SLOVENSKI TEHNIK ¿to . Año IV. No. 198 "el semanario esloveno" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo CaÜe SAPALLERI 2735 — Paternal sprejemanje strank vsak dan od 15.-18. FILOZOFIJA BLAZNOSTI Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— liist, izha.ia ob sobotah štirikrat mesečno O 1 l|l FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión X551 Maksim Gorki je napisal J* revijo "The Modern Thin-članek o sodobnem po-fašizma, katerega je ^avilno krstil kot — Fftozo-blaznosti. Bas zadnje ca-Se ko je ta blaznost zopet ^'Umfirala y eni nadaljnji ^želi, v Nemčiji, je na me-st,1> da svet resno pomisli, ga blaznost fašizma pri-,'ra' Gorki piše: "Nedavno J® "Stahlhelm" napol vojaš-a organizacija nemških mo-^rhistov, imela v Berlinu t,ill'ado in predsednik te gru-K tovarnar alkoholnih p:ij»e '^eldte, je ob tej priliki d«-1)31: "Pohod Stahlhelma pwd-stav]ja preporod nemškega. v°jaškega duha. Vojaški či-111 in vojaške ideje so z«pe/ *>ašli razumevanje v Nem-«iji." V biografiji filozofa Fich- ki je bila pisana pred . -'eti, je pisano: "Nemčija dežela mislecev. Doeim v Raciji politiko vodijo ad-Vfllr • pa dominirajo duh naroda filozofi." 1(ljmo pa, da v Nemčiji da-pficenjajo voditi tovar-alkoholičnih pijač. Ra-r^lme se seveda, da ta situa-tlJa ni ofii včeraj in čeprav «ama na sebi zlo, je v ka-)lltfdistični deželi vedno mo- iftj, v . (,f*. In gotovo, da tovarnar-Ja alkoholnih pijač bo težko Všteti, kar tako med filo-Dobro je iznano, da je' ^žoazni filozof čestilec mo-st'> čigar roMi'stremijo ^.tem> d« "pojasnijo svet", ^ °'"a kako nam je misliti li)SVetU' nJe£&v posel. (J £ vi<3ika tistih, ki so vajeni ^»¿em — dejanjem, ki ži-, 'n pretvarjajo svet — je ^ni filozof človek brez j>¡- !' T°varnar alkoholnih Pa ni le filozof, tem- ® mož dejanj — "vojaških ' Janj" Ija T si lahko predstav-¿r'v. ^ 80 vojaška dejanja. jHt]dVa grozodejstva teh de-1914-18 še niso liaj° ri0(ma P°zabliena- Toda likor° "Vo;iaške ideje"? Ko-)oaof.;ie Znano, zgodovina fi-S(.|n J,1e ne pozna te vrste mi-¡°8tl» in lahko bi bilo u-n° Argumentirati, da so za misleca "vojaške ideje" nemogoče.. "Kajti vedno in povsod se je vojaka učilo, da naj ne premišljuje''', če pa se navzlic temu svarilu «pozabi ter poskusi misliti, je kaznova.ii. ■Človeku, ki je «-blekel uniformo, se vbija v glavo, da n'i le nevreden, da bi kaj vedel, ne samo, da mu ni treba nič vedeti, temveč da kot vojak sploh ni sposoben ničesar vedeti, kar presega meje, njegove službe. Vojak v buržoazni armadi je človek, katerega njegovi razredni nasprotniki sistematično brutalizirajo, ki bo-cejo na ta način svojo nadvlado nad nJim, nad kmetom in delavcem. Vojak v moderni armadi je človek, ki živi življenje jetnika v taboru svojega sovražnika, ter se ga plača nekaj beličev m kos plesnivega kruha ga tako ! hipnotizira, da sluzi za orodje svojih gospodarjev,. Obenem je vojak človek, za katerega njegov oče, bral in sestra plačujejo ogromne davke, zato da bo on — njih sin ali brat — imel jesti, da bo oborožen in da bo oblečen. In če bi življenje za te očete in sinove postalo tako težko, da bi poskusili re-voltirati proti svojim zatiralcem, tedaj mora vojak streljati na upornike. In oni tudi streljajo! Tako daleč' gre blaznost, v kateri so jih izvežbali kapitalisti. Več kot pol leta so trgovci kapitala v Ženevi brbljali o redukciji oboroževanja. Vojaki raznih armad so ves ta čas ostali nemi in gluhi. In kdo bi mogel v resnici kaj stvarnega ukreniti, če ne oni? Lahko bi bili prišli na dan z zelo važnimi predlogi glede stalno rastočih stroškov vojnih priprav ali glede blazne potrate kovin v konstrukciji topov in tankov, ali glede splošnega klanja, bi ga kapitalisti zdaj pripravljajo — klanja, v katerem bo na milijone zdravih človeških bitij spremenjenih v mrliče, v katerem bo ustvarjenih na milijone novih pohabljencev. Ampak vojake se je spremenilo v robote, ki ne more- jo in ne smejo ničesar vedeti— ki ne mislijo. Tovarnar alkoholnih pijač torej ne govori resnice. Vojak nima nikakih "vojaških idej". Navzlic temu pa vojaške ideje obstoje in se jih danes propagira v lobliki fašizma. To niso nove Ideje. "Izsledi se' jih v knjigah gotovih pisateljev., na primer znanega zgodovinarja Heinriclia von Treitschke, Friederich Niet-žsebe jim je dal filozofsko obliko v knjigi: '"'Plavolasa Vodja teh idej je Benito Mussolini. V esseju, ki ga je napisal za "Italijansko enciklopedijo" je izrabil vse pojme duševno bolnega Niet-zseheja. V istem esseju srdito odklanja bratstvo narodov, «.ocijalno enakost posameznikov in seveda tudi pravleo večine do moči. Mussolini pozdravlja imperijali-zem, pod čigar jarmom se-milijone pritisne k tlom, vojno pa povišuje kot najvišji izraz človeštva. Tako -so pisali pred njim tudi drugi literarni vojni meSetarji Po ■njihovem vojna dela človeka bolj plemenitega, s čemur se premagani narodi gotovo ne strinjajo. Se nikdar se ni slišalo, da bi kak podjarmijo« narod navdušeno pozdravljal zmagovalca: "O, kako plemenito ste* nas morili in plenili!" V letih 1914-15 niso Belgijci in Francozi imeli ničesar povedati o plemenitosti zmagovitih Nemcev. Bilo je ravno obratno. Kričali so o pošastnosti Nemcev ter jih obtoževali živalske krvoločnosti in drugih podobnih reči, ki so čisto nekaj drugega kot plemenitost. Nemci so prav tako malo govorili o plemenitosti, niti je ne omenjajo danes. Bilo bi v resnici zelo originalno, če bi se dejanja, ki so bila izvršena v Rusiji za časa intervencije, plemenita taka dejanja, na primer, kot je bila ustrelitev 26 komisarjev v Baku od strani Angležev, ali rop javne blagajne v Kazanu od strani Čehoslovakov, ali pa ko so Francozi in Grki v Chersonu sežgali dva tisoč mirnih državljanov; dan pred svojim umikom so ti pleme- niti bojevniki zaklenili svo-'limi in ,črnimi. Zamorec, ne samo da ne more poročiti bele ženske, temveč se ne more niti voziti v istem vozu z belim Človekom. Zamorec, ki je oskrunil belo žensko, je navadno linean. To seveda ni "dobro", ampak je potrebno za protekcijo belega plemena. V začetku svetovne vojne, jé bil umorjen francoski pacifist Jaures — pa je sodišče opro*-stilo njegovega morilca. Toda človek, ki je poskusil atentat na življenje Clemenceau-va, je bil obešen. V vsakem slučaju je Francija nastopila v soglasju s svojimi živ-ljenskimi interesi. Pet naših mož je bilo obsojenih na smrt, ker so ubili nekega Poljaka, ki je bil zraven tega tudi boljševik. Ta odločitev sodni-je je v nasprotju s temeljnimi čustvi samo obrane naror da. je uboge žrtve v skladišče v pristanišču ter zažgali poslopje. Na stotisoče "zmagovalcev" se ne bo strinjalo z vojaško in fašistično definicijo "plemenitosti" — tisti, ki so bili v vojni pohabljeni in strinjali se gotovo ne bodo s fašisti tisti milijoni — premagani in zmagovalci — ki so izgubili pravico do dela in danes trpijo lakoto. Italiáanski fašizem sanja o ,rimskem svetovnem imperio ju. Hitler hrepeni, da bi fašizem dvignil Nemčijo nad vse človeštvo. Na Japonskem je nekdo pred kratkim izjavil, da ne bo dolgo, ko se bodo vsi beli