151. številka.
■ vfc *
*
(t Trstu, v torek zvečer dne 17. decembra 1895.)
Tečaj XX.
hIDINOIT"
iihaja po trikrat na teden v ieatiii li-danjih ob torkih, 6«trtkih in iObOt«h. Zjutranje itdanje izhaja ob S. uri »jutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno iiduje etsne : It J«4en dimi« . t. — .»>, Uvtn Av«»rij« f. 1.40 ■t tri vteee. . . 2.(10 ...
pol lete , . . b,— , , , 8,— t* ?h leto . . . 10.— . ■ . 11 — Na aaračba brez priložene aaročnOie m
jtnljt «lr. Pe«a«»ičie iteriike «e dobivajo t pro-dajalnieah tobak* v lrmtu po a nrč„ itTen Trat* po S »tč. Sobotno tečemo ladanje v Irštu 4 ii„ izven Trsta S nč.
1
k
DINOST
01ak.Ho alcventkega političnega druAtva za, Primori
Oflaai račuue po tarifa v petita; i*
oatlovf i debelim črkami «e plačaj«
;>ro«tnr, ko'lkiir <ib«.>ga rATadtiih v^t'c. |-V«l»na oarartaicft in javnenahTnla, domači ngla«i itd.«« računajo po pofodhi.
V»i dopiei naj «e poliljejo uradni*-tu: ulica Ceternu it. 13. V »eno pi»mo nars bitt frankoTano, k^" uofraukoTana «a r > «(>r»i jmajo. H .kop i »i <• ne Tračaj*.
Naročnino, reklamacije ia n(la*e »nrt>-jeraa upravniHvo ulioa Molino pie-colo h*t. 3, II. nadet. Odprte rekUeta?i|<> «o protte poitnine.
"T aMm—M/e
Častitim
našim §
Bliža ae konec leta, radi česar mora pedpisauo upravnistvo poravnati svoje račune. Ker pa velik del častitih gg. naročnikov ni s« doposlal naročnine do konca leta, prosimo, da vsak stori svojo dolžnost do 20. t. m., ker se bode s istim dnevom počelo iitirjavati cast&nke postnim nalogom. Naročniki so naša glavna podpora, a nemarnost ▼ plačevanju provzročujo listu nepotrebne •itnosti in težave.
TJpravniitvo „EtllnoM".
O
z
S tem vprašanjem se zopet bavi „Slov. Svet" v svoji zadnji številki. Sploh morata pri« jatelj hi neprijatelj priznati, da se nijedno glasilo slovensko ne bavi toliko in taku temeljito s tem sila važnim vprašanjem nego omenjeni list. Izvajanja v zadnji številki .Slov. Sveta" s« nam vidijo pa Še posebno zanimiva z ozirom na okolnost, da ju na podlagi raznih izjav sedanjega ministerskega predsednika in pa raznih prikazni v poslanski zbornici zavladal po nekih slovenskih krogih nekak optimizem, ki, po našem menenju, nikakor ni opravilen.
No, »Slov. Svet" dokazuje v svoji zadnji Stuvilki — dasi posebnih dokazov niti ne treba zato — da sedaujemu ministarstvu je v prvi vrgli naloga ta, da zagotovi o b n o v-ljenje dosadan je pogodite z O -g era ko, če tudi morda s kakimi malimi spremembami; ali z drugimi besedami: grofu Badeniju je do tega, da se ohrani v monarhiji — dosedanji zistem. In kaj znači za nas Slovane sedanji zistem, o tem ne treba govoriti mnogo — saj čutimo posledice istega po vseli žilah in kosteh. Sedanji vladni možje pa seveda n'so toliko slepi in nemi, da ne bi videli in čuli, kako se med prebivalstvom tostranske državne polovice oživlja bolj in bolj reakcija proti dosedanjemu krivičnemu in za našo stran v gospodarskom pogledu skrajno škodljivemu razmerju v razdelitvi skupnih bremen med obema polovicama. Javno meneuju povzdiga vodim odločneje svoj glas, da to razmerje ne sme ostati tdko, kakoršno je bilo dosediy, ampak da treba razdeliti dolžnosti in pravice primerno resničnim od-nošajem iii gospodarskim silam na tej in oni strani. Ako pa naj 2e ostane vbožjein imenu duvalistiški zistem — dasi smatramo mi istega za jako neprimerno državno obliko --in ako res treba doprinašati žrtve za vzdrževanje istega, potem pa smemo zahtevati vsaj to, da žrtve ne bodo, kakor je bilo res dosedaj, samo na jedni strani, ampak raz-merno na obeh.
Saj je dovolj kričeče že dejstvo samo,
PODLISTEK Gašin rendez-vous.
Praška humoreska.
■pital J. P.
(Konce.)
Slednjič šel je Gašu, mišić si, da je bila morda zadržana; jutri mi bode gotovo zopet pisala. In res, drugo popoludiie .zvedeli* smo V kavarni od Gjuke, tla mu je „ona* zopet pisala, da je bil pri Gjuki in da ima sestanek ob štirih popoludiie na istem mestu; včeraj da ju bila zadržana, danes pa, da pride gotovo, ker gre ob isti uri iz francoščine.
