NA KRATKO V Novo (iorico Na razširjeni seji občinske- ga odbora Združenja borcev Slov. Konjice, ki so se je ude- ležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, so raz- pravljali o udeležbi občanov konjiške občine na velikem zborovanju, ki bo 15. septem- bra v Novi Gorici. Računajo, da se bo iz konjiške občine te prireditve udeležilo kakih sto Ijtidi. V usnjarskem kom- binatu »Konus« so sklenili, da bodo člani nekaterih sin- dikalnih podružnic za ta dan pripravili izlet še v nekatere druge kraje na Primorskem. Odbor ZB je tudi sklenil, da bo vsem svojih članom, ki se bodo udeležili proslave, kril potne stroške. Jubilej brigiide Odborniki občinske skupšči- ne Slov. Konjice bodo v drugi polovici septembra odšli sku- paj s predstavniki političnih organizacij na proslavo usta- novitve brigade Mirka Brači- 6a, ki bo 22. septembra v Cerknici. Kot je znano, je tu- di konjiška občina pred dve- ma letoma podelila tej ni»rti- zamki enoti svoj domicil. Dobro preskrbljeni Poslovalnica »Papirnica« tr- govskega podjetja Dravinjski dom v Slov. Konjicah je je dobro založila s šolskimi pri pomočki. Ta prodajalna za-a- ga poleg petih osnovnih šol na območju konjiške ooclne še osnovno šolo v Oplotnici, tako da je na njenem objnoč- ju več kot tri tisoč šoloobvez- nih otrok. Kočo na Resevni obnavljajo Planinsko kočo na Resevni so začeli obnavljati. Dokonč- no bodo uredili zunanjost, ka- sneje pa napeljali tudi vodo- vod. Koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah, ko se v njej vedno zbere mnogo izlet- nikov iz Šentjurja in tudi Ce- lja. Razprave o kmetijstvu Ves teden so bili v različ- nih krajih šentjurske občine sestanki, na katerih so raz- pravljali o osnutku stalisč sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetij- stva v Sloveniji, ki jih je iz- dala reoubliška skupščina. Kanetijski strokovnjaki, vete- rinarji in predstavniki družbe- no-političnih organizacij so na Planini, Dobju, Dramljah, Lo- ki in Blagovni razlagali^ome- njena stališča, katera bod9 dopolnjena vrnili do K), sep- tembra republiški skupščini. Pravijo, da .je tudi ma zanje z hladom pri atom- skih toplicah zdravilno. Ženska se je namazala s črnim blatom, ki .se .ji je posušil na telesu. Sledilo ,ie spiranje in baje tudi zdravje. Ali pa samo ob- čutek zdravja.., Detajl iz Šentjurja. Novo združeno s starim. Moderni bloki pod Starim trgom, kjer je bilo včasih središče Šentjurja. Nova oziroma samo dobro obnovljena cesta, ki povezuje naselje Šentjur, bo še olepšala kraj. (Foto: TV) ČRNCI BliZU ATOMSKIH TOPIIC V zadnjem času, ko je tre- ba zdravstvene usluge plače- vati, si ljudje, ki se jim zdi, da jih kaj trga ali ščiplje, po- iščejo »naravnega« zdravnika. Poleg že znanih zdravilnih vod smo dobili še atomske topli- ce, pa moško vodo itd. Vsak izvir vode postane za ljudi za- nimiv, kajti mogoče se v njem skriva čudežna moč, ki po- zdravi razne bolezni. Torej voda gor, voda dol. Ljudje jo preizkušajo: pijejo, se z njo masirajo, zalivajo ro- že, da bi bolje cvetele. Nekateri so spoznali, da je tudi v blatu čudežna moč. Mivka prei>ojena z vodo je po mnenju nekaterih takšno zdravilo, ki mu bolan človek lahko, popolnoma zaupa. Pred dnevi sem se peljal proti Imenem. Bil sem že pre- cej daleč od pOisnanDi atom- skih toplic, kjer je ljudi kot čevapčičev na ražnjiču, ko za- gledam na levi strani ceste med grmovjem prave črne ljudi. Počasi so se premikali, teptali z nogami sluzasti masi, katero so si z rokami nanašali tudi na obraz, telo, noge. Blato se je hitro sušilo. Potem so se ob izviru, ki je baje še močnejši kot izvir pri atomskih toplicah, sprali in ponovno namazali. »Moža je v zadnjem delu vra- tu zelo bolelo in se sploh ni mogel gibati v različnih sme- reh,« je pripovedovala Štefka ŠKET iz Celja, ko je sedela ob izviru in namakala noge v vodo, ki je pritekla skozi že- lezno cev. »Zdravniki mu ni- so mogli pomagati. Potem sva začela hoditi sem in bolečine so popolnoma popustile. V začetku nisem verjela v moč vode, zdaj pa, ko je tudi meni pomagala. Fosidravila sem si revmatizem in izpuščaje.« Poleg nje je bila velika ple- tena steklenica polna vode. »To nesem domov. Počasi jo pijemo. Za zdravje.