da v nečem vsekakor razumem njegove bližnje. Ne- dvomno, če sklepam po sebi, ni bilo vedno ravno lahko(tno) biti ob Davu. Nekaj namreč moramo ra- zumeti. Takemu "posebnežu" je težko živeti v običaj- nem ritmu doline. Ko si vajen živeti na robnikih smu- či, ko obstajaš le zaradi instinktov, in ko verjameš, da te čuva sam Stvarnik, ker si druge varnostne varoval- ke že zdavnaj odrinil, so nam težave iz doline tuje. Po- gosto nam je bilo težko razumeti okolico in njej nas. A ponavljam, kot v nekakšno opravičilo za prijatelja, čeprav ne vem, ali katera njegova dejanja opravičilo sploh potrebujejo, ko si navajen, da je osnovno življe- nje (in preživetje) odvisno le od tvojih lastnih moči, močne volje in izjemnega samozaupanja in samo- kontrole, česar je Davo, "hud" atlet z močnim karak- terjem imel na tone, se zdijo dolinske težave nekaj ne- pomembnega, nezanimivega. Življenje kot dokončnost Davo, hvala ti, da smo bili. Hvala Stvarstvu, da smo doživeli vse, kar smo. Vse tiste norosti nekdanjega pe- telinjega obdobja, katerega moč in drznost ti je uspelo raztegniti in potegniti do konca svojega življenja. To sem ti vedno zavidal, a ti nisem priznal. Vesel in ponosen sem, da sem bil del tvoje scene, del tvojega življenja, čeprav na trenutke, v šali rečeno, ka- men spotike. Doživljal si, in mi s tabo, dogodke, kakr- šnih večina ljudi niti razumeti ne more. Ampak tudi za nas, ki smo verjeli, da smo nezlomljivi in nesmrtni, veljajo na zemlji enaka pravila. Življenje je končno. T ega dejstva tudi ti, prijatelj, konkurenca in idejnik, nisi (z)mogel pretentati. Moč Stvarnika. Se vi- diva nekoč, nekje ... Spet. m Dejan Ogrinec Dovolite, da se vam najprej predstavim. Sem Rosary Shrestha iz Katmanduja. Kot prvorojenka sem prišla na svet nedolgo zatem, ko je Davo Kar- ničar kot prvi človek na svetu v celoti smučal z Eve- resta. Imam še sestro in dva brata. Zaradi Davove odprave leta 2000 se mi je v življenju zgodilo veliko lepega. Dava, ki mu pravim stric Davo, sem spozna- la zaradi svojega krstnega botra dr. Jurija Gorjanca. Ko je Jurij po prvenstvenem smučanju z najvišje gore sveta 24. oktobra 2000 molil v cerkvi v Katmanduju, se je srečal z mojimi starši, ki so prosili za krst v sili, saj sem bila zelo bolna. Moj prvi spomin na strica Dava pa seže v moje deveto leto, ko smo bili kot družina so- udeleženi pri gorskem reševanju in organizaciji bolni- šnice za njegovega prijatelja Franca Oderlapa, ki se je ponesrečil na pobočjih Manasluja. Žal smo bili z vso pomočjo prepozni. Moj oče je nato organiziral mo- litveno skupino in blagoslov za Franca, preden so ga odpeljali v Slovenijo. Takrat sem strica Dava srečala prvič, šele počasi pa sem dojela, kako pogumen je, in tudi to, kakšna legenda je, saj ni dajal tega vtisa. Ni se mi zdel zvezdnik, ampak prej svetla zvezda.  Ljudje, kot so Tenzing Sherpa in Edmund Hillary (leta 1953), Reinhold Messner (leta 1978) ter Davo Karničar (leta 2000), so s svojimi dejavnostmi veli- ko naredili za Nepal, zaradi tega pride k nam veliko ljudi in mi se razvijamo, čeprav počasi. Lani novem- bra (2018) sem imela priložnost z očetom in Jurijem opraviti treking v dolini Kumbu proti baznemu tabo- ru Everesta. Obisk narodnega parka Sagarmata me je zelo navdušil, saj sicer nisem pogosto v gorah, kot bi morda za Nepalce mislil kdo iz Evrope. Še posebej imam v spominu obisk Hillaryjeve šole v Namče Ba- zarju in neposreden pogled na Everest, od koder je Davo smučal. Poleg tega pa mi je v lepem spominu ostala gora Ama Dablam.  Strica Dava sem spet srečala v Sloveniji 8. maja lani (2018), ko je moj boter na Jezerskem organiziral sreča- nje svojih krščencev in birmancev. Spomini od takrat so najlepši in najbolj sveži. Z očetom in mamo sem se pred tem udeležila romanja ob 50. jubileju neokatehu- menskega gibanja v Rimu, nato smo prišli še v Sloveni- jo. Stric Davo nam je po šmarnicah razkazal Jezersko in nam preprosto in razumljivo govoril o svoji gorniški in smučarski poti. Vidim ga kot osebo, ki je na pose- ben način povezala Nepal s Slovenijo. Zdaj mi je zelo hudo, a rada molim za njegovo dušo in njegovo druži- no. Naj počiva v miru in naj posreduje za vse gornike sveta in smučarje, da se jim ne zgodi kaj hudega. Rada bi se tudi zahvalila uredništvu Planinskega vestnika, da lahko pričujem o svoji hvaležnosti do njega. V Davo- vih očeh je odsevala strast do gora in zdi se mi, da ta žar sije tudi iz oči njegovih sinov. m Rosary Shrestha Stric Davo Rosary Shrestha na obisku pri Davu Karničarju leta 2018 Foto: Jurij Gorjanc 20