo kakor obmejne straže v bližini Prosenjakovec. Drzni napad je razen lega, tla je škoda velika, tudi radi lega vzbudil splošno razburjenje, ker je že Iretji večji roparski napad, ki je bi1 izvršen pri belem dnevu. o nanažji pol on Katerem prihajalo bolezenske kal' v naše lelo OTROKE, ki obiskujejo šo o, najlažje olvaru;ejo prehlada, nahoda in influence ANACO'i-pastille dr. Wandcra. Uobivajo st v vseh ekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadniem času îmitiraio ANACOT-pastilje. Pustni film (Za velike malčke.) Vile so za pust nekje dobile purana. — »Jedle ga 11e bomo ...« so mislile (kdo je že kdaj slišal, da bi vile jedle purana?...), a sprejele so ga v dar iz prijaznosti, boječ se, da ne bi užalile dobrega človeka. 2>Kaj pa hočemo sedaj ž njim?...« »Poiščimo čarobno šibico (ležala je med staro šaro) in spremenimo purana v človeka...« predlaga eua. — »Dobro, so rekle druge, >samo v kakšnega?... Ljudi j je vsake vrste...« Zedinile so se iz važnih vzrokov, naj postane dobri puran navaden kmet.--- Dotaknile so se ga s čarobno šibico in je torej živel kmetic, ki je nekoč bil puran. Zemlje so 11111 vile dale ravno prav, da bi se lahko brez posebnih težav pretolkel skod življenje. No, pa je tudi lepo začel, s pridnostjo in vztrajnim delom. Ampak — neka čudna bolezen se ga je Sčasoma lotila, srbečica ali ječmen, hočem reči oves — ali kako se ta stvar že imenuje. Niti senca s sosedovega plota ni smela pogledati na njegovo stran. Ce je šel mimo in senco opazil, jo je ošinil z mračnim pogledom, to krivično senco s sosedovega plota. Sosed je bil pa bistrook in je mračne poglede ujel in razumel. Bil je pa tudi ta sosed skrajno pravičen in je imel navado braniti pravico krčevito in do zadnjega... Pa sta se pognala v pravde z našim kmetičem ... Najprej sta se klala za črne sence, potem za sive, potem za prižaste — moral bi človek biti advokat, da bi to prav opisal.-- Vile so se razkačile in so ga obsodile. -Ni vreden doma in zemlje, naj se potika po tujih hišah in stanovanjih... Delavec naj bo;:: — — S pomočjo čarobne šibice je torej puran, ki je bil prej kmetič, postal delavec. Meščan je bil. Zuljeve roke so bile zdrave in ga niso obteževale. Vse prav. Bil je pa bistrook, kakor nekdaj njegov sosed, in je kmalu opazil, da so njegove roke rjave in trde, ne! e druge roke pa da so belkaste in rudeč-kaste: videl je da so na njegovih rokah trdi žulji, nekje drugje pa mehke, nežne blazinice .. Mož je postal zabavljivec, iz zabavljivca pretepač, iz pretepača bi kmalu postal zločinec. — Komaj so še vile prišle pravočasno s čarobno šibico. da so ga nevidno odnesle iz krčme kot purana, preden so ga vzeli mestni policaji. (Znano je da vile načeloma 11e rešijo nikogar, ki enkrat pride v roke pravice.) j Postrežljive vile niso vedele, ali bi se je- j žile ali bi se smejale. — »Na.j bo, poskusimo | še enkrat... Naredimo ga za študenta. — V učenosti bo sprevidel, da je prevzetnost kaz-njiva nespamet!.. O ljuba preprostosti... v Živel je torej dijak. Priden od sile. Drgnil se je noč in dan, da prekosi tovariše. Bil je gulež in je rad jedel segedinski golaž. V govoi-jenju je bil učen in izbran. Izražal se je v vseli kulturnih jezikih obenem. Ljudje so upoštevali njegovo znanje, ljubil ga pa ni nihče. — »Pa saj ljudje marsikatere suhoparne in nepotrebne reči tudi nc ljubijo, pa jo vendarle prenašajo 111 kupujejo...« so se to- . lažile vile. : Poslušaje ,S nny bry a" doma» Elini original posnetek te Jolsonnve pesmi dobite pri „Gramofon" - A. Rasjerger - Ljubljana Miklošičeva cesta 34 Počasi! Mož je vzel v roke pero... Članki, razprave, knjige. Lepo, krasno,- namreč od kraja. Toda bistroumnost je nevarna reči. Mož je začel preiskovati dlake in pajčevine zemeljskih oblakov in poleg tega nabirati v vreče iz zlatih nitk gnjilo slamo in otrobe... Pa tega je na svetu mnogo in se nihče ne pohujšuje. Hujše je bilo, da se je naučil besede od sile nategovati in nategovati in napihovati... Zgodilo se je. da je bilo v njegovih izdelkih čezdalje več nategnjenih in napihnjenih besed in da nazadnje že res ni bilo drugega, kakor besede, besede in besede. — — Čarobna šibica, kje si? ... * Z gotovim korakom se je bližala puranska usoda našemu junaku, ki ga življenske skušnje niso izmodrile. Repenčil se je sicer še vedno pred vilami in se »vozil« po tleh, pa .ie bilo zastonj. Tekla je kri, krop je paril, vilinske roke so skubile in rezale — mastne brade so si pa brisali neka uboga vdova in njeni otro-čiči. Vile so jim ponoči položile purana pripravljenega in lepo dišečega na majavo staro mizo, pozneje so pa pri edinem oknu oprezo-vale in gledale veselo jedoče otroške obrazke in poslušale razlago dobrovoljne vdove, ki je svojim ljubljencem razlagala (kar mi že davno vemo), da je puranovo meso okusno, četudi je na 'sami vodi kuhano ali na čisto navadni svinjski masti pečeno... S potovanja v Oslo Potovanje na daljni sever smo nastopili po programu \ petek. Sestali smo se / Ljubljančanoma na Jesenicah. Na koroškem so se redke meglice raztrgale in imeli smo tlo Salzburga krušno vožnjo, polno užitkov. Občudovali smo lepe zasnežene dolino, še bolj pu tlolge prehode na vrhunce Alp. Na vseh mejah so nas pustili v miru. tako, tla je bilo potovanje prijetno. Po Avstriji ni bilo baš obilice snegu Bolj oblago-tlarjcni z njim pa st) na Bavarskem Zni nam jc tu tema skoro onemogočila »kontrolo«. Po Mo-nakovem, kjer smo menjali vlak. nas je kmalu premagal zaspanec, šele zjutraj, tik pred Berlinom, suit) zopet ravnali otrdele členke. Berlin je vsem, vsled svojega ogromnega prometa in tempa, imponiral. Toda nam se jo mudilo dalje: bili smo koma j nu pol pota. Skoro smo se znašli v direktnem vagonu za Oslo. Nam so jako dobro v spominu bavarski vozovi, toda za nordijskimi daleč zaostajajo. 5. razred izgleda kot liri nas najmanj drugi. Vsepovsod velik kom iort in čistota. V vsakem kupeju pitna voda v litrih ter kozarci V vsakem jx)gledu vzoren voz. Tudi publika se je povsem /menjala. Znašli suit) se naenkrat meti samimi Nordijci. V sosednem kupeju st) navijali norviški študentje /. veliko vztrajnostjo gramofon. Sami znani šla gerji. Kmalu suit) se seznanili. Cilj nuni je bil isti: vsi nn Holmenkollen. čeprav je tako blizu«! Videli sinti prvič lep primer športnega nn-I vtlušenju. Zunanja slika pa ni bila za nas. I 110 lična ravnimi tja do Baltiškega morja. Tu smo doživeli interesnnten prevoz vlaka tin dva parnika. kar je bilo izvršeno s pomočjo električno ] opremljenih mostov jako br/o. Naenkrat smo si i /našli na krovu |)urnika. spremljani jio veliki ! jati galebov. No. ta železniška vožnjo po i morju« ni trajala več kot |x>l ure in zopet smo I nn podoben način prešli na suho. Ilili smo na Koledar Torek. 4.mnica: 1'ust. Kazimir; T.ncij, papež. Novi grobovi -f- Umrla je v Ljuliljani gdč. Marička Brezov i č, stara 70 let. Pogreb bo 5. marca iz hiralnice sv. Jožefa ob 4 pop. -J- Pri Sv. Lo*'rencu na Pohorju je včeraj ob pol o zvečer nenadoma umrl v starosti 40 let gospod Friderik K i 1er. posestnik in tovarnar kos in srpov. Bolan je bil komaj 2 dni in je zavratua hripa storila konec njegovemu plodonosnemu življenju. ki je bilo posvečeno samo v prospeh tovarne. Truplo so prepeljali v Maribor, kjer bo v evangeljski cerkvi položeno ua mrtvaški oder, nato pa prepeljano v njegovo domovino v Nemčijo. -f- Umrla jo \ Sončnku župniji' "m Lovrenc \ Slov. goricah dobra krščanska mati Marija llojlit. roj. Krham' mati č. g. bogosloven Janka Rojht. Pred enim dobrim mesecem miiu liiil pa pokopali očeta I .< v l onca Rojht. Nuj Jima »bemu sveti večna Iur. č. g. bogosloven in ostali rodbini pn naše iskreno sožalje! N. p. V m.l Maïa kronika * NFKATFRI SO ZAOSTALI z naročnino ::a par mesecev nazaj. Najvljudneje prosimo, da svoj dolg poravnajo. •fr S.avticni krediti in Pokojninski zavod. Pokojninski zavod za nameščence liani sporoča: Da so pospeši stavbeno gibanje, bo dajal Pokojninski zavod do nadaljnjega stavbene, kredite, in sicer članom po 8 odstot. obresti in '2 odstot amortizaciji, nečlanom pa po S odstot. obresti in 3 odstot. amortizaciji. Podrobne informacije se dobe v zavodu, Gledališka ulica 8-IV. + Zlata poroka v Sevnici. V nedeljo, dne 23. februarja t. L, se je vršila v župni cerkvi v Sevnici izredna slavnosl, svečana obnovitev 50 letne zakonske zveze Završnika Martina in Marije roj. 1! o ž i č iz Orehovega. Ganljivo je bilo. ko -ta zlatoporočenca pred sveto mašo v navzočnosti otrok, sorodnikov in številnih prijateljev obnovila obljubo in besedo, dano pred pol stoletjem. Težka je bila njiju živbenska pot, kot je s trnjem posuta por slovenskega kmeta, ali On, ci je bil njima uteha ir. pomoč, jima je dal moč, da sta dooro vzgojila svoje otroke, ki so se zbrali polnoštevilno k teme redkemu jubileju svojih staršev. Naj bi Vsegamogofni, ki jima je dodelil dočakali Ia velik praznik še čila in zdrava, rosil zdravja in sreče še do poznih dui življenja! •A Slovenci v južni Ameriki, v Braziliji iu Argentini lep« napredujejo. V severnoameriških slovenskih listih beremo: Odkar so Zedinjene države zaprle vrata novim naseljencem našega naroda, je tisoče Slovencev odšlo v južno Ameriko, kjer imajo danes že velike naselbine, in se pod južnim podnebjem, katerega sicer niso vajeni, prav dobro počutijo. (To je seveda vprašanje!) Velika mora biti naselbina v Buenos Aires, glavnem mestu Argentine, kjer izhaja slovenski časopis po imenu Slovenski Tednik . Mnogo trgovcev slovenske na-rodnos!i se nahaja v leni mestu, sodeč po oglasili v omenjenem časopisu. Tako imajo tam na primer tehniškega gradbenika Louis Danica, slovenske restavracije. katerih lastniki so Vovk, Tavčar. Colja, Karič, Špacapan. brata Klnnjšek, .tanko Uršič. Avgust Žiilič in Josip Ferle!ič. Slovenski krojač je L. Ušaj, nadalje imajo svoje parobrodne agencije, notarje, umelne čebelarje, čevljarje in razne druge obrtnike, skratka, sodeč po časopisu .Slovenski Tednik . mora slovenska naselbina v Buenos Aires biti že zelo močna. Seveda nas ta napredek naših rojakov na jugu zelo veseli. Želeti bi bilo, da bi prišlo do kake zveze med Slovenci v severni in južni Ameriki. if Prva ladja s turisti v Dalmaciji. Te dni je priplula iz Benetk v dubrovniško pristanišče velika prekooceanska ladja družbe Canadien Pacific Express of Scollnnd z 230 ameriškimi turisti. Potniki so se vsi izkrcali na suho in s posebnimi je pred vrati ! Nakupite in oglejte si bogato izbiro gradbenega železninskega materijala, pri tvrdki z železnino LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 otoku Riigen. Tu se opaža že \ « lik npliv severa. čeravno je le za mul košček oddaljen od celine. .Nazivi kolodvorov so se menjavi nemški, zdaj šve zduj ski. c'"ï 111 bolj smo =o bližali rugi strani otoku, tembolj je postajala vož.iijn intt rosontnn. Prvi del s(, tvorile izvečine njive in travniki. Baš mi sredi vožnje =1110 prešli 1111 ozek pas. ki je "l> obeli straneh obdan p<> morju. V drugem delu smo ves čas sledili obali Na južni strani pas Itičovjn. nato ogromna vodila ploskev. Na severni so so man javni! kamnolomi / gozdovi. Pnrniki 1111 morju so nas že ztloloka opozorili na Sossnit/. zadnjo nemško postajo. Zagledali smo elegantne švedske uradnike ter se istočasno poslov ili od srednje I .v rope Noto-vorili s<> uas z vagoni vred v truplo velikega trajektu, ki je imel nalogo, spraviti nas preko viharnega morja. Potemnilo se je že. ko smo odplllli. Zapustili smo naše vagone, da »i ogledamo novo okolico, ki je imela tako malo skupnega z našim hotenjem in ciljem. \ popolni temi sino občudovali zdalekn varnostne signale, poslušali šumenje morskih valov, ki so le neradi prepuščali prostor jeklenemu rezilu. Pričel je briti mrzel veter, ki nas je kmalu poučil. (la se bližatno severu. Zapustili smo zato raje krov ter sledili lepemu zgledu gostov talil gori: predali smo se uživanju naših spec-ijali-let . katere je oblužil topel čaj. prirejen po »strokovnjaku«: loškotu kar v kiipcju. Imeli smo za seboj že kolosalilo pot: polnščaln se lias je po večerji vsi. večja utrujenost. Skoro nismo veè prislii-kovoli enakomernemu delu si rojev. Sredi najlepšega spanja so nas prebudili: Tiallebnrg. .'