GREJŠNIKI VSI STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 17. julija 2008 • Leto XVIII, št. 29 12. juliuša se je v Andovcaj obrnilo skurok trikrat telko lidi, kak v tau najmenkšoj slovenskoj porabskoj vesi živi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, Slovenska samouprava Andovci pa Razvojna agencija Slovenska krajina so organizirali Slovenski den. Zbrane vaščane pa Goričance sta pozdravila predsednik Društva Karči Holec pa generalni konzul mag. Drago Šiftar. Zakoj trbej v enoj slovenskoj vesi slovenski den organizirati? Od tauga je tö gunčo v svojom pozdravnom gunči predsednik društva Karči Holec. »Žau, ka smo tau tö zadobili, ka smo našomi dnevi mogli dati za naslov, ka slovenski den. Kakšni den naj bi bijo, če nej slovenski den v tašoj vasnici, gde Slovenci živéjo. Gnauk svejta smo tü v Andovci skur vsi Slovenci bili, samo par vogrski sodakov je bilau, šteri so se es oženili. Zdaj že zato malo ovak zgleda tau vö. Od leta do leta nas je več, samo žau, nej Slovencov. Našo društvo pa manjšinska samoprava se veselita tauma, ka nas je več. Baugi hvala! Dapa edno okau se nam itak djauče. Zaka? Za volo asimilacije. Če de tau tak šlau, pozabi se materni jezik pa zgibimo identiteto. Tau, ka so Andovci slovenska ves, de se vidlo samo na dvojezični tabli, gda se nutra v ves pripelamo. Če bi pesimist bijo, te bi si tak zmišlavo, dapa dja sam nej taši. Našo društvo pa manjšinska samouprava ta se trüdila, naj andovski Slovenci ešče za dvajsti tresti lejt pa duže Sloven- Velki dogodek v maloj vesi ci ostanejo, pa naj se ne pozabi nej kultura pa nej materna rejč. Vüpam, ka té naš Slovenski den de v tejm tö na pomauč.« Slovenska samouprava Andovci je ustanovila priznanje »Za Andovce«. Tak so se odlaučili, ka tau priznanje vsakšo leto dobi tisti, steri tisto leto največ stori za andovske Slovence. Letos je priznanje daubo Franci Bedič iz Büdinec, steri je dosta napravo za tau, ka sta vesi Büdinci pa Andovci začnile sodelovati. On ovak žive v Ameriki, v Bethlehemi, pa gda je lani vzima doma bijo, je držo eno veselico, kama je pozvau Andovčare tö. Tak so te pomalek začnili vküper delati, ojti k ednomi drugomi na prireditve. K tauma je tau tö trbelo, ka naj se paut od granice prauto vesi popravi, navozi. Pri tom je Franci Bedič dosta pomago s pejnazi tö. Tau, ka sta paut pa njegvo prizadevanje (törekvés) dosegnila svoj cilj, je pokazo te den tö. Nej samo tau, ka je z Goričkoga (največ iz Büdinec) dosta lidi prišlo, liki tau tö, ka so za kulturni program poskrbeli člani kulturnoga društva Büdinci. Leko smo poslüšali ljudske pevke, poglednili folkloriste, leko smo spoznali, kak so se eni včili plesati sotiš. Gledalci so se fanj nasmejali nad skečom o ljubezenskom trikotniki pa nad tejm tö, kak sta si Vanek pa njegvi oča iskala andovsko »mamo«. Ka je ostalo od popodneva, je bilau namenjeno drüženji, pogučavanji, plesanji… Stara domačija, stara pavaraska iža je za en den oživela, dosta takšni dnevov bi moglo biti v leti. Marijana Sukič 2 Med štajerskimi Slovenci v Avstriji OD LJUDSKE PESMI DO LIKOVNE PROVOKACIJE V Pavlovi hiši v Potrni, Kultur-novitve Kulturnega društva člen mag. Mihael Petrovič ugodno nem domu štajerskih Slovencev v 7 in 10-letnici delovanja Pavlove ocenjuje letošnje prireditve, ki Avstriji, bo do sredine septembra hiše v Potrni; hiše, v katero so se so koncipirane tako, da nudijo vsebine, privlačne zelo različnim okusom obiskovalcev. V programu imajo, denimo, koncert mešanega pevskega zbora, ki poje prekmurske in slovenske pa tudi nemške ljudske pesmi, »obi- Prvi, pred nedavnim postavljen odprta razstava NO! Proti rasiz-iz prekmurske Cankove preselili dvojezični nemško-slovenski mu, izkoriščanju in koloniza-starši v Železni županiji in Porab-napis v tem delu Štajerske, ki ciji. Z različnimi, pretežno pro-ju znanega dr. Avgusta Pavla, ki usmerja k Pavlovi hiši. Nanj se doslej ni odzval nihče, drugače pa bi bilo, je prepričana predsednica KD člen 7. Suzanne Weitlaner, če bi se zavzemali za dvojezični topografski napis Laafeld/Potrna in za ostale kraje v »radgonskem kotu« in ob meji, ki imajo vsi tudi znana slovenska imena. čajne« likovne razstave, predstavitve knjig in publikacij in tudi take, kakršnih drugje v tem delu avstrijske Štajerske ni, vendar je »važno, da imajo sodelujoči umetniki interes za manjšinska vprašanja, za sožitje in strpnost, vokativnimi eksponati sodelujejo umetniki iz več držav, tudi iz Slovenije. Umetniki, zlasti mlajše generacije, se na svojstven način zavzemajo za pravičnejše odnose med ljudmi, narodi in državami. Vse, kar je v Pavlovi hiši, na njenem dvorišču in zaznamkih na asfaltu, ima skupno sporočilo za strpnost do vseh, zlasti arabskega sveta in islama. Obiskovalci so na otvoritev prišli z Dunaja, Gradca, Maribora, Murske Sobote in od drugod. Med njimi smo srečali tudi Kurta Fleckerja, namestnika glavarja avstrijske Štajerske, ki je zastopal deželno je krajši čas preživel tudi v Potrni kar je zelo pomembno v novi Evpolitiko tudi na nedavni sloves-ali uradno Laafeldu. ropi,« poudarja