narodi tresli pred rumeno buržoazijo. Manjka besed, da bi opisali, kako silno vulgarno, brezsmiselno in ogabno je vse to. Zelo možno je, da se bo buržoaziji zopet posrečilo posaditi na tron gotove kronane trape s svinčenimi mož-ganmi, toda gotovo ne za dolgo. To reprezentira zadnje krče poblaznelega razreda. To je smrtna agonija bolnega človeka. Besedni umetniki so vajeni opisovati, kako umirajoči v svojih zadnjih urah fantazirajo o svojih mladostnih dneh. Tako vidi tudi svetovna buržoazi-ja še enkrat, kako vstajajo pred njo slike njene preteklosti. Ko bi se le moglo zopet enkrat vse povrniti v dneve fevdalizma! To je končni cilj "vojaških idej". V vsej svoji nagoti je bilo današnje razpoloženje nedavno naslikano v Hitlerjevemu "Volkischer Beobaeh-ter", kjer je neki Alfred Ro-senberg z naivnim cinizmom divjaka dal duška svojemu srdu nad sodno odločitvijo, ki se je tikala skupine fašističnih morilcev. Tam smo či-tali: "Ta odločitev je prinesla na površje globok prepad med našim načinom mišljenja ter onim liberalizma. Dominantni liberalni čut pravice temelji na nazoru, da so vsi ljudje enaki. To se priznava v Ameriki. Toda tudi v Ze-dinjenih državah obstoji nepremostljiv prepad med be Mi vodimo naš napad proti svetovnemu nazoru liberalcev, kot tudi proti nazoru Marksistov. Za nas ena duša ali en človek ni enak drugemu. Pod pritiskom te blaznosti je bila kazen olajšana. — Ta blaznost je temelj fašizma. Jasno je Evropi da delavskemu prebivalstvu vlada tolpa puhloglavcev. Za nje bi n« bilo nobeno krvolitje preveliko. Kultura buržoazi-je leži nedotaknjena v knjižnicah in muzejih. Tn življenje buržoazije postaja čedalje bolj umazano in divje, njena politika čedalje bolj krvoločna in nečloveška. ' VOLITVE V NEMČIJI Rezultati nedeljskih volitev v Nemčiji so takšni kot je bilo pričakovati. Fašisti so zmagali na celi črti» medtem ko so zlasti komunisti izgubili mnogo glasov. Poraz komunistov pa ne moremo pripisovati nobeni drugi stvari kot nepopisnemu terorju, ki ga je Hitlerjeva vlada brezobzirno izvajala pred volitvami. Ves državni aparat in vsa sredstva za volilno kampani-jo so služila samo Hitlerju in vladnim strankam; nič čudnega torej, če so v nedeljo na volitvah dosegli absolutno večino. V Italiji je povzročila nedeljska volilna zmaga nemškega fašizma veliko navdušenje. Uradno glasilo rimske vlade "H Popolo d'Italia" piše, da bo ta važen dogodek na političnem polju bolel)ne Evrope poglobil in konsolidi-ral prijateljstvo med Italijo in Nemčijo in pravi, da je Hitlerjeva zmaga najzgovornejši dokaz, da se izpolnjuje Mussolinijevo prerokovanje od lanskega leta, ko je rekel, da bo v 10 letih vsa Evropa fašistična. Celo španski socialist Lerroux je te dni govoril o fašizmu kot o novem režimu narodov, ki daje Evropi in svetu novo orientacijo. Bomo videli! ROOSEVELT Preteklo soboto je zasedel novoizvoljeni predsednik Združenih držav Severne A-merike Mr. Roosevelt najvišje državniško mesto mogočne republike dolarjev. Govor, ki ga je novi predsednik imel ob tej priliki, je napravil dober utis ne le v Zedinjenih državah marveč po celem svetu, zakaj v njem je Mr. Roosevelt z vso jasnostjo pokazal, da se zaveda odgovornosti svojega položaja, da globoko pozna prave vzroke velike krize, ki tare danes ne samo Ameriko nego ves svet. Pokazal pa je tudi, da je pripravljen poslužiti se vseh sredstev, ki mu jih proži visok položaj» da povede 120 milijonski narod, ki mu je zaupal državno krmilo, k boljšim časom. Besede Mr. Roo-sevelta so vžgale Ameriki iskrico upanja in malce vere v izboljšanje razmer, ki so postale v zadnjih letih, spričo zlata in bogastva, ki ga je tam nakopičila poleg podjetnosti naroda tudi svetovna vojna, naravnost neznosne, ¡število brezposelnih v Zedinjenih državah, ki jih je baje že nad 15 milijonov, zadostuje, da si lahko predstavljamo, kako težko je breme, ki ga je Mr. Rooseveltu naprtila zmaga pri zadnjih predsedniških volitvah. Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK TUDI BOG DOLAR PADA, PADA... Te dni, prav ob nastopu novega predsednika Zedinjenih držav, nam je brzojav prinesel čudno in navadnim zemljanom nerazumljivo vesti da je dežela dolarjev, dežela brezmejnega bogastva in fantastičnega materialnega napredka, dežela, kjer se je nakopičilo po vojni skoro vse zlato na svetu, zaprla začasno svoje banke in borzo. Dolar, mogočni bog sodobnega materializma, gospodar vsega dobrega in zlega, želja in sanja večine sodobnih Zemljanov, ki so pozabili, da človek ne živi samo od kruha, dolar, ki je v primeri z drugimi valutami stal kakor skala: nepremagljiv in trden, se je pričel majati in bo — padel. Banke in borza so zaprle svoja okenca, da mu v naglici pripravijo novo ležišče, kamor bo z visokega treščil, zaprle so svoja vrata, da mu mehko posteljejo, da si pri padcu ne polomi preveč reber. Kdor ima BLEN0RAGIJ0 1) 2) 3) 4) mora vedeti: Nič mu ne kar isti, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen talco podaljša. Ne izplača se mu, da plačno. se da pregledati brez- Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zatecite se na Kdo bi si bil mislil pred par meseci, da bo tako kmalu doletela tudi mogočni dolar neizprosna usoda, ki se je po vojni poigrala že z vsemi ostalimi valutami na svetu? Nihče! He najmanj pa oni argentinski patrioti, ki so — gotovo iz ljubezni do mile domovine — svoja bogastva v bolehnih pesih zamenjali v krepke in zdrave dolarje, misleč, da bo njihovo imetje na ta način bolj na varnem. Mnoge bo padec dolarja hudo zadel, mnogim, prav mnogim, ki so mu slepo zaupali. bo občutno zmanjšal imetje. Kriza, ki je do pred kratkim tlačila samo ljudi, ki se morajo preživljati z lastnim delom, se je lotila zadnje čase tudi onih, ki so jo posredno ali neposredno povzročili, onih, ki so bili prepričani, da se bodo slejkoprej povrnili boljši časi brez žrtev od njihove strani. Toda uračunali so se, reveži ! In tako se tudi zanje zdaj pričenja križev pot, samo s to razliko, da so oni šele na prvi postaji, medtem ko smo mi, ki ničesar nimamo v denarju, že na poslednji. Dolar bo padel, vse valute bodo padle, zakaj bliža se nova doba za človeštvo, doba, ki bo> za vse ljudi bolj pravična in znatno boljša od današnje, doba, ko se ne bo cenilo in spoštovalo ljudi po vsebini njihovih žepov, marveč po vsebini njihovih možganov, srca in duše. Zato naj dolar pada, naj si polomi vsa rebra, vse valute naj potegne s seboj v prepad, da bo pot resnice in- pravice, po kateri mora kreniti človeštvo, očiščena poslednjih ovir. Društvene vesti IZ TAJNIŠTVA SLOV. PR. DRUŠTVA I. Napovedani Občni zbor se v nedeljo ni vršil, in sicer radi policije, ki je društveno poslopje obkrožilo, da smo imeli policijsko dovoljenje za ObČni zbor, se vidi da se naši ljudje v njih varnosti ne čutijo varne. Obč. zbora s¿ je vdeležilo komaj 15 oseb> radi tega smo obč. zbor zopet preložili. V nedeljo 12 Marca bomo imeli drugi Občni zbor točno ob 4. uri pop. Ako ob napovedani uri ne bo zadostno število članov, bo enQ uro pozneje ob vsaki vdeležbi. Vstop samo za člane. ČLANI IN ČLANICE Zadnje čase opažamo, Vo" sebno odkar nam je polici delala sitnosti, da se vedu° manj zanimate za društvo ,n njegovo delovanje. Spl°slU namen kapitalizma in tisti'1 ki ga podpirajo je s tem dosežen. Ljudi je treba diz°r" jentirati nuditi jim pril«2' nosti, da si samih sebe uga' nabijajo. Dočim društva P°tl pritiskom policije komaj d1' liajo in polagoma propad3' jo, se odpirajo novi kabai'e' ti in beznice, ki nudijo toliko, res prave zabave za m»'8' dino... Le tako naprej, ša bodočnost je jasna.