Učiteljski Tovariš
#	t	WTWWT	r\	•	r • 1 »•	Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6!I. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem
Cf/r« nmciJ/1 ririlitlčbn frl SI 1 n II III	l^n^ipri Ptl 1 <?t<7in / tllhlinnn	ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU
iJlUriUUoKU [JU llLloriU glUOllU LJJU	rui/c/ / C/HOtl/l/	plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
..................i iIhihmiiiiiiiihi muhi " "■""iimri i«	iihjihiiihihi wn Hmimnii—«iiii——ii hi up............. i juhimi iiri'iiiniwn n i ri nim wiiiw—uiii ii' iiiiMiirfMiiiMiniiUiwiiii .......i n—
Volonferji.
Brez dvoma je, da preživlja vse naše šolstvo težko ¡Krizo. Srednje šole se med le» tom reducirajo, dasi bi se morale naravno koncem ali pa vsaj v začetiku šolskega leta. Novi učni načrti in važne izpremembe v ustroju srednjih šol se ravno tako vrše med šolskim letom. Vse to povzroča velik nered in zmešnjave pri vzgoji in pouku, ki bi se morala vršiti mirno in stvarno tbrez vsakih večjih pretresljajev zlasti že med začetim delom. Potem se pa čudijo, da so uspehi mi» nimalni in zaostajajo daleč za predvojno normalo!
Osnovno šolstvo pa je v zadnjem času dobilo novo kategorijo učiteljstva — volon; terje. Par sto učiteljskih abiturijentov in abi» turijentk v Sloveniji čaika na službe, razredi so prazni, ali se pa mora vršiti radi pomanj» kanja- učnih oseb menjalni, ali pai poldnevni pouk. Torej na eni strani učifceljstvo z izpiti brez službe, na drugi strani pa šole oziroma razredi brez učiteljstva. Talko zahtevajo — krediti. In da se ta velika vrzel vsaj deloma zamaši, so iznašli novo kategorijo — volon» terje. Tem se ne všteje zastonj.karska sluz» bena doba ne v napredovanje, ne v penzijo in niti ne za usposobljenostni izpit. Pač pa gojijo lahko tihe nade, da se jih bode upo» števalo pred vsemi drugimi takrat, ko bodo zopet na razpolago krediti.
Tisni, ¡ki so se izmislili to novo katego» rijo, pač niso prevdarili, kakšno občutno škodo so s tem zadali šoli, učiteljstvu, vo» lontsrjem samim in obenem tudi zaušnico šolski upravi. Pa si oglejmo malo bliže to zadevo!
Zastonjkarsko službo more opravljati le gmotno dobro situiran človek. Takih je pa med naraščajem v naši dobi j ak o malo. In od tega že itak nizkega števila se jih bode bore malo oglasilo za tako tlačanstvo pod tako sramotnimi pogoji. V prvi vrsti bi morda še prišli v poštev tisti, ¡kateri bi lahko nastopili 'tako mesto doima, če je seveda prosto. Učitelj začetnik pa naj bi nikoli ne nastopil službe v domačem kraju! To. bi mo= i al biti princip! Razlogov za to menda n: potreba posebej navajati. V interesu šole kakor njega samega je, da nastopi prvo službo v tujem kraju, kjer je nepoznan in nihče ne ve. v kakih razmerah je žiyel doma in nima nobenih moralnih ali drugih obvez napram nikomur izza' dobe svojih študij. Le tako more vršiti neovirano svoj poklic mla» dini in sebi v svrho nadaljnje izobrazbe v prid.
Brez dvoma je, da se jih bode nekaj oglasilo za tako službovanje tudi izven do* mačega kraja in celo talkih, ki bodo preje» mali oid doma nezadostno podporo za brano, stanovanje in obleko. Kaj bode preostalo tem revežem drugega nego. stradanje in sploh živeti in nastopati svojemu stanu neprimer» no. Tako si bodo nakopali že pri prvem ko--raku v izvrševanju svojega nelabkega po» klica kal bolezni, ki jih bode spremljala mor» da vse življenje do preranega — groba. Mno» gi izmed njih se bodo morali zadolžiti, da bodo mogli vsaj za silo. izhajati. Kaj se pa pravi imeti dolgove mlademu človeku ob že itak skromni plači, tega tisti gospodje, Iki so pogruntali to kategorijo, ne vedo in niso tega nikoli okušali Dolg je breme, ki te tišči k tlom toliko časa, dokler se ga ne iznebiš, a-i pa zapadeš ravnodušnosti. Če si pa posta! napram dolgovom enkrat že ravnodušen in brezbrižen, potem si izgubljen za celo živ« •ljenje.
To je samo gmotna stran. Moralna pa ni nič boljša. Kako bode poučeval v razredu človek, ki ga tarejo gmotne slkrbi in. z ,za> vestjo, da dela zastonj, to si lahko mislimo. Ako se volonterstvo za silo še obnese morda pri pošti, ali pa v drugih poklicih, kjer se dela za mizo s peresom in papirjem in kjer je res potrebna praksa, za izvrševanje bodo» čega poklica, se prav gotovo ne more obne» sti v šoli, kjer se vrši delo z živimi dušami. Pri vzgoji in pouku mladine zagrešene na» p akt se ne dajo. tako popraviti, Ikaikor na» pake v — aktih.
Velika napaka je tudi v tem, da se A od uprave same uvaja razlika' in velika so» cialna krivica pri naših najmlajših tovariših
I.
V razvoju slovenskega šolsko»reformne» ga gibanja moremo po vojni zaznamovati med drugimi še posebej dvoje dogodkov, ki pomenjata na domačih tleh močen in siguren korak napredka.
Prvi kres, ki je v silnem žaru in svitu razsvetlil novo obzorje, je zanetil Fran Žgeč s svojo brošuro. »Vzgoja najširših plasti na» šega naroda«, ki je predramila malone vsa» kega učitelja v sleherni gorski vasi, da je začel gledati z dvojnimi očmi, razmišljati, poizkušati in — trdno verovati v novo 'bo» dočnost šole, otroka in poklica. Vsebina tega Žgečevega prvenca je na mah postala tako aktualna, da so se ž njo bavila vsa uči» teljska društva na svojih rednih zborovanjih. Če smo odkritosrčni, zamoremo pripoznati, da so se po tem uprav revolucionarnem sun» ku začeli ¡mnogi strankars'ko»politični inte» resi urno — umikaitii pred stanovsko»poklic» nimi zadevami, ki so stopila v vidno ospred» je. Prav nič manjši dogodek v šolskem živ» Ij.enju, zlasti v njegovi praksi, je povzročila Bregantova knjiga »Elementarni razred«, ki je v letošnjih glavnih počitnicah zagledala beli dan.
Od izida Zgečeve brošure, ki je obrav» navala bolj s teoretične strani sodobna vzgojna vprašanja, pa do Bregantove prak» tične 'knjige so pretekla štiri leta, ki so. oči»' ščevala medsebojna pojmovanja in subjek» tivna naziranja ter slednjič izoblikovala ma» Ione — samonikel duhovni ideal velikega dela slovenskega učiteljskega kadra. Ker se zamore naša sedanja propaganda za ustvar» jajočo šolo opirati na posamezne lastne iz» kušnje, to je na — konkretne oblike, zato je od danes naprej veliko lažje in enostav» neje širiti 'in zagovarjati načela šolsko»re» formnega gibanja kakor tik po našem —• političnem osvobojenju. Sami na se-bi smo občutili, da kdor je v začetku pri svojem podrobnem šolskem delu zagrabil za pravo in resnično jedro nove šole, da je ta pozneje dospel do splošnih rezultatov ne toliko po tujih vzgledih in lepih primerih, marveč naj» več po svojem — osebnem razvoju, ki je vsikdar in povsod edino resnični nositelj vsakega napredka.
Kakor rečeno.; F p. Žgečeva brošura .in Bregantova knj/iga tvorita dvoje dogodkov z vsenmi svojimi posledicami v razvoju do» mače šolske reforme, ki pa še s tem ni za» ključena, marveč nujno sili v — popolnejšo obliko in — bogatejšo vsebinoi.
II.
Doslej se je bilo treba pač v prvi vrsti ozirati na duševno»duhovni preporod po» tr.ebnega delai domačega učiteljstva, da je
"n tovarišicah. Lahko imaš najboljše zmož» nosti, največ veselja do učiteljskega poklica, a mesta ne dobiš za to, ker zaradi revščine in drugih razmer nisi izvrševal volonterstva. Mesto pa bo dobil oni, ki nima ne posebnih zmožnosti in še manj veselja, a je bil v po» ložaju, da je lahko vršil zastonjkarsko slu ž» bovanje toliko in toliko mesecev.
Gospodje1! Na ta način se ne vzgajajo mladi ljudje. Tako si ne boste nikoli vzgojili dobrega, požrtvovalnega učiteljstva, (kakr» šnega naša doba potrebuje bolj, kakor ga je ¿.otrebovala katerakoli prejšnjih dob. Ze pri prvem koraku v življenje' ste jim ubili ideale. In učitelj brez idealov ni učitelj, ampak stroj.
postalo dovzetno in dozorevajoče za novo delo v razredu. Odslej naprej: ko. je že moč» na četa praktikov aktivne šole; ko so mnoga načela zadobila konkretno formo; ko že naše oblasti pripoznavajo vrednost svobod» no ustvarjajoče šole, je nujno potrebno, da postrežemo tudi — otroku v razredu z od» govarjajočo knjigo, ki je v tesnem razmerju z bistvenimi načeli moderne didaktike in psihologije.
Tak prvi poizkus zaznamujemo z uved» bo predelanih Lavtarjevih računic, zlasti pri bogato ilustrirani »Računski začetnici« za elementarni razred, pri Fleretovi knjigi »Pri» rodne sile«, nakar se nam še obeta njegova nova «elementarna čitanka, ki bo začela z obravnavo velikih tiskanih črk. V posredni zvezi s tem dejstvom jie omeniti tudi vsako» letne publikacije »Mladinske Matice«, kot člena v verigi šolsko»reformnega življenja. In s tem smo. menda pri kraju...
Kdor je srečno zajadral v svobodo in ustvarjanje očitujočo šolo, ta je občutil z raz» redno zajednico vred močno potrebo po — novi čitanki, ki bi bila v vsestranski zvezi s kompleksnim življenjem! in".v privlačni obliki zg. otroka. Ob novem delu in drugem spo» znanju so današnje šolske čitanke marsikaj zgubile na svojem pomenu, na privlačnos i :n uporabi. Še odraslemu človeku se nekako pristudi knjiga, ki jo je prečital že v enem tednu, pa mora nato po njej še listati ma» Ione vsak dan eno, dve, tri... leta, kajti v taki knjigi izgubi vsaka najbolj ob» čutena pesmica vso svojo1 nežnost in li» ričpost, da ostane od nje otroku samo zapo» redna vrsta in kitica mrtvih — črk in prav nič drugega. Zato moramo kaj pridno segat1 po raznih časopisih, tednikih in drugih knji» gah, na 'katetrih se še n; vsedel — šolski prah. Da povem takoj: iz dneva v dan čutimo po» trebo mladinskega tednika, ki bi zamenjal ali vsaj dopolnjeval vlogo naših šolskih či» tank, ki so' kot prašen in povezan arhiv ka» kega razpuščenega društva iz minulega sto» letja, ne pa knjiga sodobnega življenja...
III.
Naši izhajajoči mesečniki: »Zvonček«, »Mladi junak«, »Vrtec« i. dr. se čimdalje bolj izkazujejo za nepopolno sredstvo vzgo» je, ker ne stoje v neposredni službi šolskega pouka. Nadalje se vsled mesečnega razdobja v izhajanju brusi živi interes otroka, na ka» teriega je treba vplivati zaporedoma, stalno, ne pa samo perijodično in še takrat>ne s pravimi učinkujočimi sredstvi. Tudi to je treba omeniti, da niso naši mladinski me» sečniki popularni v pravem smislu, na drugi strani pa je njihov delokrog deljen in s tem tudi močno — razcepljen. Mesto naših listov
in lističev, ki trpe v kvalitativnem in kvanti» tativnem oziru, bi mnogo dostojnejše in si» gurnejše izhajali s kakim primernim — cen» tralnim mladinskim tednikom, ki bi bil ob» enem zvesto ogledalo zavesti in sposobnosti domačega mladinskega literarnega in poljud» no»znanstvene"ga pokreta.
Pred desetletji in še danes se tako brez» plodno govori proti filmu, dnevnim časopi» som..., češ, da imajo poleg svoje dobre tudi zelo senčne strani. Nikdo ne more temu opo» rekati, vendar se ne da temu docela izogniti, ker je težko in nemogoče potegniti pravo in resnično mejo med dobrim in slabim, težje kot med — mojim in tvojim..,. Resnica jc, da so postali filmi, knjige in časopisi (dobri in slabi!) poslednja leta važen činitelj pro» pagande, javnega mnenja, tendenčne vzgoje, pouka itd'. Da bi torej mladini ne bilo treba segati po enostranskih političnih listih, k; zavijajo resnice na svoje čudne načine, zato smatram mladinski tednik za najprimernejšo obliko mladinskega lista, ki naj bi bil obenem naš slovenski — centralni mladinski list.
S čim bi se neiki izpolnjevali predali takega lista?
O čem naj vse piše mladinski tednik?