Mihael Petrovič. nosti, posvečeni 20-letnici usta-Vodja programov Pavlove hiše Umetnostna zgodovinarka in ku-ratorka večjega števila odmevnih razstav v Pavlovi hiši Marina Gržinić iz Ljubljane je prepričana, da ima Pavlova hiša vlogo središča, čeprav je locirana na obrobju, »projekti, ki jih pripravljajo, so v središču najbolj aktualnih vprašanj sodobne umetnosti. Tak primer je sedanja razstava proti rasizmu in diskriminaciji. Pavlova hiša je med redkimi inštitucijami, ki je sposobna ne samo organizirati, ampak je hkrati toliko pogumna, da predstavi izjemno radikalne in zavezujoče pozicije. Pavlova hiša je pomembna za Slovenijo, ker vzdržuje vezi in odpira celotno polje sodobne umetnosti, ki ni vezana samo na relacije Avstrija - Slovenija, marveč v širši kulturni prostor. Zato je Pavlova hiša nekaj več kot hiša slovenske manjšine v Avstriji, je hiša sodobne umetnosti.« Besedilo in fotografije: Ernest Ružič Porabje, 17. julija 2008 3 Od 7. do 11. juliuša je šalovska šaula organizirala etnološki tabor, na sterom so vküper delali šaularge s šalovske pa števanovske šaule. V tabori je bilau sedem mlajšov iz domanje šaule pa pet »gostujoči« mlajšov iz števanovske šaule. Otvoritev tabora so meli v števanovskom kulturnom daumi s kratkim kulturnim programom folklorne skupine OŠ Števanovci. Ob tej priliki sam se pogučavala z vodjo Šalovci-Števanovci – Etnološki tabor »Da ne bi pozabili« tü v Števanovcaj na prazno-ugotavljam, da se besede od občine Šalovci. Izpustili smo vanji. Moram povedati, ka so vasi do vasi razlikujejo. Gda Domanjševce, zato ka je dvose deca zelo zabavali, najlepši sam delala svojo diplomsko jezična ves, deca odijo v Prodokaz za tau je, ka gda smo nalogo pri dr. Zinki Zorko, senjakovce v šaulo. Na vaši prišli domou, so me pitali, če mi je ves čas pravla, kakšno strani mo pa v Števanovcaj pa mo drugo leto pa šli. Šalovski bogastvo se tü skrivle in da ne v Andovcaj. Tü je za informaučitelji smo bili na hospitaci-smejmo dopistiti, ka bi se tau tore poskrbela števanovska jaj v Števanovci, pa uni so tüdi besedišče (szókincs) izgübilo. ravnateljica Agica Holec, ona bili pri nas pogledat, kak mi delamo. Čisto spontano se je porodila ideja, ka bi leko napravili skupni tabor. Zdi se nam, da sta območji jezikovno zelo povezani. Radi bi pa bili, če bi se deca tüdi drüžili. Pet dni do neprestano vküper, probali mo tüdi skupine tak napraviti, ka bi naši učenci pa števanovski bili vküper, napravili bomo mejšane sku-pine. Predvidevam, ka do na konci nastale tüdi prijateljske vezi. Če rejsan tak bau, te smo ogromno napravili.« • Ka je namen, ka je cilj Naša želja je, ka bi ob tem, ka de cejli čas tüdi v tabori.« tega tabora? deca spoznajo, kakšne šege so • Ob tejm, ka do mlajši de»Naslov tabora je, Da ne bi meli inda svejta, zbrali pa za-lali na tereni, ste njim pripozabili. Že sam naslov pra-pisali tüdi posebne besede in s pravili druge programe tö. tem jih probali ohraniti.« »Ka bi otroci nej samo delali, • Kdo vam je pomago pri smo jim pripravili razne proorganizaciji? grame. Prvi večer bo prišla iz »V prvi vrsti moram izposta-Števanovec ena gospa, ka deci viti ZOTKO, gospoda Filoja, pokaže, kak se cvetje izdeluje ki nam je biu ves čas zelo na-iz papira. Tau se pokriva tüdi tabora, učiteljico slovenščine na šalovski šauli Bredo Kerčmar. Na pitanje, kak se je porodila ideja, ka bi tej dvej mali šauli mele vküper tabor, mi je povedala: »Šalovska pa števanovska šaula že cejlo leto sodelujeta. V letu medkulturnoga dialoga smo vidli priliko, ka dejansko nemo sodelovali samo na papiri, liki tüdi v praksi. Tau sodelovanje je potekalo že cejlo leto. Iz naše šaule so bili na fašenek vi, ka bomo šli malo v preteklost. Sama ideja je nej nauva, naša šaula je že gostila nekaj etnoloških taborov, steri so bili bole za malo starejše, za študente. Naša želja je, ka bi te tabor napravili na nivoji, ka bi biu tüdi za šaulsko deco. Deca do zbirali narečne besede v zvezi z živlejnskimi šegami, najbole z rojstvom pa smrtjov. Kak učiteljici sloven-ščine mi je vedno fanj, če mi deca povejo kakšno rejč v domanjom geziki, v dialekti in klonjen, tüdi materialno so nam priskočili na pomouč. Na pomouč nam je priskočila tüdi občina Šalovci. Probali smo tabor napraviti tak, ka za deco pa starše nej bi biu velik strošek (ceringa). V tabori imamo poleg toga še dva strokovnjaka, tou sta študentka etnologije Mateja Huber pa profesor sociologije Klemen Senica, zdaj že na podiplomskem študiju, ki se ukvarja z antropologijo. Gostili pa bomo tüdi dr. Zinko Zorko in dr. Mihaelo Koletnik z mariborske univerze, ki nam bosta – predvsem deci – predstavili pomen zbiranja izrazoslovja.« • Gde do mlajši zbirali? »Na naši strani imamo informatorke iz Čepinec, Markovec, Büdinec in Šalovec, dejansko s cejloga območja z vsebino tabora, ker negdi so na pogrebe delali vence pa rauže doma. Sreda de bole izletniško obarvana, dopoldan mo se midili na madžarskoj strani, ogledali mo si Števanovce, Andovce, Monošter, Gornji Senik, tak ka naša deca spozna te kraje, popoldan bomo v Murskoj Soboti, na konci pa bau tisto, ka je za deco najprijetnejše, tau je kopanje v Vivati.