.Veste kaj, dečki*, oglasil se je Jambro, „za nos smo ga zvlekli, to je dosti; da ga še naprej zafrkujemo, to nima nikakovega smisla; to ne bi bila več šala, ampak neumnost. Ubogi Gašo se nam je „vsedel*, mislil je, da mu res kuka gospodičina piše, dofilm mu je bil tako prijazen, da mu je pisal Kranjec. Ta , i akni" I
da Ogerska, koje gospodarske sile so danes uialo ali pa nič za silami našo državne polovice, prispeva za skupne izdatke le 30, dočim moramo plačevati ini 70 odstotkov. Ali da bi bila samo to? Ali zlo, ki izvira iz ravno tega krivičnega razmerja, je še hujše ! Pri tem razmerju ima Ogerska namreč na leto velike dobičke in prihranitve, koje uporablja v to, da nam dela silno konkurencijo na vseli straneh. Uničila je n. pr. malone našo tržaško in s tem avstrijsko svetovno trgovino, uničila je našo mlinarsko obrt itd.
Je-li potem čudno, da se kraj vseh narodnih prepirov čutijo vsi narodi te polovice solidarne v zavesti, da treba zapričeti borbo proti dosedanjemu razmerju ?! A na vse zadnje tudi najoliolejši poslanec ne more kar prezirati javnega menenja. To vedo naši vladni možje. Ti-Ie vedo torej, da bode po takem opozicija pil razpravah o obnovljenju pogodbe letos krepkeja, nego je bila kedaj poprej. Je-li čudo potem, da si grof Badenl prizadeva na vse mtgoče načine, da si pridobi prijateljev na vseh straneh in da kolikor le možno o s a m i o n o skupino — krščansko-soci jalno — o kateri ve, d a b o d e neizprosna v predstojeći borbi proti o g e r s k s m u n a d -v 1 a d j u ? ! Po našem trdnem uverjenju treba vso sedanjo borbo med vlado in krščanskimi socijalisti motriti v prvi vrsti z ozirom na obnovljenje pogodbe z Ogersko ; in istotako moramo biti jako previdni, pri vsej morebitni prijaznosti vlade, ravno z ozirom na predstojeće razprave! Ob tem velikem, ne le za gospodarsko življenje, ampak tudi odno-Saje na^e drža\e do drugih držav pr'Važnem vprašanju, ne bi nas smele motiti niti prijazne besede niti malenkostne koncesije in prav ima .Slov. Svet«, ko z ozirom na bli-žnnje med vlado in Mladočehi pravi, da so se tudi ti poslednji začeli načelno zagrefiati.
Ako bi bi! duvalizem tudi za trenotek res državna potreba, je vendar le začasna potreba; absolutno pa to nikakor ni res, kajti monarhija je sestajala tudi poprej, ko ni bilo duvalizma. Toda če je že potrebno to začasno razmerje, urejeno naj bode vsaj tako, da ne bode krivice nobeni strani.
Za to gre Hedaj v prvi vrsti in kakor vsi narodi jednako občutijo posledice sedanjega krivičnega razmerja v razdelitvi bremen, tako bi morali tudi vsi zastopniki teh narodov biti solidarni v prizadevanju za spremembo tega razmerja in za pravičuišo raz-deljenje bremen in upliva.
Ker pa vse kaže, da se bode sedanja vlada trudila, da obnovi pogodbo na bistveno dosedanji podlagi in bi moralo priti do spola med poslanci in vlado, ako bi se prvi kazali neizprosne v zagovarjanju gospodarskih
»Ni re«, oba sva pisala", skušal se je Kranjec opravičevati.
„Molči Kranjec, Ti si pisal, jaz sem pa med tem snedel Tvoje sardine !M
In vse društvo sklenilo je z ogromno večino — manjkal je samo en glas, namreč Kranjčev — daje le Kranjec vsemu kriv ; naj torej skrbi, kako da se izmotamo iz vse te stvari.
»Dobro1, velel je Kranjec. „Ob štirih pojdeiuo po Gaša na sestanek. Vsaki si kupi rudečo cvetko, vtakne jo v Ijukiiico za gumb in taki oboroženi pojdeuio nadenj. Vse drugo prepustite meni!"
Ob štirih popoludne smo šli iz kavarne in njd, na Ferdiuandko. Kupili smo si vsak cvetko in onda proti narodnemu gledišču. Gašo že .dirigira* tan^ gori in doli, kakor se jo blagovolil izraziti Jambro. Zapazil nas je in migni naj se poberemo, naj ga ne motimo. Toda kedo nas odžene, če smo kam namenjeni ? Vsa tolpa je stopila predenj, na čelu jiui Kranjec. Vsi ga gledajo, uikdo ne zine,
koristi te polovice, je pač naravno — kakor smo že omenili —, da si vlada hoče gladiti pot na drugi strani — s pokloni na vse strani. To prizadevanje vlade kaže se nam v vseli nje dosedanjih izjavah: kazati bi Be hotela naklonjeno vsem narodom in vsem strankam.