•• Na kolehjalesu, boste vide' li ob nedeljah vse polno »a* ših fantov in deklet. Kot pravijo se tam res zabava prav kot zahtevajo mlada h" ta. Vse prav in dobro, rad0' vedni smo samo, ko boste »l0 rebiti bolni ali brez denar,Ia' bodo tudi takrat vam ta»1 pomagali. In taki ljudje se se upajo govoriti o socialni eiia kosti in tisti ki se borijo ^ te ideje bi jim mogli kar ^ krožniku prinesti to upra^1 čeno pravico. Dokler ne mo imeli več kulturnega 1,1 gospodarskega "smisla, se k9i lepo vbrišimo za boljše Č8se" bo- ZAKAJ SE VAM SPLAČA uložiti Vaše prihranke v Banco Holandés de la América del Sud Glavna centrala: AMSTERDAM (Holandija) Podružnica: CORRIENTES 1900 esq. Río Bamba za BUENOS AIRES: Bmé. Mitre 234 esq. 25 de Mayo Buenos Aires KER Holandija ni bila v vojni in nima vojnih dolgov, te ki bi nas nič ne stale in ^a mesto tega, se polnijo tu-J> Oderuški žepi. Nas bi vse to ne bolelo, ko b¡ ne vedeli v kakšnem pologu se nahajamo. Vsa naša dekleta, so služkinje in mno-80 naših fantov je v brezdelji drugi pa tako malo za-sl«žij0, da se komaj porivajo naprej in vendar, če ima Vse iti k vragu za gostilne in Ples mora biti. Dragi rojaki 1,1 rojakinje, ako se spametjo bomo srečali drugod, kakor tam, smo obsojeni na naš nespremenljivi položaj. Za res! žalostna nam majka. Člani in članice. Pokažimo tisti, ki smo organizira-ni v društvih, razumevanje, da smo tudi mi vredni boljšega življenja. Pridite vsi v Nedeljo na Občni zbor, kjer se bomo temeljito pogovorili o bodočem društvenem delo-v»nju. Policije se ni treba nič ^ati, ker nam je izdalo vse Potrebno dovoljenje. Priso-s*vuje pa za to, ker je za me-sto proglašeno obsedno stanje. Odbor POZOR NAROČNIKI Z današnjo številko vstavimo list vsem tistim, ki so zastali z naročnino. Kot za vse, je tudi za nas kriza, vendar mi vršimo našo dolžnost s tem, da redno izdajamo list. Naredite tudi vi vašo dolžnost, s tem da poravnate naročnino. Le če bomo vsi vršili svojo dolžnost, se bo list razvijal, lažje izhajal in ga boste tudi vi redno prijemali. Odslej ima vsak naročnik poleg naslova tudi datum, ke-daj mu zapade naročnina, tako da nam ne bo treba posebej opominjati. V poštevajte tudi, da radi ekonomije list urejuje in u-pravlja ena sama oseba. Tudi kobradorja nimamo, po našem mnenju se prav lahko vsak naročnik enkrat na leto po trudi do uredništva, kjer se sprejemajo stranke vsak dan od 4 do 7 ure, poleg tega pa še vsako nedeljo popoldan v društvenih prostorih. Priložnosti je več kot dovolj, samo nekoliko dobre volje je treba. Upravništvo. ROSARIO SDD. Triglav bo priredilo krasno zabavo dne 18. Marca ob 21 uri v društvenih prostorih v ul. Balear ce 381. To prireditev bo še kakor pustna in je prav lepo organizirana, tako da bomo deležni spet par ur veselega domačega življenja, ter pozabili na dnevne tuge in nadloge v krogu domačih med domačimi. Kadar smo v društvi pozabimo, da smo v tujini in da na naših domovih gospodari črno nasilstvo, zdi se nam, kot bi bili med svojimi dragimi, v domači hiši. Tokrat vabimo vse rojake v Rosariju na našo zabavo, da se boste prepričali sami, kako podomače lepo se zabavamo. Slovenci v Rosarju. j Pridite vsi na družinsko pri- 1 reditev v Balcarce 381 ob 21 uri. Vstopnina za člane $ —.50, za nečlane $ 1.—. Odbor. IZ SLOV. DEL. DRUŠTVA TRIGLAV SDD Triglav v Rosarju, je odredilo že ob vstanovitvi društva, da bo prirejalo mesečne zabave. Večkrat smo jih objavili v Tedniku večkrat tudi ne. Neobjavljeno pustno zabavo smo imeli 27 Feb. Zabava je bila jako lepo obiskana iAi vsi smo se veselili, kot nikoli. Izbrali smo tudi kraljico večera, to je podžgalo v tekmovanju naša dekleta in fante, da je bilo kar veselje. Izvoljena kraljica večera je bila jako lepo obdarovana s krasnim pergaminom. Takoj ko se je vstanovilo društvo Triglav je bilo omenjeno kako se bo društvo zanimalo za kulturni in gospodarski razvoj naše kolonije, sploh za vse stransko in skupno delovanje. To delo se tudi v polni meri vrši, za to tudi je vedno povpraševanje, "Jtedaj fio zopet kaj priredilo društvo Triglav". Omenili smo že v zadnji 1 št. Slovenskega Tednika, da se je odbor društva zavzel, ne samo, da bo društvo obstojalo, temveč, da bo tudi vsestransko napredovalo. Z naporno energično gesto smo dosegli, da je društvo v polnem razmahu in se nepričakovano dobro razvija, vsem je danes jasno, da je delavsko društvo Triglav eno najboljših organizaeji v Rosarju. To naj si vzamejo na znanje tudi tisti, ki bi se veselili, ako bi društvo propadlo. Mnogo bolje naredijo, da pristopijo v naše vrste, saj društvo je vstanovljeno za vse. Nikomur se ne bo kratilo možnosti in svobode, ki ima iskren namen pomagati skupnosti. Pričakujemo novih članov, ker več ko nas bo, boljše bo. Priporočamo tudi vsem SLOVENSKI TEDNIK, ki je sedaj društveno glasilo in v katerem bomo objavljali vsa naša društvena poročila, ter sploh bitje in žitje Slovencev v Rosarju. S tem boste podprli naše delavsko društvo Triglav in naš SLOVENSKI TEDNIK, ki je edino glasilo v Južni Ameriki. Za SDD Triglav: Josip Sigulin t. c. tajnik ROJAKI IN ROJAKINJE, DRUŠTVA IN DRUŠTVE-NIKI Z današnjo številko smo 0-tvorili tiskovni sklad za SLOVENSKI TEDNIK. Kot prvo nam je nakazalo SPD. III. v Cordobi $ 10.— katere pri- štejemo v tiskovni sklad. Vrlemu društvu najlepša hvala in ga priporočamo v posnemanje. Za tiskovni sklad lahko prispevaš tudi takole. Svojemu bratu, sestri, ali prijatelju, narošič list, ki morda nima sredstev da bi ga sam naročil, ali pa SLOVENSKEGA TEDNIKA niti dobro ne pozna. S tem napravite veselje prijatelju in nam, ko imamo enega naročnika več, in kar je glavno denar služi svojemu pravemu namenu. Upravništvo. DOPISOVANJE Sledečim cenj. rojakom se zahvaljujemo za poravnano naročnino: Vadnjal A. pl. 30. 6. 33. Bernetič Marija: pl. 31. 12. 33. Bratož Tončka: pl. 30. 6. 33. Kralj Valentin: pl. 31. 12. 33. Marinčich Juan: pl. 30. 8. 33. Sosič Marija: pl. 31. 1. 34. Munih Teresi-ta: pl. 31. 1. 34. Kralj Lucija: 30. 1. 34. Moravec Anton: 30. IT. 34. NOVA GOSTILNA Naša rojaka Anton Moravec in Alojz Adamič sta pred kratkim otvorila novo gostilno. Prostori so lepo vrejeni za familjarne skupine. Toči se izvrstno* pivo Quilines, ter najboljša vina. Priporočava se vsem rojakom, da naju osebno pose-tite. Calle Avenida Forest 1192. Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK Vlagajte denar, kjer je varno naložen in kjer imate največjo korist Prejemamo denar na vložno knji-čico (Caja de Ahorros) od $ 5.