švedska. Pokazali smo svoje listine, ki žal. niso bile povsem v redu. I shižni svetli so 1111111 /ndevo kmalu uredili. Medtem so mis Zopet spravili na suho in že smo nadaljevali vožnjo preko Malimi ua norveško obmejno postajo. Zasledili smo i/, vagona le tu po tam lise snega, torej smo pri nas vseeno un dobrem: naše doline so niini živo stopile pred oči. vse bele. polne lepote, zaokrožene po zelenem goz-rju in visokih skalah. Tu pa valoviti teren, sani gozd. Nahajamo se v deželah velikanske lesne industrije, ki gospoduje vsemu svetu. Žul, nuni vodniki, ki znajo angleško, pregledali vse mesto. Čeprav se je parnik zadržal v Dubrovniku samo dopoldne, vendar so si mnogi potniki ogledali z avtomobili okolico. Vsi so bili očarani historičnih znamenitosti in pri rodne ronumlike mesta In okolice. kakor ludi lepega pomladnega vremena, ki vlada lam. V mestu je že večje število turistov. Prijavljen pa je tudi še prihod nekaj skupin turistov iz Nemčije in nekaj prekoocennskih parnikov. ■je Bade PnSić ni več v konkurzu. Belgroj-sko trgovsko sodišči- je dvignilo konkurz mul imovino Rudo Pnšu-n. sina pokojnega predsednika vlade Nikole Pašićn. kakor znano, je Rade l'ašić p;» sinrti svojega očeta leta 1020 napovedal konkurz. Njegovo inaterielno stanje se je sedaj toliko /boljšalo, da m' je konkurz lahko tlv ignil. -)c Kmetje si sami grade reste. Že nekaj let nazaj .-e kmetje v Med,gor ju pri Čapljini trudijo, da bi dovršili žo davno pričelo cesto otl Medgorja tlo Trebižata. Ta del c: ste bi bil zelo koristen za Medgorje. ker so mo/ali kmetje dosedaj okoli •_':> kilometrov naokoli preko Ljubuškega. Sedaj pa bedo ' skrajšali to pot za 8 do 10 kilometrov. Medgorje je dosedaj zaradi dolge poli nabavljalo vse le iz Mostara, ne ua iz bližnjega Ljubuškega ali capljine. Ti pridni hercegovinski kmetje zaslužijo res priznanje. -A" Očeta je obstrelil s puško. Pri okrajnem sodišču v Križevcilt s;- je pričela te dni razprava proti Ivanu Kokotu. kmetu i/ Boškovc.i. ker jo nenamerno obstrelil svojega očeta s puško. Kokot je imel že dalj časa doma vojaško puško karnbinko kot spomin na svetovno vojno. 26. decembru 1929 torej lia drugi dan božiča, je hote I Ivan iti s svojim očetom v klet. Oče in /ena stn 11111 svetovala, naj ne nosi s seboj puške, ker, je bil precej pijan. Ivan pa je odvrnil, tla je bil vojak in da /.na ravnati s puško. Puško je postavil nn tla, s cevjo obrnjeno proti očetu. V istem trenutku se je puška sprožila in krogla je zadela očeta v levo ramo in prestrelila lopatico. Ivanov oče je izjavil, do jc: s sinom ves čas živel složno iu v ljubezni ter da niti od daleč 11e sumi. dn bi ga bil sin obstrelil z namenom. Orožniki so preiskali zadevo in jo izročili sodišču v presojo. if Trgovci- z belimi sužnjami kol ženin. Nedavno je bil prijet v Sisku trgovec z belimi sužnji,-lni Dušan Siekić iz Bogatiča v Srbiji. Prišel je v Sisek in se izdajal -^a ženitve željnega moža. Tako (je poslal pozoren na «Ive deklici in sicer na neko služkinjo in na neko 15 leluo dekletce. Eni in drugi je obljubil ženitev in se obema izdajal zn bogatega človeka. Resnično je dosegel, tla sla obe prihajali k pemu in je obema dajal denarja in kosmetičnih sredstev. »Pri lei priliki je slnrejša le spoznala, da gre za grdo goljufijo in ni prišla več k njemu, dočim je 13 letno dekle še naprej hodilo k njemu. Policija je opazila tega neznanca in ga prijela prav tedaj, ko je kupil na postaji karte za Brod. Na policiji se je izkazalo, tla je bolel dekle odvesti v Brod. Dušan Stekié je osumljen tutli raznih tatvin in je bil obdržali v zaporu. ir Roparski napad pri Mokronogu. O tem nam poroča g. Viktor l.indič, ki je bil sum prizadet. . marca t. I. Namen tečaja je. upoljnti vodstva živinorejskih zadrug v podrobnosti poslovanja, zlasti pu jili poučiti glede izvajanja kontrolne molže in vodstva rodovnika iu drugih kn jig. Preda va 11 ja sc vršijo od S."() ure naprej pred- in popoldne. V soboto I"), innrca popoldne se vršijo demonstracije v nekaterih hlevih 1111 klancu iu ua, Primskovein. Predavali bodo dr. Rnsnj. kmet. rof. Jos. Sustič in ing. Muri Tečaj je velike važnosti za živinorejske zadruge, zato lii sc ga morali udeležiti vsi odborniki in drugi liinkci-ionnrji živinorejskih zudiiig. •k V Službenih noviniili ši. 4s od I. marca je objavljen Zakon o izmenjavi in dopolnitvi zakona o priv iligirnni agrarni banki od 10. aprila iu Zakon o ureditvi hudournikov«. Pi izumi» najboljša pplenovko pri lio-benčkut. 2579 Ljubljana Kai bo danes? Drama: Za ljubo/on so zdravila Izven. Opera: Beneška noč. Izven. šiška: V samostanski dvorani ob 8 zvečer: Občinski tepček, veseloigra. Lekarne: Nočno služIjo imajo: Mr. Rahovec, Kongresni trg: Mr. I 'star, Sv. Petra cesta 78, in Mr. Hočevar, šiška. Predpust v Ljubljani Danes, ko zaključil jemo dolgo predpustno dobo, moraino tutli obenem i/prušuti Ljubljančanom vest. koliko so preplesuli od novega leta pa do danes, kakor Slovenci štejemo predpustno dobo. številke o plesnih prireditvah v letošn jem predpustu so naravnost neverjetne 111 tako visoke. kakor jih l.jiibljunn mordu še ni poznala. V v oseljočoiijii je dosegla L jubl jana torej letos rekord. Dosti v ečjih mest je, ki gotovo niso spravila skupaj tako visokega števila prireditev, kakor Ljubljana. Če »me biti naše mesto nn to ponosno. je še vprašanje. Nič manj kakor 6S velikih prireditev, plesov. red 111 in veselic: je bilo v Ljubljani od novega leta pu tlo danes. To se ргпм. dn je povprečno prišla nu vsak dan v predpustu inij-lliunj ena velika prireditev V tej številki so navedene le take prireditve, ki s,> se vršile v večjih dvoranah, predvsem v Union ti, Kazini na Taboru itd., torej take prireditve, pr1 katerih je mora! biti /raven inšpekcijski policijski organ. Meseca januarja jc bilo 16 velikih prireditev, februarju "1 in za prve dni marca je policija izdala 19 dovolilnic zn velike prireditve. Samo danes. 1111 pustni torek, bodo plesali v sedmih velikih dvoranah. Prav tako veliko je število veselic, ki so jih v letošnjem predpustu priredili ljubljanski gostilničarji na lastno pest. Točne statistike o vseli teli neštetih veselicah, plesih. domačih zabavah z bobi. krofi 111 konfeti zn soda i še ni. Računa se približno, da jili je bilo ka k i li 80 do 100 Če računamo, da je povprečno obisknlo vsako teh veselic vsaj 300 ljudi, jo pustne prireditve- v Ljubljani obiskalo najmanj 20.000 oseb. To številke pa so seveda le približne in utegnejo biti v resnici najbrže dvakrat ali celo trikrat večje od navedenih. Pa tucii drugih prireditev ni manjkalo v predpustu. Tako je policija \z-ciala samo za rokoborb:» dovolilnic zs 12 večerov. Nasprotno pa je kulturna bilanca predpusta v Ljubljani zelo žalostna, koncerti so bili samo trije. Za predavanja pa je policija izdala samo dve novi dovolilnici, uiedteui ko redna predavanja Prosvetne /veze iu drugih društev niso v štela Iu. prav tako tudi 11e dvojo predavanj lin univerzi, ki sla liili namenjeni javnosti. še najlepšo sliko pa t» prcdpiistnciu rajanju v Ljubljani Iti liani luogla (lati prav gotovo mestna zastavljalnica iu pa dolžne knjige vseli ; ljubljanskih trgovcev, /lasti maniilaktiiristov. j vendar pa tja seveda nimamo vpogleda. In pa ! končno še en nasvet vsem tistim, ki bode jutri, j na popotnico imeli velikega mačka: vsak naj si I izračuna sani in naj ločno premisli, koliko jo prolitiral od predpusta in koliko je predpust od njega! Marsikdo bo jutri na svoj račun globoko v/dihnil: Bog daj norcu paniot! Ф v 0 Delu čast iu slava! Včeraj opoldne so je v knjižnični ((vornui Jugiskivanskc tiskarno vr-; šila intimna in prisrčna slovesnost. Tovariši ti-' s kn rj i obeh delil v ski h jubilantov gg. \\' e r z a k a in l'ozone Iu. ki sta včeraj slavila 4(1 loi. . odkar delata v podjetju, so se zbudi pod vod-: stvom g. ravnatelju Č o č a do jima nn slovesen način čnstitajo. KTD jo /usiopnl podpredsednik g. tli. k 11 lov e c. C; ravnatelj čeč jo : v prisrčnih besedah slavil oba slavljencu. njti-i 110 delo, vztrajnost in zvestobo podjetju ter so i jima jc zalivali! za vse. kar sla v teku te dolge , dobe pod jetju storila. (I. dr. K 11 ! o v e c jo v i i me 11 u KTD èustitol jubilantoma k temu dogod-, ku ter ju mlajšemu rodu stavil za zgled. II koncu j sta oba slavljenca bilo deležna nagrad, katere j jima je poklonilo KTD po gg. (Ir Kulovcii iu ravnatelju čeču. Stanovski tovariši obeh slav- na $Гљтт~ v restavracijo in klet »Zvezda« v sredo, dne 5. marca 1930 vabita 111 se priporočata FRAN IN ROZI KRAPIH V restavraciji in kleli svira prvovrstna godba! vsled noči ni bilo možno boljo pregledati švedske. 1 .e mesta so liant služila kot doka/ velikega in sniotrciiegu nuprOdko te dežele, liaš v pripravljanju posteljo»*- in /ov zomnn jiK v seli razpoložljiv ili kiipejcv sto nos i/.iienotlili dve mladi švedinji. ki sta z očividnitn zanimanjem sledile hči si 111 aitnkaiu . Kar lia moli sto sc oju-nočili iu že smo bili v živem ruzgovoni . Dokler smo liesedovoli o ski 111 Oslo jo št- šlo. toda dalje nikamor več. Tu ni pomagale nc nemščina. niti francoščino, še manj kak drug jezik. Izhoda ni bilo i/, lo zagato; nasproti stn si stalo dva tuja tabora. Zdelo se 1111 je. tla In v podobni situac i ji na jbolje izšel mulec s kazanjem. Kolpo jo dobro neko premikanje ustnic, smo sledili vzgledu trdovratnih švetlinj. ki kar niso hotele odnehati od svojega motornega jezika ter -1110 jo še mi udarili po nošo«. I 11 se jo posebni' izkazal bolei . ki jo jo udaril po ribniško« ter pri toni s polnočjo propotrebnili grimas tako dobro uspeval, do l>i marsikateri riliintrop pričel s študijem o sorodnosti teli dveli jezikov. Na vsej vožnji smo doživeli le pol ure največ smeha. Žal siliti so /(. po krotki vožnji ločili. Bilo jc mnogo živahnega pozdravljanja iu mahanju. Z dnevom smo prešli v Norveško. \ počet k n sami gozdovi, presekani po redkih naselbinah, skoraj mrtvo. Če/, čas smo s,, približali daljši dolini iu votli in lia lllilh je vse oživelo, \ediio teč prijaznih lesenih domov, i/raba vodne moti, industrija in ogromno skladovnico lesa. doslej iiovidelie. lik kraja llaliloil smo hipoma našli« skakalnico. \ se je /e bilo tu: bližamo sc cilju, vedno več športnih naprav, doneča imena kro jev. It- snega ni. po ni: kot zakleto. \ ožilja ob obali je krasna. Instinktivno čutimo bližino cilja. \ lak drvi po / tvojih kol hla/oii. Sedaj Iti so /aies mogel oddahniti, tla malo dlje uživamo vso lepoto: /.nnuviijciio morje. Na njeni nepremično točke: ribiči love ^ko/i led. Talil v smeri progo: bole palačo, hišo. zvoniki, pnrniki. v /otl ju /ololijo: Oslo. glavno mesto Norveške ili naš čili. No kolodvoru smo takoj zagledali znanca: inžonjer llanssclin, ki uns jc- prišel po/drovil. I utli šc drugi repro/.oiitu nt i norveške smučarske zvezo so to: večinoma jili žo poznamo. Pri pozdravljanju čiijemo vedno isti: Ali. Zakopane. Si. Mol it/.