Ali ob prevažnem vprašanju obnovljenja pogodbe z Ogarsko morali bi se postaviti zastopniki slovanskih plemen — kajti ravno mi Slovani trpimo najbolj na dosedanjem razmerju — na višje stališče skrbnih čuvarjev naših gospodarskih koristi. Ti gospodje ne bi smeli pozabiti, da obnovljena pogodba ne bode veljala za 1 ali 'i leti, ampak za precejšnjo dobo 10 let. A kdo ne ve, kakih dolgotrajnih, pogubnih posledic more pustiti za seboj v sedanjem nagloživečem času razmetno dolga doba 10 let, ko se gospodarski preobrati vrše kar od dneva do dneva?!
Iii ne zahtevamo opozicije za vsako ceno, saj vemo, da je tnka opozicija — nezinisel. Vendar pa moramo obžalovati, da nekoji slovenski listi vse premalo razumejo sedanje vrvenje v življenju našega parlamenta, zlasti da se delajo gluhe in slep^ glede na vzroke, ki silijo vlado, da si išče prijateljev in da tako zagotovi izvršenje svoje glavne naloge — obnovljenje pogodbe z Ogersko.
Neki slovenski list plava že tako pogumno v široki reki optimizma, da že vidi na obzorju slovansko večino v poslanski zbornici in toli zaželjene „boljše čase*. Trenotek je baje toli ugoden, da se nam ne povrne zopet z lepa, ako ga zamudimo to pot. Mi a« svoj« strani ne vidimo nikjer znamenj toli ugodnega preobrata, pač pa se zavedamo, da je seilanji trenotek toli važen, da zahteva celih mož na naši strani. Iu zapomnite si, da bodemo čez 10 let, ko ae bode zopet obnovljala pogodba, stali zopet tam, kjer stojimo danes, ako se pokažemo sedaj nedolžne otročiče, veseleče se vsake igračice.
Zavedajoči so veliko škode, ki uain jo provzoočn duvalizem, ne moremo iu ne smerno priznati te oblike kot trajno veljavno; ali ker že hočemo v božjem imenu poitevati razmere, ne zahtevamo, da bi se naši poslanci že sedaj spustili v boj proti duvalizmu samemu; to pa zahtevamo, da ob vsaki priliki označijo naše stališče glede na sedanjo uredbo avstro-ogerske monarhije in da u e-i z p r o s n o, ne gled« na levo ne na desno, zahtevajo, da se bodo ob obnovljenju primerno pošteval« in branile tudi naše koristi. To so življenske koristi za blagor naše polovice; in ne poza-zabirno, da ves nemški nacijonalizem dra. Luegerja ne more nikdar toliko škodovati tem koristim, kolikor jim je že resnično škodovalo madjarsko nadvladje.
Gašo tudi ne. Slednjič rekel mu je Kranjec: „Kaj nas ne nagovoriš? Ali ne vidiš rudeče cvetke? Kaj ni bilo v pismu pisano, da nas nagovori ?"
Gašo je gledal začudeno — Gorenjec bi rekel, ko bik nova vrata — sedaj se mu je začelo svetli!i, vzdignil je palico ter za-vpil:
„Fakini! Počakajte!"
Toda nisme ga čakali. smo mu bili všli v „Slaviju*, kjer smo 1 • i 1 i varni pred Gaščino jezo in težkimi njegovimi peetini.
Na večer zbrali smo se vsi „pri Stro-mečku". I on bil je z nami smejal ae je naši razposajenosti iu svoji neumnosti, da se je dal speljati na led. Pili smo na zdravje Gašino in zlobni .Tambro je predložil, da ne bo sam živel, naj ga Hog poživi z .gospo-dičino Kranjcem !*
Ako Ti pridejo Te vrstice pred oči, dragi Gašo spominjaj se svojega sestanka v Pragi z .Andulko*, spominjaj se srečnih iu r veselih dnij, katere smo tu vkupno preživeli! i
Politiške vesti.
V Tretu, 17. decembra 18»*.