« Ob njej je s popolnoma čr- nim obrazom sedela Ivanka Hrovatič: »Sem hodim že od lanskega leta z mamo. Zdaj se precej bolje počutim.« »še zdravniki hodijo sem po vodo. pa ne bi mi,« se je odrezala šketova, ko je opa- zila, da z nekim nezaupanjem gledam na celotno zadevo. Izza grmovja je pririnil sta- ro kolo Adam žaberl iz Zibike blizu Stranja. Na hrbtu je imel velik nahrbtnik. Kaj imate v njem? »Vodo. Od časa do časa se pripeljem v dolino in si jo na- lijem v steklenico.« In vam pomaga »Zelo. Pijem jo trikrat dnevno po dva »deci«,« Te toplice so drugačne od svoje sosede. So še manj zna- ne, saj so na bolj skritem prostoru. Vendar se že zdaj zbere na mivkastem prostoru precej ljudi. Mogoče bo pa čez leto dni na tistem prosto- ru vse polno »črncev« .. . Tekst: Tone Vrabl Foto: Milan Brecl Razprava o tezah Te dni že začenjajo v zasav- skih revirjih z obravnavo »Tez o idejno političnih osno- vah za izdelavo programa drtižbenega in ekonomskega razvoja Socialistične republi- ke Slovenije,« ki jih je pri- pravila komisija za družbeno ekonomske odnose in eko- nomsko politiko pri central- nem komiteju ZK Slovenije. NosiMb razprave bo komisija revirske konference ZKS za družbeno ekonomske odnose v gospodarstvu in družbenih službah, posebno pozornost f>a bo namenila zlasti še ob- ravnavi vprašanj v zveai z mestom, vlogo in razvojem premogovništva ter energeti- ke v prihodnjem razvoju S-lo- venije. (k) TUDI NA KONJIŠKEM OBMOČJU ZACETi? RAZPRAVE O SPREMEMBAH USTAVj, ^^ Prehitro spreminjanje zakonov Prejšnji teden je bila v Slov. Konjicah skupna seja iz- vršnega odbora občinske kon- ference Socialistične zveze in predsedstva sindikalnega sve- ta. Razpravljali so o posledi- cah zadnjih dogodkov na Če- škoslovaškem, pa tudi o pri- pravah in organiziranju Jav- ne razprave o spremembah ustave in volilnega sistema. Glede na to, da so delovni ljudje konjiške občine z veli- kim zanimanjem in prizadeto- stjo spremljali razplet dogod- kov v Češki, je moč zandui, da je obveščenost o položaju v tej prijateljski deželi izrecmo dobra. Naloga Socialistične zveze in sindikata pa bo, r.a bodo svojim članom pojasfije- vali stališča, ki so jih do agresije petih držav, članic varšavskega sporazuma, zav- zela vodstva naših družbeno- političnih organizacij ter obla- sti. Zelo živahna je bila tudi razprava o spremembah zvez- ne ustave ter volilnega siste- ma. Ob tej priložnosti so predlagali tudi nekaj kOthkret- nih sprememb, oziroma so se za šestletno mandatno dobo, saj je po njihovem mnenju odgovornost poslanca preveli- ka, da bi jo lahko prepogo- sto menjavali. Zato bi bilo morda pametno razmisliti tu- di o zmanjšanju števila po- slancev zvezne skupščine in o večji profesionalizaciji. Ljudje na terenu namreč ugo- tavljajo, da so v zadnjih letih poslanci le redkokdaj prišli na svoj teren. To je delno si- cer razumljivo zaradi njihovih .službenih in drugih obremeni- tev, vendar ne spremeni dej- stva, da bi med svoje volilce le morali večkrat. Udeleženci seje so kritizira- li tudi prehitro spreminjanje naših zveznih zakonov. Meni- li so, da je bilo v zadnjem ča- su kar več spodrsljajev, ki se ne bi .smeli primeriti. Tako so po njihovem mnenju mnogo prehitro sprejeli zakon o tak- sah za potne liste, pa o pro- metnem davku, obrem vi sredstev sklada skupr^p^" rabe in končno še zako?'' novem delovnem času. ' Da bi razprava tudi na njiškem območju v redu tekala, so imenovali člansko skupino članov alistične zveze oziroma sini kata, ki bodo v nasle^!^' dneh pojasnjevali teze us--!^ nih sprememb v delovnih ganizacijah in na terenu, TV nes pa so se sestali tudi prg,, sedniki krajevnih organizajj- da bi posredovali svoje pi pombe. Računajo, da w razprave zaključili do 20. tembra. f j Priprave na .jesensko delo Po krajšem premoru se b« pj, hotlnje dni spet sešel obOiiihki i,^ ruite /MS v te.i revirski občini. dnevnem redu bo razRovor j lirastniskim mladim l.judi-m. — POHIŠTVO # ZA VSAKO STANOVANIi: # ZA VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS # N A KREDIT # BREZ POLO(;A IN BREZ POROKOV 9 BREZPL.ACNA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBANJE NA(IRAD V DRUGEM POLLETJU 1968 S SIPAD Problemi šmarskega kmetijstva Rešitev ,je v večjih vlaganjih in ugodnih kreditih šmarska občina sodi, kot znano, med nerazvite občine, saj je po nacionalnem dohodku med zadnjimi v Sloveniji, čeprav je pretežno kmetijska, je zanimivo, da ta doho- dek znižuje prav kmetijstvo. V družbenem sektorju je samo 6 odstotkov vseh površin, sicer pa je v vsej občini .55(K) zasebnih kmetijskih proizvajalcev, ki obdelujejo po- prečno po 3 hektarov zemlje. Značilna za to obniofje .