«. I.epo jo spol lilo živ ljenje! Hitro so nas z а v tolaksi jeni odvedli v Asloria hotel, kjer smo prvovrstno 111 jako udobno spravljeni poti streho. Kur nič 11 i i in iti preostojalo časa: hitro ua I lolnienkollboileii. da vidimo cil j vojaških patrulj. Za kratek čas nos povedo eleganten voz. po Itriliti navzgor: š(- nekaj pešhoje in že «1110 stali sredi 30.000 ljudi nestrpno čokojočih no i/.iil tekmovanja. Toliko, da smo se oddahnili in žo loto proti cilju Čehoslov o k i. Prvi slnrloli prvi no cilju! Lop uspeli v skrajno težki kon-Kineiici. Silen aplavz: :.-horra«. Množica valovi od navdušenju. l'o progi« so nameščene znstove slortujočili narodov. Prav 110 cilju jo ("SR. Malo višje gori Norveška, švedska in ostale. Vloso žive. kolero jo prihodnjo ekipa, ki .40 bliža cilju: njihovo s startno številko 6! Cro so le šo zn čas. koda j pridejo! Publika jo elokl ri/irona ! Ni mogoče, da v/drži v toni simiju! Ni ji bilo iri-lio čakati, \ojak. ki upiovlja zastave, pohiti po ojeniii najljubšo. \ i sok o jo dvigne 1er pozivu publiko. Za ognlom so prikažejo /eleti-kasle uniformo, par krepkih /.oniolil jo jov in že so v cilju. Krotiti publiko v tej ekstazi je blaznost. Norveška himna. Ljudje viharno pozdruv-Ijojo svojo ljubljence. Zmagali so! Vsaka naslednjo ekipa je deležno ovac-ij. prav prisrčnih. I o je navdušen je zo spori. Sledi lep. nepozaben primer: linski ekipi je omagal tovariš: dva ga nesota. povsem bloclega. s prostima rokama se poganjata proti cilju, tretji jo liuto-vorjoli / vso opremo ostalih. Publika navdušeno pozdravlja v-/.trajno iu sainnritnnsko vojake. Zelo «lobfti se jo držalo lo pot lutli frnnc-oska pot rolo. Slabše so >c odre/ali Poljaki. Rezultati: L Norveška 2:14. 2. švedska J:.'?. ČSR J;">(), 4. Švico 2Л8. ». Nemčija 2:40. 6. Finsko 2:43, Г. Francoska 2:47. s. Poljska 2:44 Pni (Ion na liolmciikolliiii je končani Ing. Janko Janša. ROKOBORBE HOTEL UNION OB 8.15 ZVEČER DANES V TOREK 4 VELIKE BORBE 4 ODLOČILNA BORBA Budrus, Mazurija proti Wehram. Nemčija ODLOČILNA BORBA Equatore, Italija proti Johnson, Afrika Razen tega se borijo: Mrna, Slovaška proli Kop, Jugoslavija Dobcrl, Celje proti Wehram, Nemčija Vstopnina: 10, 15 in 20 Din Ijcncov so /, iskrenimi klici spremljali proslavo oboli tovarišev-veteranov. — Zvečer se jo vršila v podjetju še enkratna proslava. Slavijencemo je prišlo častitut organizacija grafičnega delavstva. Jubiloiita-deluvco sta sprejela čestitke tovarišev delavcev pri delil. Mogočno je donela po tiskalniškem poslopju pesem Slavljencu današnja«. s katero jo pevski odsek »Grafika« počasti! svojo tovariša. Povzel jo besedo tov. predsednik ljubljanske podružnice grafičnega delavstvo K r a š o v e c in slavil jubilanta ter jima končno častita I v imenu orga irz.oci jo k ju-i bileju. In zopet so je rnzleglo krepko pelje gruča rje v, villes |wi sto tovariša jubilanta sprejemala častitkč ožjih kolegov. Tudi ta proslava so je izvršilo zelo prisrčno, nakar «to se moža dela zopet povrnila k dolu. Noj ju Bog živi še dolgo vrsto let! © Vlomi v Ljubljani. V predpustni noči, ko so po cestah hodili in se zibali ponočnjak' sto bila z.nsnčeno dva vlomilcu. Prvi jo bil ztisučen v šolskem drevoredu. Ustavil ga je stražnik, ki se i n 11 jc zdel sumljiv zaboj pod me žokovo pazduho. Možakar, 37 letni M. G., ie hotel pobegniti, oli stražniku so na pomoč prihiteli šo nočni čuvaj iu dva stražnika. Vsem štirim se je posrečilo, vlomilca obvladati, kljub temu, du jc tu ugriznil nočnega čuvaja v roko Izkazalo so je. da je vlomilec vdrl v štiri mesarske stojnice v šolskem drevoredu. M. G. je star znanec policijo in ima lopo navado, preživeti pol svojega časa v zaporu. — Drugi vlomilec je bil /a-sačen v Šiški. To je «neki L. P. Vlomilca so dobili, ko so je ponoči splazil v čevljarsko delavnico tvrdke !>oko, katere lastnik je Ivan Čar-шаа. — Tretji vlom se je pripetil v noči na nedeljo v Linhartovi ulici št. 6. Neznnn tat je odnesel ključavničarju Jerneju Lupujiiotu tlvo novi moški obleki iu črn površnik v skupni vrednosti 2500 Din. — Prav zelo so tatovi oškodovali tudi ini-sorskego pomočnika Jakobu Loža ka pri mojstru Musarjii ua Sv. Petra cesti. I/. sobo so mu odnesli gramofon I loniocord«. tlv a zlata prstana, zlato verižico in tlvo bankovca po 100 Din. I.ožak jo oškodovan za približno 5000 Din. 0 2(1 pijancev. T'ijnucov jo seveda v Ljubljani več kot 2(1 in tuiii na pustilo soboto iu nedeljo jih je bilo pijanih bro/.dvomno veliko več kakor 20. Ampak policija je zapisala samo 20 pijanih ljudi zaradi izgredov in koljonjo nočnega miru. Nn policiji pravijo, da to ui šo tako visoko številko za predpust. Deset pijancev od teh jo moralo prebiti noč zo štirimi stenami in so morali zjutraj poslušati oslro ukore, ki jim jih je dajal policijski uradnik. 0 Velika Ljubljana. Občine Vič. Zgornja Šiška. št. Vid. Jezica. Moste, Dev. M. v Polju. Do-bruntje in Rudnik so sklenile osnovali veliko Ljubljano 1er storiti potrebne korake, da se tej veliki Ljubljani priključi lutli slani belo Ljubljana /. vsem nirlvim inventarjem. Zunaj novih S rang ostane le živ inventar 1er dolgovi store Ljubljane, kar pa velikodušno prevzame občina Ig pod pogojeni, če stile šo dalje ostali pod Krimom. Kakor poznamo položaj, ji bo to dovoljeno. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj mirno in vetrovno. Sijalo je solnce v znamenje, da je nehalo deževali. Termometer, ki je visel Itad ničlo, je padel nn tla. Vreme pepelnične srede je še na opazovalnici. Le močni vetrovi vseli smeri se bodo javili ponekod že danes. 0 Drva, premoči, koks kupujte pri družbi >Kurivo ua Balkanu, Iclef. 3131. G Vokalni koncert ,v Mariboru. V soboto I 8. malta konceitira v veliki iiliionski dvorani j pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod ' vodstvom svojega zborovodjo g. ravnatelja Mir-I ka Poliča. Pevski zbor nastopi v istem številu, i kakor je bil ua francoski turneji in tudi z do-I cela istim programom ki obseg,i najznačilnejše zborovske komade za mešani /bol i/, noše. odnosno jugoslovanske literature. Mariborski koncert ljubljanski* Glasbeno Malice se vrši pod okriljem izredno ogilne mariborske Ljudske iiniv or/.o. □ Mariborski gledališki nbonciiti so naprošajo. dtmnulo potrpijo. Pustni teden, proslavo ç. Dancšn in pa iioinožnost. da pride gdčna l.ubo-jevo lo teden gostovat, so krivi, d.i so ta teden ne moro vršiti nobena predstavo v ahoiiinonii. Zalo pa začnejo prihodnji teden zopet redne abonentske proilstn v o. □ Drugo kmečko predstavo v mariborskem gledališču. Ker je prvo predstava namenjena izključno kmetov nlcem-okoličanoni. dosegla zelo velik moralen uspeh, sc je gledališče odločilo, da po prvem komadu, ki jo bil težke in pretresljive vsebine, vprizori So drug zelo vesel in zabaven komad. Dolioviškovo burko s petjem in godlio Radikalna kura«. Predstava 'o bo vršila P), marca oli treh popoldne pri ininiiunlnih cenah od 4 do K Din. Predstava se bo pn vršilo le v lom slučaju, če bo tlo 10. marca v prodpio-daj i gledališče razprodano. L: Dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici so znašali v pretok lom mesecu skupno dinarjev Kl.14Г.8Ч()Л0 in sicer zu uvoženo blago dinarjev |().()<>6.5">ОЛ(|. /a izvoženo blago pa 51.">46 Din H Nezaslišano stvari se dogajajo v sovjetski Rusiji. \ zadnjih treh mesecih so zaprli bol j-šcviki osti krščanskih cerkva loi 200 sinagog in niošej; 0? pravoslavnih škofov =o fiognuli v jo- № mnciif svoliti oirol« / rlhltm oHcm. Mesto ribjega olja dajajte VaSim otrokom SfV+lT ki ima zelo prijeten okns in vonj In gn otroci jem lju a največjo slastjo kot kako shiščicu. ! Dobiva se v vseh lekarnah. Ce, 105 škofov iu ua tisoče duhovnikov prt V izgnanstvo ii ii Soloveeke otoke, Proti nečuvcne-j ii it terorju sr jo sirom krščanskega vesoljstvu izrekla najtežja obsodba ter so je dvignil vul ogorčenju. Kuj str prav zu pruv v drugi četrtini 20. stoletju doguju v sovjetski Rusiji. bodo Mu-riborčuni lulik-stopunjii sovjetskegu režimu nupram posainez-ni 111 verstvom ter njih olg-čas. Imenitno pojedino so imeli: pa jo bodo še imeli — pri Grufu. Goltpiloin tatinskim so namreč že na sledu. □ Fašenk bomo obhajali drevi \ Oniladin-skein domu, kjer priredi Kal. oinladiuu svojim prijateljem družubni večer. Prijatelji poštene zabave ter mladine vljudno vabljeni. □ Dokazi saniaritanstva. V preteklem mesecu j«1 interveniral tukajšnji reševalni oddelek v 161 slučajih in sicer 56 Krat pii nezgodah, 22 k rat pri kirurških ter 58krat pri notranjih obolen jih. 27 krat pri porodih. 5 krut pri živčnih boleznih, 4 krat pri sainoumorih ter 9 krat v raznih drugih slučajih. □ Po kupejih. lztuknil iu i/njuhal je carinski l.irbec v zagrebškem brzovluku čedno zulo-gieo imenitnega cirkrčkn. razloženega poti sedeži ob cevi, ki greje voz Kupe je bil čisto prazen; zaslutil je tihotapce nevarnost ter jo pru-vočasno ubrisul i/ voza. Drag jc bil špus. ki-r je uepogruntancc ob cukrčck; še dražji bi laliko postal, ko hi tihotapce ne bil smuknil nu prosto: jurčki bi padali, du bi bilo joj iu nikoli več — šverennju. □ Smrtim kosa. Preminula sia: Ivan Klc-menčič, nudučitelj v |>okoju, star 37 let. Pogreb danes ob 15 ua mestno pokopališče v Pobrežju. — Pri Sv. Lovrencu nu Pohorju je umrl tovarnar Friderik Kieffer, lastnik tovarne kos. star 48 let. Včeraj so gu prepeljali z avtofurgonoia mestnega pogrebnega zavodu v Maribor, kjer bo pokopan (in tukajšnjem starem cel kveueiu pokopališču. ij V prid počitniške kolonije na Pohorju -e uprizori ob I" v Narodnem gledališču \ okv iiju slovenskega /euskegu društva mladinska predstava Sejem v Se vjI ji«. Cene 'iiižano. Ptuj Д Lepo uspehi prireditev. Vprizoritev v Narodnem demu jc uspela povoljno. Dvorano so povabljenci napolnili, vsekako pa je bilo pogrešati nekaterih. Prosvetno društvo je doseglo lep moralen in gmoten uspeh. — S lo prireditvijo je zaključena letošnja pustna doba. Д Na osnovni šoli v Dornavi je približno 20% učencev bolnih na muiiisu. Ta bolezen traja nad deeo že mesec dni. Omejitev hmeljshih nasadov Trbovlje Celje £r Iz seje celjskega mestnega občinskega svela. Najemnik mestnega kina se je obrnil na mestno občino s prošnjo za zmanjšanje pavšala na mestni veselični davek. Njegovi prošnji je občinski svet delno ugodil. Reierent pravnega odseka g. dr. Ka-lau je obširno tolmačil vprašanje mestnega vodovoda z ozirom na veliko vporabo vode v Cinkarni. Po sklepu občinskega sveta iz 1, 1428 bi morala Cinkarna plačati vso vodo. ki jo je od svoje ustanovitve kol d. d. vporabljala preko pogodbene mere. Cinkarna pa je plačala le mali del tega dolga. Z zadevo se bo pravni odsek še pečal. — Rihardu Гереји bo občina plačala svet ob okoliški šoli. ki ga je vporabila za cesto, z Din 25 za kvadrat, me-,er. — Za ureditev cestnih razmer ob novi tovarni Bergmann na Lanovžu je bilo že več vlog s strani tovarne. Med drugim zahteva tovarna delno preložitev ceste l< tovarni. Občinski svet je izjavil, da nima ničesar zoper preložitev, a za preložitev tudi denarja nima. — O. Rižnar dobi parcelo poleg Putanove tovarne na Lanovžu pod običajnimi pogoji. — Tudi tovarni Schimmel se proda del zemljišča poleg tovarne. — Inž. Pristovšek dobi parcelo na Sv. Jožela hribu za gradnjo stanovanjske hiše pod običajnimi pogoji, kvadrat, meter po 1.60 Din. — Na lej seji je bilo rešeno tudi vprašanje lastništva zgodovinskega celjskega gradu. Grad je last države. Dravski ban je pripravljen odstopiti grad celjski mestni občini, če je Ia pripravljena skrbeti za njega vzdrževanje po navodilih spomeniškega urada. Občinski svet je ta pogoj sprejel. — Spomenik M. B. na Glavnem trgu vpije po renoviranju, Po neki ponudbi bi renoviranje stalo Din 0500 — Sklene se dobiti še eno ponudbo. — Zanimivo je bilo poročilo glede mestnega vodovoda. Stavbni urad je — kakor znano — iskal virov za ev. pomožni vodovod. Vrtanja v mestnem vrtu pa so ostala brezuspešna. Naleteli so na skalo iu dognali komunikacijo z vodo iz Savinje. Druga možnost se kaže v okolici Babnega, odn. med Žalcem in Vrbjem, kjer bi bilo zajeti talno vodo. V Vitanju obstoja sicer še eden prost studenec, a bilo bi treba vse naprave spremeniti. Zajeti bi bilo mogoče tudi med Frankolovim in Stranicami vodo izood Konjiške gore, a morali bi geologi oreje dati svoje mišljenje. Bilo je končno sprejetih več predlogov za popravo obstoječega vodovoda. 