« • Na konci tabora pa pripravite bilten tö. »Deca do na tereni delali tako, da do informatore snemali (gordjemali na magno). Če bi zapisovali, bi nam tau vzelo preveč časa. Ko se ob trej vračamo v šaulo, te bomo stvari zbrali, zapisali pa na konci pripravili kratek bilten. Zapisali bomo na način, kak izhaja časopis Porabje, ka do osnovnošolska deca tau najbolj zmogla. Če bi tau delali tak, kak se na fakultetaj dela, bi bilau za njih tau pretežko. Če bi pa dosta tej stari besed najšli, bi na konci napravili en slovarček.« Marijana Sukič 4 »Češčena si, Marija, je angelski glas« -smo spejvali sombotelski prauškarge, gda smo se pelali prejk Avstrije prauti Gorenjski, tistomi tali Slovenije, gde največ pa najvišeši brgauvge gestejo. Slovenci iz glavnoga varaša Železne županije smo letos že ausmič odišli na prauško v matični rosag, kak vsigdar, za tri dni. Avstrijo smo tanjali prejk osem kilomejterov dugoga tunela (alagút) na Karavankaj, po tistom pa smo se vozili po vauski poštijaj do male vesi Mojstrana, ka bi si poglednili muzej od Triglavskoga narod noga parka. Tau je najvekši takši park v Sloveniji, ime je daubo od najvišešoga vrejeka v cejlom rosagi. V muzeji je nutpokazano, kak so lidgé gor na slovensko sveto goro oprvin prišli, pa kak na začetki na tej brgaj vse nemški pisalo pa se gučalo, dokeč so Jakob Aljaž pa njagvi kolegi tau nej spremenili na priliko tak, ka so na Triglavi mali tören zozidali. Že pred več kak dvejstau lejtami je varaško lüstvo tö ojdlo v brejg, vsigdar pa so meli domanjoga človeka s seuv, šteri je poštije pozno pa pake noso. Takši nosači so na plečaj nosili telko, kak so uni sami vagali. V muzeji smo leko vidli, kakše škeri so inda svejta na nogaj nosili, ka so leko po ledi pa snegej ojdli. V ednoj iži je nutpokazano, kak delajo gorski reševalci (hegyi mentők), gda so kakšni plaminci v nevoli. Gda vö iz muzeja pridemo, se v ednom kamli vidijo čonte edne takše ribe, štera je živejla pred dvejstau milijonami lejtami. S toga vejmo, ka je med plaminami v tisti cajtaj eške maurdje bilau. Nej daleč od te vesnice je Planica, gde majo v zimi tekmovanja (versenyek), na priliko smučarske skoke (síugrás). Mi smo si steli pogledniti najdukšo skakalnico v Sloveniji, depa se nej prišikalo, ka naš bus preveč žmeten za maust biu. Če pa smo že tak zopojdli, smo se raje odpelali na Bled. Naše drüštvo je pri jezeri že ojdlo, depa če smo že blüzi ojdli, smo si vzeli edno vöro pa se malo špancérali pri vodej. Šteri so eške nej bili, so se z malimi čanaklinami vozili do Marijine cerkve na malom otoki (sziget). Če se je stoj zbojo, je leko spejvo: »na njoj se pela, o, Marija smilena...« Zadvečerka smo že bili na Zgornjom Jezerskom, kama smo se pripelali po serpentinaj. Kauli hotela, v šterom smo spali, geste dvadvajsti energetskij točk (energiapontok). Té pomagajo vsefelé betegom, pa tak pravijo, ka rejsan hasnijo. Tau je nej vseedno, kelko človek stogi na ednoj takšoj točki, zvekšoga je trbej počakati dvajsti-tresti minut. Nisterni naši členi so je vösprobali pa so prej nika v želaudci čütili tö. Cejli den smo srečo meli z dežjom, tü med plaminami pa nas je zgrabo. Mi smo se pa nej žaurgali, ka smo bili pod strejov pa smo leko gledali prelejpe brgé. Vsakši pet minut je ovak bilau, gnauk se je vse v megli kaupalo, v drügoj minuti pa že sunce sijalo. Radovljica je mali stari varaš na Gorenjskom, na njegvom Mi smo priromali grejšniki vsi glavnom trgi stogijo sploj lejpi rami. V Thurnovom gradi je gnes fčelarski muzej, gde nutpokažejo vse, ka trbej znati od fčel. Eške žive fčele tö majo, štere vö pa nazaj lejčejo z muzeja. Čüli smo od toga, kak stvarine plešejo, gda škejo en drügoma pokazati, gde leko rauže najde jo. V tom tali Slo venije živi edna takša fajta fčel, kranjska sivka, štera je erična po cejlom svejti. Fejst je flajsna, dosta meda vküp poberé. V ednom panji (kaptár) žive več deset gezero delavk, par stau moški trotov (here), pa samo edna kra lica. Gda kralice na svejt pridejo, je več geste, depa delavke vse vmo rijo, samo oprvin rodjena ostane. Na svejti dosta narodov nema panjski končnic (kaptárvégek), v Sloveniji so na te male lesene deske pofarbali vsefelé motive. Gestejo svetci, kak na priliko Marija, sveti Jurij pa Martin, depa bole pavarski tö gestejo. Med njimi na priliko »vrag brüsi gezik stare babe«, »pokapanje djagra, šteroga stvari nesejo« ali »babji mlin«, v šteroga je trbej stare čaralice nuvržti pa mlada dekla vöpride. Nej daleč od Radovljice, na Brezjaj stogi veuka bazilika Marija Pomagaj. Leta 1999 so imenüvali tau cerkev za narodno svetišče vsej Slovencov, šteri živejo gdekoli po svejti. Najbole erična je Marijina kapejlica s kejpom Matere Bože. Že leta 1863 je osemnajset lejt stara betežna dekla tü molila pa je leko opornice (mankó) tanjala, püstila v cerkvi. Od tistoga mau je več gezero lüdi zdravdje nazaj dobilo. Cerkev je brž mala gratala, zatok so go pred blüzi stau lejtami povekšali pa