(e po- tem takem velik.t ra/drt»bl.jenost. ki ne ilaje možnosti za hitrejši razvoj. Stagnacija, podedovana še i/pred vojne, .je očitna tako v ži- vintt eji kot sad.jarstvu in vino- gradništvu, čeprav imajo vse tri piiiioge sicer ugodne klimatske in drt .;e pogo je. Menijo, da hi bila /a ta okoliš naj)n-ime ne.iša pr«'d- vsem simentalska pasmah vendar pa so velike težave s plasma,jem IMiaii' živine. občini bi morali obnoviti in u edili hle\e, toda la- stnih sretlstev inoizvajalci nimajo kreuitna politika z izredno krat- k-( v -č-ifo ilobo in visokimi obrestmi |>H nI sprejemljiva. 1'odobno je tudi v sadjai-stvu Smarsko kozjanski okoliš je bil iv p ed vojno znan po kvalitet- nem sadju, saj so že tedaj izva- žali letno po 15U vagonov sadja. Danes sadjarstvo v zasebnem sek torju dejansko ne pomeni nič, saj S"jijo pridelovalci v glavnem ne- tržne sorte, ki jih potrošnik ne kupu.K'. Medtem ko so obnovili 12() hektarov plantaž v za.sebneni sektorju, je še vedno na prvem mestu proizvodnja č nega ribeza, katerega površine bi lahko razši rili še za lOflfl hektarov, vendar ni kreditov. Tudi šniarski vinogradi NU ma- lone izčrpani, saj .so stari od 60 do <0 let in v občini praktično nimajo možnosti, da bi jih obno- vili. Iv vsemu temu velja dodati še izredno slabo cestno povezavo. V olKini menijo, da bo področ.je ne- razvito in zaostalo vse dotlej, do- kler ne ho uspelo kmetijstva .spra- viti na ustrezno raven. To pa bi bilo mogoče samo z vlaganji ozi- roma z bol,jšo kreditno politiko. V t«'m pogledu je hilo šmavsko obnioč,ie po vojni močno zapostav l,ieno, dhr Snmrčam so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile «tam gor pri svetem Rok' še gaurce sini pa taj« z dobro žlahtno trtico, šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, noično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. SE .VERJEMITE SMARČANV NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! prav pride kot zvočno ali optično sred stvo za poveljevanje, signalizacijo in tako naprej . .. Kot vsi vlaki, tako se tudi znani in za- služni »ro.aačan« ustavlja na vseh posta- jah. Kako ne bi, saj je vlak to dolžan storiti, pa če ima koga odložiti ali nalo- žiti, ali pa ne. Tak je red, red je pri že- leznici važna zadeva, zato imajo železni čarji tudi uniforme, da bi pokazali ob<'in- stvu, da je pri njih vse po »kom&nai«. že spet sem se zapletel v opisovanje reči, ki jih morajo bralci vendar poznati in so sami krivi, če jih ne. Torej vlas na postajah stoji, tudi na železniški P^ staji Podplat, zlasti pa to tam počenja »rogačan«. Toda tistega dne, ko se je zvečer v vlaku vozil mojster »Raf«, je vlak pre^ časno zapeljal s postaje v Podplatu, Pa le da bi bil stroje\'odja tako dobesedno razumel samoupravljanje in demokracijO^ Ne! Slišal je žvižg in zeleno luč. Uslat^ Pripoveduje avtor in plačnik potegavščine »Raf«: VIAK BREZ VOZNEGA REDA... Kdor bi sodil, da Rafael Cerovšek, ple- skarski mojster iz Šmarja misli samo na sebe in na pot^avščine, dela »Rafu« hu- do krivico. Mojster se tudi javno udej- st\-uje in če bi vprašali, kateri šnijarčani imajo v preteklosti največ zaslug za uspe- šno vzgojo mladih fantov pred odhodom v armado, bi med prvimi gotovo navedli tudi mojstra »Rafa«. Bila je jesen, morda le malo bolj zgo- daj kot smo zdaj. Rafael Cerovšek se je z vlakom vračal iz Rogaške Slatine, kjer so imeli tabor pripadnikov predvojaške vzgoje. Da je bil v uniformi, tega ni tre- ba povdarjati, da pa je imel pri sebi tudi piščalko in signalno baterijo, to bo zara- di bralcev, neveščih Vojaške vede, že tre- ba povedati, kajti oboje pri vojakih zelo se je ponovno šele taikrat, ko se je ra^'®' glo ponovno žvižganje, kričanje in i^aso plo tekanje potnikov, sprevo