0 Odhod priljubljenega uradnega predstojnika. V nedeljo je odšel iz Celja šel' davčne uprave g. dr. Ernest Močnik. Moral je slediti višjemu ukazu in prevzame vodstvo davčne uprave v Vranji v Srbiii. Dr. Močnik je užival tako med svojimi stanovskimi tovariši kot med prebivalstvom vsled svoie mirne in ljubeznjive narave iu vseskozi pravičnega duha izredno priljubljenost. Gospodu dok-'.orju želimo ua novem službenem mestu vso srečo in zadovolislvo. & Mrtvega so našli včeraj zjutraj ob Savinji na Bregu 60 letnega Janeza Tomplaka iz Šmarja. Kakor so dognali, je moral mož nodleči srčni kapi. Prenesli so ga v mrtvašnico okoliškega pokopališča. & Sveti misijon se bo vršil v celjski mestni opatijski cerkvi v času od 0. do 16. marca. Vodil ga bo frančiškan g. Salvalor Zobec iz Ljubljane. Natančnejši spored še objavimo. .©- Avtobus mesta Celje—Kozje—Podsreda prične zopet voziti v sredo dne 5. marca t. 1. kakor običajno ob 17 izpred kolodvora v Celju v Podsre-do in od drugega dne naprej redno kakor poprej. Med lem časom se ie namreč sneg žc toliko odtalil, da ne ovira prometa. ODVETNIŠKO PISARNO JE OTVORIL DR. VORšlč ALOJZIJ V CELJU DEČKOV TRG 3 Redukcija. Pri rudniku je. bilo reduciranih zopet iiekuj delavcev, ki bodo pu dobili skoro vsi pokojnino, ker so to delavci / doslužehiini leti ali jim samo nekaj let manjka. V hvalo rudniku se tnoru priznati, du se pri redukciji ne dela nobena krivica delavstvu. Na zadnji seji bratovske skladnice je bila pri/nuna tudi pokojnina večjemu številu ruda rje v. Družba sv. Mohorju, /a vpis v družbo sv. Mohorja je zadnji čas. 1er ne odlašajte / vpisnino. Himen. Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubl jani g. Martin Vluusei. rudniški podil rudni k. in gdčmi Ivieu l.evec, šivilja, /adnja je bila vsa svoja leta v netil članica kat. prosv. dramatičnega odseku. Kot priči sta bila za ženinu g. dvorili svetnik in rudarski gluvur Ster-gur in za nevesto g. Franc l.evec knjigovodju Gospodarske /veze Bog daj srečo! Roditeljski sestanki. Ravnateljstvo meščanske šole je sklicalo v nedeljo prvi roditeljski sestanek, katerega je udeležilo veliko število staršev otrok, ki obiskujejo meščansko šolo. Nu sestanku se je sklenilo imeti redne mesečne sestanke vsako pivo nedeljo v mesecu. |ki potrebi pa tudi med mesecem, ličiteljstvo hi posebno rado uvedlo večji slik s starši. Govorilo se je tudi o potrebi šolske kuhinje, ker ostaja veliko otrok če/ o|m>I(Iiic v šoli. pri tem pa seveda ne dobe dovolj no hrane, katero otrok posebno rabi. da v rasti ne zaostaja. Na piiliodnjcm sestanku se bo predavalo <> smotru in cilju meščanske šole. K*č j.1 je h rudnika. Vreme, ki je postalo zadnje dni precej južno, se pozna predvsem na rudniku. — Zair.lja, ki je spod:.j izpodko^cna, se cedaj pogreza na več u:est'.li. Lansko zfcao se je pogreznila ua nekaterih krajin ia cel raeter iu sa raorali počeni tla vzravnati. t>«îo v rudniku sa vrši naprej v nekoliko zmanjšanem obsegu. Tudi praznovanje je že uvedeno. Ponekod je radi premajhnega zaslužka beda zelo očitna. Stopetdeset do dvesto dinarjev zaslužijo na štirinajst dni manj. To se pozna občutno zlasti pri lirani in namesto mesa prihaja redno nn mizo le repa in zelje, namesto kruha pa žganci. Dočim sc v mestu dan za dnem pleše in vrti, hodijo po rudniku napel bosi in docela raztrgani otroci in že eno uro po »kosilu« mislijo na večerjo... Radio Programi Hadio-Liubtiana з Torek, 4. marca. 12.30 Reproducirana glasba. 13 — Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Prol. Franc Pengov: Socialna fizika. — 10 Dr. Lavrič. Iz finančnega gospodarstva. — 10.30 Dr. Preobraženskv, Ruščina. 20Operetni večer (sodelujejo ga. Poličeva, gg. Mo-iiorič in Drenovec). — 21 G. Stanko igra na harmoniko. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Jazz-band. Vmes poje šlagerje g. Gostič. Sreda, 5. marca. Opoldanski program odpade. 17.30 Koncerl radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. 19 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof, Fr. Koblar in Franc Lipah, član narodnega gledališča. 19.30 Dr. Stanko Leben, Francoščina. 20 Večer resne glasbe, poje gdč. Mara Pirčeva. 21 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi » Sreda, 5. marca. Belgrad; 18 Koncert na harmoniko. 20 Prenos iz Prage. 22.15 Pevski koncert. 22.35 Zabavna glasba. —Varšava: 16.15 Mladinska ura. 19.25 Reproducirana glasba. 20.30 Klavirski koncert. 21.30 Literarna ura. 21.45 Pevski koncert. — Budapest: 12.05 Reproducirana glasba. 17.25 Reproducirana glasba. 18.25 Koncerl orkestra. 20.30 Prenos iz Prage. 22 Predavanje, nato zabavna glasba. — Dunaj: 11 Koncert orkestra. 17.10 Iz Mozartove mladosti, predavanje. 17.40 Uvod k operi. 18 »Siegfried«, opera. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17 Koncert radio kvinteta iz Torina. 19.15 Večerni koncert. 20.30 >Ciottolino«, opera. — Praga: 19.05 Koncert moravske glasbe. 20 Večerni koncert v proslavo SOletnice predsednika Masaryka. — Langenberg: 10.15 Reproducirana glasba. 13.05 Koncert orkestra. 15 Mladinska ura. 17.30 Koncert. 20 Simfonični koncert. 23.15 Zabavna glasba — Rim: 13 Koncerl kvinteta. 17.30 Koncerl zabavne glasbe. 21.02 Godalni in pevski koncert. — Berlin! 19.25 »Tannhiiuser«, opera (Wagner). — Katovice: 12.05 Reproducirana glasba. 16.15 Mladinska ura. 16.45 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert iz Varšave, vmes literarna ura. 23 Literarna ura v francoščini. — Toulouse: 18.35 Zabavna glasba. 19 Koncert vojaške godbe. 19.30 Koncert solistov. 20.25 Pustna glasba. 21 Plesna glasba. — Stuttgart: 10 Reproducirana glasba. 15 Mladinska ura. 16 Popoldanski koncerl, 20.10 Nabožna glasba. 21 »Elga«, igra. — M. Ostrava: 11 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert orkestra. 15.30 Reproducirana glasba. 16.30 Mladinska ura. 19.05 Konccrt moravske glasbe. 20 Večerni koncert v proslavo 80letnice predsednika Masaryka. 22.15 Zabavna glasba. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Torek. 4. marca ub 21: Z \ LJUBEZEN SO ZOUA-V1LA. Ljudska predslava pri znižanih cenah. Izven. Sreda, 5. marca: Zaprlo. Opora: Začetek ob pol 20 zvečer. Torek. t. marca ob Iti: BENEŠKA NOČ . opereta. Izredno znižane cene. Izven. Sreda, ">. muren: MAGDALENA . Gostovanje Te-gernseerjev. Izven. Mariborsko gledališče Torek. 4. inarea ob 17: SEMENJ V SEVI LII . Prireditev Ženskega društva«. Sreda, ô. marca: Zaprtu Na svoji zadnji seji je srednjeevropski hmeljarski urad v Zatcu sklenil priporočiti omejitev hinelj-skili nasadov. Sklepi se glase: L Vse države naj energično iztrebijo hmeljskc nasade in jih močno reducirajo. 2. Opusti naj se splošno in brez izjeme poraba umetnih gnojil. 3. V vseh hmelj producirajočih deželah se naj v dovolj veliki meri dela propaganda za to, da se odgovarjajoč del nasadov ne obnovi ui da se njih površina porabi za druge poljske sadeže v med-kulturi. 4. Za slučaj preteče nadprodukcije in s tem novih slabili cen hmelja naj vse hmeljarske dežele puste del hmelja neobranega. Določitev te količine, ki naj se ne obere, določi vsaka dežela zase v zvezi s srednjeevropskim uradom. 5. Vse deželne organizacije se obvezujejo, da bodo le ukrepe začele med svojimi člani takoj propagirati. 6. Posebna komisija srednjeevropskega hmeljarskega urada bo kontrolirala izvedbo teh ukrepov pri posameznih deželnih organizacijah skupno s temi. 7. Vse dežele, ki izvedejo te ukrepe in s tem i azbremene s-'etovni hmeljski tVg od pritiska nadprodukcije leta 1920, bodo pri svojih vladali stremele za tem, da se državam, ki se tega ne bodo držale, prepove uvoz. Zanimivo je postalo prerekanje med hmeljarji v Nemčiji in onimi na Cehoslovaškem glede re-žitve hmeljske krize Nemci zahtevajo tozadevno: I. Omejitev hmeljarstva na stanje iz leta 1014 v vseh hmelj pridelujoči!! državah. 2. Vsi hmeljarji se morajo zave- zati, da bodo 1. 1030 od vsakega sadeža vzgoje-vali le eno trto iu po dve trti dveh sadežev skupno napeljevali ita eno žico ali motvoz. 3. Obča opustitev vporabe umetnih gnojil. 4. Vlade onih držav, v katerih se bodo hmeljarji držali teh navodil, bodu prepovedale uvoz hmelja iz onih držav, v katerih hmeljarji uc bodo upoštevali navedena navodila. 5. Poseb ua komisija bo izvrševala to kontrolo . Csl. hmeljarji pa ne odobravajo navodil Nemcev, ker pravijo, da že prva točka listih dela izjemo za Nemčijo, ker ona še nima danes stanja s hmeljem zasajenega zemljišča iz leta 1014. Nadalje pravijo Cehi, da množina hmeljske letine ui odvisna le od gnojenja, nego tudi od tehnike obrambnega dela zoper hmeljske škodljivce in bolezni — kar so pa Nemci nalašč prezrli in zamolčali — ke-so si v svesti, da stojijo v tem oziru na prvem mestu med hmeljarji vobče. Če se torej naj opušč? gnojenje z umetnimi gnojili, naj se opušča tudi vse cbrambno delo zoper hmeljske škodljivce in bolezni. Vsakdo, ki o hmeljarstvu le nekaj razume, b« videl, da so po Nemcih priporočena sredstva v od-stranjenje hmeljske krize enostranska in le nemški produkciji v prid. Kdor hoče tozadevno popolnoma nepristranski biti, mora v odstranitev hmeljske krize priporočati le sredstva, ki bodo imela veljavo za vse države in sicer: 1. Omejitev hmeljarstva v vseh državah ir tudi v Nemčiji. 2. Opuščanje vporabe umetnih gnojil in vsega obrambnega dela zoper hmeljske škodljivce in bolezni. Mi pravimo: Hmeljarstvo se samo uravnava. Prestali smo že nekaj kriz — prestali bomo šc , sedanjo, ako si bomo prizadevali pridelovati le hmelj najboljše kakovosti. Izvoz v 'anuariu 193© je iiia^al 422.180 ton za 616.2 milj. Din (v decembru 1929: 444.972 ton za 666.5 milj. Din), Napram januarju 1929 je izvoz narastel po količini za 41.2%, po vrednosti pa za 44.7%. Najvažne.