je dobila gnešnjo formo. Leta Porabje, 17. julija 2008 5 Mi smo priromali grejšniki vsi 1907 je Marija na kejpi dobila krono, te je bilau kauli cerkve več kak tresti gezero lüdi. V najnovejšom cajti, leta 1996 je v Brezje prišo prvi prauškar na svejti, Sveti Oča Janez Pavel II., gde je pred kralicov Slovencov molo. Gnesnaden odijo slovenski prauškarge od blüzi pa daleč, ka bi Marijo prosili za pomauč. Pri baziliki geste eden mali muzej tö, gde zbérajo betleheme pa Sveta pisma že štirideset lejt. Majo kauli štiristau djasli, iz vsej kontinentov, na afriškom je mali Jezušek čaren, na indijanskom rdeči. Gestejo iz kukarčnoga lopinja, papéra, lesá pa iz ilojce. Eške ejglani betlehem smo tö leko vidli pa edne moderne, šteri so bili v praznom računalniškom monitori pa v teveni. Iža, gde so vöpostavlene male božične pripovejsti, je gnauk svejta štala bila, tak ka gnes leko pravimo, ka so »djaslice v djaslinaj«. Ranč tak visko, ka mali mlajši vidijo. Nej je pa na vsikšom betlehemi samo božična nauč, liki drüge štorije iz Biblije tö. Na drügom tali muzeja leko vidimo takša Sveta pisma s cejloga sveta, na priliko armenskega (örmény) s špajsnimi litarami ali albanskoga. Boga naj bi hvalili v vsej gezikaj. Gda smo se iz Brezij pelali nazaj prauti hoteli, smo meli eške telko cajta, ka smo se stavili v malom srednjeveškom (középkori) varaši Škofji Loki, šteri leži na srečanji dolin dvej potokov. Varaš je že star gezero lejt, depa v zgodovini tam dosta nesreč bilau, betegi, veuki ognji pa potresi (földrengés). Pred petstau lejtami se je zemla najbole trausila, te je dosta ramov na nikoj prišlo. Varaš so gorobnauvili, od tistoga mau pa se je nej dosta spremenilo. Edna legenda pravi, ka gda je varaški gospaud Abraham gezdo po lesej, je naprejskočo eden medved. Fejst se je prestrašo, depa njegov slüžabnik, šteri je črnec iz Afrike biu, je stvar dojstrejlo pa gospodara rejšo. Od tistoga mau má Škofja Loka v grbi (címer) negersko glavau. Po dobroj večerdji so sombotelski prauškarge eške nej bili sneni, najšle so se fude pa se je začnilo spejvanje. Depa samo na vlaki, ka so lidgé v vesi že gvüšno spali. Zrankma smo se mogli paščiti, na deseto vöro so nas čakali k meši v Srednjoj vesi v Bohinji. Mala vesnica leži med trnok lejpimi planinami, nej tak daleč od Bohinjskoga jezera. Cerkev svetoga Martina majo tö na ednom menjšom brgej, če rejsan, kak smo zvödali, se je inda lüstvo dosta korilo, gde naj go zozidajo. V vesi so pri poštiji rami tak blüzi postavleni, ka je mogo naš šofer fejst švicati. Gda smo bus dojdjali, nas je čakalo presenečenje (meglepe- tés), čakali so nas naši stari padaške, členi Slovenskoga etnološkoga drüštva. Vküper smo bili pri svetoj meši, kama je dosta lidi iz okauliški vesi prišlo. Po meši nam je naša gostiteljica (vendéglátó), gospa Marija Cvetek preštela tri pripovejsti v pravom bohinjskom guči, na priliko o tom, kak so domanji v zvonik tele vlek li. Sombotelski prauškarge smo zaspejvali eške Marijino pesem pa se napautili v dolino. Tü pa so nas že čakali pod lipov s fudami pa v nošo naravnanimi mladimi domanjimi. Po staroj slovanskoj navadi so nas gorprijali s soljauv pa krüjom, na stoli pa z djabočnikom, bohinjskim sirom (sajt) pa klobasami. Mi smo tö ziskali fude pa nej daleč od lipe en par veseli popejvali skor stau lejt staroj materi gospe Cvetek. Nejsmo zdržali brezi skuz, gda smo vidli, kak so mati srečni, ka leko z nami spejvajo. V tej gorenjski brgaj je inda svejta dosti takši pasterov bilau, šteri so svojo živino pasli vrkaj na trankaj. Zvekšoga so tau mladi pojbičke kauli trinajset lejt bili ali pa takša žlata, štera eške nej oženjena bila. V brgaj so živeli v mali leseni ramaj, šteri so dostakrat s sojami zdignjeni bili, ka se je mara leko v deži spodkar nutpotegnila. Na brgaj so pastirge skor pau leta bili, vsikšo soboto pa so jim iz doline nosili gor gesti, uni so pa doj pošilali sir pa zmauče. Za stau petdeset kilogramov sira je trbölo ponücati kauli gezero litrov mlejka. Drva ali drügo žmetnoga so nosili v leseni ruksaukaj. Po večeraj so se srečali v svoji ižicaj pa so vküper pripovedavali ali spejvali. Skoro gvüšno, ka nekak fude ali igrce emo. Gda so cajt meli, te so palice redili, šteri je najlepšo napravo, je najvekši legén biu. Tau vse smo zvödali v Staroj Fužini v Planšarskom (hegyi pásztor) muzeji. Tak smo si brodili, ka smo zavole v dolinaj bili, če smo že prišli v krajino brgauv. Blüzi bohinjskoga jezera smo cejlo lüstvo z busa spakivali v gondolo, pa se odpelali na Vogel. Nistarni – med njimi ge – smo se nej vüpali dojgledati, tak brž so nas gori vlejkli. Na 1600 mejterov, gde bole ladno bilau, pa smo pravli, ka se je splačalo, vej smo pa prelejpi razgled (kilátás) meli. Istina, ka je tak oblačno bilau, ka smo ranč tisti vrejek nej vidli, zavolo steroga smo prišli, se pravi Triglava (od naše voditelice smo šestkrat čüli, ka mo ga vidli, depa se gnauk nej prišikalo.) Nistrni so se spitavali, kak so krave gorprišle, nekak pa pravo, ka vendar s helikopterom. Vsi trüdni pa vsi srečni smo se vsedli nazaj gor na bus. Čakala nas je eške pet vör duga paut. Pá smo dosta lejpoga vidli pa nej samo tau, bili smo v najvekšoj prauškarskoj cerkvi v Sloveniji pa v cerkvi svetoga Martina, šteri se je v našom varaši naraudo. (Romanje so podprli: Urad RS za Slovence v sosednjih državah in po svetu, Javni sklad za narodne in etnične manjšine v Budimpešti, Slovenska samouprava Sombotel) -dm Porabje, 17. julija 2008 6 Trideset lejt v prvoj županijskoj ligi bila, gde je. Istino mam? Če tak njam, te da fertik vse, ka »Tau leko, dapa dja sam že tö do te tej mlajši delali.