Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11931/32 UIKtorUa in njen huzar r Premijera 10. oktobra 1931 4 UHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR Novosti za damske plašče pravkar došlel A. & E. Skaberne Ljubljana i SEZONA 1931/32 OPERA ŠTEVILKA 2 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 10. oktobra 1931 Paul Abraham in njegova „Viktorija“ Paul Abraham je mlad madžarski skladatelj, ki je diplomiral na budimpeštanskcm konservatoriju. Postal je dirigenl in neka kritika ga je v tem svojstvu sledeče karakterizirala: nervozna, poduhovljena glava, na vsak ceniimeter cel glasbenik. Njegovi skladateljski začetki so bili posvečeni resni muzi. Napisal je več godalnih kvartetov, koncert za čelo in simfonične pesmi; 1. 1922. pa so izvajali na mednarodnem festivalu v Salzburgu njegovo orkestralno suito. Do tu je bil v službi nekompromisne čiste glasbe, od tu dalje pa je ubral drugo pot. Presedlal je k zabavni in veseli — k deseti muzi. Prvi svetovni uspeh je imel v tonfilmu »Melodija srcac s šlagerjem »Nisem kapitan1;. Ta šlager je bila zanj in za njegove libretiste izkaznica, da tiči v njem po Kal-manu največji operetni talent sedanjosti. Kariera tega skladatelja je pravzaprav neke vrste »psihološkega spoznanja . Spoznal je, kaj vžiga danes množice, in prepričal se je, da zna pisati tudi na takšen način. Kdor pa zna pisali za množice, dobi danes za to tudi množice denarja, kajti zrno do zrna pogača kamen do kamna palača«. Šlager je stoprocentna neposrednost. Abraham je v svoji »Viktoriji« stoprocenten. Njegovi šlager ji vžgejo na prvi mah. Poleg vsega pa se čuti iz te operete, da ima njen avtor veliko solidnega znanja in da je bil svoj čas v službi resne glasbe. Siguren je v oblikah, njegova instrumentacija pa je izvrstna, za to vrsto skladbe naravnost mojstrska, kar mu je tudi že vsa kritika priznala. Nič čudnega torej, da je hlastnilo ob istem času nad 100 gledališč po tem delu, ki prinaša polne blagajne, in da je avtor postal čez noč slaven in bogat. Takih stvari danes ni na izbiro. Če bi imeli n. pr. v sodobni operni produkciji samo štiri »Viktorije«, pa bi bila gledališka kriza povsod za precejšen čas rešena. 1 Kalman je torej dobil v Abrahamu konkurenta; »Viktorija« je zasedla mesto »Grofice Marice«. Danes je »Viktorija« neke vrste epidemija, ki poplavlja svet kakor španska bolezen osemnajstega leta. V Budimpešti je bil začetek, v Lipskem se je razbohotila in od tod je šla po svetu in bo potovala, dokler se ne izživi in dokler ne pride druga — namestnica. Abraham je napisal pred »Viktorijo« muzikalno burko »Ti nisi moj tip« in po njej svojo drugo opereto, ki je ravnokar nastopila pot v svet, »Havajsko rožo«, vendar ostane »Abraham in njegova Viktorija« v resnici in v prevodu »Abraham in njegova zmaga«. Paul Abraham ima polne roke dela Avtor Viktorije je naprosil nekatere časopise naj objavijo te ugotovitve: »Na različne vesti o moji novi opereti bi rad pripomnil, da je muzikalna burka »Ti nisi moj tip« že starejše delo, ki so ga že igrali v Budimpešti in v Lipskem in sem ga sedaj samo predelal. Moja prihodnja velika opereta bržkone ne bo gotova pred jesenjo 1932. Naslov in vsebino