Vse, kar izve zanimivega, lepega in ko» ristnega naš naraščaj iz političnih časnikov, to naj nudi tudi mladinski tednik, vse ono, 'kar pa nasprotuje rahlim čuvstvom, razširja needinost in razkol med člani človeške družbe in vzgaja kult stroge subjektivnosti, laži in pokvarjenosti, se mora opustiti in izločiti. Z ozirom na'državljansko vzgojo mladine naj bi list tudi ne molčal o važnejših državno» političnih vprašanjih, ki morajo biti znane vsakemu državljanu. Sploh bi naj tak tednik donašal aktualne dogodke življenja doma in na tujem, v obliki potopisov zanimivosti šir. nega sveta, poljudno znanstveno gradivo iz vseh ravnin človeškega udejstvovanja, opise življenja velmož, med katere' pa štejemo po» leg literatov in umetnikov tudi tehnike-, zdravnike, znanstvenike..,., in podobno snov. Poseben del bi naj bil določen za last» na dela naših malih, za medsebojno dopiso« vanje, poročanje o šolskih prireditvah in de» lovanju otroških organizacij, za javna vpra» šanja, nasvete itd. Brez, četudi preproste ilustracije, slike, bi naj ne bil noben večji sestavek.
Pri nas je težko vsako večje delo; to pa zato, ker moramo ustvarjati vedno narobe: najprej fundiramo ekonomsko stran, potem šele — idejno plat. Tudi tukaj se temu ne moremo izogniti, ker nas k temu silijo naše tesnie razmere: in prilike.
Naš mladinski list »Zvonček« je dospel v svoje 30. življensko leto. Ni samo svo» bodna želja poedinca, da bo »Zvončku« naj» brže 30. leto obenem poslednje leto — živ» Ijenja,* to pa zato, ker po dosedanji smeri in obliki ne zadošča namenu novega časa in duha. Torej če bi se realizirala zamisel mla» dinskega te;dnika„ potem bi se naj sporazu» meli v tem, da bi vobče prenehal izhajati * »Zvonček« kot dosedan ji mesečnik. Morebiti bi se dalo celo doseči, da bi tudi drugi mla» dinski lističi pripoznali, da je najboljše za splošnost. če bi postali — sestavni deli no» vega mladinskega tednika, ki bi potem pred» stavljal naš — centralri mladinski list, da bi zamogli ž njim tudi stopiti pred mednaroden forum kot je .bil letos v Berlinu. V dobro celokupne splošndsti bi se naj zabrisali vsi osebni interesi posameznih struj, ki se v
* Prepričani smo, da se večina učitelj» stva ne bo strinjala s tem naziranjem.
Op. uredn.
ALBERT ŽERJAV:
Tednik kot centralni mladinski list.
LISTEK.
PAVLE SARŠON:
Moja čitanka za III. i IV. razred osnovnih škola u Sloveniji.
Napomene o sastavu i potrebi.
Nastava srpskog tli hrvatskog jezika u Sloveniji počinje tek u III. razredu osnovne škole, u doba dakle, kad več deca prilično do» bro čitaju i pišu slover.ačku latinicu.
Prema osnovnom načelu, od poznata k nepoznatu i od lakšega k težemu, bez sum» nje je potrebno da početna čitanka za ove škole ima, kao uvod, vežbanjia u izgovoru, čitanju i pisanju onih glasova (slova) srpsko» hrvatske latinske abecede, kojih slovenačka azbuka nema, a to su: č^ d (mnogi ga i sada pišu dj), dž, Ij, nj.
Sastavljajuči ovu čitanku, smatrao sam stoga kao. neophodno potrebno da složim najpre kratka vežbanja u izgovaranju, čita» nju i pisanju tih glasova ili slova, pa se na» dam da 6e> ta vežbanja dobro doči i učitelji» ma i dacima.
Posle tih vežbi i izučenja čitave naše latinske abecede, prelazi se na čirilicu kao drugo naše pismo. Iz vlastitog iskustva zna» mo. da tko zna da čita i piše latinicu, može za 2—3 sata da nauči i čirilicu.
Iz toga sledi, da i naši daci III. razreda mogu u najkrače vreme da upamte nove ob» like čirilskih slova, i zato postupak pri upo» znavanju daka sa čirUicom treba da bude kratak. Odmah posle toga dolazi utvrdiva» nje, koje se vrši čitanjem i pisanjem teksta, koji nije ograničen na neka pojedina slova ali njihove skupine. Uveren sam, da učeni» cima III. razreda ne trebaju u čitanci takva naročito skrojena pisana i tiskana vežbanja, jer tako nategnuti i u okvir nekoliko slova stisnuti sastavi, teško da bi mogli biti za» okružene celine, niti bi mogli imati kakvu književnu vrednost. Takvi sastavi mogu i moraju se dopustiti u početnici za I. razred, no daci III. razreda ne nalaze na njima inte» resovanja, pa ih ne vole. Oni jedva čekaju da ih prebrode i da' dodu na omiljele pc^; mice i pripovetke, u kojima mlaaa dečja duša traži duševnog užitka i lepote.
Uvažavajmo i kod nastave srpsko»hrvat» skog jezika dečji pronaiazački dub i njegovu aktivnost, pa dajmo dacima da na osnov;u poznatih slova sami sastavljaju vežbe, koje pišu na tablu i u p.isanku, a zatim čitaju. Grada se uzima iz najbliže dačke Okoline, oa se tako lako uče nove reči i rečenice. Ovakov rad je od večeg interesa, i zato se lakše zadržavaju u pamčenju i naučene reči i pismo.
Zbog navedenih razloga, u mojoj čitanci ima toliko pisanih i štampanih eirilskih vež» banja, koliko je potrebno za ugled ili pri» mer učenicima. U daliem toku učenja srp»
sko»hrvatskog jezika, sastavljaju daci pomo» ču učitelja kratka vežbanja na osnovi irazli» čitih članaka čitanke, i sve se vežbe pišu na tablu i u pisanke, pa se čitaju. I o tom vež» banju ovisno je znanje cirilice, odnosno la» koča njene upotrebe. Jer„ kaoi što daci tog stepena veoma hitro nauče nova slova, tako isto ih lako i zaboravljaju, ako odmah zatim ne sledi utvrdivanje ponavljanjem ili vežba» njem i upotrebom.
Raspored pisanih čirilskih slova i vežbi u ovoj čitanci nije nipošto moj »izum«, več je taj raspored prenet u glavnom iz stare Basariček»Pejnovičeve čitanke za Hrvatsku, g de je i pred rat učenje cirilice bilo obavezno. A taj prelaz sa latinice na čirilicu ima u svo» jim č:tankama i Dr. Čajkovac, što dokazuje da ga i on smtara dobrim.
Pa kad bi u pomenutim čitankama, na» mesto tog prelaza, bio tek mali i veliki, pi» sani i štampani čirilski alfabet, mislim da ne bi te čitanke baš mnogo izgubile na svojoj vrednosti. Jer bio raspored čirilskih- slova kakav mu drago, činjenica jest da je 5 malih čiiilsk.h slova potpuno jednakih latinskima, 5 slova delomično jednaki, 19 različitih, a m^ilo m jednako je velikome. I kad se dobro upamte oblici ovih 19 slova, sva je cirilica več zapravo izučena, zato što su velika pi» sana slova veoma slična malima, pa se iz njih dadu vrlo lako izvesti, osim velikih slova b i d (oc kojih je prvo slično brojiU 6, a drugo bro ju A iz pisane se abecede na školskoj tabli najlakše izvedu štampana mala i velika
abeceda, što deca veoma rado »pretiskavaju« u svoje pisanke.
Dobro je, a'ko deca izrezuju štampana slova iz tvrdog papira, jer če ih tako trajnije zadržati u pamčenju. U svrhu dobrog razli» kovanja i pamčenja, treba osobito mala slo» va medusobno poredr/ati (primerjati).
Istaknuti mi je na ovom mestu, da su u ovoj čitanci upotrebljena samo opče pri» znata slova. Može se, naime, još ti sada nači u nekim početnicama 5—6 čir. slova, što su samovoljno uneta i nisu opče priznata.
Napomenuti mi je na kraju, da se pri izučavanju' cirilice, i kosnije za čitanja čiril» skih članaka, moramo čuvati da u isto doba ne pišemo i ne čitamo latinice. Zbog toga su, ispod čirilskih članaka u ovoj čitanci, i slo» venačke reči štampane čirilicom. A sa toga razloga, ni kod prvih sata izučavanja cirilice ne bi valjalo, da daci imaju pred očima u isto doba i čirilska i latinska slova. Preda» vanje cirilice vrši se pri tabli bez upotreb» ijavanja knjige. Knjiga služi samo za vežba» nje i ponavljanje.
Što. se tiče akcenta, reči mi je tek, da ga nišam zabeležio na rečima, koje imadu slovenački naglas, kao ni na nekih dvana» estak reči, na kojima ga ne beleže ni Vuk kao ni Daničič.
Kompoziciju i vrednost čitanke prepu» štam sudu onih koji po njoj rade ili se inače za nju zanimaju.
književnem oziru s svojimi listi in lističi ne morejo dvigniti do nadpovprečne višine, ter bi naj iste skupno pristopile k — širši enotni akciji za rešitev navedenega problema. Ka« kemu odseku naše stanovske organizacije bi
pa pripustili tozadevno vodilno vlogo in pot. •
Zavedam se, da radi obširnosti proble« ma nisem mogel biti izčrpen s svojim širo«
Lepe počitnice so1 minule in pričelo se je zopet naše delo — delo v šoli in zunaj nje..
O delu v šoli vam ne bom govorila; dovolj ste podkovane, vsaka ve zase, kako in kaj! Pomenile bi se pa prav odkritosrčno, samo par besed o delu zunaj šole.
Končale ste s poukom in proste ste! Kam se obrniti! Dnevi so jesenski — mrzli; večeri pa dolgi, dolgočasni; in to že sedaj jeseni. Kaj bo šele pozimi?! — Ne ugovar» jajte mi! Ni mi dolgčas! Knjig imamidovolj, ročna dela delam, kuham — ni mi dolgčas! Kaj me brigajo drugi! —'Vem za vse te .ugo« vere, saj sem bila sama mnogo let na raznih mestih, v gorski vasici na samotni šoli in tudi v večjih krajih. — Ni vam dolgčas! Nikdar?! »Saj ženska lahka najde dosti dela, samo, če ga hoče.«
Hm, sobica je hitro pospravljena, šiva» nja za eno osebo, ni ravno preveč, gospodinj« stvo mlade samske učiteljice je bolj borno, .knjig ni preveč na razpolago — večeri so dolgi — in nedelje v samotni vasi — hu, ka« ko so puste! Kam naj se obrnem? — Vidite tovarišice! Vem za vse te težave, zato sem tudi prepričana, da nobeno vaših zatrjevanj ne drži. Tovarišica, ki živi sama zase, živi nekako brezi pravega veselja, brez prave are» če in zadovoljstva' v srcu. Preveč jei časa za premišljevanje in stokanje po družbi, zakaj človek je naposled vendarle družabno bitje. V duši se naseli nezadovoljstvo in s tem pri« dejo tudi grenke ure.
Zato pa si pomagajmo — sebi in dru« gim! Koliko deklet jte na vasi in v okolici, ki težko čakajo, da bi prišla med nje učiteljica, ki bi se malo zavzela za nje, ki bi jim dajala razne nasvete, nauke, jih učila nekoliko iz gospodinjstva, zdravstva, higijene, jim poka« zala ročna dela in prikrojevanje, jim malo povedala, kako je po svetu — in še mnogo drugega. Pa žal, mnogo, mnogo je tovarišic, ki iščejo in najdejo' nešteto izgovorov, samo
Splošne vesti.
PROTESTNI SHOD. POZOR!
Zveza državnih nameščencev v Ljub« Ijani sklicuje 30. t. m. ob 8. uri zvečer v ve« liki dvorani hotela »Union« protestni shod vseh nameščencev, državnih in zasebnih.
Pozivamo tem potom vse učiteljstvo v Ljubljani !n (bližnji okolici, da pride prav gotovo na shod. Kdor ostane doma, se stri* nja z draginjo, ki se je razpasla na našem živilskem trgu.
UJU — poverjeništvo Ljubljana.
— V boj zoper draginjo! Vsem, ki živite od dnevnih, tedenskih in mesečnih plač! Dr« žavni nameščenci smo, kakoT znano, skrajno slabo plačani. Naši prejemki ne dosegajo niti eksistenčnega minima, vsled česar je dolgotrajno pomanjkanje absolutno nevzdrž« ljivo. Življenje državnega nameščenca po« staja človeka nevredno. — V boju proti dra« gin ji smo izročeni na milost in nemilost brezvestnim trgovcem in prodajalcem živ« ljenskih potrebščin, ki nas takorekoč pred očmi oblasti brez vsake prave kontrole in brez vsake kazni naravnost odirajo. Dragi« njia raste v Ljubljani, ker .ni nikogar, ki bi z železno roko napravil red in postavil navi« jalce cen pred sodnika. Tržnega nadzornika imamo samo na papirju, na trgu pa se dikti« rajo cene in izkoriščajo ubogi konzumenti, kakor se komu zljubi! Iz Vojvodine, Rosne, Dalmacije itd. se je na primer dovažalo in se še dovaža sadje in grozdje na trg po iz» redno nizkih cenah. Ne pusti pa s© tega bla« ga na drobno prodajati. Že lani (leta 1926.) je delal mestni magistrat dovoznikom in kon» zumentom velike težave in škodo, ker ma« gistrat ni dovolil proste prodaje na drobno
ANT. DOBRONIC:
Zbornik jugoslavenskih pučkih popjevaka
za dva glasa bez pratnje. (Zagreb. Jugoslov. štampa).
Prof. Dobronič je izdal pred dvema le« toma »Pjesmarico« jugoslov. narodnih popevk za osnovne šole; sedaj nas je razveselil z no« vo publikacijo, ki se bistveno razlikuje od prve. Medtem, ko je prva zbirka urejena po didaktiških načelih, za poedine šolske stop« nje in to na podlagi enoglasja (izvzemši slo» venske, ki so v dvaglasni priredbi) je priču» joča zbirka urejena po folkloristiških načelih in so prirejene vse pesmi za dvoglasno pe» vanje.