Državni zbor. Nadaljevaje podrobno razpravo o proračunu, razpravljala je včeraj poslanska zbornica o kočljivi točki „dispo-zicijski fond*. Svota ni ravno velika, ki jo zahteva vlada pod tem naslovom, vendar pa se vsako leto ravno pri tej točki vname ostra debata, kajti dovoljenje te točke smatra se navadno kot izraz zaupanja vladi. Naravno je torej, da porablja opozicija to priliko, da graja politiko vlade. Tudi včeraj so se lopo razvrstili prijatelji in nasprotniki vlade. Za so govorili levičar Noske, veleposestnik grof Dubsky, Poljak Daieduszycki in konservativec Hageu-dorfer; proti neuiški nacijo nalec Pernerstorfer, antisemit Lueger in člen nemške ljudske stranke Morsey. Poslednji je uaglašal posebno, da ne more glasovati za dispozicijski zaklad z ozirom na postopanje poluslužbenih listov. (Iz dispozicijskega fonda se namreč v prvi vrsti podpirajo vladna glasila. Op. ur.) Mini-sterski predsednik grof lladeni je rekel, da tu ne gre za to, da bi se vladi izreklo zaupanje. Kar se pa dostaje načina, kako se porablja ta denar, odgovori nutanjčno čez leto dni. Glede pisave poluslužbenih listov opozarja na besedo: Gracchi di seditioue ipiaereutes. Razprava se ju zaključila na to. Kot jako značilno moramo še navesti, da »e v včerajšnji dnevni seji ni oglasil nijeden Ceh ali Jugoslovan.
Seja se je nadaljevala zvečer. Zbornica je vsprejela predlogo o pravicah avtorjev in tudi dispozicijski fond.
Mnlorusi pri cesarju. Na zagotovilo neomahljive odanosti odgovorilo je Njeg. Veličanstvo odposlanstvu Malorusov, da malo-ruski narod je Njemu isto tako pri srcu, kakor vsi drugi narodi. Cesar pa je Izrekel svoje začudenje, da je došlo toliko duhovnikov v isti hip, ko slavi svoj nliod v Lvov novoimenovani kardinal Sembratovič. Podeljeuje kar-dinalskega dostojanstva metropolitu Seinbra-tovičn je pač najbolji dokaz, kako se zanimata papež in cesar za malorusko cerkev. Tudi to ni ugajalo cesarju, da je deputacija toli mnogoštevilna, kar je vsakako zelo draga iu neprimerna demonstracija. Taka demonstracija ui pravo sredstvo — opazil je cesar — v dosego namerovanega smotrn. (Kakor smo že omenili, izročila je deputacija spomenico, v kateri prosi, d<i bi se razpustil deželui zbor gališki in da bi se razpisale nove zakonite volitve. Op. ured.)
V srbski skupščini so imeli včeraj viharno sejo radi vladine naredbe, s kojoje prepoVedala lastnikom gozdov sekati drevesa, dokler se jim ne pripozna lastninska pravica. Nad 50 govornikov se je oglasilo za besedo ; »osebno pa so poslauci okrajev Pirot i u Vranja, pripadlih Srbiji po berolinskem dogovoru, tožili, da je sedanje stanje v tem pogledu slabše nego je bilo pod Turčijo. Koncem seje je predsednik povabil poslance, naj se snidejo kakor danes zjutraj na kolodvoru, da vsprejmejo dospevšo kraljico Natalijo.
Italija v Afriki. Na to seveda niti misliti ni bilo, da bi se položenjo italijanske vojske zboljšalo od včeraj do danes, ali — poslabšalo se je. Od pred včerajšnjem do včeraj ni dobila vlada nikakili službenih vesti ol generala Haratierija. To je jako slabo znamenje. Opravičena je slutnja, da je porušen telegraf v naselbini. Vojski Menelika in ifakonena marširati vsaka za-se v dveh kolonah, vsaka po 25000 mož. Utrdba Makallč je obkoljena v ta namen, da se tamošnja italijanska posadka ne more združiti z vojsko Baratierijevo. .Italia Alilitare* sodi jako pe-simistiški. Sodi namreč, da Makonen pri pravlja na drug grozen udarec s^toli prevladu-
jočimi silami, da niti ni misliti na kak vspeh
na italijanski strani. Ta vojaiko-strokovni list zakljuruje: Nočemo pretiravati glede nevarnosti, vendar moramo naglasiti, da je polo-ženje uajresneje. Baratierija bodcmo morali prištevati najboljim poveljnikom sedanje dobe, ako se mu posreći le to, da se tako ali tako srečno i/mukne vojski Menelika, bližajoči se sicer polagoma ali stalno. Vojna uprava je jela odpošiljati novih vojakov v Afriko. Iz Neapelja j- o Ipinlo včeraj 1400 vojakov. Vlada pa bode zahtevala za Afriko kredit do iiO milijonov, da bode mogla odpoalati se 10 do 12000 mož.
V včerajšnji seji poslanske zbornice je zagovarjal Crispi svojo politiko, kakor je vedel in znal, ali zadovoljil ni nikogar. Par poslanrev je odločno izjavljalo svoje republikanske. nazore, a poslanec Luca je očital Crtopiu, da hoče zvračati svojo odgovornost na generala Baratierija.
P (»loženje na Vatoku. Oficijozni turški viri zagotavljajo, da se je znatno zboljSalo položenje v Anotoliji. O klanju v samostanu Ila.san, o katerem se je raziirila govorica, ne vedo nič v Carjemgradu. Iz Londona javljajo, da mintsterski predsednik lord Sali*-bury ni hotel vsprejeti deputacije krščanskih Armencev, rek*i, d« mora poštevati splošni javni blagor.