— dalje; dtnar lahko dvignete ob vsakem času in brez odpoveüi. PLAČAMO 7 % OBRESTI ki vam jih vsake tri mesece zapišemo v vaše dobro Odpošiljamo denar še isti dan v katerikoli kraj za brzojavne stroške računamo samo $ 1.50 VOZNE LISTKE (ŠIFJiARTE) POZIVNE LISTKE (LLAMADAS) PRODAJAMO X TUDI NA DESET - MESEČNE OBROKE ♦ Banco Comercial del Piafa t (Ustavljena 1911) J JugoslovensUi oddelek f Avda. DE MAYO 652 BUENOS AIRES J Uradne ure od 9. do 18., ob sobotah od 9. do 12. Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na CU«®«CA Dr-A.GODEL ¡Fflff!) J Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Speeijalisti za sigurno In hitro zdravljenje RLENORA&IJE - KAPAVCA AKUTNE. KRONIČNK BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specialisti za pljučne, srčne, ietrne. živčne in reumatične bolezni ZÁRKi X - DMATERMWA - ANAMZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9 do 12. ure CALLE CANGALLO .ty-L Pismo naše naročnice Cenjeni g. urednik. Naj prvo Vas prosim, da oprostite moji zanikairnostf, ker sem zaostala kar za cel mesec z naročnino. Vzrok je bil, ker nisem imela pripravne prilike za poravnati malenkostno svoto za naročnino. Zelo sem Vam hvaležna, da mi časopisa vseeno niste vstavili, ter obljubljam, da se bom v bodoče poboljšala in ne bom nikoli več zaostala z naročnino. Ostati hočem zvesta naročnica, kajti odkrito povem, da SLOVENSKI TEDNIK mi je največji prijatelj v tujini. Pošiljajo mi tudi "Jugoslavijo', ali dokler živi naš priljubljeni SLOVENSK T TEDNIK se hočem le njega oklepati. Tu pa tam sem slišala, da bo po novem letu prenehal izhajati, jaz pa sem trdno prepričana, da to ne more biti res. Po možnosti mu bom skušala pridobiti kakega naročnika, pa z našimi ljudmi je velik križ, mesto, da bi bili zjedinjeni pa menjajo ideje, kot vreme. Slovenski Tednik pa vse eno vsi radi čitajo, tudi tisti ki so mu nasprotni, s tem priznajo da list ni slab čeprav tega, ne vem s kakšnega razloga nočejo odkrito priznati. Naj reče kdo kar hoče, eno vemo vsi, da je glavni list v naši koloniji SLOVENSKI TENIK in bo tudi ostal, alto bo pisal tako lepo za vse, kot piše danes. Še enkrat Vas prosim, da oprostite moji netočnosti. Vaša zvesta naročnica. T. B. (Op. Uredništva) Zvestih naročnikov, kot ste Vi, imamo mnogo in dokler imamo istih je obstoj SLOVENSKEGA TEDNIKA trden. Kljub današnji krizi imamo tudi vedno več naročnikov, kar znači, da list vedno bolj i vgaja. Vsekakor pa bi takih ! naročnic-kov, kot ste Vi, želeli mnogo. [■■rn;.'-.iiinmni;»nnmimiiiunniummimj I IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolozni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. uro zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, U. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires Drago B.: RUŠKO Čez polje doni pesem. Zadeva se ob žitno morje, plove preko vrhov visokih smrek in se izgublja v gori. Ruško poje. Zategnjeno zloguje brezniško kvanto, konec se zategne v slaboten odmev v gori. Ruško stopa med žitnimi polji, brca v krtine in poje. Ob cvetoči breskvi se u-stavi in pogleda poganjke. Majhni so in mastni, solnce jih šele prebuja k življenju. Ruško si pravi: kakor človek so. In nehote se ozre v nebo. Tam je solnce in Ruško zapre oči. .. Sedaj vidi pred seboj neskončno rdeč? Veliki zavod RAMOS IVIEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoLjčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hifcra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost, REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. CREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Bratje in sestre! Vaša dolžnost je, da podpirate edini list slovenskih emigrantov v Južni Ameriki. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, ki ni brez tlela, bi moral biti naročen na SLOVENSKI TEDNIK".-------- polje, posejano s plešočimi kolobarji. Prijetna je igra s solncem in Ruško občuti to žarkost in rdečino tudi v duši. Loti se ga razposajenost, hoče gledati v solnce, pa ne more. "Hi', se zasmeje. Čudno je to. Tam na nebu je solnce. Rusko pa je na zemlji. Kako bi neki bilo, če bi bil Ruško na solncu... ? — Kar lepo bi bilo, ko bi se od tam ozrl na ta lepi svet. Pa Ruš-ku ni mnogo do tega. Zadovoljen in srečen je, da lahko stopa med tujimi polji in da lahko s svojimi očmi gleda ves "ta frdamani svet". "Eli" in Ruško zamahne z roko . Lepe so take misli in 011 rad sanjari. Ruško se ozre. Daleč za njim hiti dekle. Modro krilo plapola v vetru, dekle si z eno roko zastira oči in nekaj kliče. Ruško ve, da je to Zinlca, njegovo dekle. Oči mu zasijejo, v mislih preračunava poljube. Zinka je hitela, pa si popravljala zlepljene lase, briše pot s čela in plaka. Fant jo ne objame, oči mu zatemne in ostrine. Zinki pa polže po licih solze, ne utegne si vseh zbrisati. LA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem Čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velike popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pri-poračam se cen j. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA. S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ca- "Ruško, moj Ruško", hli-pa in stoče. "Joj, kako mi je hudo. Sedaj imaš, prišlo je". "Kaj?" Dekle ga pogleda. "Saj veš, pred štirinajstimi dnevi..." Ruško pobledi, a že mu zasijejo oči. "Hudiča, kaj je res?" In fant stisne dekle k sebi, solze popije s poljubi. Zinka pa še vedno ihti in pripoveduje, kako je prišlo. In ata, mama! Pa otrok in skrbi, pa fabrika. Ruško ne obupuje. Ozre se preko polj in gozdov v nebo. Pogleda v solnce in spači hudomušno obraz. "Eli dekle, vrag naj vzame vse skupaj!" Zinka sedaj ne plaka več, oklepa se le svojega fanta. Ona ve, da kdor tako govori, je mož. — Ruško pa še vedno strmi preko dekleta v nebo in znova mu sili v dušo razposajenost. "Eli" in Ruško zamahne t roko. ** * V fabriki ne delajo. V dolgih delavnicah se kopljejo r pramenih solnca stroji. Tihi so, morda sanjarijo kot ljudje. Visoki, okajeni dimniki štrle v nebo, preko barak in gospodarskih vil gledajo * daljavo. Pred fabriko sedi Ruško-Ozira se v visoka okna, r mislih kvanta in kolne. Premišlja in ne razume. Zakaj ne dajo človeku dela? Ruško bo morda umrl brez dela. • • Iz ogorkov si zvije cigareto, žgoč in umazan dim g» duši v prsih. — Nato prešteva denar. "Dva. štiri, pet..." Šteje znova. "Eden, tri, pet..." Spet zakolne. Pas pri lila- Instituto Médico n rrsíB Dr. Renoul Bin ^—\ ZOBOZDRAVNICA Dra. Dora Samoilovič de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov. SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok. ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST OOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. sOb nedeljah in praznikih od 10. do 12. Pregled $ 3.