Zbirka vsebuje 31 pesmi, ki zastopajo takorekoč vse pokrajine naše države. Vse kulturne in narodopisne posebnosti najdejo tukaj svoj izraz. Vemo, da spada narodna pesem na ozemlju naše države med najinte« resantnejše pojave v svetski literaturi na« rodne glasbe. Skozi našo državo gre meja med vzhodom in zapadam in vsi kulturni vplivi najdejo svoj izraz tudi v narodni pes» mi. Na te momente se je oziral g. izdajatelj, ko je opredelil svoje gradivo. Pesmarica je razdeljena v dva glavna dela; prvi obsega pesmi iz bilježja evropskega muzikalnega si»
bim predlogom. Ne tajim sicer, da kak drug način rešitve ni mogoč; hotel sem le, kolikor dovoljuje skromen prostor, označiti ideal, ki stopa pred nas kot posledica žive vsakdanje potrebe. V namenu, da se razvije rezulta« tivno razmišljanje in pozitivna akcija, izro« čam skromne misli v našo učiteljsko javnost, ki predvsem njej pripada izvedba opisanega problema sedanjih dni...
da se otresajo dela. Vem, da se lahko dela povsod med ljudstvom, samo če se hoče, če je v o 1 j a.	'
Nikjer niso ljudje tako barbarski, da bi se1 posmehovali vašemu delu, ali da bi vas ovirali pri delu. A, če se naj.de slučajno kje tak posameznik — idite preko njega in na» daljujte svoje delo.
Marsikatera malodušna se bo tudi izgo» varjala s slabotnim zdravjem! Pa ni tako hu» do! Uredite si tečaje ali sestanke po mož« nosti; tudi prevelika zgovornost ni pri te'm potrebna. Vsaka ima prav gotovo veselje do ene stroke — naj prične z isto! Počasi spo» znate dekleta in vse se uredi lepo. Sama ni« sem pueveč krepka in vendar se nisem izpod« kopala zdravje z delom za druge, čeprav sem žrtvovala! nešteto uric drugim. !Ne glejte ko» leginj na udobnih mestih, ki morda nič ne delajo! Večina od njih je žei službovala zu» naj; delovale so med ljudstvom, vsaka pač po svoje. Glejte in vprašujte za svet one pridne tovarišice,, ki so že delale in še delajo.
O metodi izvenšolskega dela vam ne bom govorila, ker najdete vse natančno opi» sano v članku tovarišice Dolganove v »Tova« rišu« z dne 16. februarja in 23. februarja 1928, ki vam ves svoj načrt tako prisrčno po« laga na srce. Poročajte o svojem delu v »To« variša« ali pa pišite na odbor »Oio« o vaših uspehih, da spoznamo1 kraje in ljudstvo.
Vsi se zanimajmo za enega in eden za
vse!
Marsikatera tovarišica, ki bo premeščena v drug kraj, vam bo hvaležna, ako bo iz va> ših dopisov v »Tovarišu« spoznala krajevne razmere in odnošaje med ljudstvom.
Zato tovarišice, s pogumom na delo in ne ustrašite se žrtev! V poznejših letih, ko se spomnite svojih mladostnih dni, se bodo razgrinjale slike vašega lepega dela v vaših mislih in vam pomlajale srce!
Anka Celnarjeva.
in proste konkurence, s čimer bi se bilo do« seglo pocenjenje živil. Omenjeni poljedelci iz Vojvodine, Bosne itd. smejo le prodajati blago na debelo, in sicer samo ljubljanskim branjevcem, ki pa, ne da bi imeli pri pre» vzemu blaga sploh kake stroške, cene ne» znosno navijajo! Ti ljudje, so napravili med seboj kartel proti konzumentom! Pripetilo se je lani, da je ljubljanski branjevec kupil grozdje od Vojvodinca na trgu po 4 Din kg, ga z ročnim vozičkom prepeljal na svojo stojnico in takoj nastavil ceno po 16 Din za kg! Tako se dela pri vseh življenskih potreb« ščinah — da ne omenimo tudi živine in ma» nufakturnega blaga — kar j,e pritiralo tako daleč, da je postala Ljubljana eno najdražjih mest v državi in to baš radi brezbrižnosti poklicanih funkcijonarjev! — (Po- »Našem Glasu«, iz spomenice Zveze državnih name« šoencev mestnemu magistratu v Ljubljani).
— Draginja na deželi. Prihajajo nam pri« tožbe iz vrst državnih nameščencev, da živ« ljenske razmere po podeželskih mestih in krajih niso nič boljše, od ljubljanskih. Zaradi pomanjkanja, konkurence producenti, gostil« ničarji in trgovci še bolj neženirano izžemajo ubogo uradniško paro. Da so pa cene stano» vanjem po večini še1 dražje od onih v Ljub» ljani je tudi znano. Ker v podeželskih krajih državni uslužbenci prejemajo še nižje dra» ginjske doklade, si lahko predstavljamo bedni položaj uradništva v pokrajini. Tudi tu bo treba odpomoči, pa kmalu — sicer pro« pade uradniški stan gmotno in moralno. Da bo to tudi za pridobitne kroge, kakor sploh za celokupno javno življenje, ogromna in nepopravljiva škoda, je jasno. Naši produ« centi vseh vrst se niti oddaleč ne zavedajo, kaj znači zanje nepodkupljivo, vestno in ob» jcktivno uradništva. Pomislijo naj, da je lačnemu, bosemu in strganemu človeku težje
stema, torej pesmi iz zapadnega in severa« zapadnega dela države (slovenske, hrvatske in primorske pesmi) in drugi del vsebuje pesmi iz srednjih, južnih in iztočnih krajev (obiljenžje iztočnega muzikalnega sistema). Zbirka je radi tega izredno poučna za vsa» kega učitelja, ki se hoče seznaniti z bistve» nostrni narodnih pesmi v naši državi. Avtor je izbral najbolj značilne pesmi in je še pri vsakem oddelku povedal v kratkem to, kar označuje napeve dotične pokrajine. Tvarino je vzel .iz naših najboljših zbirk, kakor Ku» tačeve, Kubove, Dinave i. dr.
Imamo torej pred seboj delo, katerega smo iskreno veseli in ki je istotako muzi« kalno«znanstvenega, kakor tudi pedagoškega: pomena. Naj bi si jo nabavil vsak učitelj!
H. Druzovič.
JOSIP DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
II. razred.
Košnja: Letina; na nižinskih travni» kih; na višinskih travnikih; zgodnja košnja; pozna košnja; olesenele bilke; ali so kosili pred ocvetenjem ali po ocvetenju; napol po» sušena trava; kolika.
ohraniti svojo nepristranost. — Vabimo vse tovariše po deželi, naj pazno zasledujejo vse pojave odiranja in brezvestnega izkoriščanja in jih sproti javljajo »Zvezi«, ki bo ukrenila potrebne, da se vsi taki nedostatki odpra» vijo. Prosimo tudi vse tovariše, naj o razme« rah v posameznih krajih redno pošiljajo »Našemu Glasu« poročila, Ki jih bomo z veseljem objavljali. Predvsem pa: »Naš Glas« je naš glas, širimo ga, podpirajmo ga!
(»Naš Glas«).
—	Revizija uradniškega zakona. Kakor poroča »Činovniški glasnik«, niso točne ve« sti dnevnega časopisja, itičoče se revizije uradniškega zakona. Tekst uredbe namreč še ni končnoveljavno sestavljen jn tudi ko« misija, ki ji je poverjena sestava te uredbe, še ni izdelala prehodnih določil, ki so poseb« no važna za službujoče uradništvo. Tudi še nima omenjena komisija izdelanega poročila, ki ga ima podati finančnemu ministru in ki ima vsebovati izčrpna utemeljitev vseh pr.ed» logov. — .Mora se konstatirati, da dela ko» misija zelo počasi. Res pa je, da je morala komisija prekiniti svoje delo v letnih mese» cih, ker so bili člani iste na. dopustu. Počas» no delo komisije opravičujejo tudi z željo, da se detajlno in skrbno prouče vse želje in potrebe posameznih strok, da bi ne nastale slične pogr.eške, kot so nastale v prejšnjem času pri tem delu. — Če se izkažejo ta po» jasnila kot točna, se nei bode smatralo za greh dejstvo, da traja delo na tej uredbi delj, ne» go je uradništva pričakovalo. —• Videli bomo kaj prinese bodočnost.
—	»Popotnik« 1. in 2. številka izide v nekaj dnevih v novi opremi. Novo uredni« štvo se je potrudilo, da. dobi list pestro vse« bino, ki bo vse učiteljstvo zanimala: depo« litizacija šole in politična vzgoja, J. J. Rous« seau, moderna šola in disciplina, socialne sli« čice iz otroškega življenja, sodobna ruska šola, slovenska knjiga v računskem pouku, psihologija učitelja, iz življenja duševno za» ostale dece itd. Šolski praksi je namenjena sličica. »Vseh mrtvih dan«, »Tri ure v ©le« mentarnem razredu«, »Šolski časopis in pro« sto spisje« i. dr. Samoizobraževalno akcijo podpirajo članki A. Slaka in referat tov. Ko« sove. Končno je pridano (mnogo 'drobiža. Novi so citati in smešnice iz šolskega živ« lienja. »Popotnik« nam obeta postati res pravo duševno razvedrilo in okrepčilo.
—	Za odpuščene učitelje na Primorskem.
V plrilog skorajšnjega nameščenja v Primor» ju odpuščenega učiteljstva je izdelal odsek za kcntraktualce obširno spomenico, ki jo je poverjeništvo razposlalo vsem merodaj« nim osebam in korporacijam.
—	Naši pozabljeni grobovi-* Na Vseh svetnikov dan zagore svetle lučke na grobo« -\ih, toda ne na — vseh. Ni izključeno, da bi ta dan nie ostal zapuščen grob kakega že davno pokojnega učitelja, ki nima več svoj« cev, prijateljev ali sploh človeka, ki bi po» ložil kak jesenski cvet na — pozabljeno go« milo. Da, v mnogih krajih je najti take gro» bove, ki se jih niti en dan v letu na spomni človeška duša, četudi so pokojniki po svojih močeh storili marsikaj dobrega in koristnega novim pokolenjem, ki tako irado pozablja na hvaležnost svojim prednikom. Najbrže govorimo te dni v šoli mnogo o pozabljenih grobovih doma in na tujem (svetovna voj» na), sežemo po kaki tozadevni solzavi pes»
mici ali sentimentalnemu berilu itd....., ven»
dar ostajamo, z otroci vred navadno le pri — lepih besedah, ki kaj rade hitro izzvene v — prazen nič. Ne morem sicer trditi, da bi se nekatere šole ne zavedale svoje na» loge, da bi ne okrasile pozabljenega učite» Ijevega groba; vendar mnogeo pzabljajo na svojo event. dolžnost, ki hoče imeti svoj izvor v čistem notranjem nagibu spomin« sk.ega počaščenja pokojnika. Ker se da za to odtrgati kaka učna ura, zato z razredom ali vsaj .s skupino otrok na domače pokopališče, da se tak pozabljen grob vsaj enkrat v letu primerno okrasi, če se isti ne oskrbuje čez leto po šoli!... Ves ta skromen akt počašče» nja pokojnikovega spomina je vsekakor ve» liko globlji, resničnejši in dostojnejši, če iz» vira iz notranje svobode človeka, kakor pa če bi ga narekoval kak — uraden odlok, ki bi nas morda želel — prehiteti in s tem vred obremenjevati, kaj ne?... — Albert Žerjav.
Kres: Dan; solnce; senca palice; dol« gost dneva; dolgost naČi; kje vzhaja in za« haja solnce; kdaj je bil najkrajši dan; kdaj je stalo solnce najnižje; kako bo sedaj.
Blisk in grom: Žepna električna lučka; dva pola; električni kolovrat; elek» trične iskre; blisk; električni oblaki; grom; koliko sekund traja med bliskom in gro» mora; oddaljenost, strelovod; pod zvoni» kom; pod visokim drevesom; nositi zlatnino; teči; na prepihu ab nevihti.
Suša: Kdaj je Ibil zadnjič dež; pluvio« meter; izhlapevanje; vročina; peščene njive; ilovnate njive; v gozdu; pri gozdu; v dolini; v višini; v rastlinah je voda; voda kot hra» na; druge snovi so v vodi raztopljene; ceva» ste koreninice; zrak ob suši; kokoši, pes, ži» vina, žaba ob suši; zemlja je žejna; zaliva» nje na vrtu; vodni jarki po travnikih; njive ob potoku.
Vidov dan: Dan; slavnost; igra; o čem so dekla mir al i večji učenci.
Poo(itnice: Kako je bilo letos v šoli; kaj jim je najbolj ugajalo; kaj jim ni uga» jalo; kaj so se naučili; kaj bi še radi znali; izleti, obiski in izprehodi; kje je bilo naj« lepše; ali so doma povedali, kar so se učili, kar so slišali; ali so bili starši zadovoljni; kaj bodo delali o počitnicah; ali so veseli počitnic.
—	Učiteljsko društvo za brež)iško«sevnu ški srez. Na rednem občnem zboru 5. t. m. je bila soglasno sprejeta pritsopna izjava to« varišev in tovarišic, članov bivšega društva »Edinstvo«. Vabimo vse tovariše in tovari« šice, ki stoje še ob strani, da pristopijo k našemu društvu. — Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj.
—	Usposobljenostni izpiti za osnovne in meščanske šole se prično na državnem mo« škem učiteljišču v Mariboru dne 5. novembra ob 9. uri dopoldne. Formelnosti glede takse itd. naj gg. kandidatje(inje) opravijo v rav» nateljievi pisarni dne, 4. novembra od 11.—12. ali pa dne 5. novembra od 8.—9. ure dopol« dne. Vse drugo je na »črni deski« v veži dr» žavnega moškega učiteljišča
—	Vsi člani »Selbsthilfe« der Lehrer« schaft Steiermarks se v lastnem interesu va» bij©, da se. dne 2. novembra t. 1. (Vernih duš dan) ob 10. uri v I. deški osnovni šoli v M a« r i boru, Razlagova ulica — sigurno udeleže zborovanja omenjenega društva.