Različne vesti.
Imenovanja pri polti. Poštnimi oficijali v področju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva so imenovani poštni asistenti: Josip J a k 1, Rudolf J e s s (Jež), Kajetan A m o d e o, Ivan V o v k, Albert M ti 11 e r, Josip I) e 1 M o n a c o, Ivan T u n i s, Anton N o v e 11 o, in Martin No vrati I, vsi za Trst ter Krau Letiš za Rovinj.
Slovenska iola v Gorici. .Triester Tagblatt" popravlja goriško „.Sočo* gledć vesti, katero j« bila objavila „Soča" z oziiom na brezkončno zavlačevanje odprtja slovenska ljudske šole v Gorici. Evo, kaj pravi nemški oficijozus o tej stvari: ,V poslednji številki „Soče* je rečeno, da gospod namestnik š e n i odposlal dalje utokov, katere so uložili slovenski stariši potom deželnega šolskega sveta na naučno ministarstvo proti dejstvu, da je določena bivša vojašnica Catinelli v Gorici za šolsko poslopje. „Soča" sama ne veruje prav temu, kljubu temu pa natveza svojim čitateljem to bajko. Umevno je samo po sebi — in mi znamo to iz dobrega vira — da so utoki odposlani naučneinu ministerstvu že zdavna in z vso možno naglostjo".
Tako tržaški nemški oficijozus. K temu „popravku4 bodite nam dovoljeni dve skromni pripomnji. Iskreno nas veseli, da poluslužbeni nemški list poslednji čas, kakor vse kaže, marljivo iu pazno zasleduje toliko .Edinost" kolikor „Sočo", katera lista se boiita rama ob rami za pošteno stvar primorskih Slovencev. To je že nekaj, da nemški poluslužbeni list navaja naše opravičene težnje na znanju onemu „dobremu viru*, s katerim je v stalni zvezi. Druga pripomnja pa, katero želimo izreči, je ta, da smo vzeli zadoščenjem na znanje zatrdilo iz »dobrega vira", daje c. kr. namestništvo storilo svojo dolžnost. Pričakujemo torej razsodbe ministerstva!
Ponižna prošnja na vsegavedni „Triester Tagblatt*. Ker je „Soča" v poslednji svtjji številki trdila, da gospod namestnik tržltfki ni še odposlal naučneiuu ministerstvu ve-kurzov goriških slovenskih starišev proti umeščanju slovenske šole v bivšo vojašnico <!atin*lli, čutil se je „Triester Tagblatt41 v današnji svoji številki pozvanega, kakor to omenjamo na drugutn mestu, da izjavi — sklicevaja se na „dobre vire* — da so se dotični rekurzi že davno in z vso hitrostjo predložili naučneinu ministerstvu. Ker je „Triester Tgbl.'1 že tako dobro poučen o tem, kar se dogaja v »imeni hiši*, naj do voli tudi nam ponižno vprašanje ter naj nam postreže blagohotnim odgovorom.
Kolikor je nam znano, in sicer iz najboljšega vira, rešilo je visoko naučno ministerstvo relcurz radi tržaških slovenskih dol ter odposlalo to rešitev tukajšnjemu na-mestuištvu že p r v e d n i meseca se p-t embra t. 1.! 11 e k u r e n t j e p a d o danes še niso dobili rešitve! Prosimo zatoraj slavni „Triester Tgbl.*, ki je že tako dobro poučen o dogodkih, naj nam pove v jedni prihodnjih svojih številk, da-li
je nadeja, da dobimo v kratkem od tržaškega uamestništva rešitev ministerstva gledtf triaških slovenskih šol?
Za prijazen odgovor zahvaljuje se iskreno v naprej „tim, ne več nenavadnim potom" :
Radovednež.
Mastni svet tržaški. Sinočni jami soji mestu.-ga sveta tržaškega predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 36 svetovalcev. Zbor je takoj pričel z razpravljanjem točck dnevnega reda. Predlog mestne delegacije iu stavbenega odseka gledč uravnave serpentine, vodeče na holmec Farneto do cestc, ki vodi k sv. Alojziju, vsprejel je zbor. To delo bode stalo 10.000 goUI. Naše skromno, nikakor merodajno menenje je to, da vravnava te poti za sedaj ni bila baš n e o b-h o d n o potrebna in da bi bil mogel mestni svut vporabiti teh 10 tisočakov za kojo nujnejšo napravo. Oglejte si n. pr. pot, ki vodi k sv. Mariji Magd, (Bpodnji in Gornji, da ne govorimo o občinskih potili po okolici v obče, ki so grozno zanemarjene.
Zbor je zatem dovolil z večino glasov dodatni strošek 7180 gld. k naslovu „Vodu, ceste in šetališča.* Tekom razprave priporočil je svetovalec I) o 1 1 e n z, da bi občina bolje preskrbela okolico z vodo. Tako n. pr. je priporočil predsedniku odseka za preskrblje-vanje vode, naj skliče odsek v sejo in naj isti že jedenkrat povoljno reši vprašanje o vodotokih v Barkovljah in na takozvani Skala Santa.