« večkrat tak bijo, ka mi je že Kak dja Karčina Dončeca pozviše bilau, pa sam pravo, ka nam, se tak naletji zato ne nja vse tak njam. Dapa tau je, ka pa de delo dočas, ka de mogo. nikoga ne najdem, što bi namé Gvüšan sam, ka do gledalci v Slodolamejno. Zato, ka je pri ekipi venski vesi ešče dosta pa dobre sploj dosta dela, što tau ešče nej tekme leko vidli. probo, ranč ne vej. Drugo pa Karel Holec tau, ka šanjalivam te mlajše. Športno društvo Slovenska ves je 12. julija svetüvala tau, ka nogometaši že tresti lejt špilajo v prvoj županijski ligi (megyei első osztály). Tresti lejt v prvoj ligi špilati nej malo delo. Nej samo zato, ka od leta do leta dobre igralce morajo meti, nej ka bi vö spadnili, liki zato tö, ka morajo ladati s pejnazi. Od tej trideset lejt sem spitavo Karčina Dončeca, tistoga člo veka, šteri je dosta djau zatau, naj zdaj športno društvo leko sveti. • Karči, gučo bi meni malo od tej trideset lejt? »Od tauga je žmetno gunčati, zato ka je tau velko mantranje bilau. Gda so se prijali brsati, te je ešče vse bola fal bilau, pa nej se je trbelo nam tak daleč voziti na tekme. Sledkar se je tau že spremenilo, vsigdar bola daleč smo ojdli, pa vsigdar več pejnaz trbelo. Če pa kak ekipo gledamo, te je v prvi peti lejtaj bilau najbola žmetno, dosta smo se mantrali, nej ka bi vöspadnili.« • Gda je bilau ustanovljeno športno društvo v Slovenski vesi? »1935. leta je bila prvin v Slovenskoj vesi nogometna ekipa, pa 1978. leta smo prišli v prvo županijsko ligo. Od tistoga mau se tam brsamo, tak ka gnauk smo nej vözleteli.« • Ka vse se je zgodilo v tej trideseti lejtaj? »Kak sam že pravo, prvi pet lejt je mantranja bilau, zato ka je večkrat bilau tak, ka vözletimo. Potistim smo že vsigdar na sredini lestvice bili. Trikrat smo bili drugi, pa vejn štirikrat tretji.« • Prvi ste gnauk nej bili? »Tresti lejt se je gnauk nej posrečilo, ka bi prvo mesto zaojdli. Gnauk je bilau tak, ka bi prvi bili, samo te taši predpis bijo, ka bi mujs bilau goratiti v NB lll (tretja državna liga). Telko pejnez smo mi nej meli, zato smo pa raj drugi gratali.« • Ka trbej k tauma, naj se edna ekipa trideset lejt leko v prvoj županijskoj ligi igra? »Tak mislim, najbola pejneze. Zato ka tü tri ekipe moraš meti, velko, mladinsko (ifi) pa kadetsko (serdülő). Zdaj pet lejt nazaj so pa že tau vönajšli, ka mlašečo (lurkó) tö moraš meti. Sreča, ka tej mali na mejsec samo dvej, ali tri meče majo. Te štiri ekipe goradržati je pa sploj dosta pejnaz, že te tö, če samo opremo (felszerelés) gledamo, pa te gde je ešče drugo. Tau je najvekša problema, ka od leta do leta vsigdar menja pejnez dobimo od varaške občine. Zdaj je že tak, ka skurok nika ne dobimo. Dapa tak mislim, ka tau tak njati nej slobaudno, grej bi bilau. Že samo za tiste mlajše volo nej, šteri se špilajo, zato ka zdaj je mladinska ekipa prva gratala, kadeti pa tretji. Grej bi bilau te mlade tapistiti.« • Zvün pejnez, ka trbej ešče pri ednoj dobroj ekipi? »Tau, ka kak igralci, tak vodjitelji tau ka delajo, naj s srca delajo. Pa tau, ka naj radi majo futbal. Če bi tau nej tak bilau, te bi se že davnik nej mantrali s tejm. Drugo je pa tau, ka je kolektiva sploj dobra.« • Gda je šlau najbaukše ekipi? »Vejn te, gda smo eden za drugim na drugom pa na tretjom mesti končali, mladi so pa prvi gratali.« • Tak vejm, ka v pokalni tekmaj (kupa mérkőzés) ste tö dobri bili. »V osemdeseti lejtaj smo daleč prišli, zato ka smo se igrali s Mosonmagyaróvárom, z Győri ETO-nom, pa ešče z Haladásom tö. Dapa gda so že tej baukši prišli, te smo že zato vödobili. Tü je že velka razlika bila med dvöma ekipama, istino proti Mosoni smo zato zmagali.« • Tau je že stoj vküprešto, kelko igralcov se je špilalo pri vas tej trideset lejt? »Tiste papire naprejsprajti, gde bi se tau leko preštelo, že ne more, dapa tak mislim, ka več stau bi se vküppreštelo.« • Ka je razlika, če gledamo sedemdesetosmo leto, pa zdaj? »Kak sam že pravo, menje pejnaz je trbelo, pa nej se trbelo tak daleč voziti. Ka je pa gnako, tau je pa tau, ka nogomet so Slovenčardja te radi meli pa zdaj tö.« • Vse se kauli pejnez vrti pri nogometi, od kec pa kak mate pejnez, če vas občina Monošter ne pomaga tak, kak bi trbelo? »Kauli odimo pa prosimo. Velko pomauč dobimo od Zveze Slovencev na Madžarskem, pomaga nas ešče Državna slovenska samouprava. Letos smo pa prvič dobili pejneze iz Ljubljane, od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zvün tauga nas ešče pomaga več sponzorov tö. Tau gnesden že ovak nede, samo tak. Ešče etak se dostakrat zgodi, ka sfalijo pejnazge.