—	Plastelin. Za rakotvorni pouk se sedaj v šolah mnogo rabi plastelin ali forme,la, ki pa jie na domačem trgu bil do sedaj zelo drag, vsled česar si revnejši učenci istega niso mogli nabaviti. Zato je veletrgovina V. Weixl v Mariboru stopila z neko tozadevno tovarno v stike ter- prevzela samoprodajo omenjenega predmeta za celo Slovenijo, in sicer po zelo ugodni ceni. Ta predmet se je prodal povsod 1 kg po 50 Din. Omenjena tvrdka nudi sedaj istega v 10 barvah 1 kg po 24 Din, ali pa karton, sortirana po 10 Din. Šolam se priporoča, da stopijo v tem oziru z omenjeno tvrdko v stik.
—	Šolske knjižnice — pozor! Pred me» seči je izšla lična knjiga, 17 novel »Znanci«, ki jim je avtor A. Adamič. Že dolgo ni bila nobena knjiga od javnosti sprejeta tako si m» patično, kakor ta. Kritika se vsepovsod iz» raža ne samo laskavo, temveč naravnost po» hvalno o tem delu.. Vsi dnevniki in vse dru» žinske ter umetniške revije so ocenile to knjigo po vrednosti, kri jo po vsej pravici zasluži. O novelah trdi »Ljubljanski Zvon«, ocenjujoč jih z najbolj kritičnimi očmi, da se »vse odlikujejo po žgoščenosti dejanja in sloga in da so pisane ambiciozno ter z ljubez« nijo. V njih je mnogo prav lepe realistiKe, ki se ti nikjer ne vsiljuje, nikjer ne upira«. Recenzentu so ugajale: Pohujšanje, Dolf, Sovražnik in še. nekatere, dliuge v umetni« škem pogledu zaostajajo; za njimi; vendar so tudi med temi črtice s posrečenimi epi« zodami, zlasti opisi prirode. Nadaljuje: »Sa» mozaložba je obtožba današnjega časa, a ta kelih bridkosti naj gre mimo avtorja — srečno.« Nujno priporočamo vsemu učitelj» skemu osobju, osobito knjižnicam, da si na« bavijo to veieinteresantno knjigo, ki ji je, nafročena pri avtorju v Bohoričevi ulici štev. 12, Ljubljana, cena napram vrednosti malen» kostna, namreč 19 Din in s poštnino. Ne samo, da bo vsakdo užival pri branju, pod« pri bo hkrati tudi kulturo in napredek. Ka» kor doznamo, je avtor potomec že več kot sto let stare učiteljske družine. Svoji k svo» jim. Drugič kaj več.
—	Šolske knjige za Francijo. Poverjeni« štvo je prejelo iz Francije dopis, naj pošlje> za otroke slovenskih staršev »Šolski list« ali kako drugo šolsko knjiga, da se bodo mogli izobraževati tudi v materinščini. Ker imajo šolska upraviteljstva gotovo kaj takih knjig, prosimo, naj jih takoj pošljejo na poverje« ništvo v Ljubljani. Tu jih zberemo in pošljemo prosilcu na Francosko. Pričakujemo, da ne ostane naš poziv brezuspešen. — UJU
—	poverjeništvo Ljubljana.
Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din.
—	Požurite se z naročili, dokler traja zaloga.
U znoju lica svoga pralo se do sada rub« Ije. Radion uklorao je svaku .muku, jer je dovoljno da se rublje H sata kuha, pa je pranje igotovo.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Seveda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »žlKA«, ki je zakonito zavarovano.
2. Povesti, igre, slike in glasba.
Povesti: Učitelj pripoveduje iz svo» jega življenja; otroci pripovedujejo o svojih doživljajih in dogodkih v vasi ali povesti, ki so jih slišali od drugih; pravljice; pripoved« ke; basni; otročje povesti; zgodfoe iz Kristu» sovega življenja in stare zaveze; povesti iz zgodovine; dogodki po svetu; dogodki iz trpljenja primorskih Slovencev; Kosovo po« lje; kralj Matjaž; povesti i z življenja revnih in trpečih ljudi; spomini iz vojne; tuji kraji; pesmice; uganke; povesti o razumnem in nerazumnem kmetskem delu in življenju.
Slik©: Dobri in olikani otroci; revni otroci; revne družine; materina ljubezen: oče gre od doma; nesreča v družini; kmet» tsko delo; kmetsko življenje; iz življenja de» lavcev in rokodelcev; dogodki iz vojne; do» godki iz zgodovine; iz Kristusovega živi je» nja in sv. Pisma; jaslice; ilustracije iz prav» ljic, pripovedk, basni in povesti; dogodki po svetu; iz življenja živali; cvetice; ladje in morje; gozd; gorovje; jutranja in večerna ■zarja; iz narave; okraski v sobah in v cer» kvi; kipi; zidani okraski; stebri.
Narava: Jutranja zarja; večerna zar» ja; snežniki v jasnem; gozd spomladi; ob potoku; narava v maju.
Kino: Kmetsko delo; življenje otrok; dobri ljudje; iz življenja živali; narava.
G1 e dla l i šk e igre: Dobri in olikani otroci; ubogi ljudje; pravljice in pripovedke.
Svojim mlajšim tovarišicam!

Mladinska Matica.
1. Reklamacije.
Nujno in pjonovnlo prosimo vse poverjenike, da nam svoje morebitne reklamacije glede ekspedicije knjig koncem pretočenega šolskega jeta predložijo na ji» pozneje do konca t. m. Na pozneje došle pritožbe se odbor ne bo mogel več
0	z i r a ba.
Ta poziv se seveda ne tiče onih tovari» šev(ic), ki so že poslali svoje pritožbe po sličnem razglasu v 8. številki »Učiteljskega Tovariša« od 27. septembra t. 1. »Mladinska Matica« odklanja vsako odgovornost, če bi bila kaka šola oškodovana radi opustitve to» zadevne reklamacije.
Radi pravilnega tolmačenja tega poziva povdarjamo še posebe, da naj reklamirajo ponovno vsi, ki so morebiti tO že storili v mesecih juliju in avgustu, a brezuspešno. Vsi prizadeti poverjeniki(ce) naj nam opro» ste, če smo primorani letos na tak način iz» rahljati njihovo potrpežljivost. V bodoče bomo poskrbeli, da jim ne damo več povoda za pritoževanje.
—mm Žrebanje nagrad se bo vršilo ne» preklicno v drugi polovici novembra, zato bomo mogli upoštevati samo še one rešitve, ki jih dobimo do 15. novembra. Pravico do tekmovanja imajo samo tisti, ki so vplačali naročnino za leto 1929. v znesku 10-50 Din, kar mora poverjenik potrditi na rešitvi (šte» vilka jn stran bloka!) ter s svojim podpisom. Pozovite naročnike, naj pohite z rešitvami, da ne zamudijo roka!
Obrambni vestnik.
MANJ OPRAVIČLJIVO PA JE ZA URED» NIŠTVO »UČITELJSKEGA TOVARIŠA«...
»Kratka ugotovitev na kratko laž.
»Slovenec« je v svoji nedeljski številki 21. t. m. prinesel naslednjo beležko:
Tisk SDS proti učiteljstvu.
V »Učiteljskem Tovarišu« piše gospod Marjan Tratar, da je hotel v listih SDS na» pisati par obrambnih besed za učitelje sli» karje kot odgovor na članek g. M. M. Nato pravi g. Tratar dobesedno to»le:
»Odgovor sem hotel napisati v »Jutru«, »Slov. Narodu« ali »Ponedeljku«. A na svoje začudenje sem dobil povsod v odgovor: »Nimamo interesa braniti učiteljstva. Pišite tja, kamor spadate!«
Tako honorira torej tisk SDS delo uči» teljstva za SDS! Mislimo, da bo ta krepka brca csdeesarskega tiska streznila tudi zadnje pristaše žerjavovskega liberalizma. Ali pa se motimo?«
Gospod Tiatar ije> zelo mlad gospod. Zato se mu aa opravičiti, ako jie v svoji mla» dostni nepremišljenosti napisal nekaj, kar je grda laž in obrekovanje. Manj opravi5» ljivo pa je, da je uredništvo »Učiteljskega Tovariša« tako težko in iz trte izvito ob» ložbo objavilo brez kritike, ne da bi se prej ■informiralo, kaj je na stvairi. Da je »Slove» n?c« fantazijo g. Tratarja s škodoželjnim veseljem ponatisnil, pa seveda ni nič čudne.«
— Tako poroča »Jutro«. Gospode iz »Jutrovega« uredništva vprašamo, kdaj oni iščejo še» informacij, 6e se dopisnik podpiše in želi objavo s svojim podpisom. Menimo, da tudi oni ne dvomijo v istinitost v takih slučajih in je obregavanje ob naše uredni» štvo povsem neumestno.
Preden izrečemo zadnjo besedo, je po» treba vsekakor še čuti dopisnika, o 'katerem dvomimo, da bi dal svoj podpis pod neres» nične trditve.
Uredništvo »Učit. Tov.«
Plot oni no vseh vrst' ^ager peril0'
1	lClCIllllC volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni
pri ŠTERK nasl.
Miloš Karničnik
Ljubljana, Stari trg št. 18
Glasba: Koncerti; radio; ptičje petje. III.
1. Delo.
Vrt ii n drevesnica: Plevenje in za» livanje cvetic; pievenje divjakov v pikirni gredici; gledanj;e odraslih otrok pri delu; po» moč odraslim pri delu.
Šolska soba: Sraaženje; kurjenje; za» livanje lončnic.
2. Igre in recitacije.
Kot v prvem razredu.
3. Petje in telovadba.
Petje: Kot v prvem razredu.
Rajanje: Kot v prvem razredu.
Telovadba: Dihalne vaje; igre z bar» vanimi žogami; igre z obročem; iskanje so» vražotika po gozdu, ob potoku:, za gričem; orientacije v gozdu; tekma v tekanju, skaka» nju in lučanju kamnov; rokoborba; dviganje ročk ali drugih primernih predmetov; pleza» nje po poševni ali pokončni lestvi; vaje v ravnotežju; lahke vaje na bradlji; gugalnica; igra s kroglami lali kegli; red in vrsta po eden, dva, tri, štiri; pozor in odmor; navadno, hitro in počasno korakanje; tekanje v kara» kanju; proste vaje z rokami, nogami in tru» pom.
(Dalje prihodnjič.)
K RAZČIŠČENJU RAZMER V PREK» MURJU.
V	18. in 19. številki madžarskega lista »Ncpujsaga« pbjavlja tov. Julij Torony čla» nek pod naslovom »Poplačam svoje dolgo» ve«, v katerem popisuje, kako je prišlo med obema skupinama učiteljstva Prekmurja do nesoglasij:. Ker je članek: poln neresnic, da ne rečem laži in razburja tovariše, ki čitajo ta časopis in dejanskega stanja ne poznajo in ker se mi podtičejo dejanja, ki jih nisem zagrešil, mu dajem odgovor.
V	članku pripoveduje, da se je pričel razdor na sestanku upraviteljev v Mariboru, da sem jaz zahteval vpričo oblastnih zastop» -nikov odstranitev domačega1 učiteljstva z be» sedami: »Ven z domačini!« Vsi navzoči to» variši so mi lahko* za pričo, da jaz tega ni» sem rekel, kakor tudi, da se osebnih zadev nisem dotikal, ampak sem le kritiziral stanje in vzdrževanje državnih šol. Kdor trdi kaj drugega, govori neresnico, oziroma laže. Ravno tako jel iz trte izvita, da so nekateri učitelji domačini proti temu protestirali, ka» kor piše g. K. Taka izmišljotina tvori izvor nesoglasij!
Dalje piše, namesto, da bi ito preklical, kar sem izjavil, sem napisal članek, ki moje izjave še podčrtava. Res sem napisal članek v »Učit. Tov.« štev. 27. »Neznosne razmere za učiteljstva ob meji in v P rek m ur ju.« V tem članku sem opisal, dejanski položaj uči» teljstva na celi severni meji, ker so mi raz» mere znane že izza predvojnih časov. Zadel sem v živo! Pa glejite jih kako znajo logično misliti. Ker je izšel članek v »Učit. Tov.«, se mora iskati madžarone v prvi vrsti med učiteljstvom. Podtiče se mi, da sem hotel s tem odjesti učiteljem domačinom kruh. Ta» ko podtikanje je zlobno!
Moj članek je imel namen opozoriti me» rodajne oblasti, da ima nacionalno delujoče učiteljstvo na meji polno prikritih sovražni» kov med bivšimi nemškutarji in madžaroni, ker ono ruši to, kar so tujci in renagati po» tujcih v teku stoletij in da oblasti ne nase» dajo njihovim intrigam. Samo dva primera: Kakor vemo in kar je g. K. sam priznal, se je hotelo premestiti sieskega šolskega nad» zamika v Dol. Lendavi ter ¡zmeniti z Mad» žarom. In zakaj? Tov. K. je povedal to na seji v Turnišču: »za gotove protiusluge«. Da bi dobila partija pri prihodnjih volitvah par krogljic naj se odstrani brez vzroka in brez preiskave vestnega in dobrega nadzornika! Občenarodni interesi naj bodo podrejeni po» litionim?! Da bi dobila partija par krogljic več (mandata kljub temu ne bi dosegla!) naj bi bil nadzornik človek, ki ne obvlada niti državnega jezika. To bi bila sramota za nas vse! Dolžnost organizacije je, da poseže v takih slučajih vmes in če jo to poedincem prav ali ne. Treba je, da prepreči take na» Kane predno stoji pred gotovim faktom, ker po toči zvoniti je prepozno!