- »9 Callao 339 Svojo gostilno priporoča fflANCE KLRINČIČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo In praznik eah si zategne in z rokami v ] žepu odide. Pred barako sedi Zinka. Solna je. Na ličili se ji po-KQa utrujenost, zaspano me-2ika v solnce. Modro, pokr-Pano krilo privzdiguje veter. naročju ima sveženj, iz katerega gleda dvoje modrih oči. Ruško se nasmehne. V nasmehu sta bolest in radost. Hčerko podraži s prstom, Zinko pogladi po laseli. "Ruško, kaj bo opoldan...?" Ruško ne odgovori. Seže v v , t # 2ep. S prsti otipava denarje, v mislih šteje. "Eden, tri, pet... dva, štiri pet..." Pet denarjev, zadnji denar. In vendar... "Vraga", zakolne.. Ma.ja-Vlh korakov krene proti bez-ttici. Y trušču in dimu se mu zJasni obraz. Za njim pa strmi dvoje velikih oči, polnih solz in bolesti. V njih je uboga, trpinčena duša. Jan: ** * Ruško je sam. Sredi polja, hlizu visokih smrek in daleč 0(1 solnca. Njemu ni do soln-Ca> spomini so njegovo vse. Ruško misli na Zinko, ki je ni več. Le upadel grob, s pocenim cvetjem in nagnje-niIti križem je še ostal. In ^erka, tam nekje sredi tro-nbogih, negovana od tu-3ih ljudi. Rušku je neskončno hudo ^že se v travo. V bolesti ^rabi Za travo in pritajeno Preklinja vse. Sebe, svet, m Jn fabriko. tr se iz j oče, vstane. V za-zorečega žita nabere Pominčic. Nežnih in plavili, tišju ffitn, ernih za Zinkin grob... Pri slovesu Prelepa je noč... Zvezde žarijo cvetke duhtijo sladko dremajoč.— Gaj ob livadi tiho šepeče s potočkom, ki teče po rožni dobravi. Ob jelki slonita duši ljubeči srci skeleči z ustni spojita.— Še enkrat gorkó jo fantič objame predno vzame od drage slovo... Ah, lepa. je noč... Zvezde žarijo cvetke duhtijo mehkó objemajoč.— la včasih zapiska na piščal, ki ji jo je naredil sosedov Tonček na paši. pa kmalu u-tihne, kot da bi jo bilo sram ( ko jo poslušajo črni bori. Samo "Koder" zalaja včasih za-teglo, da še brinje na gmajni vztrepetajo. Vsak yečer, ko odpravijo živino, povečerjajo in odmo-lijo, pravi mati Francki: Spravi Marico v posteljo in tudi vidve s Pavlo pojdita spat. Ni treba brati knjig, je škoda luči! Pridem takoj, samo k živini grem malo pogledat. Mati vzame črn "plet" in stopi iz hiše. Francka spravi Marico spat, Pavla pa vzame luč, jo močno privije in se stisne v kot v kuhinji in bere. Marica ne more spati. Kam so nek šli mama. Prav tiho pokuka izpod kovtra, se splazi k oknu, malo zaogrne in smuk že je zunaj ob vrtni ograji. Gleda, gleda... Tam doli na trati stoji mati, zavita v črno, velika in lepa. Tja čez dolino do roba polno bele mesečine se je zazrla in Marici se zdi da polglasno šepeta: Morda pride nocoj po tistile poti skozi bore, tamle ob brinji se bo zgrudil, ker ne bo mogel naprej, ker bo lačen in truden. Osmukal bo trpke brinjeve jagode in bo jedel. Bori bodo zavriskali, čisto k njemu se bodo sklonili in ga poljubili, o in jaz bom planila k njemu in ga poljubila in še Bog se bo v svojih zvezdah sklonil in naju blagoslovil. Francelj! Le hitro pojdi saj ti grem že naproti. Tam pri tist^ brinji me tako, da je njen obraz ves lep in bel v mesečini, njen glas plava kot val med vrhovi borov vse dalje na jug, sinu naproti. "Mama, kako ste lepi!" vzklikne šestletna Marica in se stisne k materi. —y ISKRE ** * "Kako je kaj s teboj, Peter?' vpraša prijatelj novo-pečenega zakonskega moža. "Po pravici povedano — šele zdaj, odkar sem oženjen, vem, kaj je prava sreča!" "Tako, tako! Čestitam!" "Prava sreča je namreč — biti neporočen!" i Odšel je pojoč-- in dekle objema le črna še noč.... Mati čaka Ob robu gmajne, prav tam za črnimi bori nizka beraška hiša kot pozabljena plava jagoda na brinji. Prav takó so pozabljeni ljudje v njej: ma-ti-vdova s tremi hčerkami, Francko, Pavlo in Marico, edini sin Francelj je nekje daleč v ujetništvu, če še živi. Že dva meseca nič ne piše. Vsi so tako tihi. Francka nič več ne poje, ko gre skoz temne bore. Marica najmlajša je pozabila celo "Na pla-nincah solnčece sije..." Pav- ** * Župnik: "Tako, zaročeni ste, gospodična? Hm, hm, ali vas večkrat poljubuje ženin?" Gospodična: (sramežljivo) "O vsak dan!" Župnik: "Hm, bm. In objema vas,tudi?" Gospodična: "Tudi. Pravi, da mu to dobro de in da bolje vidi!" Župnik: "Bežite, bežite, ne govorite tako naivno! Ako bi bilo to res, bi jaz že zdavnaj videl skozi zid!" ** * Korporal: "Rekrut Bren-celj! Kaj bi storil, ako bi v vojski stal na straži blizu sovražnikove dežele, pa bi se ti približal sovražen vojak?" Brencelj: "Stopil bi k njemu, mu podal roko in rekel: Prijatelj! ti meni nisi storil | Diplomirana t babica | ANA CHARPOVA É v Pragi in Buenos Airesu I 5 Ima dolgoletno prakso v i I porodnišnici v Pragi in v f ▼ bolnici Rawson v Buenos A Airesu. I Sprejemajo se penzijoni- I" stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za c $ 30_ I calle COLOMBRES 178 \ U. T. 62 Mitre 3755 I | (1 kvadra od Rivadavia) = dajva si roke in si bodiva dobra tovariša." ** * Potnik pripoveduje: "Ko sem hodil lansko zimo po Rusiji, sem srečal v liosti volka, ki je zijal tako grozovito, da sem mislil: Požre me kar živega. Kaj je bilo storiti? Sežem volku z roko v gobec, potem po gobcu naglo dalje do repa, ga zgrabim za rep in ga pote$fnem z vso močjo k sebi. Tako ga obrnem, kakor bi bil že na meh odrt in mu rečem: "No, mrlia, zdaj pa le ugrizni, če moreš, ko imaš zobe zunaj!" ** * "Pomislite, gospod profesor, nadsvetnica mi je rekla: gos neumna i" ničesar žalega, jaz pa tebi počakaj! Mati stopi naprej,'ne; zakaj bi se streljala? Po- PRVA SLOVENSKA AGENCIJA 'EL ORIENTE" Lastnika: Luka Aljinovié in J. M. Gatas Calle SAN MARTIN 924 BUENOS AIRES U. T. 31 Retiro 1451 Prodaja prevoznih kart in pozivnic za LJUBLJANO, TRST, ZAGREB, SPLIT in BEOGRAD po najugodnejših pogojih in najnižjih cenah. Za vse podatke obrnite se v slovenskem jeziku na edino slovensko agencijo v Buenos Airesu 'El ORIENTE" SAN MARTIN 924 BUENOS AIRES "Nič si ne storite iz tega, gospodična, gosi so vse neumne." V 1 Neki župnik je sklical v svoje župnišče večkrat naj-brlikejša dekleta svoje fare in jih poučeval v svetem pismu, ker je izvedel, da pride kmalu škof pregledovat faro. Škof je dospel, Marijine device so odgovarjale izbor-no. Župniku se je obraz topil samega zadovoljstva in že je mislil, da mu podeli škof takoj boljšo faro. Toda župnik se je zmotil. Škof je namreč vprašal Marijino devico, kaj naredi najprej, kadar se zbudi. Župnik je pošepetoval dekletu: "Križ, j križ, moli.tev, molitev!" Toda dekle, razburjeno od nenadnega vprašanja, ni slišalo teh besedi. "Le kar naravnost povej, pa bo!" je rekel škof. "Kaj storiš zjutraj najprej?" "Najprej," je odgovorila Marička vsa zardela, "najprej grem pogledat če je moj Janez lojt.ro z mojega okna spet postavil pod kozolec." V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. J^ Atelje MARKO RADALJ, F. Quiroga 1275, Dock Sud Namesto joka delo Slovenci smo hudo neodločni in prav nič nas ne iz-modrijo izkušnje. Prav značilna za to trditev je vest, ki smo jo čitali nedavno v nekem listu in ki se glasi: "Slaba cena živini. Pred dnevi mi je že dolgo znani kmet tožil takole: Na cvetno soboto leta 1930. sem kupil par volov za 8100 dinarjev. Zdaj vsake tri dni poleg lepe mrve pokrmim še vrečo svinjske moke. Ponudil sem vola mesarju v prodajo, češ, da bosta tehtala blizu 1300 kg. Ponudil mi je 3000 Din. Kmet I se je resnično razjokal." Z drugimi besedami bi rekli, da nam je neznani pisee orisal sliko našega ljudstva. Mirno redi kmet svojo živino in čaka, da se bo dovolj odebelila za prodajo. Ko misli, tla bo že dovolj opitana, pa stopi k mesarju in mu reče: "Tako in tako živinče imam in ga danes prodam." Prav nič ne misli na to, ali ima tisti mesar potrebo za njegovo živino ali ne. Prav nič ne poizveduje, ali bi sosedni mesar morda bolje plačal njegovo živino. Samo to ve, da bi moral pri živini prirediti. Ce se mu pokaže izguba, pa joče, češ: "Poglejte siromaka, ki se je zastonj trudil." Prav radi hvalimo naše ljudstvo, kako je napredno v primeri z drugimi sosednimi narodi, toda nič ne pomislimo, da samo poznanje črk še Pozor éitatelji Toplo priporočamo našim čitateljem Fotografsko podjetje v ul. San Martin 608, v. tej stroki dobite naj boljšo izdelavo in po naj nižjih cenah. Slike na dopisni kart) stanejo $ 3.