ši predmeti izvoza v januarju 1930 so bili (v milj. Din; v oklepajih podatki za december 1929): pšenica 76.6 (115.8), koruza 52.2 (88.3), govega 25.1 (21.4), prašiči 32.5 (47.8), drobnica 6.2 (23.9), perutnina 12.2 (6.2), sveže meso 25.1 (56.1), ja'jca 21.6 (20.2), drva 6.5 (10.0), stavbe: hs 134.2 (106.4), caiiieht 17.1 (13.61, baker sirov 113 (3X1), in Ui -men 12.6 (16.61. Konkurz je razglašen o imovini prot. tvrdke I. Crobelnik, trgovina z manufakturnim blagom na debelo in na drobno. Konluirzni komisar je dr. Gaber Milko, sodnik okr. sod., upravnik mase pa dr. Vodušek Konrad, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov bo 15. marca ob 10, prijaviti jc terjatve do 5. maja, ugotovitveni narok bo 24. maja ob 10, vse pri dež. sodišču v Ljubljani. Licencovanja plemenskih bikov na Gorenjskem v letošnjem letu se vršijo pu sledečem razporedu: Dne 14. aprila ob 8 na Poljanah (sejmišče), ob 10 v Hotavljah (na križpotju), ob 11 v Trebi ji (pri Kovaču), ob 13 v Fužinah (pred gostilno), povsod za dve občini. — Dne 15. aprila ob 9 v Škofji Loki (sejmišče), za štiri občine. — Dne 16. aprila ob 8 v Selcih (pred gostilno »Fr-liči«) za dve občini; ob 13.30 v Podroštu za eno občino. — Dne 23. aprila ob 7 v Prašah (pri Vrhuncu) za eno občino; ob 9 pri Sv. Valburgi (pred Joškovo gostilno) za dve občini; ob 11 v Cerkljah (na živinskem trgu) za eno občino; ob 13 v Lužah (na Barletovem dvorišču) za dve občini; ob 16 v Preddvoru (pred Križnarjevo gostilno) za eno občino. —- Dne 24. aprila ob 8 v Kranju (na živinskem Irgu) za šest občin. — Dne 25. aprila ob 9.30 na Pristavi (pri Primožiču) za pet občin. — Dne 26. aprila ob 10 na Zg. Jezerskem (pri kazini) za eno občino. — Dne 28. ob 8 v Lescah (sejmisče) za petnajst občin. — Dne 29. aprila ob 9 na Jesenicah (sejmišče) za tri občine. — Dne 30. aprila ob 11 v Kranjski gori (sejmišče) za dve občini. — Dne 2. maja ob 11 v Boh. Bistrici (sejmišče) za dve občini. — Vsi interesenti in kupci plemenskih bikov bodo imeli pri licencovanjih najlepšo priliko za izbero in nakup primernih plemenjakov. — Kmet. referat v Kranju. Zadružna zveza v Zagrebu. Po podatkih »Zadružne Svijesti« je imela Zadružna zveza v Zagrebu koncem I. 1028 74 članic; v I. 1020 je pristopilo 26 zadrug, 1 pa likvidirala. Koncem lela je torej Zveza imela 00 zadrug-članic, od teh 07 kreditnih, 12 liabavljalnih, 1 tiskovno, 7 gradbenih, I založniško, 3 mešane, 6 mlekarskih, I mizarsko, I ribarsko, I živinorejsko in 3 razne zadruge. Dobave. Splošni oddelek ljublj želez. ravn. sprejema do II. marca ponudbe glede oddaje 435 komadov pil v popravilo in nasekovanje. — Subot. žel. ravn. sprejema do 7. marca ponudbe glede dobave 1500 kg konceptnega in 100 kg belega papirja; do 8. marca glede dobave novih ter glede popravila starih postajnih žigov; do 10. marca pa glede dobave 15.000 kg petroleja. — Mestni up. odbor bra. blagajne v Brezi sprejema do 20. marca ponudbe glede dobave raznih instrumentov 1er drugega materijah. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 20. marca ponudbe glede dobave 1000 komadov šče-tk za molorje. — Dne 21. marca se bo vršila pri ravn. pom. prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave vrvarskega materiiala. — Dne 14. marca se bo vršila pri provijantskem odseku vojnega ministrstva v Belgradu iislmena licitacija glede dobave 50.000 vreč iz jute; dne 15. marca pa glede dobave 300 vap-onskih plaht. Oddaja gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slovenski Bistrici. Ravn. dež žel., gradbeni oddelek v Ljubljani spreiema do 12. marca ponudbe glede oddaje gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slov. Bistrici. Borza Dne 3. marca 11)80. DENAR Devizni tečaji so ostali danes napram prêt, tednu v glavnem neizprenienjeili pa z izrazito čvrsto tendenco. Promet je bil znaten, zlasti v devizi Newyork, katere je bilo zaključeno nad 1.1 miljon Din. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst. v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.ÔO b„ Berlin 1853.75-1350.75 (1355.25), Bruselj 701.35 hI., Budimpešta lli)2.H,S bi.. Curih 1004.40—1007.40 (1095.90). Dunaj 798.50 -801.50 (800), London 275.06—270.40 (270.06). Newvork 50.505-50.795 (50 095). Pariz 221.17-228.17 (222.17), Praga 167.82—108.02 (108.22), Trsi 290.02 —208.02 (297.02). Zagreb. Amsterdam 2277.50 hI.. Bruselj 789— 792, Berlin 1353.75—1350.75. Budimpešta 91)1.88— 994.88, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.50— Sili r,o London 275.00—270.40, Newyork 50.593 50.795. Pariz 221.17 -223.17. Praga 107.82-108.02. ' Trst 206.538—208.538, — Skuoni devizni promet brez kompenzacij je znašal 7 6 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2274.50—2280.50, Berlin 1353.75—1350.75, Bruselj 780.85-702.85, Budimpešta 001.38—994.38, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.50—801.50, London 275.65-276.45, Newyork 26.5950—56.7050, Pariz 221.17—223.17, Praga 167.82 — 163.62, Milan 296.62—298.62. Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207, Atene 0.72, Berlin 123 04, Bruselj 72.20, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.08, Carigrad 2.805, Dunaj 73, London 25.185, Madrid 03, ' Newvork 518.25, Pariz 20.27, Praga i 5.345. Sofiji- 3.755, Trst £7.155, Varšava 58.075, Xopeabagen 138.70, Stockholm 139.10, Oslo 138.65, Helsmgiort, 13.04. VREDNOSTNÏ РАРШјЗ Med državnimi papirji so danes bili zopet čvrslejši dolarski kakor tudi investicijsko posojilo, dočim je vojna škoda ostala neizpremenjena. Bančni papirji so stali ueizpreinenjeni. Med industrijskimi je bilo nekaj več prometa; nadalje je oslabela Trboveljska, čvrslejša pa je bila Dubrovačka. Ljubljana. 8% Bler. pos. 94.50 bl„ 7% Bler pos. N8.50 hI.. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Prašteilionn 930 den.. Kred. zavod 170 den., Strojne 75 den., Trboveljska 75, Vevče 132 «len., Stavbna 50 den.. šešir 105 den.. iiuše 250—200. Zagreb. Drž. pap.: 8% BI. pos. 92.25—92.5 (92.25), 7% BI. pos. 81.50-81.75 (81, 81-81.50). vojna škoda ar. 402.75—403 (402.50), kasa 402.75— 403 (402.50), termini, dec. 409—411 (410), srečke Rd. križa 35 d., 7% inv. pos. 81.75 den., agrari: 50 den. Bančni pap.: Union 208—210, Poljo 60—67 (66), Hrv. 50 - 55 ( 50), Kred. 101 — 105 (101), Juge 87— 8S, Lj. Kr. 125 den., Medjun.. 60 den., Nar. 8.500 den., Prašted. 930—935 (930), Srpska 167 den., Zem. 137-140. Ravna gora 75. den., Etno 163 den., Obrtna 35 den., Kat. 35 den., Ind. pap.-Gullmann 185 den., Slavonia 200 den., Nar. šum. 40 bi.. Slaveks 85—86 (86), Danica 105—110, Drava 295 bi., Sečerana 385—390 (385), Osj. Ijev. 185 bi., Brod. vag. 10S- 115, Nar. ml. 20 den., Union 130-140, Isis 25—27 (27), Trbovlje -105-470 (460), Vevče 125 den., Piv. Sar. 160 den., Jadr. plov. 490 bi., Ragusea 430—440 (435).. Belgrad. Narodna banka S.540 (10), 7% inv. pos. 84.25—85.50, agrari 52—52.5 vojna škoda 40" —404.75 (1.760), april 410 (300), loi. srečke S7 (100) Dunaj. Don. sav. jadr. 86.55, Wiener Bank verein 21, Creditanstalt 51, Escompteges. 170. Zivnt 107.15, Union 26.50, Aussiger Chemische 210.25 Alpine 34, Trboveljska 58.40, Rima Murany 101.75. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni: 3 va goni hrastovih tramov. Tendenca neizpreiiienjeiia Žilo Na svetovnih žitnih tržiščih je tendenca valujoča. med leni ko je pri nas neizpremenjena. Na Irgu vlada precejšnje mrtvilo, vendar o nazadovanju cen zaenkrat ni slišali. — Promet se je zmanjšal v vseh predmetih, tudi v koruzi, ki je sedaj skoro nič ne izvažamo. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: 1 vagon pšenice in I va gon koruze. Tendenca za pšenico in rž skoraj čvrsta, z;i koruzo in oves stalna. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji Pšenica murec 20.10-20.37, zaklj. 20.12—2015 milj 21.10—21.43, zn kij. 21.09—2110. okt. 21.04—2145 zaklj. 21.04—21.08, rž marec 11.80—11.35, zukli 11.30-11.32, maj 11.95—12.25. zaklj. 11.95-1190 okt. 18.24—13.05. zaklj. 18.25—13.20. koruza umi 12.58—12.72, zaldj. 12.58—12.59, julij 13.12—13 22 zaklj. 13—13.02, tranzit maj 11.04—11.08. zaključek 11.64— 11.00, julij 12.20. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Fd-vard Saborsky et Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1555 goved, iz Jugoslavije 147. Na kon-aimačnein Irgu pa je bilo 739 romunskih goved. Cene so bile za vole najboljše 1.95—2.05, L 1.50—1 70 II. 1.20-1.40, III. 1.10-1.20, za krave I. 1.10-1.30! II. 1 — 1.10, za bike 1.20-1.50, za klavno živino 0.60 —0.90. tendenca: Cene го za prvovrstne vole padle za 10 grošev, sicer pa so cene ostale enake kot prejšnji leden, samo v posameznih primerili je bila za 5 grošev nižja. Ir društvenega živlienia Člani Družabnega kluba v Ljubljani se vabijo h keglaniu za nagrade ki se vrši danes, t. j 4 't m. na kegljišču v Rokodelskem domu. 1'ričetek ob 20. uri. 1. redni občni zbor Mestne delavske zavarovalnice« se bo vršil v nedeljo 16. marca 1030 ob pol 10 dopoldne. Akademski pevski zbor. Za proslavo osemdesetletnice prezidenta Masaryka bosta v torek 6 marca skupni vaji za celokupni zbor. — Odbor. Predavanje o zeieiijadi v kuhinji Iu imela g. Jerica Zemljanov u v sredo 12 marca ob 2(1 v šentjakobski šoli. Podružnica Sadjar-skegii in vrtnarskega društvu« v Ljubljani ki je lin prosila g. voditel jico /n to nktualno predavanje, v nI,i svoje člane in vse prijatelje vrt-I mirstvu, du se jMiluoštcv ilno udeleže lega pre-I davania. Vstop ie brezolučen. Sanchcz Ouerra, bivši konservativni ministrski predsednik Španije, je po svoji vrnitvi ostro nastopil proti kralju Alfonzu in se izjavil za republiko. Z f ico v že?odeu pobe&n ! 29 letni pomožni delavec Ivan Haumer, Dunajčan, policiji dobro znan, je napravil okrajnemu sodišču v Beljaku preccj sitnosti. Ko so ga 10. preteklega meseca zaprli, jc požrl nož. Dali so ga v bolnišnico, ki jo je kmalu ozdravljen zapustil. Radi nekega novega zločina so ga zopet prijeli. V trenutku pa, ko niso nanj pazili, jc požrl svinčnik. To pot ga pa niso dali v bolnišnico, ampak so ga hranili s kislim zeljem, ki je očistilo njegov žclodec. Ko je zopet stal pred sodiščem, jc pa požrl precej veliko žlico. Zopet so ga dali v .jolniš-nico, iz katere pa je sedaj z žlico v želodcu pobetfnil. Ubotfi njegov želodec' U šivanje heroina v Egiptu Letošnji pustni korzo v Nizzi. Organizirane ugrabitve Praške Poslednija Novostih so zbrale materijal o raznih ugrabitvah sovjetom neljubih ljudi, ki jih je organizirala v tujini zloglasna GPU (Sovjetska državna policija). Praški list zlasti podrobno opisuje ugrabitev komisarja Lvova, ki se ni hotel pokoriti sovjetom. Lvov je bil narodni komisar krimske republike. Leta 1923 je bil poslan na študijsko potovanje v Evropo in se ni hotel s potovanja več vrniti v Rusijo. Sovjeti trde, da se ni hotel vrniti, ker je poneveril denar, kar pa ni dokazano. V pismu, ki ga je poslal v Rusijo, je pisal, da ga je komunizem razočaral in da zato definitivno zapušča komunist, stranko. Nastanil se je v mestu Oliva, nedaleč od Gdanskcga. Ni minil niti en teden, ko se jc nakrat ustavil pred hišo, v kateri jc stanoval Lvov, avtomobil, iz katerega sta izstopila dva civilista in en mož v uniformi policijskega stražnika. Vsi trije so bili Nemci. Lvovu so javili, da niso njegovi dokumenti čisto v redu in da naj gre takoj z njimi na policijo, če hoče, da se mu dovoli daljše bivanje v Olivi. Lvov, ki jc slabo govoril nemško, se je prestrašil in takoj stopil v policijski« avtomobil. Ko je bil v avtomobilu, ga je udaril eden od : policajev' po glavi, da se je takoj onesvestil. Avtomobil je nato oddrdral k pristanišču, 'dplula v Lenin- grad. Na leningrajskem kolodvoru pred odhodom v Moskvo je skušal Lvov pobegniti, bil pa je ujet, neusmiljeno pretepen in po nekaj dnevih ustreljen — v ječi ustreljen. Druga takšna ugrabitev je bila ugrabitev gruzinskega rodoljuba Karziadjeja v Trape-cuntu. List jo opisuje takole: Na stanovanje Karziadjeja so prišli štirje moški, oblečeni v uniforme turških orožnikov. Na stanovanju so izvršili strogo