Dalje se je hotelo — kakor piše i»Nepuj» sag«, čigar sotrudnik je tov. K. — premestiti za Božič 10 učiteljev. Pravi pa, da se je na» šel človek, ki ni hotel, da bi njih družine imele žalostne praznike in je to preprečil. Kaj so zakrivili?. Česa se jih dolži in če so bili v disciplinski preiskavi — o vsem tem molči! Mislimo pa si lahko sami. Gotovim osebam so radi nacionalnega dela napoti in to je že zadosti, da gredo! Ali naj vtaknemo mi vse to v žep? — So ljudje, ki bi prestav» ljali učiteljstvo, kakor šahovske figure. Če se jim pa pove odkrita beseda, da so v svojem samoljublju užaljeni, ker vidijo okoli svojih glav glorijolo, ki je pa še ni. Kdor se jim upa povedati resnico v obraz, je netilec razdo» rov?
Prehajam na generale! Res je, da sem to rekel in to ponavljam še danes: »Avstrijski generali so vodili avstrijsko vojsko,, jugoslo'» venske pa ne bodo!« Kdor zna slovenski, si jo bo smiselno tolmačil, kakor so si jo tova» riši, ki so- bili navzoči in ne ba tega farizej» sko tolmačil. Tudi to obrača in pravi: »Potem se lahko ravno isto očita bivšim avstrijskim učiteljem, ki so bili najbrže ravno tako zve» sti sinovi Avstrije, kakor prekmurski učitelji Madžarski.« Torej tiho bodite, vi slovenski učitelji, vi ste bili nemškutarji! Zameril bi mu, če bi vedel, da pozna predvojno delo slovenskega učitelja; ker pa vem,; da mu ni znano, mu povem samo sledeče: »Slovensko učiteljstvo je bilo vedno nacionalno čuteče in delujoče. Če so bile poturice, so bile to le izjeme in teh se najde povsod; za te ni bilo mesta med nami po prevratu in so morale iti za tistimi, komur so služile — in odšle so! Slovensko učiteljstvo po prevratu ni hodilo v Sobotelj ali v Gradec, ampak je ostalo na svojih mestih in pomagalo graditi našo svo« bodno državo. Doprineslo je svoj delež!
Ta odgovor sem napisal v obrambo svo» je časti in pa tudi, da vidijo tov., ki čitajo »Nepujsag«, s kakimi lažmi se jih pita, v drugi vrsti pa tudi, da vidi vse slovensko uči» teljstvo, s kakimi neresnicami se rovari proti slovenskemu učiteljstvu v Prekmurju. Da pa se ne bi obsojali vsi učitelji domačini, moram pribiti resnica, ker velika večina ob» soja to intrigiranje proti tovarišem »prišle» kom«, in to je jasno pokazalo tudi zborova» nje učiteljskega društva za srez Murska So» bota.	Ciril Hočevar.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
Za naročilo zadošča dopisnica.
(Gg. učitelji poseben popust.)

„Vsi me imajo radi
•a
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je R A D I O N!"
pere sam !
Varuje perilo1
t
dobavlja po najnižji ceni
„MATIČNA KNJIGARNA
LJUBLJANA

Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
Razposlale so se te dni okrožniee vsem sklicateljem izobraževalnih krožkov v svrho zopetnega energičnega /začetka samoizobra» ževalnega dela učiteljstva. Prosimo vse one sklicatelje, ki so morebiti za tekoče šolsko leto funkcijo sklicevanja sestankov odložili, da naslovijo prejeto okrožnico na svoje na» slednike v tem poslu.
Pri tej piriliki opozarjamo zopet' vse članstvo in zlasti izobraževalne krožke kot take, da se vpišejo v članstvo »Pedagoške centrale« v Mariboru (letnina 12 Din), od koder bodo lahko prejemali na posodo po» trebne knjige iz tamkajšnje moderne peda» goške knjižnice, s čimer bi se vsa izobraže» valna akcija zelo poživila in poglobila.
—oio »Pedagoška centrala« v Mariboru
nam je poslala nekaj izvodov seznamov svo» jih knjig. Te smo priložili nekaterim okrož» nicam. Sklicatelji, ki jih niso prejeli, so na» prošeni, da se obrnejo z dopisnico na »Pe» dagoško centralo« (Maribor — žensko uči» teljišče) za predložitev seznama, ki ba po» sameznim interesentom zelo dobro služil v njihovi nadaljnji izobrazbi.
—oio Ker je od lanskega leta še nekaj krožkov, ki niso poravnali doposlane bro» šure. zato jih prosimo tem potom, da to sto» re čim prej, da nam prihranijo stroške za posebne opomine.
Pip t P ti iti P lastn' izdelki vedno v veliki izbiri. m tcic/tmV Najmodernejši vzorci. Naročila po meri v najkrajšem času. Velika zaloga nogavic.
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Miroslava Leitgeb, Ljabljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnilt vezenin. Predtiakarija — Zaloga DMC in T»eh potrebščin za vezenje. —
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pcv. Prihodnja pevska vaja se začne za ženski zbor dne 2. novembra ob 8. uri na učiteljišču, za mešani zbor dne 3. novembra ob 8. uri ravno tam. Zaključili bomo vajo v nedeljo 4. novembra opoldne. Opozarjamo*
prosimo vse pevke in še posebno vse pevce, naj pridejo vsi k vaji in točno. Ude» leže se je naj prav gotovo tudi oni pevoi, ki so se šele v zadnjem času priglasili. Pred vrati sta dva koncerta, zato naj nihče ne manjka. — Ob priliki tečaja se vrši tudi redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.	Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz poverleništva UJU.
VSEM OKRAJNIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM!
Na predlog internacionalne učiteljske federacije v Parizu se je odločil Izvršni od» bor UJU v Beogradu poizvedeti pri poedinih poverjeništvih, pod kakimi pogoji bi moglo učiteljstvo> tujih držav bivati v naši državi dva meseca med glavnimi počitnicami. Po» verjeništva naj zadevo dobro premislijo, predvsem ito, kako bi se tujemu učiteljstvu omogočilo v bodočih počitnicah pri .nas ko» likor mogoče udobno bivanje, da bi odneslo na ta način od nas dobre vtise in bi si moglo ustvariti jasno sodbo o naši državi.
Pri odgovoru na to vprašanje je treba paziti: na lepoto kraja, na bivanje, na ce» nejšei življenske prilike, na komunikacije in možnost izletov v najbližjo okolico1, ki bi nu» dila kolikor mogoče večje spoznavanje lepo» te in kulture naše domovine in našega na» roda, na skupino mlajšega učiteljstva iz te okolice, ki bi stalo v stalni zvezi s tujim uči» teljstvom in mu služilo kot voditelj in tol» mač onega, kar je važno1 in na Jcar jih je treba še posebej opozoriti.
Istočasno opozarja Izvršni odbor pover» jeništvo, da zainteresira učiteljstvo po okraj» nih društvih, ki naj si zasigura skromno* vso» to denarja, s katero bi mogli poedinci pre» živeti počitnice v kaki tuji državi (Franciji, Nemčiji, Angliji itd.), ki je včlanjena v naši federaciji.
Mednarodni sekretariijat želi približati učiteljstvo raznih držav pod najpovoljnej» širni pogoji, da >bi tudi na ta direktni način služilo svojemu znanemu cilju mednarodne» ga miru. Centralno glasilo »Narodna Pro» sveta« bo razpravljalo o tem vprašanju po» drobneje, a tudi pokrajinski učiteljski listi naj pišejo o tej zadevi. Učiteljstvo je treba opozarjati, da bo smatralo za potrebno pri» dobiti si širši krog spoznavanja življenja in kulture velikih narodov. Kar je bil prej samo sem,, se sedaj javlja kot resnica:
Opozarjamo vsa okrajna društva na to okrožnico z naročilom, da pošljejo svoja poročila poverjeništvu do 31. decembra 1928. Na kasnejša obvestila se ne bo mogoče ozi» rati.
UJU — poverjeništvo Ljubljana,
dne 16. oktobra 1928.
Andrej Skulj 1. r.,
poverjenik.
Josip Kobal 1. r.,
tajnik.
Iz društev:
Vabila:
= MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO
zboruje v soboto, dne 10. novembra 1928 v Vuhredu z začetkom ob 8. uri z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
= VABILO K REDNEMU OBČNEMU ZBORU UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA KRŠKI OKRAJ, ki se bo vršil dne 27. okto» bra 1928 točno ob 10. uri v Mokronogu. Dnevni red: 1. Poročilo odborovih funkcijo» narjev. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini. 4. Poro» čilo o glavni skupščini. 5. Proračun za leto 1928./29. 6. Volitev odbora, računskih pre» glednikov, delegatov za pokrajinsko in glav» no skupščino. 7. Volitev referentov za samo» izobrazbo, šolsko reformo! i in izveinšolsko delo. 8. Poročilo sreskega šolskega nadzorni» ka tov. Leopolda Levstika glede začasnega učnega programa in razdelilnika učnih ur. 9. Predlogi. 10. Slučajnosti. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
Poročila:
+ UČIT. DRUŠTVO ZA GORNJE» GRAJSKI SREZ je zborovalo dne 6. okto» bra 1928 na Rečici.
Situacijsko poročilo: Tovariš predsednik pozdravi navzoče, prečita prejšnji zapisnik ter napove izpopolnjen dnevni red, ker se je povabilo poslalo le po dopisnicah.
Število učiteljstva v srezu 41, včlanjenih 35, navzočih 23, t. j. 66%.
1.	Sledilo je poročilo o pokrajinski in glavni skupščini, ki ga je podal istotako predsednik. Poročilo je bilo brez debate sprejeto.
2.	Samoizobrazba: Izvolili so se novi krožki, in sicer so sklicatelji: 1. Vičič Stanko, učitelj v Mozirju; 2. Korban Josip, šolski upravitelj v Gornjem gradu; 3. Ermenc An» ton, učitelj v Ljubnu. Torej 3 krožki.
3.	Šolska reforma: Društvo pooblasti predsednika, naj vloži prošnjo na srez. šol. nadzornika, da preloži termin za izdelavo podrobnih učnih načrtov.
4.	Pregledovalca pregledata račune za 1. 1927./28. ter jih najdeta v najlepšem redu, za kar se izreče tovarišici Rosenstein zahva» la, posebno še, ker je morala prenesti vse račune v nove knjige.
5.	Članarina za 1. 1928./29. ostane ista kot poprej, t. j. 160 Din letno.
K Učiteljkemu domu v Mariboru in pevskemu zboru se ne pristopi obvezno, temveč se jima podelijo podpore iz predvi» denega preostanka.
6.	Volitve. Izvoljeni so novi funkcijo» narji za 1. 1928./29.: Dolinar Ivan, predsed* nik (šol. upr. Šmihel nad Mozirjem); Černc Ivana, podpredsednica (učiteljice na Gorici); Vičič Stanko, tajnik (učitelj v Mozirju); Štiglic Jožica, blagajničarka (učiteljica na Rečici) ter Lucija Rainer, Poberaj Jože in Še» hel Alfred, kot odborniki.
7.	Slučajnosti. Ker se je prejšnji povei» jenik Slov. Šol. Matice preselil, se izvoli za namestnika Ant. Ermenc, učitelj v Ljubnem.
Nato predava tovariš predsednik o svojih vtisih iz orožne vežbe ter opiše pri tem gospodarske, prometne in socialne prilike v Dalmaciji. Posebno pa je osvetlil eminentni razvoj naših glavnih trgovskih luk Sušaka in Splita.	Tajnik.
+ SAVINJSKO UČIT. DRUŠTVO je
zborovalo 11. oktobra na Gomilskem. Učite* ljev je v okraju 36, članov društva 33, na* vzočih 28, t. j. 91-6%.
1.	Tovariš predsednik je pozdravil na» vzoče, osobito nova člana tov. Tomažiča in tov. Kmetovo.
Došli dopisi so se prečitali in obravna»
vali.
triš predsednik poročilo o učiteljski pokrajinski in državni skupščini.
II.	»Samoizobraževalni krožek Vransko«
bo imel v zimskem času zborovanja na Vran» skem, poleti pa v št. Jurju.
III.	Sklenilo se je, da se pri lokalnih uči» teljskih konferencah sestavi podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino. Za posa» mezne kategorije šol se bodo isti obravna* vali pri prihodnjem zborovanju.
IV.	1. Zavračamo neutemeljeno trditev (čigavo?) o bojkotu samoizobraževalnega te* čaja z ogorčenjem, ker sta bila izvoljena de* legata v tečaju.
2.	Predlog tov. Jarha. Poverjeništvo naj naprosi velikega župana, da naj izda seznam sedaj veljavnih poročil šolskih upraviteljev in kr. šolskih odborov.
3.	Žalostno je, da se nekateri člani tako redko udeležujejo zborovanj, da se n. pr. ob najlepšem, vremenu iz šestrazr.ednice odzove le ena udeleženka. Več stanovske zavednosti!
+ SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 6. oktobra 1928 pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Nnš okraj šteje 49 j^teljcv. Članov + 4 upokojenci, skupaj 53, navzočih 34, it. j. 64%.
I. Situacijsko poročilo: Tovariš predsed* nik pozdravi navzoče, imenoma novodošle člane, tov. Jaut Angelo, Seroec Angelo, upra* vitelja Jauta ter učitelja Goloba in Rogla. Spominja se tudi tovarišev in tovarišic, ki so v začetku šolskega leta zapustili naš okraj. Želi jim, da bi se dobro počutili na novih službenih mestih.
Uvodoma poda predsednik kratko poro* čilo o delovanju našega društva. Ugotovi, da so bila naša zborovanja precej dobro obiska» na. Predlogi, ki so se stavili pri sestankih, so prišli na pokrajinski skupščini v Celju v pretres. Osnovali smo izobraževalne krožke, ki so precej agilno delovali. Nadaljujmo po» četo delo v novem šolskem letu.