—. Na vsakih 12 slik eno lepo povečavo. Ako imate slike dragih oseb, pa bijih želeli imeti na skupni sliki, pošljite jih nam, pa vam to prav poceni napravimo. Skupine, svadbe, banketi itd. na vaš poziv, smo vam narazpolago. Majhne slike izdelujemo za $ 1.— v 10 min. Naše fotografisko podjetje je odprto vsak dan, kakor tudi ob nedeljah in praznikih, brez ozira kakšno vreme je. Vreme na slikanje ne upliva nič, ker imamo moderno aparate iz Sev. Amerike. Toplo se priporoča Fotografsko podjetje li. "SAVA" ne pomeni naprednosti. Nedavno se je preosnovala naša Kmetijska družba v zadrugo, ki si je nadela nalogo, da pospešuje vnovčenje kmetijskih pridelkov in vzgaja našega prodajalca kmeta. Koliko je bilo nasprotovanje baš od strani tistih, ki danes pišejo take vesti o jokajočem kmetu. Vedno trdijo le-ti, da so vse njihove moči usmerjene v pomoč kmetom. Ko bi pa bilo treba prijeti za resnično delo za napredek našega ljudstva, so pa proti vsaki še tako pametni misli, če se ni porodila v njihovi glavi. Naš kmet bi moral vedeti, kako se danes suče trg kmetijskih pridelkov. Medtem ko je dolga leta kupec iskal blago, mora danes o-bratno iskati blago kupcev. j Če je ponudba prevelika, pač j ne bo nihče obetal dobrih j cen za blago. Zato je vzela 1 vnovčevanje kmetijskega blaga v roke Kmetijska družba, ki je nedavno poročala, da se zanima za lepo klavno živino in da je preko nje mogoče prodati težke vole do šest dinarjev za kilogram žive teže. Gori navedenemu kmetu pa mesar ni ponujal niti treh dinarjev. Tistim gospodom, ki pišejo in priobčujejo take zgod-■ be o jokajočem kmetu, bi sve-¡ tovali eno: Namesto širjenja j obupa med kmečko ljudstvo, ki živi danes res v bridkih razmerah, širite, gospodje, če vam je res za napredek in boljše čase našega kmeta, j smisel za organizacijo proda- j je. (Op. uredništva). Ta članek je živa slika našega kmeta v Jugoslaviji. Vzrokov je mnogo zakaj je tako. Komentator naj si vstvari vsak sam. žalostna vrnitev iz vojnega ujetništva Redkokatera vrnitev vojnega ujetnika je tako žalostna, kakor je bila te dni vrnitev Nikole Bunjanina iz vasi Graberja blizu Petrinje. Kot mladenič je odšel Niko-la leta 1911. v vojaško službo in ko bi se bil moral vrniti domov, je nastala svetovna vojna. V Galiciji je bil na praznik Treh kraljev ujet in se je potem dolga leta mučil po raznih ujetniških taboriščih, dokler se po koncu svetovne vojne ni znašel v Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila KAPAV Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CCViHATIZEM in komplikacije zdravimo brez bolečin SYrillS €>C6 - g Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šifokost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRA VIOLETMI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- 1017 SiVEMirNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Aziji. Vsa leta je mislil na domovino ter premišljal, na kak način bi se mogel rešiti svoje hude usode. Šele lani na pomlad se mu je posrečilo zbežaii iz neke kolonije ob Bajkalskem jezeru in podal se je na dolgo, strašno pot-Peš je potoval preko Male Azije do Carigrada, potem pa preko Bolgarije in Rumo-nije, znašel pa se je na Madžarskem, kjer je bil v Peču-ju zaprt dva meseca in pol-O božiču je iz zapora utekel in po tolikih mukah se je pred nekaj dnevi znašel v domačem kraju. Tu pa mu je kruta usoda zadala najhujši udarec. Domačo hišo in posestvo so razprodale njegove sestre, ko so se omožile, in v tuji posesti je našel tudi nekdaj svoj del zemljišča, kajti že davno je bil proglašen za mrtvega in je njego^ delež pripadel sorodnikom' Ljubljena mladenka, ki mi je nekdaj prisegala, da bo čakala nanj, dokler se ne vrne, pa se je tudi že davno poročila in bo v kratkem postala stara mati. Nesrečni* je ostal v svoji domači va»> samo en dan, preklinjal je zlo usodo, zvečer pa je vas na skrivaj zapustil in se napotil neznano kam. Sorodniki ga iščejo in razpisali so celo nagrado onim, ki bi ga privedli nazaj v domači kraj. Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lastne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devotor Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrte in napra*1 vam proračun za gradnj0' brezplačno. Naša Slovenska lekarna Dock Sud, ul. Facundo Q**' roga 1441, odprta 19. februarja cel dan. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na ltf»®0 in stanovanje. Lepe zračne sot>6' Hrana dobra in na isbero. fon in radio na razpolago M. KOJANEC TJ. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLArf 991 ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. ^ delava prvovrstna, po vejši modi. Priporoča se cen* rojakinjam Marija Kojailf>c' ul. San Blas 991. Bs. AireS' ZANIMIVOSTI Čudovito tele. V Aspangu je povrgla kra-kmeta Auerbocka tele, ki je imelo dve glavi, osem nog, dva repa in dva lirbta. Seveda je krava pri tem toliko trpela, da je po povrženju poginila, tele pa je živelo le eoo uro. Mrtvo tele so oddali dunajski živinozdravniški visoki šoli. Volk je požrl otroka Hudo neurje, ki je divjalo Pred dnevi po vsem Hrvatskem Primor ju, ni ostalo brez posledic. Nastopil je hud mraz in volkovi so postali silno predrzni. Pred dnevi je postal njihova žrtev neki šolar. Ko je šel otrok iz šole, ga je napadel volk, zadavil, raztrgal in požrl. Otroka je mučil do smrti Orožniki v Lounu na Češkoslovaškem so aretirali 27-letnega voznika Lantova in njegovo 301etno ženo Ano, ki je imela še kot dekle dva otroka, 71etno Marijo in 6-letno Jarmilo. Otroka je imela v reji, ob koncu lanskega leta je pa Jarmilo vzela k sebi. Zakonca sta vzela otročička k sebi prostovoljno, toda kmalu jima je postal nadležen. Že ob božiču sta ravnala z njim zelo grdo. Mož je pripogibal otroka nazaj in zažigal pred njim svečo, da se je revček opekel, stiskal ga je za grlo, da bi ne mogel dihati, in ga pretepal z jermenom. Nesrečni otrok je moral po cele ure klečati na golih kolenih na ostrem polenu in če je v silnih mukah °magal, ga je brezsrčni očim znova pretepel. Te dni je dekletce davil, kar je mogel, mu potiskal prsta v usta in mu prelomil desno ročica na dveh krajih. Vsega izmuče-nega otročička je treščil naposled tako močno ob tla, da si je razbil glavo