Omenjamo izmed ostalih toček le na kratko, da je zbor vsled predloga mestne delegacije odobril odgovor na dopis c. kr. pomorske vlade glede odprave takozvanoga „rde.V ga mosta* v teiu smislu, da je občina sporazumna s tem, ako pomorska vlada zgradi na istem mestu nov, vsaj 12 metrov širok železen most in da eventualno občina doprinese raz in era o svoto v pokritje stroškov. Nadalje je zbor dovolil laški kmetijski družbi tržaški podporo 1000 gld. v ta namen, da priredi ta družba v Trstu mednarodni sejem z vinom. Konečuo naj še omenimo, da je mestna delegacija predložila, naj mestni »vćt dovoli izredno podporo 500 g 1 d. (jedenkrat za vselej) Škedenjski župni cerkvi za nabavo novih orgelj. Ta predlog pa je ostal z dvema glasovoma v manjšini. Se ve, za cerkev ni možno dovoliti 500 gld., pač pa 10.000 za vravnavo ceste, ki bi mogla čakati na popravo se par let. Naj rajše (»stane župnijska cerkev par let — brez o r g e 1 j I No, o tem zares značilnem glasovanju govorimo na drugem mestu.
Ker je bil zbor tekom seje odložil par točk, ki niso bistvene važnosti, je župan ob 9Vi uri zaključil sejo.
Škedenjska Župna cerkev — brez orgelj! Iz poročila o sinočni leji mestnega sv6ta tržaškega ruzv'ideti je, kako čudno, „za las", ju propadel predlog mestne delegacije, da naj občina dovoli župni cerkvi v Skednju izredno podporo 500 gld. za nabavo novih orgelj. Ne moremo si kaj, da ne bi tega glasovanja nekoliko pojasnili dobrohotnim namenom, da hi iz istega crpili z a r e s e n nauk vsi oni voliloi skedonjskega okraja, katere vedno še miče sladka „cikorija".
Župnija Škedenjska prosila je nedavno mestno občino izredne podpore 1000 gld. za nabavo novih orgelj. Mestna delegacija, uvi-devša potrebo novih orgelj, vpoštelaje sicer prošnjo, toda predložila je mednemu svolu, da naj isti dovoli 500 gld. Prišlo j« do glasovanja o tem predlogu delegacije. V istem trenotku bilo je v dvorani prisotnih le 30 svetovalcev. Od teh glasovalo jih je 14 za predlog delegacije, 16 pa proti predlogu. In meti onimi „liberalnimi" svetovalci, ki n i s o spoznali potrebo orgelj za katoliško cerkev, bil je tudi svetovalec Banelli, oni isti Banelli, ki deluje z vsemi silami v to, da bi ga izvolil Škedenjski okraj s v o j i m zastopnike m. Ako bi bil svetovalec Banelli, ta „prijatelj" okoličanov, glasoval z a predlog delegacije, potem bi bilo 15 glasov proti 15! V tein slučaju pa, osve-dot eni smo, odločil bi bil ž u p a u p o-v olj uo s svojim glasom, uvaživši resnično potrebo orgelj za Škedenjsko cerkev.
Skedenjci! t) prihodnjih volitvah za obč n>ki zastop usiljeval se vam bode iz vestno isti Banelli kandidatom. Nadejamo se, da ga sedaj spoznate. Bog čuvaj okolico takih „prijateljev", kakoršeu je „onorevole Banelli!*
Za t. co }> mdalje darovali: g. B.
Mimbell ... rf. i M. Kiodič pl. Sabla-doski le -i j. ;Počivalnik iz Brezovice .1 'ci a ±2 ., gd. Ivan Viličič iz Zagroba I '	i oros 2 kreni, ga. E.
Nart'd 6 t	Angeli 1 kroni, ga
Eiigelbilda f,;iVii«' , kron. Neimenovan 10 kron, Slavka 4 Kr. Dr. N. N. 4 Kr. č. g. bla.ee 4 K gč. Toinažič 4 K. g. Pretnar -J kroni., g. Kolman 9 kroni, Kljun 1 krono.
Za pogorelce na Reiki ceiti posUIa nam j * Jožefa udova Prhavc 1 krono in pri plesni vaji v „Tržaškem bralnem in podpornem društvu" se je nabralo 3 kroni in 80 stot. Vse doposlaue nam svote izročili smo svojemu namenu, namreč udovoma Ani Martinčič in Ani Rebula.
Nekoliko popravka. V govoru g. posl. Nabergoja, priobčenem minole sobote, popraviti nam je, da govornik ni menil, da se krivica godi mestnim, ampak okoli-č a n s k i in učiteljem ; in da oni okoličani, ki so peli cesarsko pesem pred stanovanjem okrajnega načelnika na Prošeku, niso bili kaznovani v denarno globo od 10 do 15 gl., ampak 10 do 50 gld.