Tovariš predsednik je podal natančno
te^pentifo'» o filo
A'OVO h
Neverjetna moč
je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTiN MILO
Prečrtajo se došli dopisi.
Tov. predsednik apelira na učiteljstvo, da podpira Učit. dom s tem, da kupuje knji* ge in zemljevide, ki jih ima isti v založbi.
Nato je podal tov. Golež poročilo o po» krajinski skupščini, kar se je vzelo na znanje.
Po sklepu pokrajinske skupščine v Celju, glede sestankov učiteljstva, je sklenile naše društvo, da zboruje celotno društvo 5*krat ter krožki 5»krat na leto.
Ker se ob vsaki priliki odtegne učitelj» stvu od njegove itak že pičle plače, se član» stvo protivi plačati prispevek za Dački dom v Beogradu.
O državni skupščini v Mariboru je po» ročal tov. Velnar. Vsled nenadne smrti Step. Radiča, velikega voditelja hrvatskega naro* da, se je vršil kongres samo en dan. Natanč» nejše poročilo je prinesel »Učit. Tovariš«.
Sledilo je tajniško poročilo, kar se je vzelo na znanje.
Ker je bila tov. blagajničarka odsotna, je na kratko orisal finančno stanje našega dru* štva tov. predsednik. — Obširnejše poročilo se bo podalo na prihodnjem sestanku.
Sklep: Blagajnik naj pošlje poedinim šolam obvestilo, koliko dolgujejo posamezni člani na letni članarini.
Za leto 1928./29. se določi stara članarina in sicer: za redne člane 200 Din; za poročene učiteljice 98 Din in za upokojence 94 Din.
II.	Samoizobrazba. O gibanju samoizobra* ževalnih krožkov je poročal tov. Golež. — V preteklem letu so bili v okraju ustanov» Ijeni 4 samoizobraževalni krožki. Udeležba je bila precej dobra od 35—100%. En kro» ; žek je zboroval 5»krat, trije krožki po 2*krat. Predelali sta se: obe brošuri ter se je razprav» ljalo o izvenšolskem delu in o delovni šoli. Obravnavali sta se 2 didaktični temi. — Pro* si se, da pošljejo sklicatelji krožkov točno poročilo o sestanku in delovanju posameznih krožkov tov. referentu za samoizobrazbo.
III.	Reforma šole je tokrat odpadla, ker so se vršile volitve. Izvolil se je sledeči od* bor: Predsednik Velnar Jože; podpredsednik Golež Fran; tajnica Žigart Avgusta; blagaj* nik Baša Anton; pregledovalca računov Schweiger Katinka in Stumpf Ludvik. V knjiž* ničar&ki odsek se volijo: Golež Fran, Velnar Amal. in Žigart Avg. Za poverjenika Slov. Šolske Matice se izvoli tov. Štuhec Jakob, šolski upravitelj pri Sv. Ani v Slov. goricah.
IV.	Izvenšolsko delo. To poročilo se pre* loži na prihodnje zborovanje.
V.	Predlogi in slučajnosti.
Sklene se, da se pošlje poverjeništvu sledeče resolucije:
1.	Poverjeništva UJU v Ljiubljani se na* proša, da potom Izvršnega odbora UJU v Beogradu sporazumno z Zvezo državnih na» meščencev ter event. s čin. Savezom (ako se ž njim sploh da delati) o priliki sestave dr» žavnega proračuna pravočasno potrebno ukrene, da nam novi finančni zakon ne*le n e poslabša več našega obupnega gmotnega in pravnega položaja, ampak da nam istega izboljša s tem, da razveljavi vso one točke raznih finančnih zakonov, ki spreminjajo či* novniški zakon v škodo nameščencev, ter da se čin. zakon revidira v smislu zahtev uradni* štva in se nam omogoči človeka dostojno življenje.
2.	Poverjeništvo UJU v Ljubljani inaj potom Izvršnega odbora v Beogradu pri mi« nistrstvu saobračaja izposluje, da se dovolijo učiteljstvu v svrho spoznavanja države letno do tri brezplačne vožnje po celi državi, in sicer za daljavo od 150 km naprej, kakor je to v drugih državah uvedeno. Učiteljstvu bi bilo s tem omogočeno spoznavanje države, kar bi mu s pridom služilo pri pouku v šoli, kakor tudi pri predavanjih med ljudstvom.
3.	Poverjeništvo UJU v Ljubljani naj iz» posluje, da se zviša tajnikom kraj. šolskih odborov nagrada na 80 odnosno 100 Din me* sečno ter sa ista prizna tudi tajnikom, ki so upravitelji na enorazrednicah, in sicer tako, da dobijo upravitelji na šolah z eni,m do šti* rih razredov 80 Din, upravitelji na šolah z več kakor s štirimi razredi pa 100 Din me» sečno. V tem smislu se naj spremeni toč. 7. odstavka s. Uredbe o krajnih in oblastnih odborih z dne 2. maja 1927, O. N. br. 28.038.
Zahteva se utemeljuje s tem, da imajo zapisnikarji krajnega šolskega odbora ogrom» no dela s posli krajnih šolskih odborov in itak zahtevana nagrada s prejšnjimi opravil* nimi dokladami ni v pravem razmerju ter so imeli prej šolski upravitelji razen opravilne doklade še posebno nagrado za pisarije kraj» nega šolskega sveta.
Prihodnje zborovanje bo meseca decem» bra pri Sv. Lenartu. Datum se bo določil na» knadno.
Damam z deiele je posebno priporočljivo trajno kodranfe in vodna onduladla. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del ie priporoča
Podkrajiek frizer za dame in gospode, Ljnbljana
Sv. Patra casta 13.
I
+ KRANJSKO UČIT. DRUŠTVO je
zborovalo 3. oktobra 1928 v Kranju.
1.	Predsednik poroča .o najvažnejših sklepih društvenega odbora in ožjega sosve» ta pov. Ljubljana ter o stanju šolstva v do» mačem srezu. Učiteljstvo opozarja, naj se v slučaju medsebojnega nesoglasja obrača do društvenega razsodišča ali odbora, nikdar pa naj v samoobrambi ne posega po' sredstvih, ki niso častna za naš stan in ki lahko slej» kop rej škodujejo njemu samemu. — Časten spomin je ohraniti tudi pokojnim tovarišem. Zajpuščieini grobovi naših jtovarišiev niso v čast učiteljstvu.
Sreski referent pojasni šolske razmere v srezu.
2.	Poročila društvenih funkcijonarjev se
soglasno odobre.
V srezu je 142 učit. moči, 120 je organi» ziranih v UJU (med temi 6 upok. in 2 mešč. učit.). Navzočih 69, opravičenih 22, neopra* vičenih 29.
3.	Učiteljstvo se nikdar ni hotoma od* tujevalo ljudstvu. Vsikdar se je času in raz» meram primerno udejstvovalo na narodnem, prosvetnem in gospodarskem torišču.
Učiteljstvo je samoizobrazbi vedno po* svečalo dovolj pozornosti, kar svedočijo vst letniki »Učit. Tov.« (zlasti oni iz leta 1869.) in duševni niveau naših prednikov (sklada» telj.i, literati, pedagogi, zadružniki).
Gospodarskih akcij, ki jih je rodila sta» novska potreba, ni omalovaževati (iz oseb» nih ozirov), pač pa jih je poživiti in okrepiti.
Organizaciji ni vsiljevati nikakršnih po« litičnih mnenj in naziranj, ker bi bili s tem ogroženi njeni temelji.
Obsojamo vsakršno partizansko tolma» čenje zakona in težnje političnih strank po razdoru organizačne enotnosti.
Ker izkazuje blagajniško poročilo pre» ostanek, sklene občni zbor poslati tov. Ša» rabona na brnsko razstavo. Tov. J. Miklav» čičeva pa se prijavi, da gre na lastne stroške. — Glede stanja zadruge ¡»Učiteljski dom« poroča tov. Malenškova. Apelira na član» stvo, katerega moralna dolžnost je, da pri» stopi k zadrugi. Prečita člane, ki niso prija* vili svojega pristopa. — Podpirajmo pa tvrd* 'ke, ki odstopajo gotove procente zadrugi. — Debate o> poročilih so se udeležili tovariši: Horvat, Lajevec, Rozman, Rupret in poro» čevalci. Odboru se je izTekel absolutorij.
Novi odbor: Lapajne predsednik; >Ru* pret tajni k; Slapar jeva blagajničarka; odbor* niki in namestniki: Horvat, Lovše, Hafner» jeva, Malenškova.
O poslovanju in stanju »Samopomoči« poroča tov. Rupret.
3. Tov. Lapajne predava o »Samoiz* obrazbi in učiteljstvu«. Na podlagi zgodovi* ne zadnjih 60 let očrta razvoj učiteljskega stanu, ki se je vselej in ob vsaki priliki pri» zadeval koristiti na kateremkoli polju svo* ¡emu narodu. Iz učiteljskega stanu so izšli leposlovci, glasbeniki, gospodarji i. ¡dr., 'ki
nam gotovo ne delajo sramote. Dalje citira nekaj člankov iz »Učit. Tov.« izpred 60 let, ki govore o samoizobrazbi učiteljstva ter preide do zaključka, da samoizobrazba uči» teljstva nikakor ni nov pojav, temveč se goji tekom vseh dolgih 60 let. — Predavatelj tudi kritikuje razpravo glede narodnosti na letoš» njem samoizobraževalnem tečaju in prečita tozadevni zapisnik.
Debate sta se udeležila tov. Rupret, ki pojasni stališče škofa Mahniča do narodno* sti in tov. Horvat, ki poroča, da naziranje glede narodnosti, ki je bilo iznešeno ma II. samoizobraževalnem tečaju, ni oficijelno na» ziranje Oio, ampak le nekaterih tovarišev.
'4. Samoizobraževalni krožki 'so duša naše organizacije- Pospešujejo vzajemnost, tovarištvo in v neprisiljeni, neoficijelni ob» liki dajejo možnost razpravljanja in poglab* ljanja v snovi, o kateri se razpravlja. Poro» čilo -je podal tov. Horvat. Debaterji: Lapa j* ne, Janežič in Lajovic. Zadnji priporoča 'krožkom študij gospodarske vede.
5.	O nabavljalnih zadrugah je predaval g. gimn. ravnatelj Košnik. Očrta razvoj na» bavijalnih zadrug in njihov pomen za go» spodarsko šibke sloje. Glede mesečnih od» tegljajev je optimističnega naziranja.
Debaterji z deljenim mišljenjem so bili: tov. štefe, Janežič, Lajovec in Lapajne.
6.	Tov. Urbančičeva predlaga, naj se ustanovi tudi zavetišče za pokvarjeno in za» nemarjeno žensko deco. — Sprejetih je bilo še 14 važnih predlogov.
+ PTUJSKO UČIT. DRUŠTVO je zbo* rovalo dne 13. oktobra v Ptuju.
1. Situacijsko poročilo. (Musek, Jančič, Šestan). a) V okraju je 148 učiteljskih oseb. b) Društvo ima 127 članov, c) Na zborovanju je bila 99, t. j. 77-8%.
Poročilo o seji ožjega sosveta poverje* ništva UJU Ljubljana v Prekmurju je podal tov. Musek. Orisal je navzočim žalostne raz« mere v katerih se nahaja prekmursko šolstvo in učiteljstvoi, naštel vsa prizadevanja po» verjeništva, da se to stanje izboljša. Njego» va izvajanja je dopolnil tov. Rusjan, ki je prišel ravnokar iz Prekmurja v tukajšnje kraje.
Poročilo o celjski pokrajinski skupščini je podal tov. Jančič. Ker je prinesel »Učit. Tovariš« zares izčrpno poročilo poteka skupščine, se je tov. Jančič omejil na osebne utise. katere so v debati spopolnili ostali J c -legati. Posledica debate o skupščini je bila predlog tov. Jančiča, ki se glasi:
Na podlagi poročil delegatov pokrajin» ske skupščine v Celju izraža učiteljsko dru* štvo ptujsko svoje zadovoljstvo nad marlji» vim in vestnim delovanjem poverjeništva UJU Ljubljana in mu izreka popolno za» upanje.
Navzoči so predlog soglasno sprejeli.
Tov. Trček pa je predlagal naslednje:
Poverjeništvo UJU Ljubljana se poziva, da čuva in pazi, da zasede mesto oblastnega šolskega nadzornika za osnovne šole vedno le osnovnošolski učitelj.
Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet.
O državni skupščini v Mariboru je po* ročal tov. Šestan. V debato so posegali ostali delegatje.
Reasume vse debate je bil sledeči predlog tov. Museka:
Pri razgovoru o državni skupščini kon* statira učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj, da je plodonosno delo na skupščini zelo odvisno od tega, da dobijo delegati pravočasno tajniško in blagajniško poročilo v roke. Iz tega vzroka predlagamo': Glavni odbor naj razpošlje »Izveštaj« vsaj mesec dni pred skupščino na posamezna društva.
Prediog se sprejme soglasno.
Samoizobrazba. Poroča o krožkih tov. Jančič. Debata dovede do teh sklepov? Po* set krožkov je obvezen. Na krožkih se bo obravnavala tako snov iz sociologije, kakor pedagogike. Obsegi krožkov ostanejo stari, le šoli Hajdin in Dornava se priključita krož* ku Ptuj.
Določijo se sklicatelji krožkov ter se na» pove sestanek istih za popoldne.
Šolska reforma. Ker je nedostajalo časa je odpadlo poročilo tov. Mervičeve o izobra» ževalnem tečaju v Ljubljani in pride na dnevni red prihodnjega zborovanja..
Izvensolsko delo. Tudi ta točka je od» padla iz istega razloga.
Slučajnosti. Decembrsko zborovanje bo proslava desetletnioe ujedinjenja ter prosla» va spomina Tolstega.
Za 60»letnico organizacije ptujske se se» stavi odbor, ki bo izvedel vse priprave za to proslavo.