preiskavo, nato so pozvali Gru-zinca na policijo in ga odpeljali z avtomobilom na sovjetsko ozemlje. Ko je Kemal paša slišal o tem zločinu, je kljub vsem svojim prijateljskim stikom s sovjeti, dal takoj aretirati dve osebi, o katerih se je sumilo, da sta v stikih s sovjeti, in ju dal obesiti pred vrati stanovanja Karziadjeja. V pariškem »Figaru« pripoveduje Henri Hugo o ugrabitvi znamenitega udeleženca gruzinske vstaje Mhejdze v Parizu. Ko so njegovi tovariši zvedeli o tej ugrabitvi, niso poklicali na pomoč policije, temveč pričeli sami iskati ugrabljenega tovariša. Njih trud je bil uspešen in v kleti neke majhne hiše v XV. pariškem okraju so našli Mhejdza. Nesrečnež pa je do takrat pretrpel že toliko muk in bil žc tako fizično izčrpan, da je kmalu nato znorel in umrl. Kutjepovov slučaj torej ni prvi, temveč je GPU že davno ugrabljala ljudi, ki so bili sovjetom neljubi. Rusel-paša, policijski komisar v Kairu, je I poslal komisiji za opij pri Društvu narodov v Ženevi poročilo, iz katerega sledi, da sc siromašno egiptovsko prebivalstvo zastruplja s heroinom, ki se izdeluje v Evropi in tihotapi v Egipet. Rusel-paša je ugotovil, da od 14 milijonov egiptovskega prebivalstva pol milijona uživa ta strašni strup. Med drugim pripoveduje tudi naslednjo zgodbo, ki jc vesela in žalostna obenem: Zdravniku Pasteurjevega zavoda v Kairu se jc čudno zdelo, da se je pri njem prijavilo nenavadno veliko število ljudi iz iste vasi, ki so vsi navedli, da jih je ugriznil stekel pes. Toda pri tem sc ni nikoli pripetilo, cla bi prinesli s seboj tudi ubitega ali bolnega psa, ki jih je ugriznil. Zdravnik je uvedel preiskavo in eden izmed pacijentov inu je priznal sledeče: Niti jaz, niti moji sovaščani nismo bili nikdar ugriz-njeni od steklega psa. Mi smo žrtve heroina in smo popolnoma v oblasti tega zla, ki vodi v smrt. Pred nekaj meseci pa je nekega našega sovaščana res ugriznil stekel pes. On je bil pri vas ozdravljen ne samo stekline, ampak tudi strasti po heroinu. Zato srno si sami pri sebi dejali: »Tako se moremo tudi mi rešiti tega strupa.« Toda kako? Čc nas v resnici ni ugriznil pes, bi nas vi ne sprejeli na zdravljenje. Zato smo se obrnili za svet brivcu, ki je naj-modrejši človek v vasi. On se jc globoko zamislil in dejal: »Pridite čez teden dni!« Ko smo čez teden dni prišli, nam je naznanil, da je potrebno, tla sc na našem telesu pozna sled ugriza i steklega psa. On jc ubil nekega steklega psa in nam za denar dajal ugrize, ki so šli prav do krvi. In (ako nas je nekaj prišlo semkaj, da nas zdravite proti steklini in s tem obenem rešite strasti do heroina Drevo, hf se hrani z op cami Ruševine tovarne Standart Oil v Linden pri Newyorku, ki jo je jiorušila silna eksplozija. Ubitih ie bilo 16 oseb, ranjenih pa 57; od teh jih bo večina oslepela. Braziljski učenjak dr. Marino de Silva jc našel v braziljskih gozdovih drevo, ki sc nrani z opicami. Deblo tega strašnega drevesa je debelo štiri čevlje in doseže višino štirinadstropne hiše. Njegov vrh tvorijo veje, ki rastejo križem, Te veje so skrite za ogromnimi listi. To morilno drevo razširja oster duh po rohnobi. Okoli njega diši po neužitnem mesu. Ta duh izločajo notranji drevesni organi. Čudno je, da ta neprijeten in nagnusen vonj privabi opice Te plezajo, kakor da bi jih gnala skrivnostna sila po deblu, za kar se potem pokore. Mreža, sestavljena iz vej kmalu objame in stisne. Sicer se opice branijo z vsemi štirimi in kriče, toda drevo jc močnejše in poleg tega okrutno. Štiri dni traja to početje. Potem jc žaloigra končana iu požrešno drevo oddrobi nesrečni opici noge Na tla vrže drevo samo bele oglodane kosti. Dr. Marinu de Silva se je nudil pod nekim takim drevesom strašen prizor. Okoli in okoli debla ic ležalo polno lobanj in kosti... Iz cerkva - kinematografi Seveda v Rusiji. Tam spreminjajo boljšc-viki cerkve v gledališča, kinematografe in plesne prostore. Tudi v neki vasi. ki je bila preje švedska in katere prebivalci so se v avgustu lani izselili na Švedsko, so boljševiki tamkajšnjo cerkvico spremenili v kino. Toda filme so vrteli pred praznimi klopmi. Noben človek si nc upa v bivšo cerkev. Baje tam straši: od časa do časa so slišali otročji jok, ravno od tam, kjer je prej stal altar. Sovjetske oblasti so to zadevo preiskale in ugotovile, da se ničesar ne sliši, da je šlo za prevaro in ljudje so prišli h kino-predstavi. Toda zopet so slišali otročji jok. Boljšcviške oblasti so ugotovile, da ni ničesar in vendar so slišali ljudje otročji jok. Torej vendarle ;traši. Toda kino oziroma cerkev ali cerkev oziroma kino pa je vendar prazna. Razhačeni gleda'ci Iz Marseilla poročajo, da je prišlo na tamkajšnjem dirkališču zaradi nezadovoljnosti občinstva z odločitvami razsodišča do hudih izgredov. Množica je prodrla policijski kor-don, porušila ograje in zažgala totalizator. Cerkven rop v Rimu Pred nekaj dnevi je kaplan cerkve Santa Maria Maggiore zapazil zjutraj, ko je stopil v cerkev, da je tabernakelj odprt in da je izginil srebrn kelih, ki je bil napolnjen s posvečenimi hostijami. Še tisto dopoldne se je javil v samostanu sester Deteta Jezusa neki cestni pometač, ki je pripovedoval, da je našel v smeteh veliko množino hostij. Sestre so takoj te hostije shranile. V vseh rimskih cerkvah so se vršile spravne pobožnosti za to težko žalitev sv. Evharistije. Policija zasleduje storilce. Vefih požar Silen požar v tukajšnjih skladiščih bombaža v New Orleansu je uničil 30.000 bal bombaža, 100.000 bal pa je bilo poškodovanih. Med požarom sc jc ena oseba smrtno ponesrečila, 13 oseb so morali prepeljati v bolnišnico. j Najmanjše letalo iz kovine Junior A 50«. Dolgo Abesinci proti evropskim reformam Kakor mnogi drugi orientalski vladarji, tako skuša tudi Ras Tafari, ki jc šele pred kratkim postal abesinski cesar, zmodernizi-rati svojo državo. Prebivalstvo pa je s temi reformami zelo nezadovoljno in položaj je postal silno nevaren. Starši pošiljajo otroke v šole le neradi, v mnogih krajih sc pa upirajo temu tudi z orožjem v roki. Bolnišnice, ki jih je ustanovil Ras Tafari, so prazne in ljudje se rajši zatekajo k raznim mazačem in copr-nicam, kakor pa k evropskim zdravnikom. Načelniki plemen hujskajo prebivalstvo proti železnicam, ki jih gradi cesar, češ da so hudičeve iznajdbe. Silno podpirajo nezadovoljstvo proti reformam fevdalni veleposestniki, ker sc boje za svojo moč, če bi ljudstvo postalo civilizirano. Samo v armadi so imele Tafarijeve reforme uspeh in abesinska vojska bo kmalu podobna moderni armadi. Pred nekaj dnevi se je uprlo cesarju Tafariju močno pleme Valov, proti kateremu je bila odposlana 20 000 močna vojska. Tafari je hotel sam poveljevati tej vojski, ker pa je zvedel, da bi mogli njegovi nasprotniki izrabiti njegovo odsotnost v Adis Abebi, je ostal doma. Junaški vitez Copata se vrača i uiaškcradc. je 7 m, široko 14 m in doseže hitrost 105 km na uro Smešnice Iz gledališča. »Kaj pa tako ploskaš, saj jc igra čisto za nič.« »Ve m. < »Zakaj pa torej ploskaš?« јКсг ini je avtor dolžan!« Iz policijske stražnice. Komisar: »Vi trdite, da jc žena razbila na vaši glavi jxinev. Saj se vam na glavi vendar nič nc pozna.« /. a to pa sc leni bolj jiozna — na |:>oiivi.< Ironija usode. »Kaj, vaša tovarna je pogorela? Kaj pa ste izdelovali?« »Stroje za gašenje požarov.« Proliibicija Bilo je v Clevelandu. V sobo policijske stražnice pride stražnik. »Pokorno javljam, gospod poveljnik, da sem na cesti našel zaboj konjaka.« »Pojdite takoj nazaj, jaz pridem za Vami s šestimi častniki in 40 možmi.« »Oprostite, gospod poveljnik.« pripomni stražnik, »mislim, da bosta dovolj dva častnika in pet mož.« »Kako to mislite?« »V zaboju je samo sedem steklenic.« A.P.Čehov: Anjuta (Noveit — Prevedel Josip Vidmar. — 1930. Založba Modra ptica, Ljubljana.) Druga kn;ig:i med rednimi izdanji založbe •Modra ptiča vsebuje izbor ne cl A. P. Ce bova v prevodu Josipa Vidmarja. Anton Puvlovič slovenskim Čitaleljeni ni neznan. Napol pozabljen je sicer dr. Prijalljev prevod njegove igre II t v a , a zalo se ga Slovenci tembolj spominjamo po neštetih Crlicab, ki so jih v poslednjem času objavili naši dnevniki v podlistkih. pa tudi drugi listi so se izdatno posluževali njegovih kratkih — seveda večinoma komičnih spisov. Vrhu tega poznamo iz gledališča nijegove igre tako v domači zasedb' kakor po igranju prve skupine lludožestvenikov, ki nas je poselila. Domači so uain naslovi Striček Vanja , Tri sestre , >Crešnjev vrl . Pravkar izlšla knjiga vsebuje poleg črtic • Anjuta in Kameleon iri daljše njegove novele ■š"sti oddelek , Dolgočasna storija (Iz zapiskov starega človeka), 1er Dvoboj , najobširiiejše pripovedno delo Antona Pavloviča Čehovii. V poslednjih Ireh novelah utegne videti čitalelj — ne nepoznano temveč bolj zaokroženo, bolj sintetično podobo slovilega ruskega pisatelja nego si jo je mogel ustvariti po doslej objavljenih ali igranih njegovih delih. Orlica — to je trenutek, iztrgan iz nekega kompleksa, v vsakem pogledu torso, a igri» na odru. menim pri tem seveda najprej Igre \nlo-liu Pavloviča, je tako neposreden izraz prizorov življenja, da ob posameznih prizorih nekako pozabiš na vseskupnosl. Zalo je bila prav srečna misel predstavili nam pisatelja z daljšimi pripovednimi deli, v katerih pridejo ue. le njegove umetniške vrline, ampak ludi nekako vsi elementi njegove osebnosti do preglednejšega izraza. Če je dopustno in sploh mogoče označili kako osebnost s kratko karakteristiko, takole, v enem stavku, bi dejal o čehovu, da je pesnik razočaranja. Naravnost neverjetno je, da je mogel živeti nekdo, ki je zasledil v življenju toliko in lako različnega razočaran/.:! ! Priden raziskovalec njegovih spisov, ki bi imel vsaj osnovne pojme o niuziki, bi našel, da je opisal Cehov razočaranje v vseh mogočih notah, od smešne do tragične, od grolesk- „Modra pf«ca" št. 4 Istočasno z .A n juto jc izšla ludi četrta sié-vîïka mesečniku Modra plien-. Na uvodnem most u jf natisnjena kratka razprava Joeipa V idili a r j a o črticah in novelah A. ('. Čeh o va, tbi'anih V knjigi Anjuta', — V lad finir Marto I je priobčil pod naslovom »Veliko odkritje« Satiro na povojne ženijo-, ki posedajo in debatirajo v ljubljanskih kavarnah v svoji veličini (vsak o svoji, seveda!) in ki jih posetniki kavaren že dokaj dobro poznajo. — Rudolf Kresa), ki je oskrbel prevod obeh v založbi Modre ptice iz-išlih del Knuta Hamsuna, nas seznanja z velikim norveškim lirikom S i g b . j (S r n o m O b s t f e 1 -derjem; poleg kratkega življenjepisa in karak-tcrizajice objavlja Kresal slov. prevod dveh Obst-felderjevih pesmi v prozi: -.Deklica v črnini- in ;>Ana Marija , i/, katerih spoznamo vsaij površno pesnikovo svojevrstnost. — Janez Žagar priobčuje kratko črtico »Srečanje s smrtjo«. — V tretjem delu svojih --Literarnih Zapiskov-- obdeluje \ il I o n O c v i r k nemškega pesnika R. M. R i 1 -soja vendar se mi zdi, da so je Ocvirk preveč površno bavil z njegovim življenskim delom, ker so mnoge trditve le slučajne in vprav v Kilkejevi osebnosti neutemeljene. Zlasti me je zbodla Ocvir-kova trdilev glede >Novih pesmi« in .Novih pesmi drugega dela , da se Rilke »vedno bolj zgublja v formalizmu in artizmu in... se bije z ritmom in melodioznostjo-. Pač zelo površno mnenje baš o tistih pesmih, v katerih je Rilke dosegel najpopolnejše soglasje velikega pesniškega vzgona in obli-1<е! — i'oleg nadaljevanja P>. Calvijevega »Uvoda v Kralja na Hetajnovi«, o