V dmiašnjem zjutranjem izdanju je pa prezrl naš korektor pogreško v najnovejši vesti z Dunaju, kjer je rečeno, da se okrajni glavar Schaff g o t s c h povrne iz Poreča v Koper. Kdor pozna razmere, je že pogodil, da bi moralo stati S c h a f f e n h a u e r.
Z GradiŠ&a na Goriškem nam pišejo, da se je tamošnje „Bralno društvo" zopet probudilo iz spanja, in da je jelo cel6 vrlo napredovati. Odbor društva je sestavljen takole: predsednik Ivan Peric, njega namestnik Ferdinand Tominc, tajnik Josip Kobal, odbornika Vinko Orne in Josip Kerševan.
Straina bolezen. Predvčerajšnjem pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico 141etnega cigana Karrija, čigar truplo jo bilo doslovno pokrilo s črvifii! Mati tega nesrečnega fantiča je izjavila, da je bil otrok vedno čil in zdrav iu še-le te dni pojavili so se gnju.*ni. črviči kar hkrati po vsem truplu. Ako doznamo kaj pobližega o tej nenavadni bolezni, sporočimo to našim čitateljem.
Nenadna smrt pri priseg!. „Hrvatski Branik* piše : Posestnik Lazar Kuračid, pravoslavne vere, tožil je pri okr sodišču v Mi-trovici neko staro ženo za dolžnih mu 60 gl. — V srei/o dne 4. t. m. bila je razprava o tej tožbi. *ltarka je trdila, da ni dolžna Ku-račiču nit/ novčića, v tem ko je Kuračič trdil, da ima tirjati 60 gld, od nje. In tak<5 naj bi prišlo do prisege. Ko so vžgali sveče in je Kuračič pristopil k razpelu, rotila ga je starka, naj ne priseže po krivem. Kuračič se ni zmenil za to; pristopil je k razpelu iu položil roko na križ. A ko je izustil besede „Tako mi Bog ....*, stresel se je in se zgrudil brez zavesti na tla. Ko so ga so-duijski sluge prinesli na hodnik, bil je že mrtev. , . . Mar ui to očiten dokaz pravične kazni Božje ?
78let v bolnišnici. Dne 11. t. m. umrla je v bolnišnici v Podernonu (I t al j a) neka starka, ki je bita v omenjeni bolnišnici celili 78 leti Bilo je uauiieč leta 1817., — leta lakote — ko so ljudje uušli v neki ulici v Podernonu uekako polumrtvo pokveko ženskega spola. Prinesli so ta nestvor v bolnišnico. Takrat bil je dotični nesrečni otrok star kakih 10 ali 12 let. Tekom let zrasla je ne-srečnica do celih 70 cm., torej ostala je svoj živi dan prava pritllkovica. Nikdar pa ni vedela povedati, koliko je .-tara, iu kje je rojena; sauio to je znala, da se zove Magdalena. Ta nepoznana nesrečnica stala je bolnišnici tekom 78 let okolo 28 tisoč lir !
Sodnijsku Tržaško sodišče obso ti U je 15letno Franico Juri, pristojno v Sežano, zaradi prestopka proti varnosti življenja na 7 duij zapora. Morebiti se naši čitatelji še spominjajo, kar smo svoječasuo sporočili, namreč da bi bila morala Franica Juri dne 16. oktobra t. 1. varovati svojega 1 Smesečnega bratca Maria, toda otrok ji je ušel na ulico iu baš pred stanovanjem obitelji Juri, ulica Te s a hšt. 38, prišel je pod vola, ki je vlekel teško obložen voz nizdol. Vsled padca pretresli so se otroku možgani iu umrl je pol ure zatoni. — 831etni klesar Anton Grdol i/. Trsta dobil je zaradi teškega telesnega poškodovanja 4 mesece ječe. Dne 8. julija t. 1. igral je (Jrdol z drugimi pivci poleg Mal-diuijeve gostilne pri Sv. Mariji Magd. Spodnji ua krorije. I>ri igri si1 je spil s tovarišem Josipom Krbižem, katerega je hud6 ugriznil v ! srednji prst na desni roki.
Dne 1. novembra t. 1. prijeli so policijski organi na tukajšnji postaji južne železnice iyletnega trgovskega pomočnika Karla Rich-terja in njegovega tovariša Alfreda Richterja, oba priiedša z Dunajskim brzovlakom v Trst. Karol Richter je bil v Geri poneveril tvrdki Voigt & Banmcrartuer svoto 439 m.irlc in osleparil jednega svojih tovarišev za 4o mark. Ker nemške oblasti niso zahtevale, da naj se Karol Richter izroči Nemčiji, obsodilo je istega včeraj tržaško sodišče po določbah nemškega kazenskega zak. na 4 mesece ječe.
Najnovejše vesti.