Tov. predsednik prečita še par važnih dopisov. Prihodnje zborovanje bo v decem» biu, dan pa določi odbor.
Iznese se želja, da se vsi tovariši snidejo pri obedu v Narodnem domu, da še tovari» ško pokramljajo o tem in onem.
4 CELJSKO UČIT. DRUŠTVO je ime» lo svoj redni letni občni zbor dne 6. oktobra t. 1. v Celju.
Situacijsko poročiloi Učiteljstva v okraju 163, članstva 154, navzočih 129 = 83%.
Tov. predsednik pozdravlja v lepem šte» vilu navzoče članstvo. V toplih besedah se spominja umrle soproge tov. S. Pečarja in mladega tov. Slavka Jelenca.
Iz tajnikovega letnega poročila je raz» vidno, da je članstvo v poslovni dobi 1927./28. naraslo na 160 in je zborovalo šestkrat. Bla» gajnikovo poročilo priča o dobrem stanju društvenih financ in mu je bil izrečen abso» lutciij. Knjižničar je pokazal na izpopolnje» vanje knjižnice, ki upošteva potrebe nove šole. Omenja kot darovalce knjig Čitalnico celjsko in tov. Lj. Schreinerjevo.
Po izčrpnih debatah so bili sprejeti sklepi:
Ker Čin. savez v Beogradu ni nastopil na primeren način in v primernem času proti okrnjenju naših službenih prejemkov z od» tegljaji za Nabavljačke zadruge, društveno članstvo izstopa iz iste organizacije.
Društveni delež pri Tuš se kot blagaj» nišk; aktivum črta.
Določi se nova članarina rednih letnih 150 Din m je tu všteta članarina za maribor» sko Pedagoško centralo. Z učitelji poročene učiteljice plačajo 60 Din, staroupokojenci 30 Din, novoupokojenci 100 Din (pri poslednjih dveh odpade »Popotnik«),
Predlagal se je ključ razdelitve državne dotacije za 3 učiteljske knjižnice v okraju in so se izvolili novi knjižnični odbori.
Veliko vznemirjenje med šolskimi upra» "vitelji je vzbudilo odtegovanje občutnih vsot za užitek šolskih stanovanj celo za prejšnja leta. Ponekod stalni mesečni odtegljaji za bodoče presegajo višino' državne stanarine. Društvo bo zbralo podatke in stopilo v stik s poverjeništvom.
O glavni skupščini v Mariboru je poro» čal tov. Hajnšek, o pokrajinski v Celju tov. Gosak in Roš.
Izvršile so se tajne volitve odbora z list» ki. Izid: predsednik Gosak, v odbor: Zupan» čičeva, Schreinerjeva, Brinar, Valenčič, Vo» lavšek, Gobec in Roš. (Odbor se še ni kon» stituiral).
Predavala je tov. Ivanka Zupančičeva o pedagoškem tečaju v avgustu v Hamburgu in Liibecku ter o šolstvu v Nemčiji.
Slučajnosti. Razpravljalo se je o delu za Učiteljski dom.
Po debati se je sprejela resolucija:
Da se ne p orno ve neprijetni slučaji raz» čiščevanja sporov med članstvom, oziroma med vodstvom poverjemištva in člani pred rednim sodiščem, predlagamo, da si prihod» nja pokrajinska skupščina izvoli častno raz» sodišče, ki daje vsaki stranki možnost, dose» či pravično razčiščenjie častnih zadev brez rednega sodišča v organizaciji sami. V to častno razsodišče naj določi tudi vsaka stranka svojega zastopnika. V dobi pred no» vo pokrajinsko skupščino pa naj ožji sosvet sam določi začasno častno razsodišče za po» samezne slučaje.
+ LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO
je imelo občni zbor dne 11. oktobra t. 1. Ude» ležba: 97.
Predsednik tov. Mlekuž jie v otvoritve» nem nagovoru povdaril nekatere važne mo» mente našega društvenega življenja v pre» teklem letu, ki zlasti pričajo o stanovski so» Udarnosti članov. To je bil predvsem slučaj 'ib priliki protesta vsled odstranitve 'Asnov» nošolskega referenta tov. Flereta ter' disci» plinska zadeva poverjenika Skulja in ured» nika Dimnika, ko je članstvo solidarno stalo na njih strani. Z ozirom na časopisne na» pade na učiteljstvo je predlagal resolucijo, ki obsoja napade na učiteljski stan ter od» klanja strankarstvo v stanovskih vrstah. Re» solucijo je zbor soglasno odobril.
Tajniško poročilo: Izobraževalno delo društva se je skušalo koncentrirati v samo» izobraževalnih krožkih. Krožkovih sestan» kov je bilo 9. Obravnavalo se je o liberaliz» mu, sociologiji ter o delovni šoli. Sestankt za učiteljiščnike (16) so se vršili zase pod vodstvom tov. Pahorja in Breščaka. Zboro» vanj je bilo 6 rednih in eno izredno. Na dnevnem redu .so bila sledeča piredavanja: Tov. Lužar — Pouk. o delovni šoli; tov. Pe» trovc»Piaprotnik — započetnik učit. stanov» ske organizacije in njegovo literarno delo» vanje; tov. Pahor — Celotni obris pojmov o sociologiji; tov. Žagar — Pedagoški kongres v Lipskem. Društvo je štelo ob zadnjem ob» enem zboru 207 članov, izstopilo je 28, pri» stopilo je 22, torej ima društvo sedaj 201 člana.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal tov. Kumelj, je razvidno sledeče stanje: dru» štveno imetje znaša 12.907:05 [Din, 'dolg 5973 Dan, torej znaša imovina društva O93405 Din.
Poročilo o pokrajinski skupščini je po» dal tov. Mlekuž, in sicer je povdaril pred» vsem nekatere važne piredloge posameznih
odsekov: Predlog gospodarskega odseka, naj £e osnujei učit. gospodarska zadruga »Uči» teljska založba«, ki bodi podlaga gospodar» ski osamosvojitvi učiteljstva; — resolucija glede spremembe pravil, ki naj omogočijo federativno obliko organizacije, je bila so» glasno sprejeta od delegacije.
O državni skupščini poroča tov. lire« ščak. Skupščina je bila okrnjena vsled Ra» dičeve smrti, izglasoval se je samo proračun. — Konstatira, kako so sprejeli našo resolu» cijo glede ireforme pravil pri centrali UJU v Beogradu: »Narodna Prcsveta« ironizira brez stvarnih ugovorov.
Volitve so izpadle sledeče: Predsednik tov. Mlekuž; odbor: tov. Engelmanova, Um» bergerjeva, Čehova, ¿Polak, Mihelič, Kumelj, Seliškar, Sežun; namestniki: tov. Lebarjeva, Levčeva, Puha.r. Pregledovalci računov: tov. Kobal, Grčar, Škrinjar. Prireditveni odsek: tov. Dermelj -Mirko, Franketova, Grošljeva, Erbežnik. Odsek za učiteljski naraščaj: tov. Polak, Pahor, Sežun, Vode.
O delovni šoli je predaval tov. Rupnik, ki je vzel za podlago svojemu referatu Blon» skijevo Knjigo »Delovna šola«; predavanju je sledila živahna debata, ki so se je udele» žili tov. Hreščak, Mlekuž, Rupnik in Kumelj ter se končno zedinili na ugotovitvi, da mo» ra propagator delovne šole razumevati pro» ces dela, strukturo družbe.
Pri slučajnostih prečita predsednik okrož» nico glede propagande za Učiteljski dom. Tov. Kobal poroča ¡o dosedanjih uspehih akcije in apelira na članstvo, naj pristopi k zadrugi. Tov. Kumelj predlaga, naj društvo pristopi k zadrugi z 10 deleži. Predlog je soglasno sprejet. Sklene se organizirati akcija za pristop članov k zadrugi ter se v to svrho csnuje odsek treh članov: tov. Škrinjar, Lumbar, Rianecka.
za šolsko leto 1928/29 je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6
+ OBČNI ZBOR UČIT. DRUŠTVA ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je bil dne 13. oktobra 1928 v Slovenjgradcu.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 46, število članstva v društvu 42 (5 upok. ni včlanjenih), število navzočih 35, t. j. 83%.
Situacijsko poročilo: Po pozdravu pred» sednika (novi člani, čestitke onim, ki so po» stali stalni, odhajajočim na novem mestu v imenu društva obilo uspehov) se prečita zad» nji zapisnik; se odobri. — Razprava došlih dopisov: Društvo kot tako pristopi k »Na» rodni Odbrani za mariborsko oblast« ter pri» speva za poslovno leto 1928./29. 100 Din in to iz društvene blagajne, brez povišanja čla» narine. — Pri »Učit. domu Maribor« se dru» štvo kot tako včlani z letnim prispevkom (iz društvene blagajne) 100 Din; včlanjenje pos. tov.|(ic) ostane prostovoljno. — Član» stvo bo podpiralo po možnosti one tvrdke, ki podpirajo naše domove v Mariboru in v Ljubljani. »Gospodarski odsek« 3 agilnih članov se ne izvoli. — Društvo se izreče za 5 zborovanj in 5 krožkov. Dan in ura zbo» rovanja se sproti določi. (Prihodnji zbor se vrši v Slovenjgradcu v sredo 5. decembra 1928 ob 9. uri). — Sledilo je a) priporočilo k pristopu »Učit. Sam.« (skoro vsi so že zra» ven), b) poročilo o pokr. skup. v Celju po tov. predsedniku Purkhartu s pojasnjeva» njem v nekaterih točkah ter c) poročilo o drž. skupščini v Mariboru po tov. Zehrerju z najvažnejšimi momenti. — Poročilo zapis» nikarja pro 1927./28. se prebere in odobri. — Blagajna izkazuje v prêt. posl. letu 795020 Din dohodkov, 689878 Din izdatkov = 1051-42 Din prebitka; pregl. rač. najdejo rač. v redu. Proračun ostane lanski. Vsi člani naj plačujejo članarino potom pošt. pol. takoj prve dni v mesecu za en mesec naprej!
Samoizobrazba: Razpravljalo se je o ustanovitvi pevskega zbora. Pevski zbor se je že ustanovil, za pevovodjo je bil izvo» ljen tov. Zehrer. — Nadalje se je obširno •razpravljalo o enotnem postopanju pri ob» ravnavi šolski zamud i. dr.
Volitve: Volitev novega odbora se je vršila po listkih in je bil izvoljen lanski od» bor, sled. tovj(ice): preds. Josip' 'Pukhart, podpreds. Regina Gobec, tajnik Josip Verč» kovnik, blag. Zorka Rozman, odb. Fran Kav» čič in Leopold Kopač.
Sklepi, predlogi, resolucije: 1. Vsled tehtnih razlogov se sklene pirositi — ponov» no — pov. UJU, da z vso silo deluje na to, da kaznovanje strank zopet prevzamejo sre» ski poglavarji, ker oni imajo izvršilno moč.
2.	Odboru obl. knjižnice se predlaga, naj ta nabavlja le dražja dela (književna), ki si jih okr. učit. društva težko nabavljajo. Tudi naj sproti v »Učit. Tov.« objavi nabavljene publikacije ter ob koncu ozifr. v začetku leta objavi celoten seznam založenih knjig. (Pred» log tov.(ice) Gobec).,
3.	Iz dosedanjih neuspehov učiteljstva v svoji borbi za izboljšanje razmer je razvid» no, da ne zastopa Izvršni odbor interesov učiteljstva z onim povdarkom in ono avtori» teto, ki mu jo daje organizacija z 12.000 čla»
ni. Izvršni odbor se pozove, da zasleduje in» terese učiteljstva z večjo energijo in upo» rablja v tem boju po potrebi vsa možna sredstva.
4.	Na vsak način naj se skuša doseči za učiteljstvo polna pokojnina s 15% po 32 službenih, letih.
5.	Pokojninski fond za učiteljske vdove in sirote naj se ustanovi iz drž. sredstev.
6.	Člen 7. uredbe o kraj* in obl. šolskih odborih naj, se stilizira tako, da bo vsemu učiteljstvu, tudi v Sloveniji pravica do sta» novanja in kurjave, ne da bi se radi tega uči» teljstvu skrčili dohodki.
7.	Zakon učiteljic bodi prost. Ako so poročene z drž. uradniki, naj jim pripadajo polni dohodki, brez vseh odbitkov iz tega naslova.
8.	Glasovanje per aklamaciionem »pri» mano«, kakor je to sedaj običaj na drž. skup., naj se brezpogojno odpravi, ker ne nudi ni» kake garancije, da pride tako do veljave res volja skupščine. (Predlogi tov. Zehrerja).
9.	Pov. UJU se naproša, da urgirá pri rektoratih viš. ped. šole v Zagrebu in Beo» gradu, da razpiše natečaj za vpis vsaj mesec dni prej. Isto prosi za točne podatke glede podpore, ki jo je dal Obl. šol. odbor učite» jjem, ki bodo obiskovali višjo ped. šolo.
10.	Društvo najodločneje protestira proti vsakemu javnemu blatenju učiteljstva v ča» sopisih, ker se s tem krati avtoriteta učitelj» stva. Event. pregreške proti disciplinskim pravilom naj se obravanava pri pristojnih oblastih. Vsako zadevo bomo razčistili sami, brez javnosti! (Predloga tov. Mrovljeta).
Učiteljski pravnik.
—§ Izvleček iz uredbe po kateri nam od» trgujejo 10 Din za stavbne zadruge. (»Služ» bene Novine« z dne 12. maja 1918, broj 107 — XXXV.)