in da se mu kri razlila po možganih. Naslednjega dne ga je pa še na vso moč sunil v trebuh in hodil po njem, dokler ni ne-zavesten obležal. Otročička so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa še istega dne umrl. Živina v človeški podobi pride pred sodnike. Po smrti matere rojeno zdravo dete V Mačkovcu se je pripetil menda prvi primer v Jugoslaviji, da se je po smrti matere rodilo živo in zdravo dete. Ženo trgovca Radmilo Dikičevo je na izprehodu zadela kap. Bila je takoj mrtva. Pozvani zdravnik je nato izvršil raztelesenje in odvzel mrtvi materi, ki je bila v zadnjih dneh nosečnosti, pol ure po smrti živo in zdravo dete. i Požar v Slovenji vasi Nevaren požar je nastal te dni popoldne pri posestniku Jožefu Ulejsu v Slovenji vasi. Goreti je začelo na strehi, ki je bila slamnata, in je bilo na mah vse stanovanjsko poslopje v plamenih. Zgradba je bila delno zidana, delno pa lesena. Zgorelo je tudi nekaj žita. V že/nsko se je izpremenil V Senti so odkrili zanimiv primer izpremembe moškega v žensko 231etni Viktor Gere je vložil prošnjo na matični urad, naj bi se njegovo ime izpremenilo v Viktorijo, ker je ženska in hoče živeti kot dekle. Ob porodu niso mogli točno ugotoviti, ali gre za dečka ali za deklico, zdaj pa Gere trdi, da prevladuje pri njem ženski spol. Dvoboj zaljubljenih slepcev Oaklandska bolnišnica v Ameriki mora odstranjevati posledice zaljubljenosti in ljubosumnosti dveh slepcev. Zadnjo besedo izpregovori še sodišče. Slepec Joe Parker se bori s smrtjo, drugi slepec Manuel Lioon pa sedi v zaporu. Slepca sta se bila spopadla na nož. Prvi šteje 45, drugi pa 38 let. Oba sta se bila seznanila pred dvema letoma s 45 let staro Elleno Aguillarjevo in se zaljubila vanjo. Poprej sta bila prijatelja, skupna ljubezen je pa njuno prijateljstvo uničila in EDINA KLINIKA ZA ŽENSKE BOLEZNI Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, L nadstr. Dve kvadri od plaza Once Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI ^ucumán 2729, esq. Pueyrred&n Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer, NIZKE CENE ju napolnila z mržnjo, ki je postajala od dne do dne večja. Dokler ni stopila med slepa prijatelja ženska, sta hodila skupaj od hiše do hiše, potem sta pa ubirala vsak svojo pot in kovala načrte, kako bi se drug drugemu o-svetila. Kmalu je dosegla napetost med slepcema višek. Sestala sta se in poklicala Elleno, naj odloči, s kom hoče živeti. Ellena se je odločila za starejšega. Med slepcema je prišlo do dvoboja na nož. Bil je strašen spopad dveh smrtnih sovražnikov, ki sta si stregla po življenju. Napadala sta se kakor dve krvoločni zveri. Mahala sta z noži in si zadajala globoke rane. Čim bolj sta bila okrvavljena, tem besneje sta se obdelavala z noži. Ko so ju naposled ljudje opazili in poklicali policijo, je Parker že ležal v mlaki krvi in un&ral, Lioona je pa našla policija tudi vsega okrvavljenega že za vogalom bližnje hiše. Grozote bodoče vojne Dunajska zveza industrij-cev je imela nedavno veliko zborovanje, ki naj bi bilo nekakšna protivojna manifestacija. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje zna; nega dunajskega zdravnika dr. Josefa Rieseja o grozotah bodoče vojne. Predavatelj je med drugim povedal, da bodoča vojna prav za prav ne bo spopad oboroženih armad, temveč splošno pobijanje prebivalstva. V bodoči vojni ne bo bojišč, ker bodo govorila glavno besedo letala, ki na prostor sploh niso omejena. Dobro oborožene države imajo že zdaj do 3000 ali pa še več bojnih letal, po večini prikrojenih za bombardiranje. Tudi vsa druga za- sebna in prometna letala so nalašč narejena tako, da se lahko takoj izpremene v bojna. Še strašnejše kakor zračna vojna pa bo njeno orožje. Vse grozote svetovne vojne se morajo skriti pred tem, kar čaka človeštvo v bodoče. Že zdaj izdelujejo 2000 kg težke bombe. Ena sama taka bomba zadostuje, da do tal poruši znano cei-kev sv. Štefana na Dunaju. 1000 kg težke bombe bodo učinkovale tako, da bodo padali 600 do 800 metrov naokrog ljudje kakor muhe, ker jih bo pobil zračni pritisk. Izračunano je že, da bo lahko vrglo 72 letal nad tako velikim mestom kakor je Berlin 36.000 bomb, ki bodo zanetile nad 6000 požarov. Vsaka obramba proti tem grozotam je sveda brezpomembna. Edina uspešna obramba je zdrava pamet, ki bo morala itak prej ali slej zmagati, sicer čaka človeštvo prav žalosten konec. 21 let ga je varala Da se ločita živa zakonca, ni nič posebnega, pa tudi ločitve zakona po smrti enega zakonca, ni nič posebnega, pa tudi ločitve zakona po smrti enega zakonca se zgo-de. Tako se je pripetilo tudi na Madžarskem, da je neki kmet vložil pri sodišču v Se-gedinu tožbo z zahtevo, naj razveljavi njegov zakon z ženo, ki je že pred tedni umrla. Zahteval je tudi, naj se odstrani z ženinega nagrobnega spomenika njegovo ime, ki ga je prepovedal nositi tudi njenima dvema že odraslima otrokoma. Dozdevno kruto in brezsrčno početje 72-letnega starca, ki je živel celih 22 let v najlepši slogi z ženo in njenima otrokoma, krije v sebi žaloigro razočaranega starega možaka. Ko je mož pregledoval ženino zapuščino, je namreč naletel na velik, s trakom skrbno pre-vezan sveženj ljubavnih pisem. V njih je našel jasen dokaz, da ga je žena celih 21 let neprestano varala, da otroka nista njegova, temveč LABORATORIJ 2fcA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, ¡¡ Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh' vrst cepljenja BUENOS AIRES j; DOCK SUD (ÍProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur , 1 ' RBi«S» . ; ,-v« "' 'i H ""m. ' ^ J? 1 / lipr Haag; ' ' :Jgj i fy.jj j lly ri { BjS; . {|i Ét rte '. '¡¡j >1 '' ' -; f I top 1 ÜS Ijpj ■ i.h'W airo>Ví-ín?¿ f IMJMf ¡M' fes i 1 PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS SLOVENSKI TEDNIK Calle SAPALERI 2735 "EL SEMANARIO ESLO VENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Año IV Núm. 198 ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SUD Sede: Trelles 2701 y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I' 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FOCA. da ,ju je imela z ljubčkom. Zato se je odločil za odločen korak in hoče zavreči tudi nedolžna otroka, ki ju je ves čas zakona ljubil kakor svoja. Z babico se je hotel oženiti V San Franciscu je priobčil neki list te dni oglas, da išče 211etni fant nevesto. Najvažnejši pogoj je bil, da bi I imela nevesta čim več denarja, starost in zunanjost sta pa postranskega pomena, saj ni glavno, da ima človek na krstnem listu napisano, da je star toliko in toliko, temveč glavno je, kako se počuti. So ljudje, ki se čutijo z 20 leti starce, naveličali so se življenja, izčrpani so in siti vsega, tako da bi se najrajši preselili v večnost, na drugi strani pa zopet vidimo stare ljudi, ki so pa še izredno mladostni. Pa tudi zunanjost ne more biti več odločilna, saj vemo, da lahko lepotičenje in zdravnik marsikaj popravita, kar je narava pokvarila. Sicer pa zunanjost često tudi vara. Lepi ljudje so poleg tega navadno domišljavi, a z domišljavcem živeti je