že imam, katero mi bodo napisali avtorji »Viktorije« in »Havajske rože«, vendar mi ne bo mogoče pričeti z delom pred poletjem, ker sem obvezan z delom pri tonfilmu v Berlinu in Londonu. Poleg tega bi rad še prej uprizoril v Budimpešti in na Dunaju svojo »Havajsko rožo«, kjer so tako prisrčno sprejeli novo »Viktorijo«. Razno . • Prva češka radio-opcra. Od vsega početka je stremel radio po izvirnih dramskih in opernih delih, ki bi bile pisane nalašč za studio in bi upoštevale tehnične prilike prenosa. Po vsem svetu so bile razpisane nagrade za takšna dela. Medtem, ko je bilo napisanih že precej specialnih dram za radio, je operna produkcija za ta genre zelo zaostajala. Sedaj pa so javili časopisi, da je bil prenos prve češke radio-opere iz praškega študija v septembru t. 1. Libreto za to opero je napisal Mil. Kareš (libretist »Švande«), glasbo pa R. Kubin. Opera se imenuje »Kresna noč« in je pisana v ritmični prozi. Z deklamacijskimi in melodramatičnimi uložkami bo vsebina lažje umljiva. Instrumen-facija opere pa je prilagodena radio-prenosu. * 2 Po zaključku salzburških glasbenih svečanosti. Dr. Kerber, vodja svečanih iger v Salzburgu, je dal časnikarjem ob koncu letošnjih prireditev par prav zanimivih izjav in podatkov. Svečane igre je obiskalo letos nad 60.000 ljudi. Vse predstave so bile razprodane in za nekatere je bilo povpraševanje po vstopnicah dvakrat večje, nego je bilo razpoložljivih mest. Na večer so kasirali 27.000 šilingov. Skupni stroški so znašali 954.000 šilingov (lansko sezono 700.000), ker je bil spored večji od lanskega leta, in ta razlika odpade na gostovanje milanske Scale. Prihodnje slavnosti bodo namenjene samo avstrijski umetnosti. Italijanskih opernih grup ne bodo več vabili na gostovanje. Program prihodnjih Svečanih iger bo Sestavljen povečini od avstrijskih klasičnih avtorjev. Dirigenti ostanejo letošnji (Clemens - Kraus in Bruno Walter), za preminulega F. Schalka pa si še izberejo namestnika. * Pariške operne premiere. V pariški operi pripravljajo za tekočo sezono celo vrsto zanimivih novosti. Kot prvo noviteto nameravajo uprizoriti Milhaudjevega »Maximilijana«, za tem pride na vrsto Rich. Straussova »Saloma«, ki jo bo skladatelj sam naštudiral, in končno je v programu tudi plesni poem »Nedeljski večer« od Prokofijevega. Od starih skladateljev prideta na vrsto Gretry in Herold. * Cigansko gledališče v Košicah (C. S. R.). V Košicah bodo letos otvorili cigansko gledališče, v katerem bodo vsi sodelujoči sami cigani in tudi igrali bodo samo ciganska dela. Poleg oper bodo prirejali tudi ciganske koncerte. (To gledališče bo edino te vrste na svetu.) >1« V Monakovem so ustanovili orkester, ki bo imel nalogo, izvajati izvirna orkestrska dela živečih skladateljev, in sicer samo dela, ki niso bila še nikjer izvajana. Ta orkester >prvih izvajanj« bo vzel v svoje sporede dela vseh vrst (tudi komorna) in bo nastopal z njimi na ljudskih simfonskih koncertih vsak teden. Vsakemu avtorju, ki plača neko pristojbino, bodo izvajali njegove skladbe. * * V Lisaboni je bil p&ti internacionalni kongres kri Likov. Vrši! se je od 19. septembra do 30. septembra. Zastopane so bile na »jem