Na osnovu ovlaščenja čl. 374. Finansij» skog Zakona za 1928./29. godinu, ko j i glasi:
»Ovlaščuje se Minlistar Finansija, da mo» že iz menit i i dopuniti Uredbu o Nabavljač» kim Zadrugama Državnih Službenika i Sa» vezu Nabavljačkih Zadruga Državnih Služ» benikiai od 5. decembra 1920 godine (ozakc» njenu 28. decembra 1921 godine po Zakono» davnom Odboru Narodne Skupštine) u po» gledu organizacije, cilja i rada ovih ustanova, a naroči to dopuniti u pogledu osniva,nja kre» ditnih zadruga i zadruga za gradnju stanova državnih službenika« — propisujem sledeču
Uredbu
0	izmenama, i dopunama Uredbe o Nabav» jjačkim Zadrugama Državnih Službenika yi Savezu Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika od 5. decembra 1920 godine (uza» kon jenu 28. decembra 1921 godine).
Član 1.
Član 1. Uredbe dopunjuje se i dobiva treci stav kojl glasi:	»
»Svaki državni službenih i sve osoblje, pomenuto u prvoj rečenici prvoga stava ovo» ga člana, mora da se upiše za člana jedne Nabavljačke Zadruge i mora da uplati up is» ninu od (pet) diñara i jedan udeo od 100 (sto» tinu) diñara. Ako, nekio od ovih lica nije još u članstvu jedne Nabavljačke Zadruge, dr» žavna kasa, gde to lice prima svoje prinad» ležnosti, obustaviče po službenoj dužnosti, a na pismenu predstavku Saveza, od njego» vi h prinadležnosti u 11 mesečnih obroka upisninu (5 diñara) i udeo (100 diñara). Ove če sume sve državne kaše svakog meseca neposredno dostavljati Savezu, a Savez če ih odobriti onoj Nabavljačkoj Zadruzi, koja je najbliža mestu, u kome je dotično lice sa službom.
Lica, čij'i se odeli naplate na predstavku Saveza, stiču članska prava, kad postupe po propisima čl. 14. ove Uiredbe i po pravilima dotične Zadruge.«
Član 2.
Član 2. Uredbe menja se i glasi: ,
Nabavljačkiih Zadruga državnih službe» nika ima tri vrste:
1.	»Zadruge Državnih Službenika za Na» bavku Namirnica«, kojima je cilj, da snabde» vaju svoje zadrugare životnim namirnicima
1	ostalim predmetima za njihovu ličnu i ku» čevnu potrebu.
Zadruge če, roamirnice i drugu robu ustu» pati zadrugarima za gotov novae, a na poček bez interesa po odluci Upravnog Odbora uz pismenu ličnu obavezu zadrugara ili na osno» vu pismenog jemstva dvojice zadrugara, ili na osnovu svojevoljno stavljene ziabrane na prinadležnosti. Bliže odredbe o davanju na poček propisače Savez naročitim pravilnikom.
Samo izuzetno, a na ime, kad izvesne robla na stovarištu zadrtužnome ima više nego što iznosi tražnja od strane zadrugara, može Upravni Odbor tu i tak'vu' .robu ustupati dru» gim Zadrugama, a i zadrugarima.
2.	»Zadruge Državnih Službenika 'za Na» bavku Stanova«, kojima je cilj, da snabde» vaju svoje z>adrugare higijenskiim sta no* vima«.
3.	'»Zadruge Državnih Službenika za Na» bavku Kredita«, kojima je cilj, da snabde» vajtu svoje zadrugare jeftinim kreditom.
U ovoj Uredbi znače se samo kratkoče radi prve »Nabavljačke«, druge »Stanbene« i treče »Kreditne«.
Član 4.
Suma, do koje odgovara svaki zadrugar za obaveze Nabavljačke Zadruge ne može hiti manja od zadrugarskog udela, ali za oba» veze Nabavljačke Zadruge prema Savezu od» govaraju njezini članovi najmanje peteirostru» kim iznosom njihovih udela, ako pravilima Zadruge nije odredeno veče jemstvo.
U slučaju primene odgovornosti (Jem» stva) 'zadrugara za dugoive Nabavljačke Za» druge Savezu, i z vrši če se naplata od zadru» gara po čl. 1. ove Uredbe. Ovim se ne is^ ključuje pravo Zadruge, da po potrebi traži naplatu i stidskim putem.
B.
Stanbene i kreditne zadruge.
Član 56.
Članovi Stanbenih i Kreditnih Zadruga mogu biti samo ona lica, koja su u članstvu Nabavljačkih Zadruga. Članstvo: u ovim Stanbenim i Kreditnim Zadrugama nije oba» vezno1.
Čla« 14.
U članu 70. Uredbe posle reči: »Prete» kom Savezovog rezervnog fonda« unosi se nova tačka 4. koja glasi:
»4. iz kapitala, koji če se obrazovati za» državanjem i to po 10 (deset dinara mesečno od prinadležnosti sviju aktivnih državnih službenika prve, druge i treče kategorije, a po 5 (pet) dinara mesečno od prinadležnosti sviju ostalih lica pomenutih u članu 1. ove Uredbe. Zadržavanje ovo vršiče se u 36 jed» nakih mesečnih rata počinjuči od 1. juna 1928 godine. Za nove državne službenike zadržavanje počinje od dana isplata njihove druge mesečne prinadležnosti. Zadržavanje izvršuju po službenoj dužnosti državne kase, kod kojih pomenuta lica primajo svoje pri» nadležnosti odnosno penzije. Zadržane su» me knjižiae državne kase kao depozit Sa» vezia i u toku istog meseca, kad a su napla» čene, položiče ih kod Poštanske Štedionice na čekovni račun Saveza Nabavljačkih Za» druga Državnih Službenika u Beogradu. Ovaj kapital upotrebiče Savez prvenstveno za kre» ditiranje Stanbenih i Kreditnih Zadruga.
Ako se neko od napred pomenutih lica za deset godina od početka zadržavanja ne koristi radom Stanbenih ili Kreditnih Za» druga, ima pravo na povračaj zadržane mu sume,«
Član 18.
Iza člana, 83. dodaje se nov član 84. koji glasi:
»Ove izmene i dopune Uredbe stupaju na snagu kad budu obnarodovane u »Služ» benim Novinama« i sve do toga dana, u član« stvo Saveza primljene Zadruge kao i Savez dužni su, da u roku jedne godine: saobraze svoja pravila ovim izmenama i dopunama.«
Ministar Finansija: Dr. B. Markovič s. r.
Nove knlige.
—k Fr. Govekar: »Rokovnjači«. Ljudska igra s petjem v 5. dejanjih. Tretji natisk. Oder, zbirka gledaliških iger 19. zvezek. V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Strani 70. Cena s poštnino vred 21 Din.
—k Henrik Sienkiewicz: »Potop«. II. del. Iz poljščine prevel dr. R. Holc — 1928. Za» ložila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Velika osmerka. 496 strani. Broširan velja 100 Din, v platno vezan 124 Din, poštnina 5 Din. I. del tega romana je izhajal v posameznih delih. — »Potop« jie nadaljlevanje velikega Sien» kiewiczevega romana »Z ognjem in mečem«. Dočim tvorijo zgodovinsko ozadje zadnjega boji poljske šlahte s Kozaki na znamenitih ukrajinskih tleh, opisuje »Potop« ono groz» no stanje v Poljski, ko so Švedi poplavili vso deželo in jo skoraj uničili* Izdaja in malo» marnost visokega plemstva je olajšala Šve» dom pot v poljsko ljudovlado, a iztreznenje in požrtvovalnost kralju vdanega- plemstva je pognala zopet Švede za mejo.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lope zračne «obe.
po nimkik cenah, te najboljiega papirja a pivnikom tedelaje
UČITELJSKA TISKARNA
Pr anglikanska uL I
Fr. Pere. Maribor. Gosposka ul.34
Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kiinzel i. t. d. Pozor! V Slovenski ulici 28 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instru^-mente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente.
i,
HALI OGLASI
Hali »Klati, ki služijo ▼ posredovalne in ioclain< uaue obilmtra, vsaka beseda 50 par, Najmanj* uesek Din 5-—.
Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trg 9.
Pokret učiteljic.
Jelo Janežič, Škofja Loka:
VZGOJA 2ENSKE MLADINE IN NAŠE SOCIJALNE RAZMERE.
(Konec )
Temeljito pa moramo popraviti naše so» cijalne prilike. Radi preveli/kega povpraševat nja po delu se je isto pocenilo. Nadproduk» cija izobražencev, ki se v veliki množini re* krutira iz obeh spolov, grozi v najkrajšem času z množico brezposelnih. Kaikšna rak ra» na na državnem telesu je brezposelnost ni treba povdarjati. Vprašanje je le, zakaj grozi brezposelnost v naši državi, ko bi se na na» šem teritoriju lahko preživljalo trikrat tolfco državljanov. Odgovor je prav lahek. Ženska z moško izobrazbo in moško vzgojo, vstopa v moške poklice. Tam. kjer je včasih ponujal
delo eden, ga danes ponujata dva. Nastal je neizprosen boj za kruh. V .tem boju se mora ženska prilagoditi moškim navadam, misije« nju in sploh vsemu, če hoče enakovredno konkurirati. Jako običajen pojav je, da se ta» kozvana »samostojna ženska« tudi po svoji zunanjosti kaže in vede kot moški, najsi bo to v .vroju obleke ali v čem drugem.
Jasno, da to ni zdrav pojav v pokretu žene in je le nekak gnojni mehur, ki ga je rodilo napačno umevanje ženskega pokreta ter predvsem neusmerjena vzgoja ženske mladi» ne in slabe socijalne prilike.
Ženska, ki se je posvetila materinstvu sploh ne more opravljati še drugega poklica, ker je isto v velijo škodo družini in nje s a» mi. Velika socijalna krivica je, ker se moško delo ne nagraja toliko, da bi mogel vsak zdrav moški državljan poleg sebe oskrbovati tudi ženo in družino. Kot prvi delodajalec bi morala v tem pogledu, baš dajati zgled dr» žava, kar je ,pa pri nas ravno nasprotno.. Zato je žena prisiljena, da si išče kruha sama. Žena hodi .za delom, deca pa ostaja doma brez matere, brez nadzorstva, brez vzgoje. Ne vrši se to samo v delavskih družinah, pač pa je isto običajen pojav tudi v veliko urad» nišlkih družinah. Mož uradnik, žena uradnica, oba s silo prislužita toliko, da jedva živita z družino. V najboljšem slučaju je tu prepu» ščena deca manj izobraženemu ,poslu, ki naj mu nadomesti mater. Obsežni uradniški apa» rat v naši državi bi se sam ob sebe zmanjšal, če bi se omogočilo, da družinski oče, uradnik,
sam zamore zaslužiti toliko, da vzdržuje dru« žino brez ženinega sodelovanja. Njegovo delo bi postalo v uradu plodovitejše, ker bi ga ne morila vsakdanja skrb in podzavestni dojem, da ne more sam preživljati družine. Delal bi sam toliko, kot preje oba. Žena bi bila
vrnjena domu, deci, ter bi lahko vzgojila do» ber naraščaj.
Treb a nam je predvsem reorganizirati vzgojo deklet, ustvariti prave ženske poklice in popraviti slabe socijalne razmere, da nam prinese bodočnost srečo in blagostanje.
v vseh modnih barvah
A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
Zvitke (Role)
za računske stroje, žel. kontrolne blagajne vseh sistemov ima
vedno in v v$aki količini v zalogi LUD. BAP£G£, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 * Telefon 2980
Double za zimske suknje |
v najmodernejših vzorcih
Din 180-, 240-, 340-
pri
JOSIP ŠLIBAR
LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 21
(poleg ZALAZNIKA.)
PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON
ALOJZIJ PAVLIN
LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5
|j Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke.
Damaka konfekcija In medni atelje
naznanja cenj damam sledeče cen« xa izdelavo navedenih oblačil:
Za delo od kostnma od 250 do 300 Din Za delo od plaiča od 200 do 250 Din
Za delo od jope Za delo od krila Za delo od toalete Za delo od bluze
od 170 do 200 Din od 70 do 100 Din od 150 do 200 Din od 80 do 150 Din
Priporočamo tvie,
Ni razpolaga |t «iliki izbira ugotovljenih olaftti, kislimi iti. fsled lastnega izdelki so cene, ket odpade carina, zasli-tek tovarnarja, sigarno u 50% nižje, kar ji«prid odje-nalcen Državni nameftenti dobijo troti izkaziii aa obroke, troti takojinjemo plačilu pt 10% popusti
V»e delo *e iivršuj« pod laatnim nadrorstTOm In po najmodernejših modelih.
Preselitev!
P. n. učiteljstvu vljudno naznanjam, da sem 26. septembra preselil svoj
■"■»""'H'1......1	» fotografski atelje
iz Valvazorjevega trga v lastne, najmoderneje urejene prostore na Sv. Petra cesto štev. 25 na vrtu hotela „TRATNIK*.
Priporočam se cenj. učiteljstvu za nadaljnjo naklonjenost in zagotavljam, da bom vsa meni zaupana naročita izvršil vestno, strokovnjaško in po najnižji ceni.
Hugon Hibšer, fotograf Ljubljana, Sv. Petra c. 25.
Ako si hočete kaj nabaviti, Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na
v Ljubljani, Šelenburgova 7,1. nad.
katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah.
— Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. —
Priporočamo Vam najboljše testenine, in te so:
Dobijo se v vsaki trgovini!
Ceneno češko perje
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, Dapol belo 90 Din, belo 100 D n, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carinf prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na, Benedikt Sachsel, Lobez št. 15 pri
Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.

l	P■ n.
Šolam in šolskim upraviteljem
Lovske puške,
flobert puške, brovninge, pištole za slrašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj
i
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela.

F. K. Kaiser, puškar
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
ANTON JANFŽIČ ■ MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
I M I V-/ I X SJ fS I >1 l— I >> / »S zavt. nrecrinial. Derila i. t. d. - Entlanie, ažnrlranie.
LJUBLJANA, FLORJANSKA 14.
KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažnriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
mmmmm
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.