katerem bomo spregovorili kakor hitro bo res objavljen, prinaša lisi še pismo gospe (i. J i r k u, prevajateljico Cankarjevih del v nemščino, iz katerega izvemo marsikaj zanimivega o obeh knjigah, ki sta izšli pri Nie-thamnierju na Dunaju. — List kazijo šlevilne li-skovne pogrešite. David Golder Mlada, komaj 10 letna pisateljica, ruska begunka Irena Nemirovska se je z romanom ?f)avid U cd der« (Pariz, Grasset) nenadno povzpela med najuglednejše francoske pripovedovalce. Kritika enoglasno zatrjuje, da čitatelj lahko pozabi na malo znano ime avtorice a za vselej mu ostane v spominu globoka človeška tragična vsebina in kakor iz stare zaveze vzeta postava junaka. Golder. ne do katastrofalno; da je sestavljal akorde in di-sonance iz teh not razočaranja iu cele simfonije. Prirodno je. da tvorijo napetost dejanj kontrast i, Vendar je dinamika v spisih A. P. Čehova tako neprisiljena iu .slučajna . dn le vedno znova zamika iu očara. Baš slučajnost , ki jo odkriva Cehov prav v vsem zakonitem, uveljavljenem in ukoreninjenem, tista grozna slučajnost, zaradi katere je vse, kar je človeškega, zeulskega, po človeku iircijenega in narejenega, tako krivično, nezadovoljivo, vzrok neskončnih vsakdanjih razočaranj, je svojevrstni instrument, na knlerem ume Čehov igrali kakor nobeden drugi. Ljudje, ki jih je izobličil. imajo malo vere. komaj toliko, da vzdržujejo v sebi bolehen plainen-čelt upanja, ki jih nosi iz dneva v dan. od razočaranja do razočaranja. Pa vendar se skriva za sem lom neka enotna zavesi o potrebi prenašanja preizkušenj o potrebi vsake solze, vsakega trpljenja: redkokdaj nam odpre Čehov špranjico v lo skrivnost: vsi. čeprav nezavedno niagari tudi proti svojemu razumu, gojijo nado v nesmrtnost. Poleg vseh drobnih opazovanj iz življenja, ki jih je nanizal Čehov v svojih delih, jim je dal še to edino razlago. na tihem vpleteno med vrstice. Razočaranje ie loliko kakor spoznanju; jn spoznanje življenja li nudi Cehov bogalo skladovnico. Poguma, da jih preneseš, pa ne vem kje bi ga iskal drugje kol v Bogu, ki jc vse to dal in v katerem edino slučnjiiost ni več slučajnost, temveč iz najvišjega vidika kamenček do smotra. Vidm-rjev prevod je gotovo natančen iu vesten. a kakor je mestoma sočen, jedrnat in v reprodukciji tvoren, lako se mi zdi mestoma spet pust, oropan knke skrite lepote, kake tenke poteze, kakršnih ima Čehov v svojem jeziku nešteto. V zunanji opremi je pa knjiga zopel velik korak naprej Že vezbn Pana jo bila na nenavadni višini; Aniula , ki je opremljena po načrtu arh. Iv Spinčiča, napravi po skladnosti sestava črk. ki so ji edini okias, še mnogo lepši vtis. Tudi v notranjosti se knjiga pohvali z lepim tiskom (dasi tudi topol ni tehnično neoporečen) iu dobrim papirjem. s. š. židovski bogalaš, je .-anio stroj za' pridobivanje denarja in nima nobenega smisla za uživanje. Neusmiljeno porine v propast svojega tekmeca Mar-cusa. Živi samo za svojo hči Joyce, razvajeno, muhaste1 iu sebično bitje1. Porazna jp- slika ono- pozlačene gnilobe, V kateri biva'jo sodobni mogotci. Golder oboli nu naduhi, in njegova žena mu hiti prigovarjati, naj v njeno korist spiši' ороГбко. liol-nik odvrne, tla bo vse dobila hči. Pobesneli) žena mu zaupa v svoji maščevalnosti, da Joyce sploh ni njegov otrok: vedno sem se smejala, kadar si jo poljuboval . Razočarani Golder ozdravi, a življenje je za prevaranega očeta izgubilo smisel. Počasi, smotreno zapravi svoje bogastvo, postane berač, da se maščuje svoi;i družini. Toda Joyce poišče očela in prosi denarja: sicer mora vzeti za moža gnusnega starega pokvarjenca. Trdosrčni, neizprosni starec se pod vplivom očetovske ljubezni prerodi. Na novo prične kovati bogastvo, odpotuje v Rusijo in sklene veliko petrolejsko pogodbo s sovjeti. Hčerkina bodočnost je zasigurana, Golder pa umre med burjo, ki premetava njegov parnik nn povratku v Francijo. — Zunanje slikovite podrobnosti in podrobnosti iz židovskega življenja' so manj pomembne v primeri s celotno »liko: »trnhovito sebično umazanoetjb denarnih kraljev, katerih ediui živ-ljenski cilj je samo lastno uživanje. Ruske novitete V Moskvi je izšel velik zbornik »Smrt Tolstega«. Več. zanimivih izjav je ponatisnila odtod v prevodu Nouvelle Revue Française- v Parizu. Te-ltoin meseca marca izidejo v založbi berlinske Pe-tropolis sledeče novitete iz sovjetske Rusije: zgodovinski roman Alekseja Tolstega »Peter Veliki«, A. Marienhofov roman Obriti človek« (avtor je znan po -Romanu brez laži iz Jeseninovega življenja), I. Ehrenburgov roman »Vizum Časa« in roman I. Kalinikova »Bobri« (prej je spisal dokaj umazan, a slikovit roman Menihi in ženske . ki je izšel tudi v nemščini). Roman li GuljeVa: »General Beau« izhaja istočasno v ruščini in francoščini (v založbi Nouvelle Revue Française ). Prol'. Samojlovič objavlja izviren jjopis Nobilove polomije > Fkspediciju Krnsina«. Isla založba je natis-nila lično izdajo Puškinovih leposlovnih del v enem zvezku (slane menda 30 Din) in pripravlja v isti obliki spise N. Nek ras,o v a, znanega pesnika ruske vasi. Dr. Pr. V deželi zimskega športa Oslo. '27. lebr. 1980. 11, Doslej največji zimskosportni leden se je pričel z tekmovanjem vojaških palrulj. kjer so, kol že opisano zmagali prvič domačini. Tudi v streljanju so ( dnesli. Norvežani 1. mesto s 115 točkami, l/ne-n&dili so Iu zopet (vhoslovaki, ki so- s 94 točkami zasedli drugo mesto. S 7!i točkami so njim sledili Poljaki. Sicer znani kot dobri Irelci, so pa v tem tekmovanju popclnoiuti odpovedali Švicarji, ki so bili zadnji. Na pondeljek je bila določena seja 1'ise, Iti je imela položiti račune za preteklo dobo, izvolili novo nač'-lstvo, dalje '2. podpredsednika, določiti mesto prihodnje oliinpijatfe ter prihodnjih evropskih tekmovanj, rešiti vloge posameznih včlanjenih zvez 1er urediti nebroj drugih sporlnih zadev. Pri toni delu jo predvsem ugotoviti, da se vrši v najlepšem soglasju. Kol mesto prihodnje olimpijade se je zbralo Lake H i rot v Ameriki. Sprejel si; je predlog Nemčije, da bo prihodnje, evropsko prvenstvo v Oberholu. Za '2. podpredsednika je bil izvoljen dr. Frey, Nemčija. Predlogi narodnih zvez glede spremembo tabel za kombinirano tekmovanje so bili po izvrstnih referatih kapitana Oostgaarda, Norveška, odbiti. — Zvečer istega dne je sledil odhod vseh delegalov v l inso, krasno snežno pokrajino, da so jim je lako omogočil boljši vpo-gled v zimske lepote Norveške, kol pa je mogoče v okolici Osla, kjer so sami gozdovi in jezera. Delegati so se jako pohvalno izražali o absolutno beli pokrajini in laniošnjih hotelih. Vožnja je trd-jala sem in Ija ponoči ter jih je nekoliko utrudila. Takoj po povratku je sledil drugi del kongres« Fisa, kjer so nadaljevali z delom, ki je obsegal 24 točk. Zvečer je priredila Norveška smu-ška zveza slavnosten banket, katerega se jo udeležil ludi norveški prestolonaslednik Olaf, pokrovitelj vseh prireditev. Sreda nam je po kratkem odmoru, ki smo ga izkoristili s treningom v okolici in skakanjem, prinesla drugi del vojaških tekmovanj, lek vojakov posameznikov s strel tanem. Tek a0 km je absolviral Orneborg, Norveška, kol najboljši v 2 urah 41 min. 49 sek in lako doprinesel za svojo domovino drugo lavoriko. Drugi je bil John Beger, švedska, v '2 urah II min. V veliko veselje Češkoslovaške delgacije je prispel kol tretji Otakar Njemecky, vodja češke patrulje, v 2 urah 44 min. 30 sek. Takoj za njim je pritekel Valkama, Finska. Najboljši Nomec, Dauner so je BOKS »Odločitev je padla.« Težko pričakovana borba med Amerikancem Sharkey in Angležem Scott je končana. Zmagal je v 3 rundi s k. o. Sharkey in se s tem kvalificiral za finale, ki bo določil novega letošnjega svetovnega prvaka težke kategorije. — Amerika se rad u je.. , kajti njen ljubljenec Sharkey je izpolnil vse nade, ki so jih gojili Amerikanci. Sharkey je podrl dolgega Scotta, in sicer tako nadinečno, da je ves boj izgledal kakor igra mačke z miško. — Pliil Scotl je sicer dober bokser in gotovo najboljši na Angleškem, vendar je bil v tem boju za razred slabši od Amerikanca. Pravijo, tla manjka Angležu temperamenta in da ne zna navdušiti gledalce. Ves njegov trening za boj s Shar-key-em je obstojal v tem, kako bi se mogel najbolje ubraniti strašnih udarcev nasprotnika. Sicer sta bila pred bojem prepričana o svoji zmagi, ker sta tako izjavila časnikarjem, vendar mislimo, da je Scott sam zase »mislil« drugače. — Potek nastopa obeh mojstrov, ki se jo vršil v Miami (Florida), je ))okazal veliko premoč Sharkeya, ki je od prve minute pn do konca stalno napadal in ogrožal neokretnega Angleža. Vsa umetnost Scotta jo obstojala v obrambi. Morda bi kak drug nasprotnik ne /držal niti prve runde pod ležo silnih udarcev Amerikanca. — Prireditelji pa niso bili popolnoma zadovoljni /. obiskom, kajti nadejali so se velikansko množice gledalcev. Poset pa ni bil posebno bogat. — Dne 26. junija pa bo v Newyorku zadnji in odločilni boj za svetovno prvenstvo med Sharkeyoni in Nemcem Maks Schmelingom. To srečanje pa bo privabilo gotovo rekordno število občinstva, kajti Schmeling je morda danes eden najbolj priljubljenih boksarjev v Ameriki. >n Najboljši avstrijski bokser Steinbach jc . veliko zadovoljstvo svojih rojakov na Dunaju premagal po točkah renomiranega Francoza Egrel. Občinstvu pa, ki je napolnilo prostore do zadnjega, je posebno ugajaia velika odpornost Francoza, ki ni podlegel težkim udarcem Dunajčana, čeprav je šele okreval od težke bolezni. Egrel, ki je sicer zasluženo izgubil, je pozval Steinbacha na revanžno borbo. plasiral ua 7. mesto. V lej tekmi je sodelovalo č« 400 tekmovalcev! Najboljši dokaz ogromnega zanimanja zu la spori. Start in cilj j« bil pri ski-inuzeju na Frengenseteronu, 12 km od Osla. L)o vseh raznih sporlnih postojank vozi I loiiueiikolleiibanen, elek-tričnu železnica, ki ima idealne vozove Je lo velik tramvajski voz, opremljen najmodernejše. Železnica je d vol ima 1er ima ogromen promet, posebno ob nedeljah čaka na lisot-o smučarjev, kedaj pridejo na' vrsto. Ob slruneh voza je praktična priprava za namestitev smuči. Železnica vozi v počelkti v pro doiu pod mestom. Takoj nato pa se prične dvigali ob pobočju hriba, ki se razteza na severnem delu mes,H, do 400 metrov. Najvažnejša postaja io llol-menkollen, kjer je najznamenitejša skakalnica sveta. Naprava napravi koJosalen vtis. čeravno ni rekordna skakalnica. Dopušča pu skoko do 50 m. Posebnost je nalet, prvovrstna lesena konstrukcija v dolžini 70 metrov. Nenavadno visok je most, to je mesto odskoka, namreč cele t inetre. Ža nas. ki smo vajeni le ua t, največ 2 meterskc mostove, nekaj neprijetnega. Ko smo stali prvič na inosiu ter gledali tja preko«, smo imeli svojevrstne občutke. Iztek skakalnice tvori malo jezero, ki običajno zamrzne. Le leto.-., kol nalašč, ni hotelo in lako prirediteljem ni prcoslajalo drugega, kot vode izpumpati! Seveda niso niti trenutek oklevali. Pa še druge teškoče so bile. Po celem naletu in lud' po doskoku ni bilo snega, ki ga celo Iu na severu primanjkuje. Montirali so bencin motor, ki je moral neprestano vleči s snegom napolnjene vozove v višino. Danes je že bela! Skakalnica je že iz daleka vidna. Slučajno smo jo posetlli bolj pozno, že v temi. Z vrha nalela nam je nudila nepozaben razgled na razsvetljeno mesto in temno morje. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je to edina skakalnica nu tem pobočju. Podobnih skakalnic je tu skoro vsakih 10 minut po ena. So večje in manjše. Vse z visokimi mostovi. Vse urejene in zasedene . Skače staro in mlado, lil kako! Opazovali smo niladež od 12 let, ki ni zaostajala v skoku za slavnim olimpijskim zmagovalcem Tullin Thamsoin. Skače Iu menda vsak smučar. Po pobočju so raztresene same vile z vrlovi. Vse hiše so lesene in jako lične. Pri višjih postajah so hololi in restavracije, istotako leseni. Krasen jt smuški muzej, l'jer je nameščen v prvem nadstropju ves historijat smuči, v pritličju pa je kuhinja, kopališče, garderoba, soba za mazanje, tako, da je dodobra poskrbljeno •/.« tekmovalce. Četrtek nam prinese prvo senzacijo: tek nu 17 km. Vse gn pričakuje z napetostjo. Ing. Janša. DRSANIE Pora/. Staxruda na Dunaju. Svetovni prvuk v hilroslnetn drsanju Norvežan Staxrud je v teku na 10.0(10 m dosegel čas 18:54.2 minut, kar pn jc bilo premalo, da hi liil prvi. Zmago si je namreč priboril letošnji avstrijski prvak Juugblulh, ki je rabil le 18:50.2 minut. Tretji pa je bil Norvežan Ballungrud. Ogri in Švicarji so so zedinili, da so l>o meddržavna nogometna tekina obeh držav vršila šele 13. in ne ti. aprila, kakor je bilo to prej določeno. Praška Športa v Berlin! 9. marca bo nastopila Sparta v Berlinu napram berlinskemu prvaku skupine A Herthi. v Čudežni balzam ! Rešite se nadlog! Kaj pravijo o Rio-Balzamu hvoležni odjemalci? Vljudno Vam sporočam, da sem ozdravil noge z Vašim Rad. Balzamom. Leta 1922. sem moral v pokoj zaradi bolnih nog; hodil sem kot po jajcih Danes sem zdrav po zaslugi Vašega balzama. 01 prvi priliki, ko pridem v Ljubljano, se boru pri Vas osebno prijavil. Vaš hvaležni: Adolf Rabič orožn. nared. v pok., Mengeš 70. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, Irde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din na povzetje, pošlje: R. Cotič, Ljubljana VB, Kamniška 10 n. Razglas Pri zgradbi NOVE šOLfc v RE1C1 lENAU-u se oddajo dela slrokovnjaškim mojstrom polom pismene ponudbe. Stavbni načrt in podrobni po goji so na vpogled v občinski pisarni v KoDriv-niku pri Kočevju do 30, marca 1930. STAVBNI ODBOR. rS '-ÉP ff O.F- ,S£NI o» <1)00 UJ Si* Î s8 2.-e S * I s 3-rSSd-l gijwQ.S E. « (J o JH •i co > ef,gd!< jti2QnZ ал .N-ri . o c — S co >u и-- = Q-2u3 I « " .V) :< c S (m -;> iM S a-g-, N^J Nr- So ?■> s 4- >a* •* o § .2'и . « w? n .. .-o «, . N —J 5 a v ca g » O »Ta1- Léo Gerville-Réaclie: i S Zeppetinom okrog sveta Poleta Grofa Zeppeluia • okrog sveta, ki ga je izvršil dr. Eckener v avgustu lanskega lela, se jo kot edini Franco® udeležil urednik pariškega dnevnika »Matin«-a, Léo Gerville-Réache, ki je svoje velezaniinive vlist- in doživljaje objavil v posebni knjigi, katere prevod tu prinašamo. — Grof Zeppelin« je napravil najprej poskusni polel v Ameriko, odkoder se vrnil v Friedrichshafen, kjer začenja naš potopis. Odiiod. V ; Kurgartnu« je velika plesna prireditev. Živahna svetloba salonov se preko velike terase izgublja v temno noč, ležečo nad Bodeiibkim jezerom. Naslanjam se na ograjo in strmim v valove, katerih luhek šepet tako dobro de moji razboleli glavi in ob tem monotonem aumljanju se v mojih mislih prerivajo spomini na dogodke zadnjih dni in sanje o velikem poletu, prav kakor zadevajo drug ob drugega ribiški čolni, če so ponoči stlačeni v ozkem, zavarovanem zalivu. Zdi se mi, da še sani prav ne Verjamem na nameravano ekspedicijo in vendar čez par ur že odplovemo. Res, je pošteno sem se pripravljal nanjo, naredil sem slo potov in izpolnil vse potrebne formalnosti, toda ko sem stopil v vlak, da se popeljem iz Pariza v Frietl-richshaïen, še nisem mogel prav verjeti, da bom res odpotoval. Od tedaj sem vendar imel še dober mesec časa, da se privadim tej misli, ki se mi vkljub temu zdi, kot da je šele od včeraj. Zgodilo se ie pn takole: Delal sem v veliki uredniški dvorani Malino«, ko pride k meni glavni urednik Georges Abric z nekoliko hudomušnim, a vendar tako dobrohotnim pogledom in mi pravi: Malo potovanje bi imel za Vas.« Ker je pa že od prej vedel, kako jaz rad potujem, je takoj pristavil: Grof Zeppelin bo v kratkem napravil polet okrog sveta. Če so Vatli zdi, pa pojdile z njim.« Meni bi se že zdelo, toda mojemu žepu ni bilo nič kaj prav. Ko pa sem videl v očeh urednika, da tudi v tem pogledu ne bo težav, sem mu krepko udaril v roko. No in danes ponoči že odhajamo ... Oe se smem tako izraziti, je bila to prva etapa mojega poleta okrog sveta. Ob ritmu tangov, valčkov in drugih plesov preidemo, (ia še sami ne vemo kdaj iz 14. avgusta, ko smo bili še ljudje, živeči na trdnih zemeljskih tleh, v 15. avgust, ko smo še avanturisti, prepuščeni srečnim okol-ščinam. Ob štirih zjutraj nas že ne bo več tukaj. Malo-verni smehljaji, vljudne bojazni, komplimenti v obliki sožalj in z vsem skupaj moj skriti nemir, vse to sc vrli v meni ob godbi jazz-banda. Ne vem zakaj se mi zde danes le nemške gospodične, ki vendar tako dobro plešejo, ložke in trudne, da jih komaj držim? Zakaj tne gledajo včasih tako zamišljeno in žalostno? Morda zato, ker sem že zapisan tisoči i in samovolji neizmernih zračnih višav? Alf pa zato, ker nosim v sebi žo nekaj skrivnostnega i/, sovražnih azijskih slep in i/, neznanega Oceana, ki se ga dosedaj še nikdo ni upal preleteti. Odhod! odhod! ta trd in hkrati vznemirljiv klic Je hipoma ustavil vrteče se parčke, še začetega valčku nismo dokončali, marveč smo ga prekinili uprav v najlepšem razpoloženju. Nervozno začnem iskati usnjeno suknjo in fotografski aparat, ki ga imam skoro pred nosom. Moj prijatelj Geisenheymer in gospa Hay vpijeta, k jo so njuni kovčki, i ma'a jih pa v rokah. Hotelska dvorana se hipoma izprazni. Naša karavana vsa razburjena zasede avtomobile, ki so na dvorišču. Ura je tri, noč je temna, vendar Friedrichshafen /uri v tisoč lučih raznih avtomobilov, ki vozijo z v .se Ii slrani v smeri proti ogromnemu hangarju zunaj mesta. Med avtomobili .sc pa vije kot hudournik med skalami temna množica ljudi, ki nas obdaja in včasih poriva, včasih ustavlja. Orjaška sivomodra stavba hangarja se sedaj žo jasno razloči. Izstopiti moramo, ker avtomobili dalje ne vozijo. Pehamo st; in sc spodtikaino nad tračnicami, traverzami in raznim materijalom. , Ali ste kaj pozabili v avtu?« — Kje imate mojo torbico?« taka in enaka opozorila lete od gruče do gruče, ker morali smo si pač pomagati med seboj. Kdor jo imel manj prtl jage, je pomagal onemu, ki jo je imel preveč in tako smo jo v bratskem razpoloženju in nekem čudnem razburjenju primahall pred hangar, kjer je prostor razsvetljen od luči, ki prihaja skozi ogromna odprta vrata. Sedaj tudi vidimo Grofa Zeppelina , in sicer zadnjič, predno mis bo odpeljal. K tlom ga še drže težke vreče balasta. Zdi so nam kot ogromen jeklen kit, ki bo plaval v zraku mesto v vodi. čudovit orjak, močan in lahek, neustrašen in samozavesten. Svoje življenje naj torej zaupamo tej grozoviti pošasti in /.lezemo naj v razsvetljeno ladjico na njenem trebuhu, da poizkusimo nespamelno-predrzni polet? Zeppelin se nam zdi v modri svetlobi hangarji! še večji in daljši, skoro neizmeren — kakor bo skoro neizmeren naš polel, ki nas bo v divji brzini seznani, z vso Evropo, z vso Azijo od Urala tja do skrajnega Vzhoda, s Tihim oceanom in /. Ameriko v vsej njeni širini, in končno /. Atlantikom, nad katerim so tisoč letne želje človekove, da bi mogel leteli, doživele mnogo razočaranj in strašnih žrtev, iotla z Lindber-ghom tudi svoje uresničenje. MALI OGLASI Vinka drobna vrst ce l'SO t>ln ali vaaka beacdn SO ont Na|man|il og'as . 3 1 In. Oglasi nad ilevcl vrstic ae računajo vli«.. Za odgovor znam .o' Nn vprn&anla hrt« rnamltc nc odgovarjamo 1 Kot uradnik ali skladiščnik iščem stalno službo pri solidnem podjetju Reference na razpolago. Cenj. ponudbe na upravo pod »Vesten« št. 2365. Matematiko in fiziko instruira profesor poceni in uspešno. Ponudbe na inseratni oddelek pod »Inštruktor« št. 2585. Šivilja gre šivat na dom. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Iztirjena šivilja«. Sedlarski pomočnik išče službo. - Naslov v upravi Slov., štev. 25/3. Ekonom absolvent vinarske in sadjarske šole, z dobro večletno prakso v vseh panogah kmetijstva ter vrtnarstva, želi radi ženitve primerno stalno službo. - Cenj. ponudbe prosi na upravo »Slovenca^ pod »Pošten in trezen 2555«. Absolvent kmetijske šole, priden in oošten, želi boljšo stalno službo. Naslov pove uprava »Slovenca« štev. 2575. Uradniška stranka brez otrok išče stanovanje: sobo kabinet ali pa tudi dve sobi, kuhinjo in pritikline za maj ali pre-i je. Nc predaleč iz centra. Naslov: Klavora, Rleivvei-sova 18/pt. Soba s hrano se odda gospodu ali gospodični. - Naslov v upravi »Slov.« št. 2572. Šoler ki bi opravlial vrtnarska in druga dela, išče službo. Naslov pove uprava pod št. 2582. Za mizarje fn lesne industrije vse potrebne načrte izdeluje J. Primožič, Cesta na Rožnik št. 29. Vi hočete zidati? ' Načrti, proračuni m na-1 sveti naicene'.e Ponudbe ! pod »Inženier arhitekt« štev 1118 upravi »Slov« 1- ali 2-rlružin. hišo v Čretu pri Celju, lepa lega, vrt, 720 m'-' sveta -I prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2524. Hiša naprodaj v lepem industrij, kraju, 5 minut od Domžal, nova visokopritlična hiša, pri kateri je okrog 2000 m-' sveta. V hiši sta dve Içpi veliki parketir. sobi, kuhinja, kopalnica in druge pritikline. Poizve se pri 1. Cedilniku, Rodica, Domžale. Perfektna kuharica ra manjše gospodinjstvo v graščin, dvorcu se išče za 1. april t. 1. Mesečna plača 600 Din Znanje nemščine se želi. Spričevala nai se pošljejo na upravo dvora grofa Peja-csevicha, Našice. Hotelsko sobarico perlektno, 7. dobrimi spričevali, veščo nemškega jezika ter zmožno kavcije, sprejme HOTEL ŠTRUKELJ. Več siavbišč v Kamniku, 5 minut od kolodvora, v solnčni legi, v meri circa 300 m', po 22 Din m'-', naprodaj. Pojasnila daje .Janko Stare, Kamnik, Perovo 40. 3 sedlarske vajence sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Hinko perne, sedlar, Radomlje št. 19, pri Kamniku. Trgovska vogalna enonadstrop. hiša v Kamniku, Glavni trg št. 37, na najbolj prometnem kraju, je naprodaj. Hiša J obstoji iz dveh prodajal-nic, 6 velikih sob, kuhinje, jedilne shrambe, pralnice, 4 kleti, skladišča, drvarnice in kopalnice. Ponudbe do 8. marca 1930 na upravo Slovenca pod »T. A.< št. 2426. Učenca za sedlarsko in tapetniško obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v Pianino črn, lep glas, dobro ohra- . ..7 _ v, i ' . i njen, ugodno naprodaj. - hiši. - Naslov v upravi Naslov y /št. »Slovenca« pod st. z481. Hotelsko kuharico dobro izurjeno, sprejme v stalno službo hotel »Bel-levue«, Ljubljana. Zobotehn. praktikant sprejme na deželo. Več pove uprava pod št. 2500. Prodajalko mešane stroke z večletno prakso, zmožno slovenščine in nemščine, sprejme '.rgovina W. Zottl, Vojnik pri Celju. Dobro vzgojeno dekle ki ima veselje do kuhe, pa mogoče že nekaj zna in ima veselie do boljše mestne, snažne hiše, se sprejme takoj. Sta dva otroka v starosti 4 in 7 let. Le zdrava, poštena dekleta se vpoštevajo. — Naslov v upravi pod štev. 2586. Perfektna kuharice ki se razume tudi na francosko kuhinjo, se išče za poslaništvo v inozemstvu. Ponudbe nasloviti na Ni-kolajevič, Beograd, Pozo- rišna 26. Kupimo Gramofon daljnogled in gojzerce št. 44—45, kupim. Naslov pove uprava pod št. 2580. Veakovriitno OO naiviîiib cenah. CERNE lavelii LlablUa« VVoltove ali» odbe, ampak si lahko privošči tisto godbo, ki si jc sam zaželi. SEMENSKI OVES