Francija, Anglija, Nemčija, Belgija, Avstrija, Cehoslova- i L ška, Poljska, Grčija, Rumunija, Ogrska, Norveška, Danska, Rusija in U. S. A. Portugalska vlada je širokogrudno dala precejšnje vsote, da so bile omogočene reprezentativne slavnosti pri tej priliki. * Zveza južnozapadnili nemških oper. Gledališka vodstva nemških oper v Stuttgartu, Karlsruhe in Darmstadtu se pogajajo o ustanovitvi zveze južnozapadnih nemških oper, da bi si na podlagi dogovora medsebojno pa tudi brezplačno pomagali ter si izposojevali in izmenjavali soliste in člane orkestra. Večino pevcev bi angažirali za vsa tri gledališča. Pri nas so že pred par leti poskusili nekaj podobnega (Šimenc in Križaj sta bila angažirana v Zagrebu in v Ljubljani), a na žalost se še ni sistematiziral in dokončno izpeljal ta način angažmaja pevcev solistov, kar bi bilo gotovo y korist vsem našim trem gledališčem. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI nr/wo CAirnivko /ictfTči IVAN LEGAT MARIBOR LJUBLJANA VETRINJSKA 30 PREŠERNOVA 44 TELEFON INT. 24-34 TELEFON INT. 26-30 VIKTORIJA IN NJEN HVZAR Opereta v treh dejanjih s predigro. Dirigent: dr. D. Švara. \ 0 - — Po Emeiiku Foldesu napisala A^rt ., ®^ald in dr. Fritz Lohner-Beda. Prevel: 31. K. Koreo?1^’p Gol John Cunlight, ameriški poslanik • Grofica Viktorija, njegova žena . . Grof Ferry Hegeduš, na Dorošmi, njen O Lia San, Ferryjeva nevesta . . Riquette, Viktorijina sobarica . . Tokeramo Yagani, japonski ataše . Štefan Koltay, huzarski ritmojster Janczy, njegov sluga ... . '• Bela Porkolty, župan v Dorošm Ruski častnik >rat D. Zupan Št. Policeva B. Peček I. Ribičeva N. Španova A. Erklav# J. Gostič V. Janko J. Povhe ,, M. Simone^ Fr. Mohorič ovin. Kamakuri o Miki, japonski lakaj . . . James, upravnik ameriškega poslaništva tajnik poslaništva............................. Ruski poveljnik straže . 0 Lili San, I t 0 Muki San, prijateljice J 0 Kiki San I Lie San | Juliška I madžarski kmečki I Piroška / Kozak dekleti l — Uglasbil: Paul Abraham Režiser: Jos. Povhe. * * * J. Frlan I. Mencin A. Perko Z. Florjančič M. Mencinova K. Sternišova M. Rusova I. Cankarjeva Fr. Jelnikar in ruske plesalke. Japonski svečenik....................... Japonski dostojanstveniki, kavalirji, sluge, postrežnice, kulij >> uzarski častniki, družba, japonski gerli Cas:s , vojna. Kraj dejanja: Predigra: Sibirija. I. dejanje: Japonska. II. dejanje: Petr^ akfatv ameriškem poslaništvu. III. dejanje: Dorošma na Madžarskem. Kostumi so izdelani v gledališkem a Vodstvom šef-garder#berja Pollak-a. Blagajna se odpre ob pol 20. ek ob 20. Parter: Sedeži 1. vrste . . II. - III. vrste „ IV.-VI. . . „ VII.-IX. . X.-XI. . kole Lože v parterju . 1. reda 1-5 6-9 Din 46 40 38 35 30 180 180 200 VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledališki Nadaljni l°lD Konec ob pol 24, Balkon: 1. v Galerija: Sedeži I. vrste „ II. , .. III. „ .. IV. „ .. V. „ Stojišče Dijaško stojišče Din 15 „ 13 13 „ 10 „ 10 O RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI CAttniVKO /TOV'«* ,RIBAf Ljubljana Gradišče 7 trgovina z raznovrstnimi sladkovodnimi in svežimi ter konzerviranimi morskimi ribami Specijalna zajutrkovalnica vsakovrstnih rib - Vinotoč Lastnik I. Ogrinc Telefon 25-84