hudo. Fant je torej iskal bogato nevesto in oglasila se je 62 letna vdova, ki se je baje v fanta na prvi pogled zaljubila. Ker je ženin silil vanjo, naj bi se čimpreje vzela, kajti na drugi strani so silili vanj upniki, si nista imela kdaj povedati, kdo in od kod sta, niti opisati si svojih rodbinskih razmer. Šele v uradu, kjer sta hotela skleniti zakon, se je izkazalo, da je nevesta ženi-nova babica in da bi se bila torej poročila z vnukom. Vnuk je mislil, da je babica že davno umrla, babica pa sploli ni vedela, da ima vnuka. Tako zakonska zveza ni mogla biti sklenjena in ženi-novi upniki so se obrisali pod nosom. FARMACIJA na Dock Sudu odprta cel dan v nedeljo dne 19. marca. F. Huspaur F. Quiroga broj 1441 "Čudeži" pred 3000 leti Bilo je pred kakšnimi 3000 leti, ko so našli ribiči ob o-bali Kumeje v današnji Italiji dekle, ki se je bilo rešilo po vsej priliki s kakšne potopljene ladje. Njeno zunanjost, njeni črni, divji lasje okrog temnega obraza, v katerem so gorele temne, fantastične oči, so zbujali začudenje in grozo, a govorila je barbarski, guturalni jezik, ki ga je skušala zaman napraviti razumljivejšega s svojimi sunkovitimi kretnjami. Morala je biti kakšna A-rabka. Hribovje okoli Kumeje je polno podzemeljskih jam in hodnikov, v takšno jamo je šla prebivat tujka in nihče se ni drznil, da bi jo motil v njeni samoti. Kmalu potem so jele krožiti o nji čudne govorice, ki so ji pripisovale nadnaravne moči in preroške darove. Sprva so se je ljudje izogibali, potem so začeli čedalje pogosteje zahajati k njej, da bi jim prerokovala. Tako se je začela ¡širiti slava "Kumejske Sibile". Kumeja je bila ena izmed prvih grških naselbin v Italiji in življenje v njej je sli-čilo v vsem življenju grških mest na materinskem polotoku. Nad mestom, v divje razdrapanem skalovju so se dvigali marmorni stebri velikega Apolonovega svetišča. Dolgo časa so bili duhovni, ki so oskrbovali to svetišče, voditelji ljudstva, imeli so moč nad njim in ljudstvo se jim je uklanjalo. Ko pa se POZOR Naznanjamo cen. čitate-ljem SLOV. TEDNIKA, da je radi zakona št. 4661 in 11640, zaprto naše fotograsko podjetje vsako nedeljo in pon-deljek doopldan. Vse druge dneve pa imamo odprto do 9 zvečer, kjer bomo narazpo-lago našim cen. klijentom. — La Moderna, Av. San Martín 1679. je začelo zatekati k arabski prerokinji, se je njih vpliv vedno bolj manjšal in tudi darovi, ki so jih prej prinašali ljudje, žito. vino, zlato, so postajali čedalje bolj skopi. Apolonovi duhovni pa ne bi delali časti svoj kasti, ki je bila od vselej namazana z vsemi mazili, če bi v tem položaju ne našli izhoda. Nekega dne so stopili k nji in so jo enostavno angažirali za svečenico svojega boga. Njene preroške darove so postavili v službo svojega svetišča in njeno slavo v zvezi s tem svetiščem so znali v nekaj letih tako razširiti po vsem antičnem svetu, da ni bilo več vojskovodje, ki bi napravil vojni pohod, ne da j bi mu prej povedala kumej- 1 obiskovalec pred tem dogodkom podčrtal svojo prošnjo z večjim ali manjšim darom in tudi pozneje, če se je u-godna prerokba izpolnila, ni skoparil z materialnim priznanjem. Stoletja je človeštvo na ta način stalo pod vpli vom Kumeje, dokler se ni antika razsula pod napadi barbarskih ljudstev v prah. Ostanki Kumeje in njenega veličastnega Apolonovega svetišča pa goovre še danes o nekdanji slavi tega kraja. Arheologi so našli med razvalinami tudi še štirinagsto-rico kipov, ki so nekoč izgovarjali orakle. Obenem s temi kipi pa so odkrili tudi ozadje kumej-skega čudeža, ki ni samo presenetljivo, ampak tudi pre- ska Sibila, da bo zmagal, in . , . , .. v, , ! cej razocarljivo. Kipi so bi- da ni bilo vplivnega človek ¡ ... pred kakršnimkoli življenjskim dejanjem, ki bi je prej ne vprašal za svet. Seveda so njene prerokbe in nasveti donašali svetišču ogromen dobiček. Sibila je umrla baje v starosti 70 let, a čeprav je umrla in so žaro z njenim pepelom postavili v Apolonov hram, so znali duhovniki ljudstvo prepričati, da je umrla le telesno, nje duh in posebno nje preroški dar pa je po božjem sklepu ostal še nadalje v svetišču. Nje glas je govoril skozi usta marmornatih soli ki so stale v širnem svetiščnem dvori. Ver-gil govori v svoji Bneidi o stotini teh govorečih in pre-rokujočih kipov v kumej-I skem svetišču. V antičnem ! svetu so uživali tako rekoč 1 svetovni sloves in nešteti ljudje. revni in bogati, šibki in mogočni, so prihajali od vseh strani, da bi slišali njih gl&s. Pred določenim kipom, ki mu ga je pokazal duhovnik, je obiskovalec pomolil in na glas izrazil svojo željo. V večini primerov je zaslišal čez nekaj časa iz notranjosti kipa čudno tuj glas, ki mu je bolj ali manj jasno pokazal pot v bodočnost. Seveda je ¡ li namre« v notranjosti votli in s svojimi podstavki so zakrivali ozke rove, ki vodijo navpično v majhne jame, ki so bile z Apolonovim svetiščem zvezane s skritimi hodniki "Čudež" je jasen kakor beli dan. Duhovnik v jami pod kipom je odgovarjal o-biskovalcu, ki je čakal zgoraj na veliko razodetje... Ali je kdo pričakoval kakšne dru ge rešitve kumejskega "čudeža"« POGREBNIK KLICAN. MRLIČ PA JE BIL ŽIV Allenwood. — Pred nekaj dnevi je James Gabriel, star 16 let, v tukajšnji bolnici "umrl". Kazal ni nobenega znaka življenja in truplo se je odpeljajo v mrtvašnico ter poklicalo pogrebnika. Ko je pa pogrebnik prišel po truplo, je opazil, ko se je truplo nalahko streslo. Pozvalo se je zdravnika, ki je sprevidel, da je "mrlič" še živ. Mladenič je danes še vedno živ, toda njegovo stanje je kritično. s* * Kmet reče že odraslemu sinu, naj gleda, da se skoro oženi. Sin pa se razjoka od same boječnosti. Oče mu prigovarja, pa ker vse nič ne pomaga, mu reče jezno: "Česa se pa bojiš, neumnež? Kaj pa se ti bo neki zgodilo? Poglej mene, ali nisem tudi jaz oženjen?" Sin: "Da, to je čisto kaj drugega," odgovori sin ihte, "vi ste se lahko oženili, ko ste vzeli mojo mater, a jaz naj bi jemal kar čisto tuje dekle!" * * * Mati: "Kaj pa se tako kislo držiš?" Hčerka: "Oh, plesalec mi je venomer stopal na kurja očesa." Mati: "Zakaj mu pa nisi tega povedala?" Hčerka: "Ko pa nisem vedela, če se spodobi imeti kurja očesa." ** Prijateljica: "Torej vajin zakon je srečen, praviš? Tvoj mož trdi seveda narobe!" Mlada žena: "Eh, kaj! O» sploh nima nič trditi!" V Evropo odpotuje o marca: 14 — Cap Arcona 15 — Florida 21 — Conte Biacomano GIBANJE PARNIKOV Iz Evrope pridejo marca: 11 — Florida 12 — Cap Arcona 17 — Conte Biancomano VALUTE 100 dinarjev 5.30 5.70 100 lir 21.10 21.08 Novo gostilno z lepimi prostori za skupine. Toči se prvovrstno pivo Quilmes, ter najboljša vina. Prvovrstna domača kuhinja. Pridite in se boste prepričali. Priporočava cen. rojakom MORAVEC ANTON & LOJZE ADAlVUč Avefiida Forest 1192 Bs. Aires V DAR DOBITE ^ en° Poveóavo na vsakih 6 slik, ki stanejo od $ 3 naprgvsako nedeljo in praznik odprto. Fotografsko podjetje "SAVA", Calle San Martin 608 - Bs. As. }ajo: Slovenska prosvetna društva ▼ Argentini. Talleres OrMicos Julio GlaasmanT corrientes 1976, Bnoaos Air« Urejuje: Uredniški odb