« • Že sam te spitavo od tauga, ka trbej k taumi, naj ves ma edno dobro ekipo. Ti si pravo, ka pejneze pa igralce. Dapa dja tak mislim, ka si tretjo vönjau, tau si pa ti. Tak mislim, brezi tebe bi ta ekipa nej tam 7 NAŠA ZLATA »Eške dosta kaj znamo« Vrvarstvo - vaužarstvo RIBICA Odloučila sam se, ka moram pa šker za vouže delati. Delo Brigalo me je, gde se je toga par rejči povedati tudi od ene je ročno. Zakoj mi je pravo, ka dela navčo. Vrvar so bili tüdi godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. ŠTRKOVO ŽELENJE Lidge si včasi vsefele čüdno želejmo. Pa so ribe ranč takšne. Pa kakšna druga stvar tö. Ka od ftičov sploj ne gučimo. Rejsan, trno čüdno je tou vse vküper, kak ti leko edno želenje vöobrne žitek. Od toga vej največ povedati eden najbole stari štrk. Pa zlata ribica tö. Sprtolejt je ranč prišla v tisti čas, gda štrki nazaj domou priletijo. Med njimi je biu mladi štrk tö, ka je oprvin domou prišo. Pred štirimi lejtami je odleto daleč v Afriko. Zdaj, gda je grato vözraščeni štrk, je zagledno rour, na sterom je vö iz djajca pogledno. Na toum rouri je njegvi ata že vrejd gemau gnezdo za nouvo držino. Mama je eške nej prišla. Un si je eške tö nej vöodabrau svoje štrkove žene. Ka ženski štrki bole kesnej pridejo. Zato je isko, gde de un delo gnezdo za svojo držino. Depa biu je lačen pa zmantrani od duge pouti. Dole se je spüsto pri potoki. Trno dobro bi njemi spadnola kakšna riba. Gledo je pa čako, čako pa gledo, dokejč je njegvi dugi klün zgrabo ribo. Na, neje tou bila kakša takša prousta riba. Nej, sploj nej! Zgrabo je zlato ribico. Kak pa je z debelim gledo, gda ga je vcejlak po štrkovo pitala. Pitala ga je, ka naj njemi spuni, če jo spisti. Rejsan jo je z debelim pogledno. Vej je pa takšo eške nej čüjo, ka bi ribe gučale. Zato pa si je brodo, ka je tou kakša šala. Zato pa je pravo, ka bi škeu riba biti. Tou je povedo pa spüsto zlato ribico nazaj v vodou. V tistoj minuti je štrk grato riba. Gledo se je pa je nej mogo vörvati. -Eeeeeeej, zlata ribica, ka si tou naprajla iz mene, -se je zaganjo za njou. -Samo sam tou naprajla, ka si si sam želo. Samo sam tvoje želenje spunila, - njemi je prajla nazaj. Depa na nouvo napravlena riba se nej pa nej mogla zmiriti. Eške vekša nevola je gratala po tistom, gda jo je skur zgrabo nikšen štrk. Jo je skur zgrabo pa pojo. Pa je tou nej biu samo nikšen takšen štrk, bila je njegva mama. Ja, skur jo je pogejla njegva mama. -Ge ti ne morem pomagati, -njemi je dola stavlala djaukanje zlata ribica. -Vejn ti je tak bilou usojeno. Tak, ka se boš naroudo kak štrk, živo pa kak riba. Dnevi, tedni pa mejseci so šli po svoje. Nagnouk je zima bila pa že sprtolejt tö. Znouva so štrki prileteli domou. Zdaj že bole krepka pa velka riba ji je gledala. Trno žalostna je gra- dejavnosti, štera je nej samo v Prekmurji, liki po cejloj Sloveniji fejst ogrožena (veszélyeztetett). Tou je vrvarstvo (kötélverés). Fejst je malo lüdi, šteri eške znajo, kak so inda vouže doma delali, pa što je tou delo. Ges sam bila skoron gvüšna, ka pri nas več nikoga nega, ka bi tou znau, da pa sam trno vesela bila, gda sam vidla, ka tou nej tak. Na pouti skouz Gančane, ves blüzi Beltinec, sam pri cesti vidla tablo, Vrvarstvo Jože Bakan. Nejsam mogla samo mimo iti. Čiglij so gospod mešter glij te velko delo meli, so vse ta njali, pa so mi pokazali, ka znajo. Prišla sam v delavnico (műhely), štera nej je delavnica premala? Zatou, oča, tak ka se je neka od njega navčo. Sledi je biu inaš v Murski Soboti, končno je pa tüdi šoulo tekstilne tehnologije. Zdaj znanje prenaša na svojoga sina, šteri de znonkar vse vküper dale pelo. V delavnici sam vidla vsefelé farbe niti, s šteri te s pomočjov mašina, na šteroga se s posebnin remnom gor priveže, vouže dela. Ma starejše pa novejše mašine za vouže delati, pa mašin za klobke süjkati, pa vsefelé takše pripomočke. Delo je nej tak leko, kak na prvi onej vövidi. Trbej meti precej mouči, pa seveda tüdi ročnih spretnosti, ka plesti trbej. Povedo mi je tüdi, ka je material trno žmetno dobiti. Štöla ga največ iz Avstrije, pride pa iz Azije. Tou sta največ konoplja pa sisal. Dela vsefelé fele vouž, tenke, kuste, pisane, kakše ščete. Vouže leko küpite pri njem doma, neka ma tüdi po različni bautaj. Pokazo mi je tüdi stari mašin za vouže delati, šteroga trno pazi, ka naj bi ga ger črvi nej pogeli, ka je cejli leseni. Gospod Bakan so rejsan zadnji eti v Prekmurji, ka znajo eške vouže delati, zatou vüpajmo, ka ta obrt rejsan nede izumrla, pa ka nas nede vse použro tej svejt, šteri je puni plastike. Jasmina Papić (podatke zbrala avtorica za po trebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, So- tala. Na pamet njoj je prišlo, kak lepou je bilou Miki Roš pravijo, ka za vouže delati je ka vouže trbej vö vtegniti, za-sedski program Slovenija – Mad žarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki vsakša delavnica premala. tou pa pravi, ka cejlo dvorišče ga za Pomurje izvaja Pokrajinski Pokazali so mi vsefelé mašine včasi ponüca. muzej Murska Sobota) Porabje, 17. julija 2008 8. DRŽAVNO SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV MONOŠTER, (v soboto) 23. AVGUSTA 2008 PETEK, 18.