Dunaj 17. Danes se je sestala enketa, sklicana v posvetoanje o namevovanem borznem davku. Došli so tudi zastopniki trlaike borze. V imenu finančnega ministerstva je pozdravil enketo dvorni svetnik Froschauer, naglasivši, da glavni namen borznemu davku bode, da razširi vir dohodkov po davkih. Poleg družili se je izjavil tudi trž. zastopnik Bujatti, da namerovani način odmerjanja borinega davka bode oviral promet in da ne donese pričakovanega flnancijal nega vspeha.
Rim 16. Agenaia Štefani je pooblaščena izjaviti, da je izmišljena vest, da hoče Italija najeti notranje posojilo. Finančna politika vlade je oprta slej ko prej na to, da ni najemati nikakega posojila ni notranjega ni vnanjega
o v *	braojavk«.
Bnatmpsita. PHnnioa *» je-an 7.13 7.15 1'šenloa zu spomlad 1 6.87 —.— <lo (5.88. Ovefl >•
jo«en —■---Iti za spomhd • 18 4.30 Ko<-u»
it oktober --maj-juni 1896 4.4H-4.47
t'*«iii«H no»« od I>5 kil. f. 6-76 -4 85 oil 7t ki!, f (V80 6.90. ud 80 Iti!, f. 6.85-7'— od ti. kil. r. 6.95-705, od sa kil. IV T.Ol-T.IO. -Je .Vrinil 5m;0-8 '5; [>r<)«o 540—5 75 fi nov« *|0».20 Poniflbe slabe vprašanja omenjeo. Prodaja 10000 mar. <t. Vreme: megla.
Praga. Neraunlrmn ulitdhor f. 11.40 » ja-nuvar 13 45., s» maj 14.20 Oktobor-decambor. .8.00
Prag«. ('(Hitrifilial nori, pajtarl.ian v Trn in corino Trod odpoiiljatev preouj t, 81 50.. Con cusatf 32 25 32 50 Čolvorni 13 25 33.&0. V clarak
(•odih) 88.---33.50 jako atnlno
Havro. Kavi Hunto« #ood »feru** djcambar 90.— ... april 84.75.
litv.naur?. Siitifn« eood »Tvra^nisa docarabar 74.-ta mare. 70.75 maj 08.25 cena mirne.
Oun^Jaka oona IT.
VI3BS
Dr^avui dol^ ? papirju . . . .
, n v srebru . . . . Avstrijcu ifefrt v Klrttu
daaambm
Kreditne akcijo London 10 liHt, Napoleoni . . JO ma k loo i:alj. lir
v lirit iitb
danas
100.— 10015 121 35 UH 80 364.75 131 05 9.60'/. 11.94 44.00
vflaraj 100.05 100.15 121.2> 98 5» «67.75 lil 30
11.88 44.80
Najlapio darilo
| godovne in mim prilike |
*J|	Oljnati portret 85X75 cm.
Antona Murtitia Slomseka,
najflueje po n ijboljđeiti i/.virniku izvt1- ^ Jp den, na platno liapnt, v /.latili ko-vinsko barok aiit.i-b»rok ter črnih Js zlato okrasr-nili okvirih po 10, IS, sS 15 in 18 gld, dobiva se v trgovini
| D. Hribarja v Celji.
J® Kaj
jo Antun Martin StonRek Slovencem, j« t« bilo bi preveč ^„»„rlti. Niemu aa itn amo ir zahvaliti a družbo sv. M»hora; njemu sa N ^(Uf znbvaliti r.i najbolje in imjlopia podagop;iiVa JT 'f' »1»'«« i» domovin"ko Ijubeaen rnoiiajo^« Ir tjg pesni, Ou bil j. n»jodli{n«j»i buditalj ua-.j*, roda, in nuj bolj vn"t zagovornik pravic Sla- (i 'v* vnnoov. Nobona flovaiuka h &a nnj bi na 1 bila brei slik« tega slavnog« i.oia, ki ja in v« oitnno Todni ponos in dika Slovencev.
Kranjske klobase
se prodajajo v žganjariji na vogalu ulic«
Torrente iu ulic.e S. Francesco. Kremarjeiu iu drugim prodiijalccin daje se navadni »konto.
vi,
'N	T|r
Nič več kašlja 1
IU h « m i k i potoruliki prah "Z Irari vnuk kuielj, plufini in bronhijalni kut ir, dobiva so v o llikovuni lekarni
?mmm „Ai due mori" Trst, veliki trg.
Pofttno poiiljutve iuvriujnjo neutegumn.
Liniment. Capsici comp.
u sidrom
iz Richterjove lekarne v Prafll,
pri poznano izvrstno, bolečino blažeč« muzilo; dobiva »o 40 nt., 70 n^. iu 1 gld. p > vseli loku rn >h. Ziiiitcva nuj blii^ovoljnu t<> aploino priljubljeno domače »redstvo a kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
tor nuj hh previdnostno vsprrjinojo le tako steklenico k«n pristne, ki iinujo zmhii-> varstveno zn.i^ko „sidro".
Richterjeva lekarna
sftitein leru" v Pragi.
Labtuik telitićno društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovarni urednik: JuUj Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.