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKH MEST, 12.25 SLOVENSKI MAGAZIN – NOTRANJSKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 BORILNE VEŠČINE; VEGETARIJANSKA RESTAVRACIJA, 13.35 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MORJE, 16.20 MAKS, DANSKA NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 SLIKE IZ SEČUANA: BAMBUS, 17.45 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 BLISK, TV NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB: ZDRAVNIKI, KJE STE? 0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.07.1990, 0.35 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, PON., 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL PETEK, 18.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 13.50 ŠPORT ŠPAS, 14.50 GEORGE IZ DŽUNGLE, AM. FILM, 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.07.1990, 16.35 DOMA PRI ... FARAONIH, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.30 PARIZ: ATLETIKA - ZLATA LIGA, 22.00 ANTITRUST, AM. FILM, 23.45 MOJE POLETJE LJUBEZNI, ANG. FILM, 1.10 HUFF, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 19.07.2008, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB: ZDRAVNIKI, KJE STE?, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.00 KRALJ V NEW YORKU, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.50 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 21.20 MALI OGLASI: KNJIGOVODJA, IZVIRNA TV NAN., 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 KLAN, IZVIRNA TV NAD., 23.40 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 VSTAJENJE OD MRTVIH, SRBSKI FILM, 2.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.07.1990, 3.05 DNEVNIK, 3.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.50 INFOKANAL SOBOTA, 19.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.50 SKOZI ČAS, 11.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.07.1990, 11.30 DOMA PRI ... FARAONIH, 12.45 AFNA FRIKI, DOK. NAN., 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.40 SLOVENCI PO SVETU: MENDOZA V ARGENTINI, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.15 DUH PRVAKA - ČLOVEK, ŠPORTNI FILM, 17.40 CHRIS EVERT -TENIS, ŠPORTNI PORTRET, 18.00 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, 20.00 ANGELS FALL, AM. FILM, 21.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.00 SOBOTNO POPOLDNE, 0.15 ANNA PIHL, DANSKA NAD., 1.05 INFOKANAL * * * NEDELJA, 20.07.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 FESTIVAL VURBERK, 14.25 V NEDELJO Z GUSTELNOM, 14.45 MIHA DOVŽAN IN GORENJCI, 15.10 ČARODEJ FRANC ZUPAN - VELIKA SPRETNOST, 15.20 KARTE NA MIZO, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON FRANCU KOŠIRJU, 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA IRGOLIČ, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 NEPRILAGOJENI, AM. FILM, 0.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.07.1990, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL NEDELJA, 20.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.40 SKOZI ČAS, 9.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.07.1990, 10.10 POLETNA POTEPANJA, ODDAJA O TURIZMU, 10.40 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 11.10 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.40 PO JEZERU, 13.40 MED VALOVI, 14.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, 21.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI, 21.30 LILIJE, ANG. NAD., 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.00 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 21.07.2008, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 POZABLJENA MESTA IZ DAVNINE, ANG. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLNOČNI KLUB: DOZORELO TELO, 14.25 SLOVENCI PO SVETU: DOBRO JUTRO, VIETNAM, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON: KLIC DIVJIH GOSI, RIS., 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: SLEPE MIŠI, 16.20 BINE: MORJE, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: GRAMOFON, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA? ZA BOGA, CARJA IN DOMOVINO -RUSIJA, DOK. SER., 20.55 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.07.1990, 1.05 DIVJA KITAJSKA, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 21.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.35 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 16.00 POLETNA POTEPANJA, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.07.1990, 16.50 OSMI DAN, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, IGR. NAN., 20.00 PREDSTAVITEV OLIMPIJSKE EKIPE, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 PREGLASNO OKOLJE, DOK. ODD., 22.50 MATI Z DRUGE STRANI MEJE, NEMŠ. NAD., 0.25 INFOKANAL * * * TOREK, 22.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU, 9.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 DIVJA KITAJSKA, ANG. POLJ. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZAKAJ DEMOKRACIJA? ZA BOGA, CARJA IN DOMOVINO -RUSIJA, DOK. SER., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TROJČICE: ROMEO IN JULIJA, RIS., 16.05 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: POMLADNE GOSLI, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 VIDRA, DOK. ODD., 18.00 MUZIKAJETO: AFRIKA, IZOBR. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 STRICI SO MI POVEDALI: LJUBEZNI, TV NAD., 21.05 60 LET IZRAELA, 60 LET KONFLIKTA, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 IRWINI, DOK. ODD., 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.07.1990, 0.25 VIDRA, DOK. ODD., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL TOREK, 22.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.50 TEDENSKI IZBOR, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI 2007, 19.15 RENU BASSI V PLESIH IZ INDIJE, 20.00 ZVOK, DOK. SER., 20.30 DEDIŠČINA EVROPE, 22.00 ZADNJI DNEVI, NEMŠ. FILM, 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TVARIETE, 1.10 INFOKANAL * * * SREDA, 23.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 VIDRA, DOK. ODD., 11.25 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.00 60 LET IZRAELA, 60 LET KONFLIKTA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM: VALENTINOVO, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: ZLATKO ŠUGMAN, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ŽARIŠČE, AM. FILM, 21.35 GLEDAMO NAPREJ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA - DR. FRANCE M. DOLINAR: RESNICA VAS BO OSVOBODILA, ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN IN NJEGOV ČAS, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.07.1990, 0.30 STEBRI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, PON., 1.25 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL SREDA, 23.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 13.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.07.1990, 14.10 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 TENIS - TURNIR WTA, 20.40 LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, DOMŽALE -DUDELANGE, 22.35 EDMOND ROSTAND: CYRANO DE BERGERAC, TV PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA, 0.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.15 ZGODBA O DVEH SESTRAH, JUŽNOKOREJSKI FILM, 3.05 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 24.07.2008, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.40 SVETO IN SVET: PRIHODNOST DIALOGA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STARI NOVI OBRAZI EVROPE: POLJSKA, 13.40 MIŠKO KRANJEC: STRICI SO MI POVEDALI: LJUBEZNI, TV NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.15 LEPA BOKSARKA, DOK. FILM IZ IZRAELA, 16.30 ENAJSTA ŠOLA: UGANKA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI: TESTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP: LEGENDA O SVETEM GRALU, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 KOMUNA G-7 ALI UTOPIJA NA ROBU DRUŽBE, DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 TRI SESTRE -MADE IN GERMANY, NEMŠKI TV FILM, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.07.1990, 1.25 DUHOVNI UTRIP, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL ČETRTEK, 24.07.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 BREZ REZA -DR. FRANCE M. DOLINAR: RESNICA VAS BO OSVOBODILA, ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN IN NJEGOV ČAS, 13.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.07.1990, 14.00 AZIJSKE POTI POD NEBOM, KOREJSKA DOK. SER., 15.00 BLISK, TV NAD., 15.30 GLEDAMO NAPREJ, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 SLOVENIJA DANES - REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 TENIS - TURNIR WTA, 21.00 XXL, FRANC. FILM, 22.35 POD RUŠO, AM. NAD., 23.30 HIŠA DUHOV, KOPR. FILM, 1.55 INFOKANAL Motor »Ata, sestri si küpo gosli, tak zdaj meni moraš küpiti motor,« pravi mali Pištek. »Ka boš pa z njim?« ga pita oče. »Ka, ka?! Daleč se odpelam, ka nemo čüu, gda de sestra na violino igrala.« Pijani saused Sausedin stric so že stari, radi venej na dvorišči sedijo pa pipo kadijo. Etak pa vse vidijo, ka se Državna slovenska samouprava -ob 220. oblejtnici rojstva Jožefa Košiča - zové vse Slovence, šteri živijo v Porabji in zvün Porabja na Madžarskom ali gde koli po svejti, na srečanje v Varaš. Lepau vas prosimo, prijavnice (jelentkezési lap) pošlite najkisnej do 31. julija 2008 na atrejs: Državna slovenska samouprava, 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8. Országos Szlovén Önkormányzat, 9985 Felsőszölnök, Templom u. 8. Informacije dobite po telefoni: 94/534-024 pri sausedi godi. Eden den vidijo, ka Francek de domau pijan kak čep. Skur že zadrejmajo, gda vidijo, ka Francek auto tiska vö iz garaže. »Francek, se ti je zmejšalo?« ma kričijo. »Ne sedaj v auto, vej pa ne moreš stati na nogaj! Kak ’š pa vozo?« »Kak, kak? Vej pa nišče ne vozi stoječ!« V.G. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB