ojboljša enota na področju ljubljanskega armadnega območja je letos enota Momčila Mar janca. Prehodno zastavico bodo poskušali obdržati tudi prihodnje leto. — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 99 ^»tanovitelji: občinske konference SZDL junice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka JJ, Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 24. 12. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Veliko slavje v enoti Momčila Marjanca Velika svečanost ob 22. decembru, dnevu JLA, v kranjski vojašnici — Najboljša enota na področju ljubljanskega armadnega območja je letos enota Momčila Marjanca - Priznanje je enoti predal komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok - Poleg mnogih starešin JLA, predstavnikov občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij, organizacij ZRVS in drugih obrambnih ^struktur, mladine ter drugih gostov se je slavja udeležil tudi sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc antje iz enote Momčila Marjanca so s strumnim korakom prinesli borbeno afitavo pred svečani zbor pripadnikov JLA. Zlata plaketa Rezervnim starešinam iz Kranja in osnovne organizacije ZRVS Cerklje, srebrne osnovna organizacija ZRVS Britof-Predoslje, Tone Volčič, Stane Bobnar, Jože Hladnik in Dušan Trbovič, bronasto po osnovni organizaciji ZRVS Ćirče-Hrastje in Planina, dr. Filip Kaštrun, Zoran Rautner in Nikola Trbič. Priznanji sta prejela Franc Bogataj in Franc Mam. Posebno slovesen je bil trenutek, ko je predsednik občinske skupščine Kranj in predsednik sveta za ljudsko obrambo občine Kranj Tone Volčič podelil v imenu republiškega odbora ZRVS kranjski občinski organizaciji ZRVS zlato plaketo republiške organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. -jk Kranj — V praznovanje 22. de-embra in počastitev 35. obletnice stanovitve Jugoslovanske ljudske finske organizacije Zveze rezerv-j^h vojaških starešin občine Kranj. . a ponedeljkovi slovesnosti, ki so se te udeležili tudi predsednik občinske KUpščine Kranj in predsednik sveta ?a ljudsko obrambo Tone Volčič, £°rnandant vojašnice Staneta Ža-iz Kranja Momčilo Marjanac s °delavci in predstavniki družbeno-?.°litičnih organizacij kranjske ob- lrie, je govoril predsednik občinske j^ganizacije ZRVS Kranj Borut ^°bi. Na zboru rezervnih vojaških ,tarešin so slovesno razglasili naprezanje v višji čin 280 rezervnih larešin iz kranjske občine, med ka-v6*11*1* Je Dušan Vukovid napredoval polkovnika, in podelili plakete j/ Priznanja ZRVS organizacijam in j^ameznikom. Zlate plakete obeske organizacije ZRVS Kranj so 0^jeli komanda garnizije Kranj, q<*elek ža ljudsko obrambo Kranj Predsednik kranjskega občinskega odbora ZRVS Borut Kobi je kranjski gar-niziji izročil zlato plaketo občinskega odbora ZRVS Kranj za dosedanje izredno uspešno sodelovanje. Pismonoše 904 nove naročnike Sekretar komiteja občinske konference ZK Tolmin je na svečanosti izročil priznanja enotam in starešinam JLA, vsem tistim, ki so se še posebno izkazali in pomagali ter še pomagajo pri odpravi posledic po hudem potresu v Posočju. Kranj — V sredo, 22. decembra, na praznik naše JLA, ko je v kranjsko vojašnico v spremstvu številnih starešin JLA in drugih gostov, med njimi je bil tudi sekretar CK ZK Slovenije Franc Šetinc, prispel komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, se je v enoti starešine Momčila Marjanca začelo veliko slavje. Ta enota je bila namreč letos proglašena za najboljšo enoto na področju ljubljanskega armadnega območja. Po prisrčnem pozdravu sta generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in komandant enote Momčilo Marjanac pregledala slovesen zbor pripadnikov naših oboroženih sil. Le nekaj sekund zatem so mladi fantje v sivih uniformah s strumnim korakom prinesli pred zbor zastavo, pihalni orkester JLA pa je intoniral jugoslovansko himno. Po pozdravu gostov, starešin JLA in mladih vojakov je komandant Momčilo Marjanac dejal: »Zbrali smo se, da proslavimo 35. rojstni dan naše armade. Še posebno pa smo ponosni na priznanje, ki ga prejemamo ob tej priložnosti, priznanje za najboljšo enoto. Tega ni bilo lahko doseči. Doseči ga je mogoče le s trdim delom, ob zavesti, da je vsak vojak pripadnik naše socialistične družbe, naš državljan, da je vsak naš državljan zvesto predan naši JLA. Še posebno pa smo ponosni na trdno bratstvo in enotnost v naši enoti.« Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok je nato enoti Momčila Marjanca predal prehodno zastavico in »malo zastavico v trajno last. »Vesel sem, da vam ob prazniku naše armade, 22. decembru, lahko čestitam tudi k vaši veliki zmagi,« je dejal generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. »To ni majhna zmaga. To je velik uspeh. Doseči pa ga je mogoče le s kolektivnim delom. 'Vsi ste morali biti kot eden'. Vsem ostalim enotam ste lahko za zgled kako je treba de- Nadaljevanje na 20. strani I ta %JL t e jna m e s anica da i pm lili Naslednja številka Glasa bo v zvečanem obsegu izšla v četrtek, SO. decembra jg| XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26 DECEMBRA Naročnik: Tito — strateg revolucije in miru Šest milijard izgube Jugoslovanski železničarji se kot je znano že daljši čas spoprijemajo z mnogimi problemi in težavami. V letošnjem letu se železniškemu gospodarstvu obeta velikanska izguba — 6 milijard din. Vzroki pa so med drugim zmanjšan obseg dela, počasnejša rast industrijske proizvodnje, povečani stroški za reprodukcijo. Železniški promet v Jugoslaviji zaostaja V tehniki in organizaciji dela za drugimi državami. Za hitrosti nad 100 kilometrov na uro je primernih te 19 odstotkov prog, poprečna hitrost potniških vlakov pa je na primer lani znašala 49, v tovornem prometu pa komaj 24 kilometrov na uro. Tudi varnost na železnicah je vprašanje zase: v obdobju 1971-1975 je bilo na jugoslovanskih železnicah 3542 nesreč, ki so terjale 2401 smrtno žrtev. Najmlajše univerzitetno mesto Industrijsko rudarsko središče Tuzla je pred kratkim postalo najmlajše univerzitetno mesto v Jugoslaviji. Poleg visokih osebnosti iz republike in predsedstva BiH so se slovesnosti ob ustanovitvi udeležili tudi rektorji vseh sedemnajstih jugoslovanskih univerz. Dobra letina Zvezni zavod za statistiko je objavil podatke, po katerih smo v Jugoslaviji letos pridelali več kot 9 milijonov ton koruze, kar je sicer 3 odstotke manj od lanske rekordne letine. Zato pa je bila letos zelo obilna letina sladkorne pese in sicer 6,6 milijona ton, kar je za 12 odstotkov več kot lani. Lahko smo zadovoljni tudi s pridelkom sončnic in grozdja, ki ga je bilo za 18 odstotkov več kot lani, medtem ko je močno upadel pridelek sliv. Sindikalna lista Republiški svet Zveze sindikatov je sprejel končno besedilo sindikalne liste za prihodnje leto: bistveno se ne razlikuje od letošnje, vsebuje pa nekaj novosti, ki jih je prinesel zakon o združenem delu, prinaša pa tudi nekaj novih rešitev na področju nagrajevanja. Lista predvideva pri regresu za letni dopust razpon od lioo din do 1400 din. Dnevnica je povišana na 170 din, polovična 110 din, terenski dodatek pa največ HO din. Kilometrina ostane enaka kot doslej torej 1,50 din za kilometer, vendar pa le do aprilske reva lorizacije. Sindikalna lista nima pravne veljave, je pa obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Predlog — 70.000 din Slovenski izvršni svet bo predlagal republiški skupščini zakon, po katerem naj bi bil za letošnje leto neobdavčen del dohodka občanov v višini 70.000 din, znesek za vzdrževanega družinskega člana v višini 25.000 din za otroka in 20.000 din za drugega vzdrževanega družinskega člana. Dogovor o pravicah borcev Predstavniki republik in obeh pokrajin so v zveznem komiteju za vprašanja borcev in vojaških invalidov podpisali družbeni dogovor o skupnih kriterijih pri urejanju pravic borcev, vojaških invalidov in družin s predpisi republik in pokrajin. Tako se predvideva starostna meja za priznanje pravice do invalidskega dodatka (60 let za moške in 50 za ženske). Invalidski dodatek za osebe, ki nimajo drugih sredstev za preživlja nje pa ne bi smel biti manjši od 35 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v državi. PLANIKA IZDELALA 3 MILIJONE PAROV OBUTVE - Včeraj so v kranjski Planiki dosegli pomemben delovni uspeh: izdelali so trimilijonti par čevljev in s tem presegli vse pretekle dosežke proizvodnje in letošnji proizvodni progam hkrati. Planika je tako v Sloveniji prva po količini proizvodnje in druga v državi za Borovim. V Kranju so izdelali dva milijona parov čevljev, v TOZD Turnišče in Tolmin pa milijon parov. Ob koncu leta bo število parov doseglo 3,100.000! Takšna proizvodnja, ki ima že zagotovljene kupce, je rezultat dobre organizacije in delitve dela v Planiki in prilagajanja proizvodnje potrebam trga. Zaloge so zaradi tega iz leta v leto manjše. Planika bo 1,300.000 parov prodala doma, 1,700.000 pa na tujem. Letošnji bruto produkt bo znašal 135 milijard starih dinarjev, ostanek dohodka pa bo zanesljivo presegel 3 milijarde starih dinarjev. Na fotografiji: (od leve proti desni) urednik glasila Boris,Zdešar, direktor Tone Gros in vodja službe za organizacijo proizvodnje Ivan Kepic pojasnjujejo uspeh Planike, (jk) — Foto: F. Perdan Kranj Včeraj popoldne je bila v Kranju ustanovna skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti. Sprejeli so statutarni sklep o organizaciji in delu organov samoupravne komunalne interesne skupnosti in izvolili organe upravljanja v komunalni skupnosti. Obravnavali pa so tudi program razvoja komunalnih dejavnosti v prihodnjem letu. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je na zadnji seji dalo soglasje k družbenemu dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. Sklenilo je, da bo razprava o dogovoru trajala do srede januarja prihodnje leto, dogovor pa bodo podpisali najkasneje do 20. januarja. A. Ž. Radovljica 16. in 17. decembra so se na Bledu sestali finančni delavci in predstavniki strokovnih služb ter tajniki samoupravnih stanovanjskih skupnosti Slovenije. Na dvodnevnem posvetu so razpravljali o poslovanju stanovanjskih skupnosti, finančnih načrtih in o pravilniku o organizaciji plačevanja in zavarovanja plačil v stanovanjskih skupnostih ter o osnutku zakona o knjigovodstvu. Seznanili pa so se tudi s programi stanovanjskih skupnosti do 1980. leta in s samoupravnimi sporazumi o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v obdobju 1977 do 1980. Pogovorili so se tudi o politiki stanarin v prihodnjem srednjeročnem obdobju in o povečanju vrednosti stanovanj zaradi kotlovnic. A. 2. Škofja Loka V sredo, 29. decembra, bo sestanek o ustanovitvi informativnih skupin v krajevnih skupnostih. Sestanek sklicuje s predsedniki svetov krajevnih skupnosti Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas, Selca in Poljane, s predsedniki krajevnih konferenc SZDL Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas, Selca, Poljane ter s člani sveta INDOK centra občinska konferenca SZDL Škofja Loka. Sestanek bo ob 16. uri v prostoru občinske konference SZDL. D. S. V sredo, 22. decemhra, je bila skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka. Na seji so sprejeli več pomembnih sklepov, med drugim so sprejeli osnutek osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine za obdobje 197.r> do 1980 v letu 1977, predlog programa stanovanjske gradnje v naslednjih letih, sklep o podelitvi občinskih priznanj ob občinskem prazniku, predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, predlog sporazuma o razdelitvi pristojbin, ki jih plačuje sestavljena organizacija združenega dela Alpetour za cestna motorna vozila ter več drugih pomembnih sklepov. D. S. Tržič Na tržiški konferenci ZSMS je bila v četrtek, 10. decembra, ustanovna konferenca mladih v krajevnih skupnostih. Novoustanovljeno konferenco, ki združuje mlade iz krajevnih skupnosti v tržiški občini, vodi Darko Truden. Člani konference so na ustanovnem zasedanju sprejeli delovni program, v katerem bodo še posebno pozorni na ustanavljanje osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, na bogatitev dela že ustanovljenih osnovnih organizacij in na reorganizacije osnovnih organizacij v večjih krajevnih skupnostih itd. Novoustanovljena konferenca je že sodelovala pri reševanju kadrovske problematike v OO Bistrica in pri oblikovanju organizacij v Pristavi in v Tržiču-mestu. Konferenca je tudi sodelovala pri organizaciji tekmovanja med osnovnimi organizacijami pri urejevanju glasovalnih mest za referendum. Člani predsedstva OK ZSMS Tržič so na zadnji seji razpravljali o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. O tem je mladim govorila tajnica občinske izobraževalne skupnosti Vlasta Zadnikar. Mladi so razpravljali predvsem o možnostih uvajanja usmerjenega šolstva v tržiški občini in menili, da se je treba v Sloveniji lotiti akcije čim bolj enotno. Za Tržič je predvsem pomembna I. faza usmerjenega izobraževanja. Pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič so oblikovali komisijo za združitev tržiških osnovnih šol v eno organizacijo združenega dela. Komisijo vodi Edo Bedina. Pripravila bo program in elaborat o prednostih združitve. Vsaka šola bo v združeni organizaciji samostojna temeljna organizacija združenega dela. Tržičanom bodo Se posebej dobrodošle izkušnje iz jeseniške občine. M. Valjavec Ocena programa j Radovljica — Aktiv komunistov kulturnih delavcev je 13. decembra ocenil organiziranost in delegatske odnose v kulturni skupnosti v občini. Bilo je več pripomb glede delegacij in konferenc delegacij za SIS, ki niso upravičile svoje vloge. Opozorili so, da je treba v prihodnje te pomanjkljivosti odpraviti. Razen tega naj bi za SIS družhenih dejavnosti, kamor sodi tudi kultura, v OZD, TOZD in krajevnih skupnostih ustanovili posebne delegacije Večji pomen pa bi moral imeti tudi zbor uporabnikov v skupščini kulturne skupnosti. Razen tega bodo ustanovili tudi temeljne skupnosti za posamezne zvrsti kulturne dejavnosti, posebno skrb pa posvetili mentorstvu in organiziranju kulturnih žarišč v OZD in TOZD, mladinskih klubov in večjo skrb kadrom. Tudi v prihodnje bodo krepili množične oblike kulturne dejavnosti in razvijali kulturno akcijo za delovne kolektive. JR V torek so predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku oboroženih sil Jugoslavije Josipu Brozu-Titu podelili naziv prvega doktorja vojaških ved pri nas — Tito je bil vedno prvi v boju lp prvi v miru, je dejal ob doktorski promociji vrhovnega povelj' nika armadni general Nikola Ljubičič — Govor predsednik* republike in vrhovnega poveljnika BEOGRAD — Predsednik republike in vrhovni poveljnik nadih oboroženih si' je prispel v center visokih vojnih Sol v Beogradu ob desetih dopoldne. Tu sta jfl najprej pozdravila zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Lju* bičić in načelnik centra visokih vojnih šol generalpolkovnik Mirko Jovanovit; Nato se je vrhovni poveljnik skupaj s soprogo Jovanko napotil proti slavnostni dvorani, kjer se je srečal z najvidnejšimi voditelji našega družbenopolitičnega '° vojaškega življenja. Na slovesnosti je najprej govoril zvezni sekretar za ljudsko obrambo Nikola Ljubičič. Med drugim je o tovarišu Titu dejal, da je bil vedno prv v boju in miru in da je znal vedno poiskati pravo pot. Vojaška misel in praksa, )e poudaril general armade in zvezni sekretar, imata pomembno mesto v sicer vsestranski in zelo obsežni revolucionarni ustvarjalnosti predsednika Tita. Ustvaril )e jugoslovansko armado v zapletenih razmerah II. svetovne vojne. To je edinstven primer v zgodovini osvobodilnih in revolucionarnih gibanj. V konkretnih pogoji" je snoval in iskal izvirno strategijo ter taktiko in bil tvorec vseh zmag na bojneni polju. Tito je postavil tudi temeljne koncepcije splošnega ljudskega odpora, dvigni ugled Jugoslavije in prispeval k njeni trdnosti. Načelnik centra visokih vojnih šol Mirko Jovanovič je nato prebral sklep ped*' goškoznanstvenega sveta o podelitvi doktorata vojaških ved vrhovnemu povelj' niku Titu. Predsednika in vrhovnega poveljnika je za prvega častnega doktori* vojaških ved pri nas razglasil zvezni sekretar za ljudsko obrambo armadni generfl Nikola Ljubičič in ga prosil za vpis v knjigo doktorjev vojaških ved. ... To ni edini akademski naslov predsednika Tita. Na mnogih domačih in tuji" univerzah je bil že promoviran za častnega doktorja. Omenimo naj le RangU": Bandung, Santiago de Chile, Alžir, Adis A bebo itd. Predsednik Tito in vrhovn' poveljnik oboroženih sil SFRJ je častni doktor tudi na jugoslovanskih univerza"' Predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ je imel po razglasitvi za častnega doktorja vojaških ved izčrpen govor. Veliko resnico o dejav' nosti naše partije in sržu narodnoosvobodilne borbe je v govoru povedal Tito. Dej*' je, da je bila osvoboditev Jugoslavije delo partizanske vojske in celotnega narodnoosvobodilnega gibanja, ki je vzniklo na zavesti in pripravljenosti jugoslovanski" narodov braniti neodvisnost. Vest o tem je počasi prodirala v svet, vendar uspešno-Siriti resnico o našem narodnoosvobodilnem boju je dolg do 1,700.000 žrtev našeg* upora! Na Neretvi in Sutjeski in povsod drugod so se kalili naši borci in aktivisti-Britanski premier Churchill je leta 1943 upravičeno dejal: »Ti vrli Titovi prip*0-' niki drže v Jugoslaviji toliko Nemcev, kolikor jih drže kombinirane angloameriške sile južno od Rima!« To se je odražalo tudi v kasnejšem odnosu zaveznikov do n*' šega gibanja, je dejal vrhovni poveljnik Tito. . Jugoslovansko bojišče je postalo nepretrgana zavezniška fronta, je poved*' predsednik Tito. Ovrgli smo še zadnje dvome o partizanski vojski in vsem odkrit" povedali, da je vedno številnejša in močnejša in da domači izdajalci in kvizlinfP prav zaradi tega omahujejo. Predsednik in vrhovni poveljnik je ovrgel nekatere neresnične trditve bolgarskih zgodovinarjev o soudeležbi Bolgarov pri osvobajanju Jugoslavije in opozoril na velik delež koroških Slovencev pri antifašistični in p*1" tizanski borbi. Titov torkov govor je bil izredna ocena narodnoosvobodilnega in revolucij narnega gibanja v Jugoslaviji, na Balkanu in tudi v Evropi. Delež Jugoslavije Prl tem je dragocen. Tri leta in sedem mesecev je partizanska vojska sama osvobajaj* Jugoslavijo. Temelje zato je imela v naprednih ljudskih množicah s KPJ na ćelu in v temeljitih pripravah na vstajo. Predsednik Tito je nato poudaril, da je bi'0 vojskovanje na takih osnovah odločilnega pomena za oblikovanje in razvoj noye socialistične Jugoslavije. Mir in varnost sta nerazdružljiva, prav tako pa Je obrambna moč naše države odvisna od organiziranosti in priprav celotne družb«; Zaradi tega lahko zanesljivo zremo v svojo prihodnost, čeprav mednarodni odnosi skrivajo v sebi mnoge nevarnosti in prinašajo najrazličnejše oblike pritiska. Vsakemu se lahko postavimo po robu. Naša moč je odvisna od nas samih, od n«*? sposobnosti ohraniti stabilnost družbe, od razvijanja in ohranjevanja tradicij NOn in gojenja najdragocenejše pridobitve revolucije — bratstva in enotnosti jugos'0' vanskih narodov, je zaključil predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito! J. Kosu jek BEOGRAD NADALJEVANJE HELSINKOV BEOGRAD — Veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milorad Pesi*' je v ponedeljek na tiskovni konferenci povedal, da se bo beograjski sestanek o varnosti in8.0' delovanju v Evropi začel 15. junija prihodnje leto. Beograjsko srečanje bo s krajšo prekini -vijo najverjetneje trajalo do konca leta in bo namenjeno analizi uspehov pri uresničevanj sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in iskanju novih poti te> oblik sodelovanja med evropskimi državami. Prvi del beograjskega sestanka bo izoblikov* dnevni red za drugi del, ki bo na ravni predstavnikov zunanjih ministrstev 35 držav, ki 9 sodelovale v Helsinkih. Milorad Pešič je izjavil, da pričakujejo polno angažiranost vsen držav udeleženk beograjske konference. |i| RIM — Poslanska zbornica italijanskega parlamenta je pretekli petek zvečer z yebk večino izglasovala zakon o ratifikaciji sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, podpisani'1 lani v Osimu pri Anconi. Sporazumi urejajo obmejna in nekatera druga vprašanja med državama in so pomemben prispevek k miru, varnosti in sodelovanju v Sredozemlju, ob Jadr*' nu in v Evropi nasploh. Od 450 prisotnih poslancev jih je 391 glasovalo »za« ratifikacij osimskih sporazumov, »proti« jih je bilo 57, štirje poslanci pa so se vzdržali. Poslanska zbornica je vzporedno sprejela še nekatere druge dokumente, ki med drugim zagotavljajo neP?. sredno udeležbo obmejnega prebivalstva pri uresničevanju sporazumov, pravice slovenj narodnostne manjšine v Italiji in italijanske v Istri. O pomenu ratifikacije osimskih sp°r8' zumov so govorili tudi med zadnjim obiskom sekretarja v izvršnem komiteju predsecbjtv „ CK ZKJ dr. Aleksandra Grličkova v Rimu. Sekretar se je srečal s pomembnimi voditelji it* lijanske Komunistične partije, med drugim tudi z generalnim sekretarjem Enricom Berli°' H guerjem. J. Košnjek Mladinska politična šola Tržič — Občinska konferenca ZSMS Tržič uresničuje predvsem s pomočjo komisije za idejnopolitično izobraževanje izobraževalni program, ki ga je sprejela konec septembra. Dva seminarja sta bila Že izvedena, 13. decembra pa se je začela tritedenska mladinska politična šola, ki se je udeležilo 40 aktivistov. Udeleženci politične šole A programa so se že seznanili z vlogo, organiziranostjo in statutom ZSMS, pomenom ZSMS v delovanju SZDL ter značilnostmi družbenopolitičnih organizacij, z informiranjem v občinski konferenci in v ZSMS ter s samoupravljanjem. Do konca politične šole bodo na sporedu še predavanja o kadrovski problematiki in politiki v tržiški občini, o obveščanju v osnovnih organizacijah, o delovanju samoupravnih interesnih skup- Letne skupščine sindikatov Radovljica - V radovljiški občini bodo do konca januarja prihodnje leto končane letne skupščine v vseh 120 osnovnih organizacijah in v 8 konferencah osnovnih organizacij sindikata. Približno tretjina letnih skupščin pa bo končana še do konca leta. Tokrat na skupščinah predvsem razpravljajo o usklajevanju samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu in o razvijanju delegatskih odnosov; predvsem o učinkovitejši vlogi zbora združenega dela občinske skupščine in zborov uporabnikov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Posebno skrb pa bodo sindikati v prihodnje posvetili izvajanju srednjeročnih programom niso. t. -1. .jr nosti, o splošnem ljudskem odporU in o družbeni samozaščiti. Na pr*j' davanjih in v razpravah bodo mlad1 aktivisti še posebno pozorni na vlog0 mladih. Politična šola bo zaključena 27' decembra s predavanji o štipendijs*1 politiki, skupščinskem in delegatskem sistemu. Mladim slušatelje111 predavajo člani predavateljskega aktiva pri občinskem komiteju ZK in mladi predavatelji, ki so organi; zirani pri občinski konferenci ZSM** Tržič. Po končani šoli bo preizku9 znanja in tribuna o uspešnosti tfl* tedenske politične šole. -mv XII. zimski pohod na Stol Jesenice — Občinski odbor Z2$ NOV Jesenice se že pripravlja XII. zimski pohod na zasneženi Sto • Letošnji pohod bodo organizirah. . posebnim poudarkom na 35-letnlC borbe Jeseniške čete na StoM obenem pa je bil pred petnajstim1 leti organiziran prvi zimski pohod n* Stol. Predvidevajo, da bi bil letošnJ1 pohod na Stol 19. in 20. februarja; pripravili pa bodo več možnost vzpona. Tako se bodo udeležene lahko povzpeli prek Zirovniške pi.a' nine na Stol ali pa prek Valvasorja-Zirovniške, Zabreške in Smokuške planine do Lovske koče. V spomin na borbo vrh Stola na) bi učenci višjih razredov osnovni*1 šol in srednjih šol jeseniške obČin^ tudi organizirali pohod do Valvasorja, in sicer naj bi krenili na pot petek, 18. februarja, s Koroške Be» in iz Završnice. D. S- Podaljšana javna razprava družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji ugotovil, da zaradi ^katerih pomanjkljivosti še ni moč sprejeti odloka o prispevku za uporabo mestnih zemljišč ton ob Sklep družbenopo-^ ne8a zbora radovljiške občinske t()uP^ine na zadnji seji, ki je bila v . ek-> 14. decembra, da naj najprej Predlaganem odloku o prispevku Uporabo mestnih zemljišč raz-,LavlJata še ostala dva skupščinska zb. ^ra, bi lahko razlagali tudi, da je s avna raz- teh~' laiiRo la/.ia^an lui p/11 v občini podaljšana javna <.<>.•.- Po ° tem ^ref^Pi'su- Odlok naj bi jej. enomesečni javni razpravi spre-i,:, Vs' trije zbori na'zadnjih zaseda-Ce uV tore^ m sred°, 14. in 15. delita • ' ^enf^ar Pa Je družbenopo-Q,| rti zbor menil, da so v predlogu °ka morda premalo utemeljeno Sedem aktivov po vaseh ^ delom članstva zveze komu-(je 0v v krajevni skupnosti Medvo-v ne moremo biti zadovoljni, saj se 'e Premalo čuti njihovo delo na te-Oa i!' ^a uS°t«vitev je bila podana So °n^erenci vseh članov, na kateri se dogovorili, da bodo še v tem secu ustanovili sedem aktivov v ^.Sarneznih vaseh krajevne skupno-(Jj. Njihova naloga bo skrbeti za 'Jšo informiranost članstva, poveza^ med člani iz delovnih organi-vi]|J in člani na terenu, za večje >sj 7uČevanje žena in mladine s po- •tvijo dela družbenopolitičnih ortaci j. -fr razvrščeni posamezni kraji, kjer naj hi v prihodnje plačevali dražji prispevek. Slišati pa je bilo tudi mnenja, da so morda nekateri kraji oziroma naselja tudi izpuščeni. Kot rečeno, je bil odlok v javni razpravi mesec dni. Vendar na osnutek v krajevnih skupnostih, ki jih poleg organizacij in temeljnih organizacij združenega dela plačevanje prispevka pravzaprav najbolj zadeva, ni bilo skorajda pripomb. Vseeno pa predlog odloka na družbenopolitičnem zboru ni dobil ustrezne verifikacije, da bi naslednji dan na sejah o njem lahko sklepala tudi ostala dva zbora. V odloku je namreč predlagano, da se po 1. januarju prihodnjega leta prispevek za uporabo mestnih zemljišč v občini poveča za 100 odstotkov. Ker pa bi tako zbran denar preko samoupravne komunalne skupnosti v občini bil namenjen krajevnim skupnostim za reševanje komunalnih problemov, so nekateri v družbenopolitičnem zboru menili, da bi bilo treba kriterije glede posameznih krajev in naselij ter prispevka še enkrat preučiti. Sicer pa se je družbenopolitični zbor načelno strinjal, da se prispevek za uporabo mestnih zemljišč v občini v prihodnje poveča za 100 odstotkov. Povečanje je sicer precejšnje, vendar je res, da se prispevek praktično ni spreminjal že pet let. Po drugi strani pa so potrebe po komunalnem urejanju v občini vedno večje in seveda DOGOVORIMO SE SEJA VSEH ZBOROV KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 29. decembra, se bodo v Kranju sestali na redni seji vsi zbori občinske skupščine. Sklepali bodo o temeljih družbenega plana do *980. leta, ocenili usmeritev trgovske dejavnosti do 1980. leta in razpravljali o problematiki cestnega prometa v občini in v mestu Kranju, "redložen je tudi odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, °dlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj in sklep 0 začasnem financiranju proračunskih potreb v občini v prvem tro-^esečju prihodnjega leta. Razen tega pa bodo delegati sklepali tudi °. Uporabi preseženih sredstev zbranih v občini iz posojila za ceste. ^ Prvih treh točkah dnevnega reda bodo zbori razpravljali na skupni 8eJi, o ostalih pa bodo sklepali na ločenih zasedanjih. POVEČAN PRISPEVEK Pomembna na sredinem zasedanju bo nedvomno točka, ki se na-j*aša na predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. 0 predlogu naj bi se v prihodnje prispevek povečal za 100 odstotkov 2a občane, za delovne organizacije v občini pa naj bi bil kar štirikrat Vecji od sedanjega prispevka. Predlagana podražitev je precejšnja, vendar velja v obrazložitev povedati naslednje. ,. Ne le kranjska, lahko bi rekli, da večina slovenskih občin ugotav-Ja> da s sedanjo višino sredstev, ki se zberejo s tem prispevkom, ne Korejo pokrivati vseh potreb in uresničevati številnih nalog na komu-nalnem področju. Tako na primer podobno podražitev oziroma enkrat ^ecji prispevek občanov za mestno zemljišče predlagajo na Gorenjskem lUdi v radovljiški občini. Štirikratno povečanje prispevka za uporabo Ustnega zemljišča za delovne organizacije v občini pa je pogojeno 2 Razreševanjem cestnega problema v občini in v mestu. S povečanim Prispevkom bi namreč lahko v prihodnje rešili nekatera ozka grla v prometu, hkrati pa zagotovili del sredstev za izgradnjo mostu prek Save na Laborah. Razlog za podražitev prispevka je torej nedvomno utemeljen. To Pa seveda ne pomeni, da predloga in programa problematike cestnega Prometa ne bi predhodno temeljito preučili na sestankih delegacij P°sameznih zborov občinske skupščine in se dogovorili tudi za stališča. A. Zalar SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Jesenice — Za torek, 28. decembra, sklicujejo na Jesenicah ločene SeJe vseh treh zborov skupščine občine. Na sejah bodo razpravljali 0 Poročilu dela izvršnega sveta skupščine občine od JI. avgusta 1975 do 8. decembra 1976, o samoupravnem sporazumu p ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine -Jesenice, 0 statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, 0 srednjeročnem programu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, o programu del samoupravne interesne skupnosti 2a varstvo pred požarom, o predlogu odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog samoupravne interesne skupnosti ?a varstvo pred požarom za leto 1977, o predlogu odloka o spremembah ir> dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1976, o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Jesenice v I. tromesečju 1977, o predlogu programa uporabe viška posojila za ceste, o predlogu odloka o obvezni uporabi . analizacije v občini, o Predlogu o valorizaciji sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za družbene dejavnosti v letu 1976 ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. »POŽARNI« PROGRAM ZA LETO 1977 Jesenice — V jeseniški občini imajo poklicno gasilsko, in reševalno ^eto, ki je združena s poklicno gasilsko in reševalno četo Železarne, razen tega pa delujejo pomožne gasilske enote, vse pa se združujejo v občinsko gasilsko zvezo Jesenice. Te enote so se v zadnjih letih strokovno in tehnično zelo izpopolnile, vendar še vedno zaostajajo za realnimi potrebami za gašenje vseh vrst požarov, še posebno pa so pomanjkljivo opremljene za reševanje pri elementarnih in drugih nesrečah, financiranje požarnega varstva je bilo doslej pomanjkljivo. Poklicna Gasilska in reševalna četa sta se doslej financirali iz sredstev občinskega proračuna in iz gasilskega sklada, ker pa je bilo takšno financi-ranje premajhno, so gasilska društva v občini ustvarjala tudi del posebnih sredstev z lastnim delom. V prihodnjem letu naj bi predvsem zagotovili požarno preventivno dejavnost, spodbujali pri ljudeh potrebo po varnostni kulturi, zagotavljali sredstva za gasilsko opremo in poskrbeli za množičnost aktivnih gasilcev. Tako bodo za svojo vsestransko dejavnost v prihodnjem letu potrebovali skupaj 3 milijone 620.231 dinarjev. D. S. uresničevanje le-teh tudi vedno dražje. Podobno stališče, da je predlog treba ponovno preučiti, je družbenopolitični zbor sprejel tudi glede predloga odloka o kategorizaciji cest v občini. Po mnenju nekaterih namreč v odloku še vedno niso navedeni vsi odseki oziroma odcepi lokalnih in nekategoriziranih cest. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na omenjena predloga odlokov prav tako imela nekaj pripomb in se strinjala, da se razprava podaljša. Zato kaže, da bodo vsi zbori občinske skupščine o obeh odlokih sklepali na letošnji zadnji seji, ki bo konec meseca. ^ Zalar Praznik v KS Log Log v Poljanski dolini — Prebivalci krajevne skupnosti Log, prebivalci Loga, Gabrka, Brodov, Gabr-ške gore, Bukovega vrha in drugih zaselkov v neposredni bližini bodo v nedeljo, 26. decembra, že drugič proslavili krajevni praznik. Proslavili ga bodo ob spominih na dogodke pred petintridesetimi leti, na dneve, ko so prebivalci Poljanske doline šli v množičen boj proti okupatorju, ko je sovražnik ustrelil prvi dve žrtvi s področja krajevne skupnosti Log in upepelil eno od domačij, kjer so se zadrževali partizani, na Valterskem vrhu. V spomin na omenjeni dogodek in v počastitev krajevnega praznika bodo na Logu v nedeljo, 26. decembra, pripravili večjo vojaško vajo pripadnikov teritorialnih enot s področja krajevne skupnosti. Pohod ob spomenikih in spominskih obeležjih padlim borcem NOV, ob spomenikih bodo udeleženci pohoda položili tudi vence, se bo začel v nedeljo ob 6.30. Pohod pripravljajo odbor za ljudsko obrambo v krajevni skupnosti, člani štaba civilne zaščite krajevna organizacija SZDL in osnovana organizacija ZSMS. Popoldne ob 15. uri bodo v krajevni skupnosti Log pripravili poseben sprejem in ob tej priložnosti pogostili najstarejše prebivalce s tega področja. Zvečer pa bo v gostilni pri Premetovcu na Logu srečanje domačinov. Proslavljanje krajevnega praznika bodo prebivalci krajevne skupnosti Log zaključili s slavnostno sejo zbora delegatov in članov sveta krajevne skupnosti v ponedeljek, 27. decembra, ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo na Logu pripravili tudi krajši kulturni program ter podelili priznanja najprizadevnejšim prebivalcem s tega področja. Aktivi komunistov neposrednih proizvajalcev Jesenice — Danes lahko kritično ugotovimo, da so aktivi komunistov neposrednih proizvajalcev še vse preveč prepuščeni sami sebi, pri čemer pa del odgovornosti leži predvsem na njih samih. Eden od vzrokov je v tem, da so premalo povezani z osnovnimi organizacijami Zveze komunistov v občini, še posebej pa z drugimi delavci, tudi tistimi, ki so člani ZK. Precej šepa tudi njihovo idejnopolitično usposabljanje in tudi obveščenost o vsem, kar bi morali vedeti. Njihova dejavnost je vse preveč občasna. Nujno je, da bo moral zaživeti predvsem vsebinski program aktivov, ne smemo se zadovoljiti le s tem, da jih imamo. J.Zerdin Za delavce na začasnem delu v tujini Skupnost za zaposlovanje Kranj obvešča vse delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in se bodo med novoletnimi prazniki mudili v domovini, da bodo lahko dobili informacije o možnosti zaposlitve v domovini ter o pravicah, ki izhajajo iz dela v tujini, na Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4, in enotah na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in v Tržiču; uradne ure bodo od 27. decembra letos do 7. januarja 1977 vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 13. ure, ob sredah pa od 7. do 16. ure. Delavci pa lahko dobe informacije tudi na Občinskih konferencah SZDL, Občinskih sindikalnih svetih, pristojnih občinskih upravnih organih ter drugih ustanovah. Vsem želimo prijetno bivanje v domovini. Skupnost za zaposlovanje K ran i Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske štev. 15/75 od 15. julija 1975) skupščine občine Kranj in sklepa Komisije za odlikovanja in priznanja občine Kranj se RAZPISUJEJO nagrade občine Kranj za leto 1977 - za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. - za občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 8. členom odloka so predlagatelji družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Predlogi za podelitev nagrade morajo biti pismeni, obrazloženi ter predloženi Komisiji za odlikovanja in priznanja skupščine občine Kranj do 30. aprila 1977. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja Položaj ženske Jesenice — Članice sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk v jeseniški občini so pripravile program dela, ki vsebuje predvsem uresničevanje nalog ob družbenoekonomskem položaju ženske. Posebno pozorno bodo spremljale tiste programe samoupravnih interesnih skupnosti, ki govore o uresničevanju zakona o družinskih razmerjih in o zakonski zvezi, predvsem pa programe na področju zdravstva, zaposlovanja, otroškega varstva in socialnega skrbstva. Da bi dobili resnično oceno družbenoekonomskega položaja jeseniških žensk, njenih možnosti za aktivno vključevanje v delegatski sistem, bo svet pripravil anketo. Rezultati ankete naj bi prikazali, v kakšnih razmerah delajo ženske na delovnih mestih, kakšne možnosti izobraževanja ob delu imejo, kakšna je njihova izobrazbena struktura in kateri so tisti osnovni problemi, ki onemogočajo vključevanje v družbenopolitično življenje. Svet se bo zato povezal z osnovnimi organizacijami osnovnimi organizacijami sindikata v organizacijah združenega dela ter z delegati svetov krajevnih konferenc SZDL. Med nalogami sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk je tudi sodelovanje z društvi prijateljev mladine in skupno reše vanje problemov ob letovanju soci alno in zdravstveno ogroženih otrok, obenem pa se bodo morali skupno pomeniti o organiziranem praznovanju dedka Mraza v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Svet namerava tudi pravočasno pripraviti program praznovanja dneva žena, organizirati razpravo o zakonu o družinskih razmerjih in zakonski zvezi, razpravo o družbeni samozaščiti, o zaposlovanju, usmerjenem izobraževanju in štipendijski politiki, ustanoviti sekcijo kmetijskih proizvajalk ter se povezovati z organizacijami združenega dela, ki zaposlujejo večinoma ženske. Prvi sestanek so že organizirali v Iskri na Blejski Dobravi, sodelovale so zaposlene ženske, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. D. S. Problemska konferenca o telesni kulturi Tako je na zadnji seji sklenilo predsedstvo občinske konference SZDL Kranj Kranj — Občinska konferenca socialistične zveze Kranj bo pripravila problemsko konferenco o položaju telesne kulture v občini. Tako so sklenili na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Kranju, ki je bila 14. decembra, in na kateri so razpravljali o delovanju temeljne telesnokulturne skupnosti Kranj od ustanovitve do danes. Ugotovili so, da je bilo od ustanovitve skupnosti na področju telesne kulture precej narejenega, vendar ostajajo odprta nekatera vprašanja, ki se nanašajo na gradnjo in stanje športnih objektov, kadrovski položaj v naših telesnovzgojnih organizacijah pa tudi na množičnost in prioriteto posameznih športov oziroma športnih panog. Na problemski konferenci nameravajo še posebej oceniti delovanje komunistov v tej in tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenoekonomske odnose. Kritična beseda bo veljala tudi uveljavljanju skupščine telesnokulturne skupnosti kot enakopravnega zbora občinske skupščine. Pogovorili naj bi se o svobodni menjavi dela in tudi o dohodkovnih odnosih. Preučili pa naj bi tudi možnosti za združevanje strokovnih služb v okviru občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Predsedstvo je razen tega sklenilo, da je treba izdelati program izgradnje športnih objektov in ponovno oživiti delo odbora za ustanovitev občinske zveze telesnokulturnih organizacij v občini. Za posamezne naloge na področju telesne kulture pa naj bi naredili tudi akcijski program, v katerem je treba določiti nosilce le-tega oziroma odgovorne zanj in tudi roke, do kdaj morajo biti posamezne naloge opravljene. A. Z. Ctf Razpisna komisija OZD ALMIRA Radovljica z n.sol.o. razpisuje delovno mesto direktorja splošno-kadrovskega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima izobrazbo pravne ali kadrovske smeri, in to: visoka izobrazba in 2-letna praksa na vodstvenem delovnem mestu, višja izobrazba in 4-let na praksa na vodstvenem delovnem mestu. Kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave z dokazili in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov razpisne komisije. iz glasil delovnih organizacij plamen kropa PROIZVODNJA IN PRODAJA Oktol a letos operativnega plana v Plamenu niro dosegli za dober ostotek. V primerjavi 7. lanskim oktobrom pa se je zmanjiela proizvodnja prav tako za en od-stotel , ..uredili pa so nekaj nad 800.000 ki-logra . v izdelkov. Količinsko proizvodnjo pa ..o v primerjavi z lanskim enakim obdobje .n povečali za dobrih 7 odstotkov ob r too^stotnem zmanjšanju zaposlenih. P >dai. pa so letos nekaj nad 836.000 ki' Tam >v izdelkov, od tega pa so izvozili za Hizu f. 10.000 kilogramov. Sicer pa se je predaja v primerjavi z lanskimi desetimi meseci letos povečala za 22 odstotkov v kilogramih in za 16 odstotkov po vrednosti. Količinsko pa se je izvoz povečal za skoraj 34 odstotkov, po vrednosti pa za 32 odstotkov in pol. MALO POD PLANOM V Iskrini tovarni merilnih instrumentov v Otočah novembra kljub prizadevanjem niso uspeli doseči začrtanih ciljev. Vzrok je predvsem v nerealni oceni tržnih potreb in tržnih nihanj z letnim planom. Mesečni plan so dosegli 90-3odstotno, od tega pa so izvozili za 44 odstotkov. Sicer pa so v primerjavi z lanskim novembrom naredili za 5 odstotkov več. 2ELEZ0R NOV SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU ŽELEZARN JESENICE — »Ekonomska povezava, dohodkovna soodvisnost, usklajeno poslovanje, učinkoviti razvoj in vizualna enotnost organizacije združenega dela jeseniške Železarne naj bi zagotovila kakovostni Železarne naj bi zagotovila kakovostni premik in prihodnost slovenskega železarstva,« pravi v daljšem članku generalni direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik, ko govori o oblikovanju novega samoupravnega sporazuma o združevanju v slovenskih železarnah. »Zakon o združenem delu nam predpisuje, da moramo.v letu 1977 urediti dohodkovne odnose, v dveh letih pa se moramo v celoti prilagotiti temu obsežnemu in za razvoj samoupravljanja izredno pomembnemu predpisu. Zavedati se moramo, da z gradnjo dohodkovnih odnosov gradimo nado samoupravno prihodnost,« zaključuje Gregor Klančnik. IZPOLNILI PLAN JESENICE — Delavci samotarne so izpolnili letni plan, ki je bil zaradi ukinitve obrata programiran le za enajst mesecev. V tem času so izdelali 14.300 ton raznih samotnih izdelkov. REKORDNA PROIZVODNJA JESENICE — Delavci, zaposleni na lahkih progah jeseniške Železarne, so pred letošnjim dnevom republike dosegli najvišjo dnevno proizvodnjo kljub ukinitvi ene izmene. Čeprav je obrat med najstarejšimi v jeseniški železarni, je izmena Franc Markelj dosegla rekord v počastitev 29. novembra in je s tem lahko za zgled delavcem v drugih obratih. GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA SKOPJA LOKA VPIS POSOJILA ZA CESTE Že pred časom je potekel rok za vpis posojila za ceste v SR Sloveniji. Tudi delavci Gorenjske predilnice iz Skorje Loke so se pri tem dobro odrezali. Posojilo je vpisalo kar 811 zaposlenih. Skupni vpisani znesek znaša 1,534.500 din, kar pomeni povprečno 1892 din na vsakega vpisnika. Poleg članov kolektiva je vpisala posojilo tudi delovna organizacija, in sicer v znesku 500.000 din. Tako skupna vsota vpisanega posojila v Gorenjski predilnici znaša 2,034.500 din. NOVA STANOVANJA V letošnjem letu je Gorenjska predilnica kupila pet novih stanovanj, dve dvosobni s kabinetom in tri dvosobna stanovanja za svoje delavce. Njihova skupna vrednost je 1,920.794 din. Iz sredstev solidarnostnega sklada pa sta dobili stanovanje dve delavki. Treba je omeniti tudi, da je osem delavcev v letu 1976 s pomočjo podjetja »prišlo« do boljših stanovanj. SMUČARSKI TEČAJI V škofjeloški Gorenjski predilnici bodo tudi letos pripravili začetni in nadaljevalni smučarski tečaj. Po predvidevanjih bo ob ugodnih snežnih razmerah na Starem vrhu. Tečajniki bodo razdeljeni v dve skupini. V prvi bodo začetniki, v drugi pa tisti, ki se na smučarske veščine že nekoliko spoznajo. Tečaje bodo predilničarji pripravili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. TEČAJ ZA »NEPLAVALCE« Temeljna telesnokulturna skupnost Škofja Loka bo v zimski sezoni pripravila več plavalnih tečajev za vse tiste, ki bi se radi naučili plavati. Tečaji bodo v novem plavalnem bazenu v Železnikih, nanje pa so izredno vabljeni tudi »neplavalci« iz delovnih kolektivov škofjeloške občine. V Gorenjski predilnici so se že odzvali pozivu. Tečaji bodo ob torkih, sredah in petkih od 20. do 22. ure. Vsak posameznik bo moral prispevati za tečaj po 60 din, razliko do 180 din pa bo »pokrila« sindikalna organizacija v podjetju. IZLET ZA MLADINCE V Gorenjski predilnici je izredno delavna tudi osnovna organizacija ZSMS. Mladinci so tudi letos poleg številnih akcij pripravili svoj tradicionalni izlet. Obiskali so Štajersko in se seznanili s kulturno zgodovinskimi znamenitostmi na tem področju. Še letos glavni projekt Prebivalci krajevne skupnosti Radovljica so se februarja letos na referendumu odločili za samoprispevek za izgradnjo mrliških vežic ter ureditev pokopališča in dostopa — Dela in priprave potekajo po programu — Začetek gradnje odvisen tudi od posojila Radovljica — 22. februarja letos so se prebivalci krajevne skupnosti Radovljica na referendumu odločili za samoprispevek za izgradnjo mrliških vežic, ureditev pokopališča in dostopa. Za samoprispevek pa so se odločili tudi prebivalci v naseljih Gorica, Nova vas in Vrbnje. Ta denar pa bo porabljen za asfaltiranje ene od njihovih cest oziroma za posamezna komunalna dela. O referendumu oziroma samoprispevku pa se je krajevna skupnost Radovljica dogovarjala tudi s krajevno skupnostjo Lancovo, ker prebivalci Spodnjega Lancovega prav tako gravitirajo na radovljiško pokopališče. Vendar pa se zaradi drugih komunalnih načrtov v krajevni skupnosti Lancovo niso odločili za referendum oziroma samoprispevek za radovljiško pokopališče. Predračunska vrednost izgradnje treh mrliških vežic, ureditve novega pokopališča in dostopa je prvotno znašala 4,185.000 dinarjev. Prebivalci so se obvezali, da bodo do konca februarja 1980 plačevali en odsto- Uresničevanje zakona odloženo Do konca tega meseca bi se morala v vseh tozdih v gorenjski regiji končati javna razprava o predlogu > samoupravnega sporazuma o temeljih plana in zaposlovanja za obdobje od 1976 do 1980. Pripombe bodo skupščine enot in regijska skupščina vnesle v sporazum, ki bo podpisan sele prihodnje leto; v sporazumu je plan zaposlovanja pripravljen na enotnih izhodiščih za vso regijo, upoštevane pa so seveda nekatere specifičnosti po občinah. Ob tem pa velja poudariti, da sporazum o planu zaposlovanja za srednjeročno obdobje do leta 1980 ne zajema le zaposlovanja samega, pač pa je v sporazumu zajeto celotno opravljenje vseh nalog skupnosti za zaposlovanje, kar predstavlja veliko večino kadrovskih funkcij, ki jih skupnost opravlja za regijo. Med te naloge torej sodi tako poklicno usmerjanje, izobraževanje kandidatov za zaposlitev, Stipendiranje kot tudi samo posredovanje zaposlitve do raziskovalnih nalog, ki zadevajo potrebe po delavcih. Dosedanje pripombe iz javne razprave o temeljih plana zaposlovanja se nanašajo tudi na nekatere nejasnosti v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb. Z zakonom, ki bo začel veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, se namreč odpirajo možnosti za zaposlitev tudi takih invalidnih oseb, ki doslej niso imele status invalida in so se težje zaposlile. Skupnosti za zaposlovanje so te osebe tudi označevale kot »tež- je za pošlji ve«, saj jih je v gorenjski regiji med nezaposlenimi stalno okoli 40 odstotkov, to pa je v absolutnih številkah od 200 do 300 oseb. Usposabljanje teh invalidnih oseb in njihovo zaposlovanje pa je naloženo skupnostim za zaposlovanje. Pričakovati bi torej bilo, da bodo skupnosti že takoj v prvih mesecih novega leta začele uresničevati naloge, ki jih nalaga zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb in kot je to predvideno ter seveda ovrednoteno tudi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana do leta 1980. Ker pa vemo, da se po predlogu izvršnega sveta SR Slovenije sistem financiranja družbenih dejavnosti iz letošnjega leta podaljša še v leto 1977, bodo razumljivo tudi te načrtovane naloge morale počakati, ker v sedanjih programih še niso bile zajete in tudi ne finančno ovrednotene. Skupnosti za zaposlovanje bodo torej lahko izvajale zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb nekaj kasneje kot je bilo predvideno, v tem času pa se bo služba lahko le pripravljala na izvajanje postopkov, saj večji delež tako pri organizaciji kot strokovni pripravi za izvajanje tega zakona sloni prav na skupnostih za zaposlovanje, ostale naloge v zvezi s tem pa so razdeljene še na druge skupnosti kot so skupnosti za socialno varstvo, zdravstveno zavarovanje ter invalidsko pokojninsko zavarovanje. L. M. NA DELOVNEM MESTU KranjsKa železniška postaja sprejme dnevno od KM) do 120 vlakov, ki prihajajo iz ljubljanske in jeseniške smeri. Razen strojevodij skrbi za varno vožnjo železnih orjakov kranjsko železniško postajo do Škofje Loke in proti severu od Podnarta vlakovni odpravnik na kranjski železniški postaji .10-letni Jože Žužek iz Čire pri Kranju. Dokončal je srednjo ekonomsko šolo in bil, uspešen na srednji prometni šoli v Mariboru. Pred desetimi leti je postal vlakovni odpravnik v Kranju. Njegovo delovno mesto je v pritličju »komandne stavl>e« kranjske železniške postaje, v sobi, katere stene so skrite za voznimi redi in grafikoni in sredi katere stojijo mize z vgrajenimi Helv sprejemnimi teleprinterji, avtomatskim telefonom, ozvočenjem in Standard-Klectric-Lorenz-lskra napravo, ki največ prispeva k varnosti na železniških tirih. 'A njimi lahko ravna le odgovoren, zbran, natančen in pozoren vlakovni odpravnik! »Moja skrb je urejanje prometa na kranjski železniški postaji in na odsekih do Škofje Loke na eni in do Podnarta na drugi strani,« pove o značilnosti svojega poklica Jože Žužek. »Sodelujem z vlakovnima odpravnikoma v Podnartu in v Skofji Loki ter z vlakovnim dispečerjem v Ljubljani, kjer vsako mojo besedo zabeležijo avtomatsko na magnetofonski trak. Ti stiki so se posebno pogosti v primerih odstopanj od voznega reda.« »Naprava, za katero sedim, mi omogoča nadzor nad vožnjo vlaka od Podnarta do Škofje Loke ali obratno. Standard-Electric-Lorenz naprava, izdelana v sodelovanju z Iskro, je doslej najmodernejša varnostna naprava na naših železnicah. Tudi njej gre zahvala, da na gorenjski progi zadnjih deset let ni bilo nesreče in da trčenje ni mogoče. Pove mi, kje je vlak, kako se prižigajo in ugašajo signali, kako dolg je vlak, koliko osi ima, kolikšna je teža itd. Pri tem mi pomaga de Helv sprejemni teleprinter, ki sporoča o novostih na progi od Zaloga do Jesenic. Razen tega imam na voljo se ozvočenje, ki se deli na postajno, ki je namenjeno predvsem obveščanju potnikov o prihodih in odhodih vlakov, in na posebno ozvočenje za sporazum, ki pomaga službujočim na tirih,« razlaga razlaga Jože Žužek. »Zaradi taksne opremljenosti je gorenjska proga varna. Le napaka strojevodij je za zdaj lahko Se usodna. Pa Se te možnosti kmalu več ne bo. Na gorenjski progi bodo kmalu začeli vgrajevati posebne avtostop naprave, ki bodo lokomotivo ob napačnem prevozu signala in možnosti nesreče samodejno zavrle. S tem možnosti za nesreče ne bo več!« Kljub takšni stopnji modernizacije pa bo varnost železniškega prometa še vedno odvisna od vlakovnih odpravnikov ali prometnikov kot jim radi pravimo. Vsak napredek tehnike terja sposobnejše, vestnejše in odgovornejše ljudi! J. Košnjek VLAKOVNI ODPRAVNIK JOŽE ŽUŽEK tek od osebnih dohodkov na mesec, upokojenci en odstotek od pokojnine, kmetje en odstotek od katastrskega dohodka in prispevek od letnega prirastka v gozdovih, obrtniki pa prispevek po doseženem dohodku. Tako bi zbrali dovolj denarja, da bi program uresničili do konca februarja 1980. Svet krajevne skupnosti je po uspelem referendumu takoj imenoval gradbeni odbor, ki ga vodi predsednik komunalne komisije pri svetu KS Božidar Lukač. Pred dnevi smo se s predsednikom sveta krajevne skupnosti Jožetom Rebcem, predsednikom komunalne komisije in gradbenega odbora Božidarjem Lu-kačem in s tajnikom krajevne skupnosti Alojzem Mačkom pogovarjali o uresničevanju začrtanega programa. Člani gradbenega odbora so si po referendumu ogledali domala vsa pokopališča v Sloveniji, nakar je bil po javni razpravi in odločitvi sveta krajevne skupnosti izbran najprimernejši projekt. Odločili so se za idejni projekt organizacije Biro 71 iz Domžal, ki mora glavni projekt izdelati do konca tega leta. Gradbeni odbor pa že ureja tudi premoženjske' in zemljiške zadeve. Po programu bodo to uredili do konca aprila prihodnje leto. Razen tega pa bodo do takrat pridobili tudi vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje, tako da bi z deli lahko začeli maja prihodnje leto. Ali bodo najprej začeli z urejanjem dostopa ali pokopališča in gradnjo mrliških vežic, bo ocenila skupščina krajevne skupnosti. Pomembno pri tem pa je, da so že uredili vse potrebno za odkup Šlibarjeve hiše (Burceljnove) v Radovljici. Po mnenju občanov je namreč to najugodnejša varianta za ureditev dostopa na pokopališče. Po programu referenduma bi morala biti vsa dela končana do konca februarja 1980. leta. Vendar pa je gradbeni odbor glede začetka gradnje naletel na nekatere težave. Predpisi namreč določajo, da morajo biti še pred začetkom gradnje zagotovljena in zbrana vsa sredstva za uresničitev programa. Zato bo svet krajevne skupnosti skušal pri poslovni banki ali pa pri izvajalcih dobiti posojilo, kar bi omogočilo čimprejšnji začetek gradnje. Razen tega pa je gradbeni odbor ugotovil, da bo uresničitev programa veljala nekaj več od prvotne ocene. Tako ocenjujejo, da bodo potrebovali okrog 6 milijonov dinarjev. Do »podražitve« je prišlo zaradi ureditve dostopa in reševanja premoženjskih zadev. Tako bo gradnja mrliških vežic veljala 1,919.000 dinarjev, ureditev novega pokopališča z opremo 1,780.000, ureditev dostopa (cesta) 1,073.143 dinarjev, za odkupe zemljišč in odškodnine bodo morali odšteti 500.000 dinarjev, za projekte 210.000 dinarjev, za modernizacijo cest in komunalna dela v vaseh Vrbnje, Gorica in Nova vas pa 517.557 dinarjev. Čeprav podražitev v primerjavi s prvotnim predračunom ni majhna, pa svet krajevne skupnosti ugotavlja, da ne bo težav z denarjem. V primerjavi s povečanimi stroški se namreč povečujejo tudi osebni dohodki, s tem v zvezi pa bo večji tudi zbrani samoprispevek. Sicer pa tudi dotok sredstev na posebnem zbirnem računu poteka po programu. Tako se je od marca do 30. novembra letos na zbirnem računu že nabralo 872 tisoč 959,95 dinarja. Od tega pa so za zdaj porabili 170.000 dinarjev za izdelavo glavnega projekta. Kot rečeno, uresničevanje zastavljenih nalog poteka po programu. Sicer pa prebivalci krajevne skupnosti Radovljica podrobnejše podatke o pripravah na izgradnjo mrliških vežic, ureditev pokopališča in dostopa ter cest in nekaterih komunalnih del v Vrbnjah, Gorici in Novi vasi lahko dobijo v pisarni krajevne skupnosti Radovljica. A. 2. Jeseniški novatorji presegli rekord Jesenice — Število prizadevnih in uspešnih novatorjev je v jeseniški železarni iz leta v leto večje, ob tem pa je vedno več tehnoloških in teh ničnih inovacij z veliko vrednostjo. Lani so jeseniški novatorji uvedli v proizvodnjo 63 zelo uspešnih in koristnih izboljšav, s katerimi so prihranili 14 milijonov 871.000 dinarjev inovacijskega dohodka. Letos pa so prihranili še več, saj je 120 iznajdi-teljev in avtorjev tehničnih izboljšav prijavilo v oceno 75 tehnoloških in tehničnih inovacij. Avtorjem so za prihranke v višini 23 milijonov 716.000 din izplačali 564.000 dinarje^.. ' * \ ' tt V* Komunalno gospodarstvo Radovljica Radovljica — V petih komuna' nih delovnih organizacijah v radov ljiški občini so se v torek, 21. & cembra, delavci odločili na referen-dumih o združitvi v enotno konj nalno delovno organizacijo. Povso*1 so se odločili za združitev. Tak" so.se v Vodovodu Radovljica, V°' dovodu Kamna gorica in v KornU' nalnem podjetju Radovljica 1$' odstotno odločili za združitev in ^ svojo temeljno organizacijo združenega dela. V Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled - TOZV Komunala se je 88 odstotkov članov kolektiva odločilo za združitev in & svojo TOZD. V Komunalnem poi' jetju Bohinjska Bistrica pa se Je okrog 90 odstotkov članov kolektiv* odločilo za združitev in za svoj0 TOZD. Nova komunalna organizacija 96 bo imenovala Komunalno gospoda1*' stvo Radovljica in bo imela tri meljne organizacije združenega del*: Samostojno pa bo začela poslova' 1. januarja 1977. A. Z- Hitrejša rast Kranj — Na zadnjem zbo£ kranjske podružnice Ljubljansk banke so delegati sprejeli srednF ročni načrt do 1980. leta. Zanj r značilno, da bo gorenjsko gospoda'' stvo v prihodnjih letih hitreje nap1? doValo kot to kažejo predvidevanj za celotno Slovenijo. Delovne orga nizacije namreč načrtujejo kar 2 15 milijard dinarjev novih nalo*: Pri uresničitvi teh načrtov pa naj " imela pomembno vlogo prav kranJ ska podružnica Ljubljanske ban , Največ posojil naj bi dobila indu' strija, ki bo tudi v prihodnje glavn, gospodarska dejavnost na Gorenj skem. Med največjimi naložbami P je hladna valjarna v jeseniški *,e;f. zarni, ki bo omogočila zahtevnejš obdelavo jekel. Razen za valjamo P so precej sredstev namenili tudi jjr obnovo žične valjarne. Večje n*' ložbe predvidevajo tudi v Iskri EteK tromehaniki Kranj, ki na Labora dograjuje nove prostore za telei° nijo. Razen tega Sava končuje xl gradnjo avtopnevmatikarne in.f hkrati usmerja v proizvodnjo ra^iajj nih gum. Rezervirana pa so tU sredstva oziroma posojila za poda'J sanje vzletno-pristajalne steze n brniškem letališču in za nova skl* dišča. V turizmu pa v prihodnjih 'e tih načrtujejo izgradnjo novih h°te lov na Bledu in v kranjski občini t* gradnjo infrastrukturnih objekt0 na Bledu, Vršiču in v Bohinju. ., To bi bilo nekaj osnovnih zna*-' nosti prihodnjega srednjeročni razvojnega programa gorenjski gospodarstva, ki naj bi ga podprlo tudi poslovna banka. JJelegati pa j* na zboru tudi opozorili, da je Vx. gram sestavljen na podlagi razvoj nih načrtov tistih delovnih orga^ zacij, ki so ga pač posredovale, p1^ gače povedano bi lahko ugotovili. so bile nekatere delovne organiza^J pri razvojnem načrtovanju v 2 • ostanku in jih seveda prav zato f| bilo moč vključiti v skupni progr^ To pa ni edina pomanjkljivost i renjskega gospodarskega načrtov nja. Pokazalo se je namreč tudi, j* razvojni programi niso pokrajin9,Ci ovrednoteni. In zakaj? Eden °. vzrokov je nedvomno tudi ta, da J najbrž prepozno zaživel medobci11 ski oziroma pokrajinski odbor r publiške gospodarske zbornice. A. Zalar Več za usmerjen0 gradnjo Radovljica — V predlogu sa^1. pravnega sporazuma o izloča edstev za usmerjeno stanovani j gradnjo v radovljiški občini do l°*š 1±.. :.. ___j_ i_: • .i„Xoli vi" nju sk<> leta je predvideno, da bi izločal' odstotka sredstev od bruto oseb11 dohodkov. Tako bi bilo v občini n voljo v prihodnjem srednjeroČner# obdobju okrog 480 milijonov dtf**j jev. S tem denarjem pa bi 'a*1n, zgradili prek 720 družbenih stan" vanj. Srednjeročni načrt pa raZjh tega predvideva, da bo zgraje0, tudi prek 300 zasebnih stanovanj' Z uresničitvijo tako začrtanega Pr grama bi rešili prenekatere stan vanjske probleme v občini. HkT* pa bi stanovanjska skupnost dobi vlogo, ki naj bi jo v prihodnje tU imela; bila naj bi investitor v Prr vem pomenu besede v usmerjeni ' organizirani tem čimcenejši stan vanjski gradnji. A. Z- S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Ocena gospodarstva v tržiški občini Izguba se manjša TRŽIČ — Osnovna značilnost tržiškega gospodarstva po letošnjih cvetih mesecih je precejšnja neusklajenost z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju za 'eto 1976. Neusklajenost je bila pričakovana, saj smo letos sprejeli več n°vih zakonov in predpisov s podaja obraču navanja in zavarovanja P'aČil med uporabniki družbenih sredstev. Kljub -temu se je trdnost gospodarstva povečala, hkrati pa srno priča racionalnemu poslovanju, {V se tiče tudi poslovanja s tujino, gospodarstvo je bolj disciplinirano. "° potrjujejo primerjalni podatki za yžiŠko gospodarstvo v prvem polletji m na zaključku devetih mesecev. ~o polletju je znašala iz)guba v tržiščem gospodarstvu kar 800 milijo-n°v starin dinarjev, po devetih me-s^cih pa se je vsota znižala na okrog 400 starih milijonov! Celotni dohodek stagnira Oddelek za plan in finance tržiške občinske skupščine ugotavlja, da je Začel celotni dohodek stagnirati, ^kurnulativnost pa je bila prenizka, ?-a bi lahko pokrila naraščajoče stroge. Družbeni proizvod je v devetih Mesecih znašal 127,639.000 dinarjev V* je bil v primerjavi z enakim lan-^im obdobjem večji za 16 odstotkov. Manj ugodna je delitev dohod-*a- Izdatki za pogodbene in druge obveznosti so se povečali, tako da je bilo ob zaključku devetih mesecev 2a sklade za 44 odstotkov manj denarja kot v enakem lanskem obdobju. V Tržiču ugotavljajo porast pri Produktivnosti in osebnih dohodkih ln zrnanjšanje ekonomičnosti in ren-tabilnosti. Porabljena sredstva so |Jaraščala hitreje od celotnega dogodka, vendar se je ekonomičnost v Primerjavi z lanskim letom vseeno 2boljšala. Na splošno so sredstva za ^produkcijo manjša, pičlejša pa je lUdi reproduktivna sposobnost gozdarstva. Na osnovi teh podatkov v Tržiču ugotavljajo, da so devetmesečni gospodarski rezultati v primerjavi s Polletnimi in lanskimi boljši. Takšni pa še vedno niso, da bi se gospodarstvo lahko uspavalo. ' Tržiško gospodarstvo v primerjavi z gorenjskim Primerjava tržiškega gospodarstva z gorenjskim je ugodna. V devetih mesecih so gorenjske občine ustvarile za 6 odstotkov višji celotni dohodek kot v enakem lanskem obdobju, tržiško povišanje pa znaša kar 13 odstotkov! Porabljena sredstva so se na Gorenjskem povečala za 8 odstotkov, v tržiški občini pa za 13 odstotkov. Doseženi dohodek je v devetih mesecih med gorenjskimi občinami najbolj porastel v tržiški, in sicer kar za 11 odstotkov. Porastel je na vseh področjih gospodarstva, razen v gradbeništvu. Kar 41-odstot-ni porast je dosegla Kompasova temeljna organizacija združenega dela. Na Gorenjskem se, je v tem obdobju zaposlenost povečala za 0,6 odstotka, v Tržiču za 2 odstotka, produktivnost na Gorenjskem za 3 odstotke, v tržiški občini pa za 9 odstotkov. Največja razlika med Gorenjsko in Tržičem pa je pri rasti družbenega proizvoda. Na Gorenjskem je doseglo povečanje 2 odstotka, v Tržiču pa 16 odstotkov. Izplačani povprečni čisti osebni dohodki so dosegli ob devetmesečju na Gorenjskem 3791 dinarjev in so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 18 odstotkov, v tržiški občini pa so znašali povprečni čisti osebni dohodki 3589 dinarjev in so večji za 15 odstotkov. Približno enaka rast pa je bila dosežena pri investicijah. Investicijska potrošnja se je na Gorenjskem povečala za 6 odstotkov, v tržiški občini pa za osem odstotkov. Zmanjšana izguba Ob polletju je znašala izguba v tržiškem gospodarstvu okrog 800 starih milijonov. Po treh mesecih se je izguba zmanjšala za polovico, hkrati pa se je zmanjšalo tudi število delovnih kolektivov, ki v devetih mesecih niso dosegli planiranega SGP Tehnik gradi Škofja Loka — Splošno gradbeno P°djetje Tehnik iz Škofje Loke, ki je Praznovalo 25-letnico, danes zapoje 530 do 550 delavcev. Delovna organ izacija se je že pred tremi leti oločila za novo samoupravno orga-n,ziranost in ustanovila tri temeljne °*gani zacije združenega dela: temeljno organizacijo gradbeništvo, erneljno organizacijo komunalna ^ejavnost, temeljno organizacijo Pr°jektivni biro ter delovno skup- 38 parcel v Besnici čaka nove lastnike Zazidalni načrt Pesnica vsebuje 79 ^anovanjskih objektov - danes je Prostih za oddajo 38 parcel na Področju k. o. Spodnja Besnica. zemljišče je v celoti komunalno °Prfcmljeno. V tem kompleksu je Predviden tudi nov objekt moderne lrgovine. j. Izvršni svet občinske skupščine ranj je v torek, 14 decembra, že sPrejel predhodno soglasje k skle-r^tvi pogodbe o oddaji urejenega stavbnega zemljišča v geografsko *aokroženem kompleksu Pesnice stanovanjski zadrugi Černetov vrt, s £.atero sklene podjetje Domplan ran j pogodbo za deset parcel. I. S. Plan bodo presegli » Tekstilni tovarni Medvode so v j^jstih mesecih letos dosegli 97 mi-,lJonov dinarjev realizacije. Računa- h°'i da 'etni plan Prese81J za ^e*aj odstotkov. Letos beležijo tudi 5rVe izvozne rezultate; in sicer so v |ahodno Nemčijo izvozili prejo, v t ?jpt, Bolgarijo in na Madžarsko pa Ironične tkanine v vrednosti pol mi-,Jona dolarjev. vJf Prihodnjem letu načrtujejo pokanje proizvodnje za četrtino, saj že obratovala nova predilnica. f\*rati bodo dogradili obrat tehničar* tkanin in montirali novo strojno Premo, kar jih bo vejjajo 50 milijo-n°v dinarjev. -fr dohodka. Ti delovni kolektivi so Tovarna kos in srpov, Lepenka, TOZD Projekt in Kompas Ljubelj. Omenjene organizacije združenega dela oziroma TOZD zaposlujejo 10 odstotkov vseh zaposlenih v tržiški občini. Najbolj kritično je v TOZD Lepenka, kjer se je izguba v primerjavi s polletjem celo povečala. V kolektivu že pripravljajo »paket« tehnoloških, proizvodnih in kadrovskih ukrepov. Sanacijski program mora biti pripravljen do 20. decembra, ko ga bo ocenil delovni kolektiv. Pri drugih temeljnih organizacijah, ki so v devetih mesecih poslovale z izgubo, pa so pogoji, da le-te ob koncu leta ne bo! Omeniti velja, da je Kompas posloval z izgubo predvsem zaradi velikih obveznosti, ki jih majhna TOZD težko zmore in slaBse sezone, da je Tovarno kos in srpov pestilo neredno plačevanje in slabo izkoriščanje delovnega časa in da je imela TOZD Projekta največ -težav zaradi pomanjkanja dela. Do konca leta in naprej bo veljala posebna pozornost tudi kolektivom, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Tu izstopa predvsem Bombažna predilnica in tkalnica. Letni plan prodaje bo uresničen z 90 odstotki. Zaloge se ne zmanjšujejo in na koncu letošnjega leta ne bodo dosti manjše kot konec lanskega leta. Bombaž se bo podražil za okrog 36 odstotkov. Nujni bodo popravki cen, na katere kolektiv nima vpliva. Vse skupaj bo vplivalo, da položaj v BPT tudi prihodnje leto ne bo rožnat! J. Košnjek nost skupnih služb. Največ delavcev zaposluje temeljna organizacija združenega dela gradbeništvo, in sicer 400. Ta temeljna organizacija ustvarja tudi največ dohodka in je v skupnem dohodku udeležena z 90 odstotki. Kljub precejšnjim težavam v gradbeništvu, kljub problemom med temeljno organizacijo komunalne dejavnosti in občinsko samoupravno stanovanjsko skupnostjo, je organizacija zadovoljivo gospodarila, vsekakor pa si bo morala prizadevati, da bi bili rezultati v prihodnjem letu še boljši; predvsem zato, ker bodo morali izboljšati opremo, ki je v gradbeništvu kaj hitro zastarela, ter izpolniti svoj načrt modernizacije. Za vse nove naložbe, ki so nujne, bi potrebovali skupaj 10 milijonov dinarjev, nekaj sredstev bi si zagotovili v obliki kreditov Ljubljanske banke. Na področju komunalne dejavnosti so predvideli precejšnjo aktivnost/tako gradnjo čistilnih naprav v Železnikih, gradnjo dopolnilnih zmogljivosti vodnih virov ter povečanje čistilne naprave za Škofjo Loko v prihodnjem srednjeročnem obdobju. SGP Tehnik, ki bo v prihodnje prešel na novo organiziranost, saj bo temeljna organizacija projektivni biro vključena v TOZD gradbeništvo, zdaj gradi po vsej občini ter v Medvodah. V občini gradi ali je že zgradila stanovanjsko sosesko Pod-lubnik, samopostrežno trgovino v Železnikih, šolski objekt v Zireh, prostore za rudnik urana na Žirov-skem vrhu, samski dom, ki pa so ga že izročili svojemu namenu. Številni delavci pomagajo v Posočju, medtem ko Tehnik začenja doma tudi z gradnjo pokopališča, z gradnjo hale v Jelovici, z gradnjo prostorov Ljubljanske banke ter zaključuje dela pri gradnji prostorov Termike na Trati. Za prihodnje leto pričakujejo intenzivnejšo gradnjo novih solidarnostnih stanovanj na Trati, gradnjo stanovanj v Ljubljani ter dela pri izgradnjM komunalnih naprav v Železnikih. SGP Tehnik ima precejšnje težave s kadri, zato nameravajo v prihodnje več pozornosti posvetiti vzgoji lastnih kadrov. D. S. Sklep /bora delavcev ne velja za nazaj, ker delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev. Odločba sodišča združenega dela S 92/76 Individualni poslovodni organ — predstojnik TOZD je na zboru delavcev dne 13. 2. 1976 predlagal izjavo, da ne želi več delati še naprej v temeljni organizaciji. Ostal pa hi še na delu za čas, ko je dolžan še ostati — odpovedni rok. Zbor delavcev je njegovo izjavo sprejel. Razen tega pa je po določbah statuta predstojnika razrešil funkcije. Po zahtevi za varstvo pravic je svet delegatov sklenil, da mora zbor delovnih ljudi v temeljni organizaciji postopek ponoviti. Zbor delavcev temeljne organizacije je na predlog paritetne komisije na zboru delavcev dne 8. 7. 1976 predstojnika razrešil. Razrešitev pa velja od dneva, ko je na zboru delavcev, to je dne 13. 2. 1976 sporočil, da ne želi več delati v temeljni organizaciji. Od tega dne dalje je tudi dobival nižji osebni dohodek. Predlagatelj v svoji vlogi je navedel, da z dnem, ko je podal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji, ni mogel biti še razrešen tudi predstojniške dolžnosti in je bil tako še naprej predstojnik. Po določbah statuta temeljne organizacije je lahko njen predstojnik razrešen delovne dolžnosti pred potekom mandatne dobe le na lastno željo ali pa še, če so izpolnjeni še drugi pogoji, našteti v statutu. V tem primeru je delavec izjavil, da res ne želi več delati v temeljni organizaciji. Ni pa tudi izjavil, da hkrati s tem odpoveduje delovno mesto predstojnika temeljne organizacije. V samem'postopku v temeljni organizaciji niso ugotavljali razlogov, zaradi katerih bi bil delavec lahko razrešen delovne dolžnosti še pred potekom mandatne dobe. Po sklepu zbora delovnih ljudi temeljne organizacije je bil predstojnik delovne dolžnosti razrešen z naslednjim dnem, ko je dal odpoved na delovno razmerje, ne pa šele kasneje, ko naj bi bil postopek končan. Po izrecni določbi po 68. členu republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci Ur. list SRS 18/74 delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev odločbe. Le v izjemnih primerih zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitve. V tem primeru ne gre za tak primer. Predstojnika temeljne organizacije tedaj ni bilo mogoče razrešiti delovnih dolžnosti, dokler postopek ni bil končan. Sklep zbora delavcev ne more veljati za nazaj, pač pa od tistega časa naprej, ko je bil postopek pravnomočno končan. Ker je med tem časom delavec prejemal osebni dohodek manjši kot pa bi ga imel kot predstojnik temeljne organizacije, je sodišče odločilo, da je temeljna organizacija dolžna plačati razliko v osebnem dohodku. M. P. Sprejetih več pomembnih odlokov ter financiranje objektov v KS Občinska skupščina Kranj je na vseh treh zborih sprejela pomembne odloke: o urbanističnem načrtu Preddvora, o urbanističnem programu občine Kranj, o zazidalnih načrtih Golnik, Cerklje in Zgornje Jezersko, o zakloniščih, rebalans proračuna občine, o obrtnih dejavnostih ter razdelila preostala sredstva za financiranje objektov v krajevnih skupnostih Kranj, 15. decembra — Današnje zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Kranj je bilo tudi sicer in ne samo po dnevnem redu vsebinsko dokaj bogato. Z vso zavzetostjo so delegati v posameznih zborih zavzemali stališča svojih sredin, ki so jih delegirale v zbore, do predloženega gradiva, s čimer so vsekakor primerno dopolnjevali vsebino sprejetih aktov. Delegat Bele je opozarjal na potrebo po ureditvi rekreacijskih objektov za Preddvor in ožjo okolico ter Belo, Mače in Grad, takoj ko bi Jelovica razširila svoje podjetje na obstoječe nogometno igrišče! Drug tak interes je pokazal delegat Cerkelj za čimprejšnja lokacijska dovoljenja za zidavo hiš na področju »S 5«, vendar bodo morali interesenti za nakup parcel počakati še nekaj časa, ker »bo zazidalni načrt pričel veljati, ko bodo izvedene tudi vse komunalne naprave na tem področju. Kdaj to tudi bo dejansko izpeljano, bo ugotovil izvršni svet in šele potem bodo izdana tudi lokacijska dovoljenja,« je navzočim delegatom pojasnil član IS dipl. ing. Janez Frelih. IZGRADNJA IN FINANCIRA-NJE ZAKLONIŠČ Že danes opozarjamo vse bralce našega časopisa na določila odloka o zakloniščih na območju občine Kranj, ki bo objavljen v Uradnem vestniku Gorenjska. Določila tega odloka zadevajo vse naše občane, KS, hišne svete, OZD, DPO in pristojne odbore za družbeno samozaščito ter civilno zaščito. Nikogar torej ni več, ki bi se lahko izognil zahtevi po gradnji zaklonišč in njihovega financiranja! OBRT KOT POSTRANSKI POKLIC Občinska skupščina meni, da je vsako šušmarjenje v nasprotju s socialistično moralo in zakonodajo, da pa je obrtna dejavnost lahko še kako koristna kot dopolnilna dejavnost občanov, kadar je v skladu z določbami obrtnega zakona. Da bi dejavnost mnogih naših soobčanov lahko legalizirali, je skupščina špre-jela'odloK. po T< at ere in lah"ko"delovnf ljudje s stalnim bivališčem v občini Kranj opravljajo vse vrste obrtnih dejavnosti kot postranski poklic, kadar svoje delo opravljajo po ma-ročilu ali posameznika ali samostojnega obrtnika ali OZD. Taki »popoldanski« obrtniki pa ne bodo smeli proizvajati izdelkov za neznanega kupca oz. na zalogo, niti ne bodo smeli imeti svojih prodajaln ali pa prodajati svojih izdelkov na tržnici. SAMOSTOJEN OBRTNIK ODSLEJ LAHKO DO SEDEM DELAVCEV Združenje obrtnikov Kranj, strokovni odbor za obrt pri Gospodarski zbornici in izvršni svet so predlagali, skupščina pa je predlagani odlok sprejela, po katerem odslej samostojni obrtnik, ki se ukvarja s storitvami, na podlagi dovoljenja oddelka za gospodarstvo občine, zaposli največ 7 delavcev, če tehnologija dela zahteva več kot 5 zaposlenih. KRAJEVNE SKUPNOSTI DODATNO 1,040.346 DIN Sredstva po družbenem dogovoru v občini Kranj zelo neredno dotekajo. Za to je vzrok slaba akumula-tivnost kranjskega gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Za 1. 1976 bi po družbenem dogovoru morali zbrati 3.000.000 din, nekaj teh sredstev je bilo že razdeljeno, preostanek 1,055.402 din pa je skupščina na predlog »odbora za razdeljevanje sredstev KS« namenila naslednjim krajevnim skupnostim: din KS Duplje — za gradnjo kanalizacije 180.640 KS Huje-Planina-Čirče — za rekonstrukcijo dela Ceste talcev 10.068 KSGrad — za rekonstrukcijo cest 75.000 K S Kokra — za rekonstrukcijo cest 57.560 KS Mavčiče — za obnovo kanalizacije 35.000 KS Naklo — rekonstrukcijo ceste " Strahinj-Tržiška cesta 82.529 KS Orehek-Drulovka — za rekonstrukcijo cest 130.286 KS Primskovo — za rekonstrukcijo Reševe ceste 54.018 KS Stražišče — za rekonstrukcijo cest po B programu 293.229 K S Zlato polje — za rekonstrukcijo cest v starem delu 38.96G KS Žabnica — za gradnjo družbenih prostorov 98.106 Skupščina občine je sprejela tudi rebalans ter program dela skupščine. I. S. Les za tržišče Kranj — Kranjsko gozdno gospodarsko območje zajema 107.500 hektarov površine, gozdovi pa pokrivajo kar 60 odstotkov vse površine območja in segajo od nižine 350 metrov do gozdne meje 1500 metrov nadmorske višine. Večkrat so presekani in pretrgani s poljedelskimi in pašnimi površinami. Stanje gozdov pa je odsev dosedanjega gospodarjenja: zaradi ekstenzivnega gospodarjenja v minulih letih je precej gozdov spremenilo svojo naravno obliko in se degradiralo v grmišča in v panjasti gozd. Na kranjskem gozdno-gospodar-skem območju je 20.286 hektarov družbenih gozdov in 45.691 hektarov gozdov v zasebni lasti. V srednjeročnem obodbju nameravajo posekati od vsega poseka iglavcev 15 odstotkov drobnega lesa iglavcev, in sicer: 8500 kubičnih metrov iglavcev v družbenih gozdovih in 13.500 kubičnih metrov iglavcev v zasebnih gozdovih. Čimveč drobnega lesa naj bi se ekonomsko primerno ovrednotilo predvsem v celulozni industriji. Predvidevajo pa tudi, da se bo nekaj lesa iglavcev — 5000 kubičnih metrov — namenilo za iverne plošče. V petih letih naj bi posekali skupaj okoli 35.000 kubičnih metrov neto drobnega lesa listavcev, blagovna proizvodnja pa znaša 15.000 kubičnih metrov neto drobnega lesa listavcev in 21.000 kubičnih metrov domače porabe. Ob takšni proizvodnji bodo lahko izločili od drobnega manjvrednega lesa v družbenem sektorju 5000 kubičnih metrov drv za iverne plošče in 10.000 kubičnih metrov drv za iverne plošče v zasebnem sektorju. Te količine lesa pa bodo lahko dostavili tovarnam ivernih plošč le ob zagotovitvi tržne cene, ki bo veljala na domačem in tujem tržišču, povečana za 5 do 10 odstotkov. D. S. TAM-STADLER 'Fn 1. TOPLOVODNI KOTLI 2. OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI 3. ELEKTRONSKA REGULACIJA VSE ZA OGREVANJE SUPER AVTOMATSKO OGREVANJE Z VAKUUMEMAJLIRANIMI BOJLERJI Mednarodni patent No.250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej # možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom 9 visoki izkoristki goriva 9 vgrajena avtomatika za samodejno delovanje 9 gorilniki 9 zagotovljeni nadomestni deli in servis 9 ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM 9 od 25,000 do 80.000 kcal/h 9 možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom 9 visok izkoristek goriv 9 samodejno delovanje KOTLI ZA OLJE ALI PLIN 9 od 200.000 do 3,000.000 kcal/h 9 ugodne dimenzije 9 visoki izkoristki 9 za delovanje do 110° C 9 za nizkotlačno paro do 0,5 atm 9 kvalitetni gorilniki 9 dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5 vam nudi na enem mestu kompleten asortiment opečnih in betonskih izdelkov ter montažnih stropov »NORMA«. Prednosti »NORMA« stropa so: — je montažen, čas gradnje minimalen; — lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in cenen; — dobra toplotna in zvočna izolacija; — spodnja površina »tropa je v celoti opečna. Na izbiro so naslednji opečni in betonski izdelki: — navadni in dimniški zidaki; — modularni in pregradni bloki; — porolit 8 cm; — vogulniki in dimniške tuljave; — hetonski zidaki za temelje in izdelki i/ mnrmoi, Vsi navedeni izdelki imajo predpisane jiichip Prodajno mesto ui informacije: — TOZD Opekarne Kranj, b. o., Na Skali .">, tel. 22-70:1 in 22-764 Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom. Obiščite nas na XVII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra KŽK Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 novo TRAKTOR TOMO VINKOVIČ tip 418 - 18 KS — krmilo na polžast prenos — menjalnik samo na prednjem delu — hidravlika dela neodvisno v vseh položajih Posojilni pogoji KREDIT z 30 % udeležbo Novo v Kranju temno točeno pivo v restavraciji globus Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A M J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. V poslovalnici elgo Lesce boste v času od 15. do 30. decembra prejeli nasvet za obdaritev ob novem letu. Program demonstracij, in sicer: 27., 28. in 29. decembra: demonstracija malih gospodinjskih aparatov Elma Črnuče 30. decembra: nasveti za pripravo novoletnih menijev za silvestrovanje doma. ( Demonstracija bo navedene dni vsakič od 15. do 18. ure TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ večjo nb" in kril- OD 10. DO 31 . DECEMBRA 1976 NOVOLETNA RAZPRODAJA OPUŠČENIH IN DEKLASIRANIH IZDELKOV POHIŠTVA ZNIŽALI SMO CENE IZDELKOM ZA NASLED- NJE ODSTOTKE: • SPALNICA ABAHI • JEDILNICA TATJANA • JEDILNICA DIP DELNICE • SEDEŽNA GARNITURA SANELA • REGAL P4-EKSTRA • RAZNO KUHINJSKO IN SOBNO KOSOVNO POHIŠTVO — ZNIŽ. DO 44 % 40 % 40 % 38 % 15 % 60 % ZNIŽANJE CEN VELJA OD 10. DO 31. DECEMBRA 1976 ENKRATNA PRILOŽNOST ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO V VELIKEM SALONU POHIŠTVA KRANJ - PRIMSKOVO Najbolj pomembna naloga je vključevanje v samoupravne odnose vKSin TOZD banjska zveza kulturno prosvetnih organizacij zdruŽuje 24 kulturnih društev, 2 kulturna aktiva, ^pionirska društva in 21 samostojnih skupin. načrtu pa imajo še ustanovitev kulturnega aktiva v Olševku, ki bo deloval v sklopu športne-8Q društva in bo organizacijsko povezan z ZKPO. ^sa društva so letos izvajala pro-n a,11< za katerega so se dogovorila že * začetku sezone 1975/1976 in k ,a.' jeseni že program letošnje p }11 rne sezone. Predvsem je izsto-y{® aktivnost gledaliških in glas-nh skupin. Dramske družine, izvi? Prešernovega gledališča, so ter e- 'etos ^ premier,, med ka-Gj1!?1' .'e posebno izstopalfa premiera efiališkega centra, ki se je pred--> -v" s Cankarjevimi Hlapci. V tem delu Ju"? so nastopili igralci vseh dru-y iz kranjske občine. Decembra tik pred koncem leta So roiiia tik pred koncem leta pa U» amaterska društva pripravila tuH' ^lein'er- Veliko predstav je bilo ?e , V °kviru prireditve Naša beseda '6, n • ^'^a, zlasti glede izbire tekstov. . *hji repertoar tega srečanja naj \ posvečen 100-letniei Can- jevega rojstva in 50-letnici smrti ki pa letos ni bila posebno kva-ry«a. zia8ti bi spomin ^ soboto, 11. decembra, smo se \ streseni zbrali kolesi in učenci anta je po spremstvo na poslednjo pot: rofesor Polde hudi bolezni umrl. a lega in učitelj profesor Polde 5snfQ Je P<> hudi bolezni umrl. ~uden, mrzel dan, prisotna je njegov d.a svojstvena simbolika: , ln na dan, ko je umrl Ivan Can-ar, Vrhničan in z Vrhnike je bil Q°*a tudi Polde. s, VoJ življenjski cilj je posvetil genski besedi tako kot nji rojak. življenje je tudi njega pestilo ^ r?vščino in zato je prav tako . °? Ivan Cankar Polde prizadeto potuhnil krivicam in zrasel v o^e/ea, ki je v svojem poklicu ^PrQvljal plemenito poslanstvo, fiJ^Viti mladino v ljudi, ki so primljeni žrtvovati vse za Resni-'tt se bojevati za Pravico. .V^/c/e Stanta je osnovno šolo skoval na Vrhniki, klasično W*naziJO in filozofsko fakulteto iTr ^av^tična smer — je končal VLffbljani. Sf^°-di profesor je nastopil prvo ^i^eno mesto na Gimnaziji w ^k°fji Loki. Svoje pedagoško rukovne dolžnosti ni opravljal .Q>no v šolskih urah, ni ga klical -.delu sumo zvonec, delal je z '■"■dino, ko je splošni dnevni '"Vež že potihnil. Nepozabno je, G«o je SV()je dijake naučil zbor-W recitirati Slezijske tkalce. yb reorganizaciji šolstva je j>4^/ delati na osemletki Petra Tačica v Skofji Loki, ^Pet je bil njegov delovni dan j)c*uljšun s pripravami za pro-^Ve> urejeval je šolski časopis, aktiven pri delavskem samo-fPrn-vljunju, bil je predsednik dednega sveta, vselej je sodeloval j^^> kjer je šlo za napredek. fJ^gova življenjska pot, ki je je pko hitro zmanjkalo, je bila de-j!/ a Poi človeka, predanega yal(>m. Ljubil je rodno zemljo, Scenski jezik - rožo čudo- l °tožni >ec/, J?eda mu je bila i ,,ulo pri nje-*'>em delu: »Vse, kar človek res-in° 12 seoe naPravi> brez ozirov Pomislekov, je zmerom dobro.« - \olde Stanta je delal po svojih ftboljših močeh, zato nam je tok*' ^er so se njegovi načrti Q*o naglo izničili spomin naj posvečajo j njegovega rojaka, čigar ft<*di bi še z njim delali, radi se ' nJern učili. Gimnazija in osnovna šola Srečka Kosovela. Žal pa tega gledališke skupine niso v celoti upoštevale. Ta napaka se odpravlja v letošnji kulturni sezoni, ko se je večina gledaliških skupin odločilo za Cankarjeve in Kosovelove tekste. Reviji pevskih zborov v Kranju in Stražišču sta potrdili zanimanje za zborovsko petje in tudi kvaliteta je bila dobra. Revije mladinskih in članskih pevskih zborov pa se odvijajo prav sedaj. Prva je bila v soboto, 18. decembra, na Primsko-vem, druga 20. decembra v koncertni dvorani delavskega doma, tretja pa bo januarja. Vsa društva so opravljala svoje poslanstvo tudi z drugo dejavnostjo, med katero naj omenimo delovanje knjižnic, predavanja in gostovanja, na jesen pa se je zlasti poživilo zabavno življenje v društvih. Takšnih prireditev je bilo v nekaj mesecih več kot 60. Nekatera društva pa so premalo delavna. Ko so pri ZKPO iskali vzroke za to, so ugotovili, da 80 marsikje premalo delavni odbori, ponekod društveni animatorji ostajajo preozki, v večini primerov, ko je društvo neaktivno, pa je treba iskati vzrok v nepovezanosti društva s krajevno skupnostjo. ZKPO je poleg vsakodnevnega dela opravila tudi pogovore s predstavniki slovenske prosvetne zveze v Celovcu, organizirala je podelitev Prešernovih plaket dolgoletnim kulturnim delavcem, sodelovala je s komisijo za proslave pri SZDL in pomagala pri organizaciji večine proslav v občini. Zaradi večje povezanosti Zveze z delom društev, so predstavniki zveze letos obiskali vsa društva. Na sestankih so obravnavali programe dela društev, sodelovanje društev s krajevno skupnostjo, kadre in povezovanje društev s šolami in mladinskimi organizacijami. ZKPO je decembra organizirala seminar na Jezerskem, ki je bil pripravljen za vsa društva in samostojne skupine. Organizirali so ga zato, da bi društva in aktive seznanili z nalogami, ki jih čakajo v prihodnjem letu. Najbolj pomembna naloga je vključevanje v samoupravne odnose v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, ki naj bi postale — to je njihova naloga že po ustavi — osnovne celice vsega družbenega življenja občanov in s tem tudi kulture. V krajevnih skupnostih morajo postati nosilci kulturne dejavnosti društva in se morajo zato povezati z vsemi dejavniki, v TOZD pa kulturne skupine, ki največkrat deluje- jo v okviru OOS. Take skupine že zelo uspešno delujejo v Iskri in Savi. Druga naloga, ki čaka društva in ZKPO, je vključevanje mladine v kulturno delo, zato ZKPO predlaga ustanavljanje pionirskih KUD. Zlasti je to pomembno na področju mesta, kjer praktično ne deluje nobeno kulturno društvo. Drug problem so prostori za kulturno dejavnost. Vsi prostori so stari, neestetski in »čakajo boljših časov«. Prostorov za kulturo pa sploh nimajo v Stražišču, KS Planina Čirče in KS Vodovodni stolp, ki so največje KS Kranja* Poživiti bo potrebno tudi glasbeno dejavnost in zagotoviti večjo množičnost. Vendar je vse to povezano s financiranjem dejavnosti, nagrajevanjem dirigentov in pa prostori. Kranj namreč nima koncertne dvorane. Dvorana v delavskem domu je neakustična in nedograjena. L. Bogataj Odličja svobode Tudi letos so v Ljubljani podelili več odličij Svobode kot priznanje in zahvalo prizadevnim in zaslužnim kulturno-prosvetnim delavcem in organizacijam Zveze kulturno-pro-svetnih Organizacij Slovenije. S podelitvijo več odličij amaterskim kulturnim delavcem iz vse Slovenije so se tudi vključili v jubilejno Can karjevo leto. Odličja so podelili tudi ver gorenjskim kulturnim delavcem. Egon Mihelič iz Bohinjske Bistrice že 35 let deluje na kult u t noprosvet nem področju, zadnja leta vzgaja mlade na osnovni šoli v Bistrici; Peter Sitar iz Žirovnice deluje kot predsednik DPI) Svoboda France Prešeren Žirovnica že dvajset let, njegovo delo pa je na kulturnem področju vsestransko; Joža Vari z Jesenic je že dvajset let predsednik DPI) Svobode Tone Cufar in tudi sicer je vse od konca vojne aktiven na kulturnem področju, še posebno so očitna njegova prizadevanja za socialistično kulturo: Cveto Delavec je že osemindvajset let vključen v dejavnost krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana, odličen pa je kot organizator in pobudnik številnih prireditev; Sašo Kump, gledališki inscenator iz Kranja dela na gledaliških odrih vse Gorenjske, zadnja leta je organiziral tudi lutkovno dejavnost, uveljavlja pa se tudi kot likovni ustvarjalec; kul-turno-umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice vključuje 50 članov, izdaja glasilo Listi in Malo Čufarjevo knjižico, doslej pa je pripravil že 25 literarno-glasbenih večerov; Franc Šmuc z Brda pri Kranju deluje v kulturnem življenju v Predosljah, v kulturnem društvi Storžič Kokrica, kje je predsednik osem let, njegova zasluga pa je, da se je kulturni dom na Kokrici razvil v resnični družbeni center. I). S. Tudi Kette se je rodil pred 100 leti! Kmalu bo leto za nami in kronist bo zapisal: »Leto 1976 je bilo prežeto s številnimi manifestacijami in prireditvami delovnih ljudi vse naše domovine v počastitev 100-letnice rojstva največjega mojstra slovenske besede Ivana Cankarja.« Res so se vrstile proslave, prireditve in literarni večeri drug za drugim skozi vse leto, tako da je imel vsak Slovenec priložnost izvedeti vsaj to, da se je Cankar rodil na Vrhniki, t, rej ne v Vrbi in da je napisal Hlapca Jerneja. Kakor je bilo veliko tustih, ki so proslavljali Cankarjevo obletnico, pa je bilo malo onih, ki so dognali, da se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil ravno tako pred 100 leti velik sin slovenskega naroda Dra-gotin Kette. Se manj pa je bilo tistih, ki so Se njegovemu spominu dostoj-/, ."ni.! mili. Razen časopisov, ki so prinesli t,, in tam kako notico, ni bilo slišati ali videti v njegov spomin nič ali bore malo. Ob Kettejevi smrti je Cankar zapisal: »Malo jih je bilo, ki so vedeli, da je "».".'■/ največji talent, kar smo jih imeli od Prešerna pa do danes.« Za letošnje leto bi lahko Cankar še enkrat zapisal podobne besede. Dokler je bil živ, pravi pisatelj, smo na Ketteja gledali s ponosom in ljubeznijo, a legel je in utihnil, še ..,/,• duše. Si prav. da s/no ob Cankarju Ketteja pozabili. Nimamo toliko bogatih pesnikov, da bi jih bilo treba metati v koš ali zapirati v miznice. Zavedati se moramo, da je Kette pel iz naroda, da so njegove pesmi ene najlepših, kar jih premore naša poezija. S svojimi deli ni postavil spomenika samo sebi, nesrečnemu pesniku, ampak je to tudi eden izmed mnogih spomenikov nesrečni usodi našega naroda, ki je izgubil že nešteto svojih sinov, še preden se je lahko razvil njihov talent do najlepšega cveta. Tudi Kettejev cvet se je prezgodaj zaprl, zakaj njegova roža je rasla na neplodovitih tleh. Spoštovanji, ki ga nudimo velikim pesnikom po Cankarjevih besedah ne izvira samo iz tistih pesnikovih lastnosti in prednosti umetnikovih, ki so jih označili ter jih zasejati med ljudi in v zgodovino. Treba bi bilo drugih besed, da bi se lahko pravilno govorilo o Ketteju. Vse premalo namreč poznamo tako Ketteja kot Cankarja, da bi lahko sodili, čigava zapuščina je bolj dragocena, kdo je dal narodu več, kdo manj. Če je naš največji pisatelj svojega prijatelja Ketteja tako visoko cenil, zakaj nismo njegove stote obletnice rojstva praznovali tako, kakor bi se spodobilo pesniku s tako velikim sr9e$ jfi M>*L1 „t tV Matjaž Simic, dijak Uspel literarni večer v Zasipu V soboto, 18. decembra, je bil v Zasipu pri Bledu literarni večer gorenjskih avtorjev, ki so sodelovali na 4. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov ter prvi slovenski literarni koloniji v Gradišču. Svoja dela je uspešno predstavilo osem avtorjev, ki so teden dni prej brali tudi v Šenčurju. Po literarnem večeru se je razvila zanimiva razprava med poslušalci, avtorji in gosti. Ljubitelji literature v Zasipu si podobnih literarnih večerov še želijo. F. Erzin Še o pevski reviji na Bohinjski Beli Pretekli teden je Glas objavil krajše razmišljanje po reviji pevskih zborov na Bohinjski Beli. Pričakoval sem, da z njo ne bodo vsi zadovoljni. Tako je tudi bilo. Precej dobro poznam razmere, v kakršnih delujejo naši zbori, zato naj bi bilo iz omenjenega članka čutiti predvsem prepričanje, da to področje naše kulture zanemarjamo, čeprav številni nastopi vedno znova dokazujejo veliko voljo pevcev in njihovih vodij. V krajevnih skupnostih, občinah, pokrajinah in v republiki bo treba resneje in bolj konkretno razmisliti, kaj narediti za zboljšanje stanja. Ne gre le za prostor za vaje in bolj ali manj sposobnega ter požrtvovalnega dirigenta. Tudi druge zadeve, kot na primer repertoar, politika nastopov, organiziranost zbora, sodelovanja, gostovanja in podobno bi bilo treba reševati načrtno in sistematično. Jasno je, da moramo dati vse priznanje dirigentom in njihovim pevcem, ki vztrajajo in vsak po svojih močeh prispevajo k temu, da je prav amatersko petje -najbolj delavno med vsemi sekcijami prosvetnih društev. Mislim pa, da zaradi tega ne bi smeli biti kar /. vsem zadovoljni; tudi pri amaterjih ne. Če želimo našim /borom pomagati, moramo napake videti oziroma slišati in jih odpravljati. Kdor se loti takšne ali drugačne dejavnosti, prevzame tudi odgovornost za njen potek! Kadar prebiramo poročila o nastopih profesionalnih umetnikov, neštetokrat sledimo izredno kritičnim mislim. Bi bilo potem realno pričakovati, da je pri amaterjih vse v redu in prav. Kakorkoli bi na slepo hvalil, bi tem pra- vim ljubiteljem pevske kulture metal pesek v oči. Morda bi jih za kratek čas zazibal v ugodje neresničnega zadovoljstva. Pa potem? Zahtevno in odgovorno je voditi kolektiv amaterjev (v dobrem pomenu besede), prav tako tudi nastopanje pred javnostjo. Zato je treba vsem, ki se spustijo v to, pomagati in sicer najprej po strokovni plati, hkrati pa pravično ceniti njihov dosedanji trud in dosežke. Saj vendar ni mogoče spregledati, da prav oni omogočajo življenje amaterskih pevskih družin. Za tega pa želimo, moramo želeti, da bi bilo boljše. Zato se ne ustrašimo tudi kakšne kritične besede, kadar hoče pomagati. Radijske in TV oddaje nas prepričujejo, da so amaterski zbori — bolj drugod kakor pri nas — sposobni za vrhunske dosežke. Smo mi manj sposobni, ali prej zadovoljni? Še enkrat naj ponovim, da smo v danih razmerah lahko s petjem večine zborov na reviji na Bohinjski Beli zadovoljni. To pa naj bo le osnova za pot navzgor. Kdor pozna moški zbor Vres iz Prevalj, ve, kaj lahko zbor v nekaj letih trdega dela s sposobnim. dirigentom doseže. Osnovali 80 ga pred šestimi leti, a se je že približal slovenskemu vrhu, tako da je zmagal v radijskem tekmovanju (druga skupina), na mariborskem tekmovanju pa se je uvrstil tudi pred tak zbor, kot je Slava K lavora iz Maribora, ki je bil dolga leta vzor zdravega amaterskega kolektiva. Kljub temu še niso zadovoljni. Ne bojijo se novega spoprijemanja s kvaliteto. Pa tudi kritičnih besed ne! GE Kulturna akcija tudi napotilo Skupščina kulturne skupnosti Tržič ocenila letošnjo kulturno akcijo Zveze komunistov »Človek, delo, kultura« v tržiški občini Tržič — V tržiški občini so ob letošnji akciji Zveze komunistov »Človek, delo, kultura« temeljito ocenili položaj te družbene dejavnosti in menili, da je dala akcija obilo napotkov za prihodnje delo v kulturi, opozorila na največje pomanjkljivosti in prispevala k oblikovanju programa kulturne dejavnosti za .leto 1977 in za prihodnja leta. Komunisti in kulturni delavci so med drugim ugotovili, da je bil lanski program dela uresničen, kljub materialnim in kadrovskim težavam, ki so bile še posebej očitne v amaterski kulturni dejavnosti. Letos uresničujejo priporočilo, da je treba ohraniti že vpeljane dejavnosti na doseženi ravni. Dogovora se bodo v tržiški občini skušali držati tudi prihodnje leto. Razprave v okviru kulturne akcije, v kateri so sodelovali komunisti-kulturni delavci, bodisi poklicni ali amaterski, člani osnovnih organizacij ZK in komiteja občinske konference ter občani, ki skrbe ža kulturno dejavnost v tržiški občini, so opozorile na številne vrzeli v trži-škem kulturnem življenju. Kulturna akcija je menila, da je treba končno le urediti Izpraznjeno osnovno šolo heroja Bračiča in usposobiti ali zgraditi prostore za kulturo v vseh krajevnih skupnostih, še bolje izkoriščati za kulturno dejavnost paviljon NOB, pridobiti animatorje kulture, poklicnega delavca za amatersko kulturo in oblikovati programsko komisijo, ki bo bedela nad programom tržiških kulturnih ustanov in svetovala k programu gostujočih skupin, popestriti dejavnost Glasbene šole in ustanoviti šolska kulturna društva. Za vse te dejavnosti bo treba zagotoviti še stalnejše vire financiranja. S takšnimi stališči je soglašala tudi skupščina občinske kulturne skupnosti, ki se je sestala v četrtek, 16. decembra. Menila je, naj postanejo izhodišča, sprejeta med kulturno akcijo »Človek, delo, kultura«, temelj programa kulturne dejavnosti v tržiški občini za leto 1977. J. Košnjek 1 VEČER SLOVENSKE PESMI - V soboto, IH. decembra, je bil v Dom J Jugoslovanske ljudske armade v Kranju večer slovenske pesmi. Na njem trJ sodelovali moški pevski zbor Iskra Elektromehanika Kranj, ki ga vodi M prisluhnili bomo anko kratkemu zapisu z letošnje °0renjske glasbene karavane pevcev amaterjev Glas jeseni 76 in o r^anju pesnikov in pisateljev ,ačetnikov v Gradišču, kjer so sode- 0vjdi tudi šenčurski avtorji. V °ddaji se bodo predstavili stari fjanci oddaj RTV Šenčur: vokalno-S8trumentalna skupina Dar, Štefan 5ernic, Slavica Celjer, Miro Erzin, J,?enk Cebulj, Viljem Kavčnik in MPS>- F. Erzin *vgust Vister, član Lovske družine °uJe je resnično pravi lovec, saj svojimi številnimi trofejami .lrtlQ- nobene takšne, ki bi bila oznaka z rdečo piko, kar pomeni, da y**trela ne bi smelo biti. Avgust fjlsier> sicer doma na Plavžu na iiheri^can' Je Ponosen na trofeje, ki V* Je zbral v dolgih letih svojega ^jstvovanja kot lovec v zgornji sWski dolini. - Foto: B. Blenkuš IRŽNIPREGLED JESENICE l ^lata 10,85 do 12 din, cvetača 15,15 din, jgjtenćek 4,80 din, česen 36 din, čebula 11,40 di"«rjev, peHa 5 2f, din, kumare 21,30 din, para-5'*n'k 33,60 din, paprika 34,05 din, jabolka '<)7r ^" ^',r>" C''n' P"ozdJe <^n> pomaranče '"/itn, limone 17,15 din, ajdova moka 18,86 narjev, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,47 di-.?rJev, surovo maslo 66,20 din, smetana 27,85 J". skuta 17,25 din, sladko zelje 3,60 din, U\ i Ze'Je r)>7-r) din- kisla rePa 5>7S 'lin- oreni •Wi'n n, krompir 5 din, med 45 do 50 din TRŽIČ i ^olata 15 din, Spinača 15 din, cvetača 14 din, it"!nček 12 Ain' če'sen 40 di"' čenula 15 din-p» 'I" do 12 dm- Pesa 10 d'n> kumare 18 din, L.^bžnik 35 din, paprika 35 din, slive 30 din, 1« 1'ka 8 do 9 din- hruSke 18 din, grozdje tj, d'n- banane 12 din, pomaranče 12 din, li-ne 20 din, ajdova moka 17 din 1, koruzna (J4°k» 7,50 din 1, kaša 17,50 din 1, surovo maslo 'tisi 8metana 6 d'n n'er., siadk', zelje 6 din, '25 a zt'Uf 12 din, kisla rept. 8 din, krvavice k, rd"», orehi 130 din, jajčka 2.50 do 2,70 din, 0rr>l>ir6 din Mi smo pa Tržičani... Ne morem trditi, da v Tržiču ni nič novega! Posebno zanimiva je bila prireditev Glas jeseni. Take prireditve v Tržiču že dolgo ni bilo. Ob nastopu ansambla Dar je na odru in v dvorani ugasnila luč. Menda zato, da glasbeniki ne bi videli trpečega občinstva . . . Sicer pa so sestanki na tekočem traku. Najzanimivejši je bil tisti, na katerem so razpravljali, zakaj vsem niso bila poslana vabila. Prvi odgovor na vprašanje, zakaj ni bilo vabil, je bil, da tajnica delu ni bila kos. Udeleženci z odgovorom niso bili zadovoljni. Sledilo je pojasnilo, da jo je bolel prst. Toda kateri? Končno so ugotovili, da je imela tajnica bolečine v prstu na nogi. Zanimivi so tudi mladi Tržičani. Marku so kupili novo kapo. Popoldne je bila že tako umazana, da ni bilo mogoče več prepoznati prvotne barve. Oče je sina najprej lepo »pedagoško« obdelal, nato pa spraševal, kaj za vraga je počel s kapo. »Otroci so mi jo vzeli in z njo igrali nogomet,« odgovarja Marko. »Si ti mirno gledal to početje?« sprašuje oče. »Kje pa! Bil sem vratar!« je sledil sinov odgovor. Dva lovca sta se srečala v gostilni Pr'Slug. »Včeraj si bil na lovu,« ogovori prvi drugega. »Bil. Kje si pa to slišal,« sprašuje začudeno drugi. »Kmetje so mi povedali. K veterinarju so morali zaradi dveh obstre-Ijenih krav in močno ranjenega petelina .. .« Zadnjič so v tržiški galeriji razstavljali amaterji iz tržiške občine. Pred otvoritvijo so morali eno od razstavljenih slik »cenzurirati«. Zakaj? Menda je bila bolj razumljiva in pregledna od ostalih in bi kazila povprečje razstave! Za konec še nekaj pregovorov, ki jih je slišati v Tržiču. Kdor visoko leta — je iz zavoda za cene. Kdor drugemu jamo koplje — je plačan po učinku. Kdor drugemu jamo koplje — lahko naleti na zlato žilo. Toliko za tokrat. Najlepše vas pozdravlja vaš Tržičan Zbiljsko jezero je spet polno rib, saj so zadnje čase ribiči zelo zadovoljni z ulovom. Posebno ob sobotah in nedeljah zjutraj se jih ob obali zbere precejšnje število, ki se nato zadovoljni vračajo domov. Gibalna lakota Značilnost najmlajših je neugnana gibljivost in aktivnost s hitrimi prehodi od ene k drugi dejavnosti. Vedenje otrok pa kaj kmalu začno usmerjati odrasli. Kadar začneta njihova hčerka ali sinko hoditi, so veseli in presenečeni, a že kmalu jima omejujejo sti-kanje po predalih, igranje ob vodni pipi in drugo »raziskovalno dejavnost«. Starejši usmerjajo gibanje in vedenje otrok v skladu s splošnimi napisanimi in nenapisanimi pravili. V tem usmerjanju pa ni zmeraj soglasja, enotnih nagibov in ciljev. So spori — otrok želi eno, starši in učitelji pa drugo. Aktivnost, igravost in gibljivost, tako značilno v svetu otroštva, kaj kmalu začne hromiti bolj udomačen in omikan način življenja. Mladega človeka umirjajo delovne navade in ustaljene oblike vedenja. Posebno šola mladino gibalno siromasi in tako se v šolskih klopeh oglaša prvobitna naravna sla in potreba po gibanju v bolj ali manj izraziti gibalni lakoti. V jutranjih urah navadno še ni čutiti težnje po gibanju. Mnogi učenci so še ne-razgibani, so po malem zaspani, ne da se jim teči in skakati, ko pa presede nekaj ur, je že čutiti več živahnosti. Lakota po gibanju se stopnjuje s številom ur dnevnega pouka in proti koncu tedna. Učitelji imajo radi pred seboj bolj poslušne »ovčice«, ki vsaj navidezno mirno sede, a se jim vseeno oglaša želja, da bi razgibali otrple ude. To pa posebno tedaj, kadar po deževnem vremenu zašije sonce. Vendar jih učitelji, ki zahtevajo popolno disciplino in ne prenesejo nobenega Suma ali premikanja pod vplivom šolskega strahu ponovno umire. Lakota po gibanju se oglasa vsak dan, posebno je očitna, kadar je urnik prenatrpan s snovjo in sedenjem, ko ni med urami nobene sprostitve in kadar učence začne razjedati šolska enoličnost, dolgočasje in nezainteresiranost. Želja po gibanju in sproščanju napetosti je očitna v obdobju šolskih nalog, kontrolnih vaj in tedaj, kadar začno učitelji pospešeno spraševati. Take težke ure močno povečajo težnjo po sprostitvi in učenci nestrpno pričakujejo odrešilnega zvonca. Ure šolske vadbe začasno zadovolje in delno poteše lakoto po gibanju, bolj izdatno tedaj, kadar učenci vadijo brez skrbi, če jih pred vadbo ni potrla slaba ocena ali če jih po njej ne čaka spraševalni dvoboj. Utesnjeno gibanje v šolskih klopeh se sprošča v drobni nesmiselni ponavljajoči se dejavnosti. Nekdo se poigrava s pisalom in čečka po papirju, drugi se preseda in škriplje s stolom, da moti sosedo. Le-ta se naveliča njegovega obnašanja in ga začne rahlo preklinjati. »Nemirnež« se naposled umiri in zazija na vsa usta. Skoraj vse učence na podoben način pesti gibalna lakota. To navadno spremljajo še dodatni pojavi: slabo počutje, šolski glavobol, kruljenje po želodcu, odpor do šole, zasićenost ipd. Učenci poteše gibalno lakoto po končanem pouku. Nekateri v športu, drugi v domačih opravilih, mnogi pa že zgodaj postanejo gibalno zanemarjeni in vse manj čutijo naravno slo po gibanju. Prav bi bilo, da bi na šolah organizirali med urami več oblik aktivnega razvedrila, ki bi ponovno vrnilo več vneme, pozornosti in uka željnosti. Jože Ažman kino Kranj CENTER 24. decembra amer. barv. OS super spekt. PEKLENSKI STOLP ob 16. in 19. uri 25. decembra amer. barv. OS super spekt. PEKLENSKI STOLP ob 16. in 19. uri, premiera angl. barv. komed. ALPIE PAKLINO ob 22. uri 26. decembra amer. barv. risanka JUNAKI RISANEGA FILMA ob 10. uri, amer. barv. CS super spekt. PEKLENSKI STOLP ob 15. in 18. uri, premiera amer. barv. tragikomed. LET NAD KUKAVIČJIM ONEZOOM ob 21. uri 27. decembra angl. barv. komed. ALFIE DARLING ob 16., 18. in 20. uri 28. decembra amer. barv. tragikomed. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 15.30, 17.45 in 20. uri 29. decembra amer. barv. tragikomed. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 15.30, 17.45 in 20. uri 30. decembra amer. barv. tragikomed. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 1530. 17.45 in 20. uri Kranj STORŽIČ 24. decembra amer. barv. CS pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 25. decembra amer. barv. CS pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. in 20. uri 26. decembra amer. barv. CS pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 14., 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma ŠOLA ŽIVLJENJA ob 20. uri 27. decembra franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16., 18. in 20. uri 28. decembra amer. barv. ŠOLA ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri 29. decembra amer. barv. ŠOLA ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri 30. decembra amer. barv. pust. SMRTONOSNA STEZA ob 16., 18. in 20. uri Trži« 24. decembra ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR ob 18. in 20. uri 25. decembra franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16. uri, ital. barv. komed. PUNTARSKI PROFESOR ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. tragikom«!. LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 22. uri 26. decembra amer. barv. risanke PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 15. uri, amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 17. in 19. uri 27. decembra amer. satir, komed. VELIKI DIKTATOR ob 17. uri, premiera ital. barv. komed. GROZOTA BELE ZARJE ob 19.15 28. decembra amer. satir, komed. VELIKI DIKTATOR ob 17. in 19.15 30. decembra amer. barv. pust. OPERACIJA HONG KONG ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 24. decembra amer. barv. PRIŠEL BO MOJ DAN ob 18. in2(). uri 25. decembra domači barv. otroški film VLAK VSNEGl! ob 16. uri 26. decembra amer, barv. pust. SMRTONOSNA STEZA ob 15. in 19. uri, franc. barv komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 17. uri 27. decembra premiera amer. barv. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17.30 in 20. uri 29. decembra ital. barv. komed. STRAHOTE BELE ZARJE ob 18. uri, amer. satir, komed. VELIKI DIKTATOR ob 20. uri 30. decembra amer. stari, komed. VELIKI DIKTATOR ob 17.45 in 20 uri Škofja Loka SORA 24. decembra jug. barv. zgod KMEČKI UPOR ob 17. in 20. uri 25. decembra franc. barv. voj. POSEBNI ODDELEK ob 18. in 20. uri 26. decembra franc. barv. voj. POSEBNI ODDELEK ob 18. in 20. uri 28. decembra jug. barv. drama BELE TRAVE ob 20. uri 29. decembra jug. barv. drama BELE TRAVE ob 18. in 20. uri 30. decembra amer. barv. glasb, komed. VELIKA ATRAKCIJA ob 20. uri Železniki OBZORJE 24. decembra franc. barv. voj. POSEBNI ODDELEK ob 20. uri 25. decembra ital. barv. komed. NORA DIRKA ZA ZAKLADOM Ob 20. uri 26. decembra jug. barv. zgod. KMEČKI UPOR ob 17. in 20. uri 29. decembra amer. barv. vestern VSI V ELDORADO ob 20. uri Poljane nad Šk. Loko 25. decembra slov. barv. drama ('VETJE V JESENI ob 19. uri 26. decembra slov. barv. lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA ob 15 uri (predstava je brezplačna in združena 1 obiskom dedka Mraza), slov. barv. drama CVETJE V JESENI ob 16. uri Jesenice RADIO 24. decembra amer. barv. vestern PEKLENSKI POGON ob 17. in 19. uri 25. decembra nem.-jug. barv. VV1NETOU — L del ob 17. in 19. uri 26. decembra nem.-jug. barv. VVINETOU — 1. del ob 17. in 19. uri 25. decembra japon. barv. risani MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 17. uri, nem.-jug. barv. VVINETOU - 1. del ob 19. uri 27. decembra amer. barv. krini. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 17. in 19. uri 28. decembra amer. barv. krim. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 17. in 19. uri 29. decembra amer.-ital. barv. pust. PLAMEN IN PUŠCIC/i ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 24. decembra amer. barv. CS vestern KAVBOJI ob 18. in 20. uri 25. decembra amer. barv krim. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 18 in 20. uri 26. decembra japon. barv. risanj MAČEK NA DIVJEM ZAHODI I ob Ifi uri. ariVeV barv krim. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri 27. decembra nem.-jug. barv. VVINETOU — 1. del ob 18. in 20. uri 28. decembra nem.-jug barv. VVINETOU — 1. del ob 18. in 20. uri 30. decembra amer. barv. vestern PEKLENSKI POGON ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 25. decembra ital. barv. fant. DOBRO JE TREBA LJUBITI ob 19.30 26. decembra amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 19 30 Kranjska gora 25. decembra amer. barv. komed. ZALJUBLJENI BOLNIČAR ob 20. uri 26. decembra amer. barv. drama BLIŠČ IN BEDA HOLLYWOODA ob 20 ur. 29. decembra amer. barv. krim. MOZ Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri Radovljica 24. decembra ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 20. uri 25. decembra amer. barv. 2IVA TARČA ob 18. uri, nem. barv. SMRT POD PALMAMI ob 20. uri 26. decembra amer. barv. LAFONTAINOVE BASNI ob 10. uri, nem. barv. SMRT POD PALMAMI ob 16. in 20. uri, ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 18. uri 27. decembra amer. barv. PRIŠLI SO PONOČI ob 20. uri 28. decembra amer. barv. PEKLENSKI STOLP ob 19.30 29. decembra amer. barv. PRIŠLI SO PONOČI ob 20. uri 30. decembra amer. barv. PEKLENSKI STOLP ob 19.30 Bled 24. decembra amer. barv. SUPER DIABO-LIK - ARGOMAN ob 20. uri 25. decembra ital. barv. TEDEUM ob 18. in 20. uri 26. decembra amer. barv. LA FONTAINOVE BASNI ob 16. uri, amer. barv. ŽIVA TARČA ob 18. in 20. uri 27. decembra ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 20. uri 28. decembra nem. barv. SMRT POD PALMAMI ob 20. uri 29. decembra amer. barv. PEKLENSKI STOLP ob 20. uri 30. decembra amer. barv PRIŠLI SO PONOČI ob 20. uri gledališče in 15. uri za za Savo Kranj: II. uri na Jese-KAP1C1, ob PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 24. decembra, ob 15.30 in 17.30 /a Iskro Kranj: MAKS ZVlZGAČ; ob 16. uri v Dupljah, ob 18. uri v Podbrezjah: PRAVLII-CA O RDEČI KAPICI; ob 15. uri v Besnict, ob 17. uri v Podblici: lutkovna predstava (JLAVA V PESKU - PETELIN GOSPODAR SVETA; SOBOTA, 25. decembra, ob 10 Iskro Kranj ter ob 17. uri MAKS ZVlZGAČ; ob K), in tucah: PRAVLJICA O RDEČI 9. uri v Bitnjah in ob 11. uri v Psevem; GLAVA V PESKU - PETELIN GOSPODAR SVETA; NEDELJA, 26. decembra, ob 10., 15. in 17. Uri ta Savo Kranj: MAKS ZVlZGAČ; ob 10. uri na Golniku, ob 11 30 \ Goricah, ob 16. uri na Trsteniku: PRAVLJICA 0 RDEČI KAPICI; ob 9.30 na Orehku in ob 11. uri v Mavčičah: GLAVA V PESKU - PETELIN GOSPODAR SVETA; PONEDELJEK, 27. decembra, oh 15.30 /a Gorenjski tisk Kram, ob 17.30 ta KZK Kranj: MAKS ZVlZGAČ; ob 15 uri na Zf. Beli in ob 17. uri na Sp. Beli: PRAVLJICA O RDEČI KAPICI; TOREK, 28. decembra, oh 15 30 za Ikos in PTT Kranj, oh 17.30 za TŠC in KAŠO Kranj: MAKS ŽVIŽGAČ; ob 14. uri na Posebni osnovni Soli Kranj, ob 15.30 na Zlatem polju (in za Struževo), ob 17. uri v Stražišču (in za Gorenjo Savo) ter ob 18. uri na OŠ Lucijan Seljak: PRAVLJICA O RDEČI KAPICI; SREDA, 29. decembra, ob 17 30 za Elito Kranj in KZA Kranj: MAKS ZVlZGAČ; ob 16. uri v Mengšu in ob 18. uri na VŠOD Kranj: PRAVLJICA O RDEČI KAPICI; ČETRTEK, 30. decembra, ob 15.30 111 17.30 za Planiko Kranj. MAKS ZVIŽGAČ; ob 9., 10., 11., 14. in 15. uri na OŠ v Skofji Loki: PRAVLJICA O RDEČI KAPICI; NA VSE PREDSTAVE BO PRIŠEL TUDI DEDEK MRAZ! POROČILI SO SE V KRANJU Kristane Vido in Krč Tatjana, Jagodic Miroslav in Česen Darja, Čater Stanislav in Sučur Zora, Melink Miroslav in Kreačič Mar-jetka, Primožič Anton in Hočevar Andrejka, Remic Branko in Šubert Ivana, Kamenič Josip in Rupnik Marija V TRŽIČU Hrovat Prane in Halužan Marija UMRLI SO V KRANJU Mrovlje Slavko, roj. 1899, Tomse Matevž, roj. 1926, Drmota Ana, roj. 1899, Štele Angela, roj. 1895, Zorko Helena, roj. 1921, Ribarič Miha, roj. 1895, Čelesnik Franc, roj. 1918, Vevar Janez, roj. 1916, Perko Evgen, roj. 1959, Mrak Ivan, roj. 1916, Miklavčič Marija, roj. 1901, Tavčar Faust, roj. 1907, Dolinšek Alojz, roj. 1902, Petrič Mihael, roj. 1899, Lombar Valentin, roj. 1902, Benedik Jurij, roj. 1903, Snedic Alojz, roj. 1901, Oblak Vincenc, roj. 1910, Vrhovnik Marija, roj. 1910, TurSič Amalija, roj. 1914, Smolej Ivana, roj. 1907. Podbrej gar Franc, roj. 1925, Zabavnik Luka, roj 1897, Kosir Franc, roj. 1926, Kogoj Marija, roj. 1901, Kumi« Janez, roj. 1906, Kržilnik Pavel, roj. 1922, Zalokar Rudolf, roj. 1920, Katur Ivana, roj. 1914 V TRŽIČU Rozman Pavel, roj. 1914, Kostrevc Barbara, roj. I9(M, Kralj Marija, roj. 1K96 Rdeča pesa v solati Potrebujemo: pol kg kuhane rdeče pese, osminko litra sladke smetane, 2 žlici naribanega hrena, sol, sladko rdečo papriko, 2 jabolki. Peso, potem ko smo jo skuhali in olupili, za spremembo narežemo na kocke. Smetano malo stepemo in jo primešamo pesi. Dodamo hren, dosolimo po potrebi, potresemo s sladko rdečo papriko in dodamo na kocke narezani jabolki. Dobro premešamo in ponudimo s kruhom. Cigaretni dim in vljudnost Darilo za najbližje Darilo že od nekdaj pomeni, če je mišljeno iskreno seveda, naklonjenost, simpatijo, ljubezen, spoštovanje in še kar je morda teh čustev. Zato tudi darila izbiramo kot pravimo s srcem: to pa pomeni, da izbiramo med predmeti, ki jih mislimo podariti ne tako, da kupimo kaj takega, kar je nam všeč, pač pa tisto, kar bo všeč obdarovancu. Ob novem letu navadno obdarujemo le svoje bližnje in njihova nagnenja, želje in potrebe vendar poznamo. Zgodi se sicer včasih, da ne znamo prisluhniti niti najbližjim, vendar pa se ob ta- Vrat izdaja leta Če še niste izbrale večerne obleke za silvestrovanje in ste se zadnji trenutek odločile, da hočete tudi vi novo leto pričakati svečano v lepi, dolgi obleki, poglejte na Kokrin ženski oddelek v GLOBUSU, kjer boste zagotovo še našle model zase. Obleko, kot jo predstavlja prodajalka Irena, imajo namreč v velikostih od 36 do 46 in tudi med več barvami boste lahko izbirale. Večina žena lice še neguje, medtem ko na vrat največkrat pozabljamo, saj mu ne privoščimo niti kreme. Redno umivanje pa je skorajda premalo. Koža na tem delu je zelo občutljiva, v tkivu pa je zelo malo maščobe. V starejših letih se je zato treba izogibati pretiranemu sončenju, ki le prispeva k bolj grobemu 'videzu kože na vratu. Po tridesetem letu je treba koži vratu privoščiti vsak dan vlažno kremo tako, kot jo uporabljamo za obraz. Enkrat na teden pa segrejemo malo olivnega olja, kupimo ga v lekarni, ter potopimo vanj mehko tkanino. S takšno toplo oblogo, ki jo položimo na vrat, ležemo za četrt ure. Ne pozabimo tudi na dvignjeno držo glave in na gimnastiko, s katero vsak dan mimogrede ob delu razgibamo mišice na vratu z nagibanjem glave na vse strani. Ne pozabimo, da še tako mladosten videz obraza zbledi ob nene-govanem vratu. kih priložnostih potrudimo uganiti njihove skrite želje. Če sin že nekaj časa zbira značke, bi mu morda kupili album za značke. Če vaš otrok kje pri sosedih zavzeto ogleduje papigo v kletki, bi mu bilo morda tudi doma v veliko veselje ptičje ščebetanje, skrb za hrano pa bi prevzel na svoja ramena. Mladi športniki bodo veseli velike platnene torbe za svoje športne rekvizite, če jim jo boste kupili ali pa bo morda še imenitnejša, če jo boste iz ostankov platna in usnja naredili kar sami. Pri moških se navadno naša fantazija konča že pri izbiri vodice za britje, lahko pa poskusite tudi s kako revijo, športno ali avtomobili-stično, ki jo naročite za vse leto. Sladokuscu morda naredite veselje, če mu podarite izbor različnih sirov, če pa mu boste kupili trenirko, bo morda razumel skriti namig, da se premalo giblje. Vedno za toploto vzdihujoči stari mami boste morda podarili kupljeno ali še lepšo doma spleteno pregrinjalo za kolena, ko bo sedla z vnuki pred televizor, stari oče pa bo vesel morda krznene kučme ali toplih podloženih rokavic, da ga ne bo zeblo na poti v trgovino. Skratka — darilo ni treba da je drago, že za majhen denar lahko razveselimo svoje bližnje, kar je pri darovanju najbolj pomembno. Če že kadite, čeprav veste, da to ni posebno zdravo, potem je vsaj dobro vedeti nekaj pravil, ki so nastala med kadilci in nekadilci in jim pravimo bonton kajenja. Praviloma kadimo brez ovir le med svojimi štirimi stenami, zunaj njih pa le tam, kjer je na razumljiv način dovoljeno: to so na mizah ali hodnikih postavljeni pepelniki. Čakalnice, avtobusi, večji ali manjši prireditveni prostori, sejne sobe, so navadno prostori, kjer ni dovoljeno kaditi. V ta namen so posebne sobe — kadilnice ali hodniki. V restavracijah je seveda dovoljeno kaditi, vendar se kadilec obnaša drugače, kadar pri mizi ni sam in njegov sosed še je. Takrat je skrajno nevljudno prižgati cigareto: raje počakajmo, da omizje konča z jedjo, pa naj so to kadilci ali nekadilci. Če smo v tujem stanovanju, povprašajte, če jih bo kajenje motilo, četudi je na mizi pepelnik, a domači morda ne kadijo. Drugače pa je, če smo šli na obisk k bolniku, k porodnici ali pa so pri hiši majhni otroci, in sicer v istem prostoru: raje se vzdržite kajenja, saj bi v takem primeru dim drugim škodoval. Tudi če ste prisedli v avtomobil kot sopotnik morate voznika vprašati, če lahko prižgete cigareto. Če ne prenaša dima v avtomobilu, bo na daljši poti rad ustavil za »vaših« pet minut. Večina kadilcev sicer pozna pepelnike in jih uporablja, nekateri pa otresajo pepel kamorkoli: na krožnike, v rabljene kozarce, v vaze, k lončnicam, češ da to koristi kot gnojilo. Tega se raje izogibajte, za pepel Ze dolgo niso bili tako v čislih debeli pleteni puloverji v živahnih barvah za vse starosti s klasičnimi vzorci. Tale na sliki ima zavihan visok ovratnik in vstavljene rokave, barve pa so modra, rdeča in rumena. Turistično društvo Preddvor je za letošnji mesec čistoče pripravilo za učence osnovne sole Matije Valjavca v Preddvoru nagradni razpis z naslovom Kako pazimo na čistočo in lepoto našega kraja. Društvo je dobilo 265 nalog, ki so jih napisali učenci od 2. do 8. razreda. Po dve najboljši nalogi vsakega razreda sta bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. Danes objavljamo v našem »kotičku« dve nagrajeni nalogi, ker vseh zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče. Morda še drugič?! Ob dnevu JLA J 22. december, dan JLA, je praznik, ki ga proslavljamo vsi, ne samo naši vojaki, kajti vsi smo armada, ki ima nalogo braniti svobodo naše domovine. Branimo jo z besedo, dejanji, vsak po svoje, a učinkovito, ker jo branimo z ljubeznijo. V počastitev tega praznika smo v Šk. Loki organizirali tekmovanje, na katerem smo morali pokazati poznavanje NOB, kako Varovanje lepote in čistoče našega mesta Bila je jesen. Za marsikoga je to pust čas z dolgočasnimi, sivimi dnevi. In res je tako! Mesto je melanholično, nezanimivo. Če pa se poleg tega spusti gosta megla prav do mokrega asfalta in iz nje narahlo, enakomerno prši, potem je življenje res skorajda nevzdržno. Človek postane žalosten, zamišljen, svoje dolžnosti opravlja avtomatično, zato pač, ker jih mora. Kako naj ta človek živi, živi v pravem pomenu te besede? Ne, saj ne more! Njegove dušev-nosti ne moremo z'nobenim sredstvom orisiliti k večji aktivnosti! Vseeno pa je nogoče najti rešitev. Mislim, da je slabega -azpoloženja kriva samo naša »visoka civilizacija« s svojimi izpušnimi plini, ki škodujejo telesnemu in duševnemu zdravju. Povabim vas na deželo, morda samo za nekaj dni, za nekaj trenutkov. Vsaj za kratek čas, da boste spoznali, da je tudi deževna jesen lepa,-če v zraku ni umaza- nije. Zdrav in svež zrak ter čista narava vam bosta kaj kmalu vrnila veselje in voljo do dela in življenja. Saj vam menda mestni dim še ni spremenil src v sivo kamenje, ki ne občuti dogajanja okrog sebe in ni sposoben čustvovanja! Torej, če vam je ostal vsaj majhen delček srca neoskrunjen, ne boste mogli mirno in neprizadeto oditi mimo dreves, ki se ponašajo s svojimi tisočerimi barvnimi odtenki! In če vas bo narava, ki je taka, kot je bila nekoč, ki jo človek s svojim brezglavim početjem Se ni uničil, pritegnila, potem ste uspeli! Spet imate voljo do dela, pravzaprav novo rojstvo. Zdaj boste nekaj časa spet mogli živeti v mestu, vendar pa se potrudite, da boste tudi vi prispevali svoj delež k čiščenju okolja. In na svojo obljubo ne smete pozabiti, ker sicer grozi človeštvu neizogibni propad! Irena Ke/.man. 7. a znamo streljati v tarče ter moč in vztrajnost na orientacijskem pohodu. Sodelovali sta osnovni Soli Cvetko Golar s Trate in osnovna šola iz Žirov pa Se vojaki in gimnazijci. Potrudili smo se in dosegli lepe uspehe. Lahko rečem, da smo imeli največ sreče pri kvizu, katerega smo se najbolj bali. Težave pa so se pokazale pri streljanju. V Sali smo dejali, da bomo prej kakšnega »kozla« ustrelili kot pa zadeli v črno točko na tarči. Tudi na orientacijskem pohodu ni bilo lahko. Nismo se menili za dež, led, razmočen sneg. Hiteli smo naprej in iskali stavbe, kjer so bili v Škofji Loki zaprti aktivisti, kjer je bila ustanovaljena OF, spomenik 50 talcev, ilegalno tiskarno; skratka, dela je bilo dosti. In ko smo na koncu vsi premočeni, blatni, brisajoč si prehlaje-ne nosove, ko je bila dvorana polna kihanja, slišali razglasitev rezultatov, nam je bila v uteho srečna misel — da smo uspeli. Mojca Demšar, 7. d r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Nekje Nekje med zahodom sonca in sojem lune so se skozi razžarjene peči vojne zaslišali zvonovi svobode za vse prevarjene in propadle, zapuščene in preklete. Dež je razpredal zgodbe za razgaljene, brezosebne utvare tistih, ki so se s svetlimi očmi upanja ujeli v zanko, v kateri so za ujete zvonovi svobode za vedno utihnili . .. Tistim pa, ki so še vedno na nemili stezi upanja iskali v sebi temo brez razloga, so zvonovi svobode s svojim kristalno čistim zvenom dali upanje na lepšo in svetlo bodočnost. Nekje se je na obrazih prekaljenih borcev jasnovidcev porajal nov dan, nekje je iz nitk hudega časa nastajal votek današnje podobe sveta in naše domovine. V mestecu Jajcu še je odigralo nekaj velikega .. . Zoran Jelovčan, H. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas in ogorke so vendar iznašli pepelnike. Če jih ni, pa prosite zanje. In še to, ko ugašate ogorek, ga ugasnite do konca. Kot je razumljivo, da med plesom ne kadimo, je razumljivo, da ne pozdravljamo s cigareto v ustih, še posebej moški žensko ne, kadar pa se pogovarjamo, sogovorniku ne puhamo dima v oči. Jasna iz Kranja — Prosim, svetujte mi model obleke, ki bi jo nosila za svečanejše priložnosti. Obleka naj sega do tal in je lahko bolj izrezana posebno na hrbtu. Stara sem 26 let, *'i«ioka 167 cm, težka pa 62 kg. V Marta — Model sem narisala po vaši zamisli. Obleka je dokaj dekoltirana, hrbet ima prost, čezenj se navzkriž zapenjajo naramnice. Život je oprijet, v pasu je prerez, zadrga je zadaj na krilu. Tamburaši Naša vas Reteče je ena od redkih vasi v Sloveniji, kjer še obstaja tamburaški orkester. Pred približno 30 leti tamburaški orkestri v Sloveniji niso bili taka redkost kot danes. Tudi v naši vasi so že babice igrale na tamburice-Pravijo, da so včasih igrale samo ženske. Zadnjih dvajset let naš orkester deluje brez prekinitev. Mislim pa. da še nobena skupina pred nami n' dosegla takšnega uspeha kot ravno mi mladi tamburaši, ki igram0 skupaj že četrto leto. Včasih so tarn-buraši nastopali samo na proslavan-nobenemu se pa o kakšnem snemanju niti sanjalo ni. Prav to sm° pred kratkim doživeli mi v Celovcu-Nastopili pa smo tudi že v F ran tujina Češkem, Poljskem, poleti pa nas čaka še nastop v Turčiji in še kje. Meta Rant, 8. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka r Kam s staro šaro Zimsko veselje, ki nam ga je nudil visoko zapadli sneg, je minilo. Prišel je najlepši letni čas, pomlad. Narava okrog nas ie vzbrstela, vse je ozelenelo. Lepo je hoditi v bližnji gozd ali travnike nabirat prvo pomladansko cvetje. Ko zapustiš svoje okolje, pa že postaneš žalosten. Spoznaš, da sneg ni imel samo nalogo razvedriti nas in nuditi zemlji zimski počitek, našim očem je prikrival tudi veliko nesnage. Mesec april je mesec čiščenja. Dež opere vso nesnago in da zemlji potrebno vlago, da lahko rastline oživijo. Ljudje pa moramo poskrbeti, da očistimo naravo tudi vse navlake, ki se je nabrala v našem okolju. Če pa to navlako odpeljemo namesto na za to določeno odlagališče v gozd ali na travnik, s tem napravimo sebi in naravi veliko škodo. Poleti sem hodila nabirat v bližnji gozd gobe in lisičke, pa sem videla v njem veliko takih predmetov, ki nikakor ne sodijo vanj. Hladilniki in štedilniki, avtomobilski in drugi podobni kovinski predmeti bi veliko bolj prišli prav našim železarjem, ki morajo veliko tega materiala uvažati in drago plačati v tu-ini. Mislim, da bi otroci, tako kot vsako lolsko leto zbiramo odpadni papir, pripra- vili doma tudi odpadni kovinski material, ki bi ga nato avtomobili odpeljali v železarne. Sole bi dobile nekaj denarja in ga koristno uporabile. Tudi šole v aprilu namenijo dneve čiščenja našega okolja. Največ odpadkov je iz plastike, ki se ne da uničiti in zato povzročajo veliko težav. Tudi naš razred je pomagal očistiti okolico šole. Skoda, da v Preddvoru, ki je lep turistični kraj, ni poskrbljeno za odvoz od-, padkov. Zavedati se moramo, da z navlako, ki jo odvažamo od doma, ne smemo drugemu povzročati škode. Mojca Markun, 4. a Dva opomina Oče gre v šolo vprašat za sina, kako mu gre. Zvedel je, da ima dva opomina. Ko pride domov, sin ravno peče dve jajci. »Pa kar dva,« ga oče ostro pogleda. »Seveda, saj sem tudi lačen,« odgovori sin. Tatjana Golar, H. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Svet je lep Svet je lep. To pravi vsak človek. Zakaj? Na svetu so visoke gore. travniki, velika mesta in vse mogoče stvari, ki so zelo lepe. Mar ni lepo gledati gore, ki segajo tako visoko? In pašniki, kjer pastirji pasejo živino in veselo pojejo? Pa velik<* tovarne, v hodi za zaslužkom milijone cev? Kako lepo je vse to! katere delav- Klistina Petek, 11 let, osn. šola Davorina Jenka, Cerklje, dopisnički krožek Letos praznuje Jugoslovanska ljudska armada 35. obletnico ustanovdvf; Ob prazničnem dnevu 22. decembru so bili gostje vojakov tudi pionifjf-Takšno srečanje je bilo tudi pretekli petek v Domu JLA v Kranju, kjer J? načelnik oddelka za ljudsko obrambo iz Kranja Aleksander Čirič p°4 knjižne nagrade 12 učencem iz osnovnih šol kranjske občine, ki so napi*0 najboljše naloge na teme iz vojaškega življenja. Na nagradni razpis s kranjski pionirji poslali kar 55 nalog, zato je imela komisija pri izbiri n vam A mat erski /bori pred mikrofonom N afti poslušalci čest itajo m pozdravljajo GI as beni intermezzo Naši znansl veniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč. nt roci M mule z ansamblom Jožeta B urnika K uit umi globus K o beseda in glasba ust \ arjata teater Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno Za ljubitelje jazza 22.05 Oddajniki II. IV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Borci pripovedujejo 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.moč in sodelovanje med razvitim in razvijajočim se svetom in kaj bi bilo v tej smeri še treba storiti. Oddajo sta pripravila Uroš Lipušček in Blanka Doberšek. Sreda V razmeroma skromni danski kinematografiji, kjer prevladujejo komercialne težnje, izražene z malovred-nimi »seksi« komedijami, predstavlja film ODPUŠČENI sila pogumno, zanimivo zastavljeno problematiko. Gre namreč za usodo delavca, ki so ga odpustili zaradi krize v podjetju, Čeprav priden in prizadeven, ni dovolj dinamičen in iznajdljiv, da bi začel na novo. Film terja od gledalca, da razmišlja, kako bi se sam odločil v podobni situaciji. Režiser Per Holst je svoj prvi igrani film označil kol psihološko grozljivko. Ver-letno je kar zadel, saj za družinskega očeta ni hujšega občutka kot občutek ogrožene socialne varnosti njegovi družini pianist B Jane/a Lovite! a 20 36 I / manj znane operne literature 21,30 Sodobni literarni port lel . Herman Hesse 21.50 Razgledi po sodobni glasbi 23.20 L van Heethoven Sonata št. 15 v D-duru, op 28 za klavir 23.55 Iz slovenske poezije 30 ■I,to 8.08 9.05 ČETRTEK 9.35 10.15 1 1.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15,30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 1 >obro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Bela Krajina Slovenske ljudske v zborovskih in solističnih izvedbah Kdaj. kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Na grmiščih Zgornje Savinjske doline nastajajo novi gozdovi Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Enajsta šola Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Toneta Janše Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — E. VVestphal: Vaš Mozartimento Lepe melodije Iz OPUSOV Franca Šturma in Srečka Koporca Literarni nokturno — S. Lagerlof: Zimska zgodba Popevke in ritmi Lahka kri Pop, ročk, beat Koncert po polnoči Vaš gost Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 8.10 TVvSoli: Lastnosti kovin, Obleka in omara, Slovnica (Zg) 9(X) TV v šoli: Dedek Mraz prihaja, Risanka, Film (Bg) 14 10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 K. Peroci: Modri zajec 17.30 Pinakoteka v Genovi — oddaja iz cikla Italijanski muzeji 18.IM) Obzornik 18.15 Ne prezrite: Oči kritike 18.45 Miniature: Svetila 19.06 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Odpuščeni — danski film < 21.20 E.Grieg: Koncert za klavir in orkester 21.50 Vračanje Cirila Zlobca 22.16 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Glasbeni amaterji 19,30 TV dnevnik 20.00 Krog: Televizija o televiziji 20.55 Portret Mika S piljka 21.45 TV dnevnik 22.05 Kalifornija - dokum. oddaja TV Zagreb — I. program isto kot na odd. II. T V mreže 30 ČETRTEK 8.00 TV v Soli: Bavarska, Josiu Pupačič, Slovnica (Zg) 9.00 T V v Soli: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 14,35 Šolska TV: O konferenci neuvrščenih vColombu — ponovitev 15.15 Smučarski skoki — posnetek iz Oberstdorfa 1 7.10 Mala čebelica 17.25 Jole, Jole — nadaljevanka 17.55 Obzornik 18.15 Večni potepuh — film 19.05 Risanke 19.30 TV dnevnik 16.20 Inst rumeni i v ritmu 16.40 Top albumov 17.10 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruprcta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkest n 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 19.55 20.00 20.35 20.45 21 00 22.15 23.55 i program Večerni concert ino Vprašanja telesne kult ure Od La Bobeme do Turandot Antun Sorkočevič — prir. K laro M izerit: Sonata za orkester Kultura danes K omcrtni atelje Društva slovenskih skladateljev Kantati na Brechtovo besedilo Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Novo leto 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.10 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Kmetijstvo 12.40 13.30 13.50 14.05 14.15 1 4,30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.05 19.35 19.45 20.00 24.00 0.05 v ospredju tudi v.letu 1977 Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: I )eklica z vžigalicami Naši umetniki mladim poslušali eni Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni interme//" Naš gost Vrtiljak Otroško in mladinsko silvestrovo popoldne Lahko noč, otroci Glasbena medigra Na silvestrovo z nami Srečno 1977 Prvi koraki V Novo leto Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Silvestrski II. program 14.35 Hafis: O vinu in ljubezni 16.(X) Prometni leksikon 17.40 Odmevi z gora Tretji program 19.05 Kje so tiste stezice r* majhen koncert z domačimi pevci in godbeniki 19.45 Naši Krpani na cesarskem Dunaju 20.35 Silvestrovo na tretjem programu Radio Triglav Jesenice Radio Triglav začenja svoj spored vsak delavnik ob 16. uri z napovedjo sporeda, lokalnimi poročili in obvestili ter zaključi spored ob 17.30. naslednje oddaje pa so: Ponedeljek: 16.30 Ponedeljkov športni pregled 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Torek: 16.30 Oddaja za mlade 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Sreda: 16.30 Mojih 30 minut 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Četrtek: 16.30 Po domače za vas 17.00 Jugobanka 17.15 Reklamna obvestila Petek: 16.30 Kulturna oddaja 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Sobota: 16.30 Kam danes in jutri 16.50 Jugoton vam predstavlja 17.00 Reklamna obvestila 17.15 Izbiramo v glasbeni zakladnici Nedelja: 11.00 Napoved sporeda 11.05 Mi pa nismo se uklonili 11.25 Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti 11.30 Reklamna obvestila 11.35 Nedeljska kronika 11.50 Obvestila 12.00 Čestitke in želje posluSalcev 13.45 Reklamna obvestila 14.00 Zaključek sporeda 20.00 M. Feldman: Zajec — drama TV Zagreb 21,30 Kam in kako na oddih 21.40 Čas, ki živi: Vstajenje Primorske 21.15 Glasbeni magazin 22.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 1 7.35 TV koledar 17.45 U lica Sezam 18.15 S kajakom na Himalajo — dokum. film 19.30 TV dnevnik 20(X) A.Skrelji: Kruh - TV drama 20.50 24 ur 21.10 Krog 21.55 Literarni izbor TV Zagreb — I. program 14.00 TV v soli od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Svet v letu 1976 20.50 Ironija usode — 2. del filma 22.20 TV dnevnik 31 17.00 Koliko si stara, lutka 17.20 Čarovničar — film 17.55 Obzornik 18.10 Tihi odmevi zimskih noči 18.40 Narodni parki: Planina Tara 19.10 Risanki 19.30 T V dnevnik 20.00 Risanke 20.20 TVžehtnik 21.00 Pratika 21.35 A. Papler: Hotel Rododendron — TV komedija 22.10 Letos smo jih poslušali 22.25 Olivera; V čast mije povabiti vas — oddaji TV Beograd 23.10 Zaplešimo v novo leto 23.53 Novoletna čestitka — prenos (N. Sad) 0.15 Zaplešimo Petek Ob 20. uri se bo začel silvestrski televizijski spored, ki bo sestavljen i/, zabavnih in glasbenih oddaj. Vsem, ki bodo preživeli predvečer novega leta pred malimi ekrani, želimo, da bi um oddaj« nudile kar največ zabave Pa srečno' v novo leto — nadaljevanje 0.55 Jugoslovanski studil voščijo 1.36 Alias Smith in Jones — film 2.45 S pesmijo in plesom v novoletno jutro — oddaja TV Beograd 3.15 »Čujte ljudi, najte spati« — oddaja TV Zagreb Oddajniki II. TV mreže 16 55 TV dnevnik 17.15 TV koledar 17.25 Dnevnik 10 17.45 Zlata nit 18.15 Naša obramba 19.30 TV dnevnik 20.00 Renesančne pesmi in plesi 20.45 Novoletno prijateljsko prepričevanje 22.15 Laterna magica — zabavna oddaja 23.00 Stare zagrebške šansone 23.55 Novoletna čestitka — prenos 0.15 Stare zagrebške šansone — nadaljevanje 0.45 Zabava vas Ann Margaret 1.35 J. Offenbach: Sinjebradec — opereta TV Zagreb - i. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Uvod v novoletni spored 20.15 Dober večer, dobri ljudje 20.40 Najlepše melodije sveta 21.00 Filmska burleska 21.20 Dvanajst mesecev - zabavnoglasbena oddaja 21.40 V razpoloženju - glasbena oddaja 22.20 5, hišica mala - TV komedija 22.50 Ob koncu leta - zabavnoglasbena oddaja 23.66 Novoletna čestitka — prenos 0.15 »Čujte ljudi. najte spati« 0.45 Čestitke JRT 1.30 Nekoč je bil Hollvvvond - film (F =5N KRANJ Novoletna darila praktična, poceni aranžiramo v veleblagovnici Globus, Kranj v blagovnici Kokra, Kranj ?0°0' »%c\ 9j. 1906) iz Kranja je prečkala cesto 4 metre pred prehodom za Pešce, iz kranjske smeri pa je tedaj Pripeljal osebni avtomobil, ki ga je v°zil Slavko Bogataj (roj. 1952) iz Javorja, ki je Silarjevo zadel. Ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda v megli V ponedeljek, 20. decembra, ob 10.30 se je na magistralni cesti v Lescah pripetila prometna nezgoda. Rožnik osebnega avtomobila Ivan ^rškovič (roj. 1933) iz Rijeke se je na ravnem delu v gosti megli srečeval z neznanim tovornim avtomobilom, nemške registracije rdeče barve, kl je prav tedaj prehiteval nek tovornjak. Grškovič je zato moral ?avirati in se umikati desno. Tedaj Je za njim pripeljal voznik osebnega jvtomobila Jože Justin (roj. 1931) iz Lesc, ki je zaradi tega zaviral in se umikal v desno, zaradi spolzkega cestišča pa ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Grškovičev avtomobil. Voznik tovornjaka nemške Registracije pa je odpeljal naprej in Po nesreči ni ustavil. L. M. podaljšuje, kadar iz teh smeri vozijo y križišče nepretrgane kolone vozil. Za takšno podaljševanje zelenega vala skrbijo v asfaltu Kidričeve in obvozne ceste vgrajene sonde, ki pri nepretrganem gibanju vozil podaljšujejo zeleno luč. To je posebno pomembno ob konicah, pred 6. uro zjutraj in ob 14. uri, tako da enakomerno, a togo prižiganje semafora, ne ovira tekočega prometa. Vendar pa naprava deluje le, če se vozila premikajo, to je ob odprti zeleni luči, za stoječe kolone pa »se ne zmeni«. Druga novost v križišču pa je podaljšana zelena luč semafora na Koroški cesti, in sicer iz smeri Naklega: zelena luč sveti 10 sekund dlje kot iz nasprotne smeri — iz centra mesta. Prometni strokovnjaki, ki so se odločili za tak program, menijo, da bo daljša zelena luč omogočila lažje zavijanje vozil v levo na Kidričevo cesto iz smeri Naklo. Vozniki, ki so se doslej razvrščali na prometni pas za zavijanje v levo, so ob močnem prometu na magistralni Koroški cesti morali kar dolgo čakati, da so vozila s prednostjo — iz smeri naravnost — izpraznila križišče. V pomoč zavijanju v levo bo menda v kratkem nameščena tudi rumena utripajoča luč. Ta bo dobrodošla verjetno tudi za pešce, ki prečkajo Koroško cesto takoj, ko na nasprotni strani križišča rdeča luč ustavi vozila iz smeri centra, ne da bi počakali, da zasveti rdeča za vozila tudi iz smeri Naklo oziroma zelena za prehod čez cesto. V prepričanju, da vozila iz nakelske smeri vozijo v križišče že ob zaprti smeri, zdaj krmarijo čez cesto ne glede na nevarnost. L. M. Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGRO-MEHANIKA tel. 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje in kosilnice TOMO VINKOVIČ 15 KM - 30 KM PASQUALI TIP 940 - TIP 995 IMT 533 URSUS C-330 BCS, akumulatorji, snežne verige, gume ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša žena, mama, stara mama in sestra Ivana Pogačnik Poznikova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom in gospodu župniku za zadnje spremstvo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerki Ivanka in Minka z družinama Lancovo, Selo pri Žirovnici ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mamice Tončke Dežman roj. Maček ki nas je zapustila v 37. letu starosti, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in vence, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tancar Dušanu, bolniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, sodelavcem v kolektivih LIP Bled ter Tovarne čipk in vezenin Bled, sodelavki za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so nam v času njene bolezni v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Marko, sinova Marko in Andrej Bled, 17. decembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Ve var j a iz Goric št. 37 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala za pomoč in prizadevnost zdravnikom, bolniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka bolnice Petra Držaja za dolgotrajno zdravljenje in nego. Hvala govornikoma tov. Petru Likarju in Gašperju Jasenovcu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se TOZD Živila Kranj in IBI ter ZB in gasilcem iz Goric in Golnika. Iskrena hvala g. župniku in pevcem za svečan pogrebni obred. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Silva in Milena z družinama ter Damjana, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Gorice, Kokrica, Golnik, 19. decembra 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Franca Franko Franko veo vega ata iz Gabrovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko vencev in cvetja. Enako hvala tudi Kmetijski zadrugi Sk. Loka in Krajevni skupnosti Zminec. Hvala dr. Debeljaku za njegovo zdravljenje in častiti duhovščini iz Škofje Loke za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Francka, vnuki Janez, Nada in Marko, brat Jože, sestri Ana in Francka Gabrovo, 15. decembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Alojzija Dolinska posestnika iz Luž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so darovali cvetje in izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Žgajnarju za zdravljenje in gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala tudi prostovoljnim gasilskim društvom Luže, Visoko m Velesovo za spremstvo. Žalujoči: hčerka Pavla z družino, hčerka Angelca ter sin Lojze z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Valentina Lombarja Knetovega ata iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ZB Cerklje, kolektivoma VGP Kranj in Planike Kranj — obrat šivalnica za darovano cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Beleharju za njegovo zdravljenje in č. duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Vsi njegovi Cerklje, 15. decembra 1970 mmmmmmmmmmm »Po toči je prepozno zvoniti« KRANJSKA GORA - »Tik pred poldne-vom uli po toči je zvoniti prepozno« bi lahko rekli neuspeli prireditvi za točke v moškem svetovnem pokalu. Se dan prej so organizatorji slaloma optimistično napovedovali, da bo kljub tanki snežni odeji in od jugi. ki je nekaj dni pestila Kranjsko-gorce, vse tako kot je treba. In res je kazalo na vse najboljše, Slalomišče je bilo še v ponedeljek videti tako kot se za tako prireditev tudi spodobi. V ciljni areni je bilo vse pripravljeno in tekma bi se lahko začela. Progi so utrjevali, a pesmica ljudi, ki se je z vso trmo pognala v del«), je delala zaman. Tik pred zdajci se je zataknilo. Odjuga in toplo vreme je naredilo svoje. Obrazi ljudi so bili v torek, ko bi se tekma,morala začeti, zaskrbljeni. Nekje je »moralo« nekaj biti narobe, smo razmišljali ob cilju, ko se je organizator odločal, da napovedani -start ob 10.30 — prvi slalom - začne pomikati nanrej. Ko sta prva predvo/ača prismučala nekaj po enajsti v cilj, je nad 15.(XVI) gledalcev — ne satno mladih — mislilo, /daj se bo začela »ta prava dirka«. Videli bomo vse najboljše svetovne mojstre slalomskih vratic Na startu jih je čakalo 72 iz 'l-l drŽav. Med tO druščino so bila znana imena »belega cirkusa« S ved Stemnark, Italijani Gros, Rodici, Thoni. Američani s Philom Mahrejem na čelu. Avstrijci. Francozi tePtodlični Švicarji s Hemmiicm. Cehi, Poljaki in drugi, naša Šesterica Boris Strel. Jane/. Zibler, Mišo Magušar, Miro Oberstar. Andrej Koželj in z ugodno številko 22 Bojan Križaj. Takoj po vožnji prvega tekmovalca Švicarja Treseha pa je bilo jasno, da proga ni taka, kot je bilo pričakovati, saj je Švicar nripeljal prepočasi in brc/, vsakega elana in da je to samo trening, da bi gledalci le videli nekaj. Tudi ostali niso vozili nič bolje. In koje privo/il tudi nas Bojan Križaj, je bilo uradno sporočeno, da je tekma zaradi neugodnih snežnih razmer prvih Sest do sedem vratic od starta neuporabnih za vožnjo ostalih. Bojan Križaj je na cilju dejal: »Težko je reči karkoli, vendar sem prepričan, da bi tekma lahko bila. Progi sta odlično postavljeni, čeprav je nekaj vratic po startu res zrnast sneg. Skoda, da snežni cement prav tu ni prijel.« Dejstvo pa je po našem mišljenju, da je organizator le premalo poskrbel za progi, čeprav je bil spodnji del dobro pripravljen. In kdo je krivec za nastali položaj? Prvega lahko iščemo, da je bilo za pripravo prog le premalo angažiranih ljudi, saj je snega le toliko, da bi se jo dalo pripraviti. In ne to pred samo tekmo, temveč že nekaj dni prej. Drugi vzrok pa je v tem, da so le preveč eksperimentirali pri utrjevanju, saj je bilo jasno, da bo odjuga naredila svoje. Se bi lahko razglabljali za nastali položaj. Ugotovimo le to, da je to ogromna škoda za Kranjsko goro, ki misli spet kandidirati za izvedbo svetovnega prvenstva leta 1982. I). Humer Koto: F. Perdan Hostoljubje 134 tujim in domačim poročevalcem na XVI. pokalu Vit rte je odprla vrata telovadnica OS Kranjska gora. Za njihovo delo je bilo dobro poskrbljeno, kar gre zasluga tudi PTTpodjetju Kranj in seveda vodji tiskovne službe Henriku Ubeleisu. Da je bilo vse tako kot je treba, sta mu na pomoč priskočila tudi naš športni sodelavec in Tomaž Geršak. Od leve proti desni: Tibor Samoro (SN Revija) v pogovoru s Humrom, sedita pa Ubeleis in Geršak. Ko je Švicar Walter Tresch vijugal skozi vratica,je že kazalo, da je s tekmo nekaj narobe. Tresch je vozil namreč preveč zadržano. Kopa niso objavili na semaforju njegovega časa, je bilo skoraj gotovo, da je to le trening. Toda na uradno odpoved smo vsi morali počakati še nekaj časa. Takole so smučarji gledalci in ostali napolnili slalomski progi Brsnina in Lisica po uradni odpovedi tekme na torkovem slalomu za moške v svetovnem pokalu. Dobro se vidi, da je bil skoraj ves del proge dobro pripravljen — le na startu H — 10 vratic — snežni cement ni prijel. Skoda, res škoda, da tekme ni './Ho. Ko je naš najboljši smučar Tržičan Bojan Križaj prismučal v ciljno areno, je bila tekma tudi uradno odpovedana. Imel je dobro startno številko 22 in če bi izpeljal oba slaloma kot je treba, bi si prav gotovo prislužil še kako točko v svetovnem pokalu. Uradno poročilo o odpovedi Zaradi izrednih vremenskih prilik neposredno pred tekmovanjem je bilo po posvetu žirije na startu ugotovljeno, da se tekma v slalomu za svetovni pokal ne izvede, ker ni bilo mogoče proge slaloma spraviti pred tekmovanjem v ustrezajoče stanje. Odločeno je bilo, da se prvi vozi brez ocenjevanja za SP, kakor tudi za katerokoli tekmovanje. Odločitev je bila pravilna, ker se je po vožnji 8—10 tekmovalcev že prikazala zemlja na progi. Prireditelj se je zelo trudil, da bi z ustrezajočimi pripravami progo uredil. Vendar se je na dan tekme ugotovilo, da vsi obstoječi kemični preparati, ki se jih običajno uporablja za utrditev snega, niso imeli pravega efekta, da bi se regularna tekma zagotovila in izvedla. Nadalje žirija ugotavlja, da je bila zaradi petdnevnega deževja in močne odjuge proga v zgornji tretjini tako razmočena, da se je zemlja otoplila in se je sneg topil ne samo na snežni površini, temveč predvsem od zemlje navzgor. Prireditelju kljub največjim in dolgotrajnim naporom ni bilo mogoče progo za slalom pripraviti za tekmovanje. Izvedba tekmovanja v tem primeru ne bi bila regularna. Delegat FIS Kari ARMITTKR AUTI. r. Nad 15.000 gledalcev, ki se jih je tokrat zbralo ob progi, je vendarle vide/o nekaj »velikih« mojstrov. Na cilj je v svojem slogu pripeljal tudi njihov ljubljenec Šved Ingemar Stenmark, zmagovalec svetovnega pokala za leto 1975/ 76. Stenmark vozi na Elanovih smučeh. Vitranc '76 Kranjska gora — Zadrugi slalom za svetovni pokal je bilo med |M>ročevalci veliko zanimanje. Akreditiralo se je namreč kar 134 tujih in domačih časnikarjev iz 29 tujih in 38 domačih redakcijskih hiš. V«xlji tiskovne službe Henriku Ubeleisu so bili v veliko pomoč še Vane Brajnik. Tomaž Geršak in Dušan Humer ter Marjanca iz Klana. Sprejemi in tiskovne konference so se pred prireditvijo vrstile kar po tekočem traku. V hotelu Kompas so predstavniki smučarske opreme, ki so obenem tudi člani jugoslovanskega smučarskega sklada, pokazali, kako so oblečeni in opremljeni naši reprezen-tantje. So res elegantni, saj imajo na sebi puloverje radovljiške Almire, vetrovke in hlače celjskega Topra ter vsi smuči Klan. Sprejeme pa sta pripravila v Kompasu izvršni svet SR Slovenije, v Leku pa tovarna Klan. Da Stenmark ne prenese poraza, je ugotovil bivši skakalec Bine Rogelj. Ko je namreč Stenmark v ponedeljek na Podles-ku prosto smučal, ga je Bine prehitel. Ingemar je to videl, se ustavil, odpel smuči in odšel v hotel. V kegljaškem tekmovanju so se pomerili tudi časnikarji. Udeležba je bila odlična, saj se je za lične košare polne tekočih dobrot potegovalo kar 32 novinarjev, zunaj konkurence pa sta nastopila tudi Stenmark in Italijan Thoni. V disciplini 10 lučajev na polno so največ uspeha imeli predstavniki ljubljanskega Radia, Stenmark pa je Thonija prehitel za »sam« kegelj. Vrstni red: 1. Strehovec 57, 2. Klarič 56, 3. Pavšer 49, 4. Šetina 47, 5. F. Tre-falt 46, 32. Ljubic (vsi Radio), Stenmark 35, Thoni 34. Na Soriški planini Popangelov SORIŠKA PLANINA - Domače športno društvo Železniki je na odlično pripravljenih progah pripravilo že drugo mednarodno tekmovanje v slalomu za moške. Med 77 tekmovalci iz Avstrije, Francije, Bolgarije in seveda vseh naših najboljših tekmovalcev je to tekmo dobil letošnji evropski mladinski prvak Bolgar Peter Popangelov. Popangelov je v izredno dobrih tekmovalnih pogojih in sončnem vremenu povedel že v prvi vožnji. Za njim je imel naš Bojan Križaj drugi najboljši čas in lepe možnosti, da si na drugi progi zagotovi zmago, saj je imel Bolgar malenkostno prednost. Od znanih slalomistov so že v prvem odstopili Francoz Navillod, pa tudi Ju- goslovane Magušarja, Oberstarja, A. Koželja in Sandija Kavčiča jedoletela enaka usoda. Čeprav je Križaj v drugi vožnji dal vse od sebe — tudi Bolgar se je odlično držal — Po-pangelova ni mogel prehiteti. Od ostalih naših so odlične uvrstitve dosegli tudi Kuralt, Zibler, Strel in Franko. Rezultati: 1. Popangelov (Bolgarija) 109,26, 2. Križaj (Jugoslavija) 110,09, 3. Rupitsch (Avstrija) 112,98, 4. Fechoz (Francija) 113,11, 5. Kocev (Bolgarija) 113,98, 6. Kuralt (Jugoslavija) 114,37, 7. Kramarski (Bolgarija) 114,39, 8. Zibler 115,04, 9. Strel 115,20, 10. Franko (vsi Jugoslavija) 115,37. -dh (Hi) industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje splošno kadrovskega sektorja 2. konstrukterja 3. več rezkalcev 4. delavca v transportu Pogoji: 1. : visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri z najmanj 6 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših mestih v splošno kadrovskem sektorju, moralno politična neoporečnost, pravilen odnos do samoupravljanja, znanje enega izmed svetovnih jezikov 2. : višja tehnična šola z dveletno prakso in srednja tehniška šola s triletno prakso 3. : kvalificirani rezkalec s prakso 4. : nekvalificirani delavec z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi v kadrovski oddelek organizacije združenega dela v 15 dneh od dneva objave razpisa. Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 125 P, leto izdelave 1976, s 5300 prevoženimi km. Začetna cena 49.000 din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 29. 12. 1976, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja SKUPŠČINE OBČINE JESENICE razpisuje naslednje delovno mesto: direktorja TOZD Delavska univerza Jesenice Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati imeti: najmanj višjo šolsko izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni delavec pri Delavski univerzi; potrebne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske sposobnosti. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa. Občni zbor AO Tržič 9- decembra je bil redni letni občni zbor *0 Tržič. Dosedanji načelnik Janez Lončar Je podal kratek pregled aktivnosti in dosežkov aplinistov v letu 1976. Nato je udele-**lnce ce zbora seznanil s potekom priprav ^Prave v Karakorum, ki bo odšla na pot Pomladi prihodnje leto. Alpinisti so izvolili nov upravni odbor za "jslednji dve leti. Načelnik je postal MarJan Gros. Sprejeli so tudi nov interni Pravilnik (predlog), ki naj bi dopolnjeval že obstoječega pri KA PZS. ZIMSKI TEČAJ NA VRŠlCU , V soboto, 18. decembra, je bil v Erjavčevi na Vršiču zimski tečaj AO Kranj. "ega, na katerem naj bi pridobili in obnovili znanje o zimski tehniki, ki je ?ftradi bližajoče se zime še kako potrebno, Je bilo sicer dovolj, vendar jim je nagajalo £eme. Tečaja se je udeležilo 15 članov AO •^anj in 7 iz AS Škofjal.oka. . Deseterica, ki je prišla že v petek zvečer, j,e v soboto dopoldne delala na snegu, j^Prav je neprestano deževalo. Obnovili so z derezami in cepinom, varovanje v 8negu (sidrišča)... (Popoldan pa so skupaj ® Preostalimi poslušali nekaj predavanj (Nevarnosti v gorah, Oprema pozimi, ^»»nska plezalna tehnika) in še enkrat obnovili »reševanje padlega soplezalea«. . Za nedeljo je bila predvidena ^lažja tura, kl Pa je zaradi slabega vremena odpadla. A.Štremfelj Končno sprejeta prednostna razvrstitev športnih panog v kranjski občini V torek je bila v Kranju četrta redna seja skupščine telesnokulturne skupnosti Kranj, kjer so v dvanajstih točkah sprejeli vrsto pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj telesne kulture v kranjski občini. Razpravljali so o samoupravnem sporazumu o osnovah plana telesnokulturne skupnosti za obdobje 1976— 1980, ki ga bodo dali v razpravo občanom do 30. maja prihodnjega leta. Verificirali so portoroške sklepe ter po mučni razpravi sprejeli temeljno usmeritev vrhunskega športa v občini Kranj. Skupščina se je odločfla, da bodo v kranjski občini prednostne naslednje športne panoge: atletika, košarka, plavanje in smučanje. ATLETIKA ima v Kranju zagotovljene pogoje za delo in nadaljnji razvoj. Organizacija pa je v AK Triglav nezadovoljiva, eden glavnih vzrokov, ki je že doslej oviral napredek in razvoj. Osnovne selekcije naj bi formirali v tej panogi v vseh osnovnih šolah občine Kranj. Te selekcije bi se vodile v okviru ŠŠD in v okviru kluba pod strokovnim nadzorstvom profesorjev telesne vzgoje in honorarnih trenerjev. Iz teh selekcij bi se na osnovi norm posamezniki vključevali v občinsko selekcijo. Osnovni problem v atletiki je v strokovnem kadru, ki ga trenutno ni dovolj v Kranju. KOŠARKA v Kranju je v zadnjih letih izredno napredovala tako organizacijsko kot tudi strokovno. Košarka je razširjena v vseh ŠŠD, tako da v novem predlogu za organizirano ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, Škofja Loka, obvešča cenjene potrošnike, da ima od 15. decembra dalje odprto svojo maloprodajno trgovino v prostorih tovarne. V tej prodajalni prodajamo vse izdelke po tovarniških cenah, kakor tudi izdelke in aparate z manjšimi napakami po znižanih cenah. To so peči in ogrevalni aparati, električni in plinski štedilniki in vgradni elementi za kuhinje, fene, likal-nike, kuhalnike in druge manjše aparate za osebno nego in gospodinjstvo. Veliko izdelkov je zelo primernih za Novoletna darila. Trgovina je odprta vsak delovnik, tudi ob sobotah od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 18. ure. Za obisk se priporočamo. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj objavlja prosti delovni mesti 1. VK obratnega mehanika 2. vratarja Poleg splošnih pogojev za zasedbo delovnega mesta se zahteva Se: Pod 1.: poklicna ali vajenska šola, vk strojni ključavničar ter 3 do 5 let delovnih izkušenj. Đelo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj 8 dni po objavi. Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 42. in 44. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih razmerjih pri delu naslednja prosta delovna mesta: 1. analitika-svetovalca v oddelku za gospodarstvo in finance 2. organizatorja-programerja v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo 3. referenta za krajevne skupnosti v skupščinski službi Pogoji: za delovni mesti pod tč. 1. in 2. je zahtevana visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj za delovno mesto pod tč. 2. so zahtevane delovne izkušnje na področju računalništva; za delovno mesto pod tč. 3. je zahtevana višja izobrazba pravne ali Upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg ostalih pogojev imeti tudi moralno-poli-tične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z overjenimi dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o ne-kaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisiia upravnih organov skupščine občine Radovljica. delo in nadaljnji razvoj ne bo potrebno uvajati posebnih prilagoditvenih prijemov. PLAVANJE ima v Kranju tradicijo in kvalitetne tekmovalce, zato je nujno, da se začeto delo nadaljuje v taki smeri kot so ga zastavili v Kranju preti tremi leti. Plavanje je specifična športna panoga. Zahteva zgodnjo selekcijo in specializacijo. Delo samo predvsem v poletnih mesecih pa se opravlja na bazenu. Zaradi tega naj bi bil nosilec plavanja v kranjski občini v začetni fazi PK Triglav. SMUČARSKI SKAKALNI ŠPORT ima dolgoletno in dokaj uspešno tradicijo. Pogoji za razvoj in napredek v občini so glede objektov zelo dobri, prav tako glede organiziranosti in strokovnega dela. Kljub temu pa bo potrebno v prihodnje še nadalje izobraževati nove strokovne kadre za smučarske skoke. SMUČARSKI TEKI so najmanj zahtevna smučarska zvrst in ni primerna samo za vrhunski šport, temveč tudi za rekreacijo. Pokrajina v občini je raznolika in omogoča vsakovrstne tekaške prireditve. V tem športu ima Kranj dolgoletno tradicijo in so tekači poleg skakalcev že nekaj let ekipni državni prvaki. Kranj ima pogoje za razvoj alpskega smučanja in to ne samo v zimskem času, temveč tudi v letni sezoni. Krvavec, Ledine in Se vrsta drugih smučišč v neposredni bližini Kranja omogočajo redno vadbo vrhunskim športnikom in tudi rekreaciji. Poleg teh štirih panog pa bodo vključili dodatno tudi še panoge, v katerih bo veljala posebna pozornost posameznikom, ki bodo dosegli zvezni ali mednarodni razred po republiških kriterijih ne glede na športno panogo, posebej tistim mlajšim kandidatom, ki imajo pogoje, da v določenem času dosežejo vrhunske dosežke, Glede na posameznike zveznega ali mednarodnega razreda bodo v kranjski občini podpirali določeno število pionirjev in mladincev za obnavljanje kvalitete. Razen tega pa bo veljala tudi pozornost panogam, ki imajo posebni / status v republiki (namizni tenis, rokomet, nogomet), če bo v teh panogah regijski center v Kranju. V tem primeru bodo podprli nastop in vadbo v posamezni panogi za dve pionirski ekipi, eno mladinsko ter eno člansko ekipo. Enak kriterij bo veljal tudi za ekipe, ki tekmujejo v rangu prvih zveznih lig. J.Javornik Prvi občinski prvaki v streljanju Občinska strelska zveza Kranj je v soboto pripravila prvo občinsko prvenstvo v novi tekmovalni sezoni. Na sporedu je bilo tekmovanje s standardno zračno puško in pištolo za člane. Po pričakovanju je bil s pištolo najboljši Franc Peternel st., ki mu je z nekaj krogi zaostanka sledil njegov sin. Z odličnim rezultatom pa je presenetil novi član ekipe Sava Henrik Peter-nelj. Za ekipo Save je nastopil tudi brat Franca Peternela st. Vinko Peternel, ki se je po daljšem bivanju v ZRN vrnil v domovino in se takoj spet aktivno vključil v delo sekcije. Tekmovanje s puško je pokazalo, da od Jureta Freliha v letošnji sezoni lahko pričakujemo še veliko uspešnih nastopov. Rezultati — pištola: posamezno: 1. F. Peternel st. 375, 2. F. Peternel ml. 369, 3. H. Peternel i (vsi Sava) 369, 4. T. Prestor (S. Kovačič) 353, 5. V. Frelih (Iskra) 352, 6. V. Peternel (Sava) 352; puška — posamezno: 1. J. Frelih (T. Nadižar) 361, 2. H. Peternelj 360, 3. F. Peternel st. (oba Sava) 359, 4. R. Rozman 358, 5. V. Frelih (oba Iskra) 355, 6. J. Lombar (S. Kovačič) 353. H. Malovrh Pokal za strelce Iskre Kranjski strelci so 35-ietnico JLA počastili s tekmovanjem, ki ga je pripravila strelska sekcija Sava. Ekipe petih družin in sekcij so se pomerile med seboj v streljanju z zračno serijsko puško za prehodni pokal prireditelja. Tega je doslej že trikrat osvojila ekipa Iskre, ki je tudi tokrat dosegla najboljši rezultat tekmovanja. Poudariti je treba, da je nastopila večina najboljših kranjskih strelcev z olimpijcem Francem Peternelom na čelu. Rezultati - ekipe: 1. Iskra 710, 2. Tone Nadižar 705, 3. Sava 701, 4. Bratstvo-Enotnost 667, 5. Stane Kovačič 653; posamezno: 1. Rajko Rozman (Iskra) 184, 2. Jure Frelih (T. Nadižar) 183, 3. Vinko Frelih (Iskra) 183, 4. Henrik Peternelj (Sava) 182, 5. Franc Naglic (S. Kovačič) 178 itd. B. Malovrh V soboto, 18. decembra, je bil v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici občni zbor Planinskega društva Radovljica. Na njem so ocenili uspešno preteklo društveno delo, o katerem je govoril predsednik PD Miha Finžgar. Na zboru so za novega predsednika PD Radovljica izvolili Janeza Pretnarja, (jk) — Foto: A. Vengar Neresni delegati Vloga delegata v samoupravni interesni skupnosti je zelo pomembna in odgovorna. Z novo ustavo je funkcija delegata oz. delegacij povsem jasno definirana. Zal pa je v praksi precej drugače. Posamezni delegati še zdaleč ne opravljajo svoje družbene funkcije tako kot je z ustavo določeno. Letos sta bili v Kranju dve skupščini TKS, na katerih so se obravnavale pomembne stvari za nadaljnji razvoj telesne kulture v kranjski občini, saj letošnje leto pomeni pomembni mejnik v razvoju telesne kulture. Sprejete so bile nove usmeritve v slovenski telesni kulturi. S portoroškimi sklepi so bile dokaj jasno začrtane smernice glede množičnosti, vrhunskega športa in tekmovalnih sistemov. Zal je čutiti tudi po šestih mesecih po sprejetju pomembnega dokumenta o nadaljnjem razvoju telesne kulture Slovenije pri nekaterih telesnokul-turnih delavcih določen odpor oz. željo, da bi novo usmeritev v telesni kulturi obšli in delali po starem, kar pa je nesprejemljivo, če hočemo v telesni kulturi napraviti korak dalje. Obe letošnji skupščini kranjske TKS sta bili komaj veljavni, saj je bila udeležba de- Naš komentar Boljša kvaliteta Ob zaključku prvega dela tekmovanja v II. zvezni odbojkarski ligi lahko ugotovimo, da je liga letos kvalitetno močnejša od lanske. Letos sodeluje lanskoletni prvoligaš Karlovac, ekipi Maribora in Branika sta se združili v eno ekipo — Maribor, ekipi Save in Foruma pa v Enotnost. Obveljalo je znano odbojkarsko pravilo, da je treba doma zmagovati, zunaj pa sete, kajti na tujem igrišču je izredno težko zmagati ne glede na kvaliteto nasprotnika. Uvrstitev Bleda na 5. mesto lahko ocenimo realno in zadovoljivo. Ekipa je v primerjavi z lansko sezono občutno oslabljena brez dveh standardnih igralcev Kapusa in Arha. Poleg tega pa je imela še težak razpored tekem, od katerih jih je pet odigrala v gosteh. Razen tega so odigrali Blejci tik pred pričet-kom prvenstva še težke tekme za jugoslovanski pokal. Bled je postal pokalni prvak Slovenije po pomembni zmagi nad ekipo Maribora. V prvenstvu so se Blejcem poznale posledice težkih pokalnih tekem. Čeprav so vseskozi naporno trenirali, niso igrali tako, kot bi si želeli. Šele na zadnji tekmi s Karlovcem na Bledu se jim je ponovno odprlo in so zaigrali tako kot smo jih redkokdaj videli. Igralci Bleda bodo s temeljitimi pripravami zimski premor izkoristili na najboljši način, da bi tako kar najbolje startali v nadaljevanje prvenstva v začetku marca. H. Rauh REDNA SKUPŠČINA KK SAVE KRANJ - Na redni skupščini - prvi z leve je predsednik K Z Slovenije Sintič — so se v OŠ Lucijan Seljak zbrali kolesarji kranjske Save. Njihovo člansko moštvo je med vodilnimi jugoslovanskimi kolesarji. Po načrtu, ki je izdelan do leta 1980, je jasno, da Savčani ne bodo počivali na lovorikah, saj imajo svoj program izdelan tako kot je treba. Prva skrb jim bo ureditev dirkališča in še boljši napredek kolesarskega športa v občini Kranj. Razširili ga bodo tudi v druge gorenjske občine. Na skupščini so podelili tudi priznanje tekmovalcem in zaslužnim kolesarskim delavcem. Med dobitniki priznanja je bito tudi naše uredništvo za realno poročanje v časniku U las. (dh) — Foto: F. Perdan legatov na meji sklepčnosti. Skromna udeležba na tako pomembnih sejah kot sta bili letos je zgovoren dokaz, da delegati ne opravljajo svoje družbene vloge. Vsekakor bodo morale nekatere organizacije o teh neresnostih delegatov resneje razpravljati in jih tudi poklicati na odgovornost, saj se ne udeležujejo zborovanj, ki so le dvakrat letno. TKS pa naj bi v prihodnje redno obveščala TOZD, krajevne skupnosti in osnovne telesnokulturne organizacije, iz katerih se delegati ne udeležujejo sej. Delegati bi morali biti v razpravah objektivni oz. ne usmerjati svojo razpravo iz ozkega stališča ob nepoznavanju razmer v drugih športnih paonogah. Na torkovi skupščini TKS Kranj, ko je bila ena izmed glavnih točk dnevnega reda temeljna usmeritev vrhunskega športa v občini Kranj, je bilo veliko govora tudi o nogometu in deloma tudi o rokometu in namiznem tenisu, ki naj bi po mnenju delegatov iz teh športnih panog v kranjski občini prišle omenjene panoge v prednostno skupino. Njihovi zagovorniki so bili sicer na seji precej glasni, vendar premalo prepričljivi oz. pripravljeni, da bi lahko skupščina resneje obravnavala njihove pripombe. Nedvomno pa je žalostno, da Kranj kot četrto največje mesto v SRS nima že več kot pet let republiškega ligaša v nogometu. Vendar za to ni kriva TKS Kranj, pač pa bi morali nogometaši sami že končno urediti svoje odnose. Sredstev za to panogo gre v kranjski občini več kot npr. za plavanje ali smučanje, vendar so rezultati kvalitete nogometa še vedno na nivoju rekreacije. Tudi naša športna redakcija je nekaj napravila z željo za večji kvalitetni napredek nogometa, saj smo letos prvo našo »okroglo mizo« posvetili nogometu, sami nogometaši pa so doslej še premalo storili, da bi končno prešli iz ozko zaprtih klubaških mej. Sicer pa je bilo iz razprav posameznih delegatov ne samo iz vrst nogometa razvidno, da nimajo še razčiščenih pojmov o novih usmeritvah v telesni kulturi. Prav zaradi tega je prišlo na zborovanju do posameznih razprav, ki bi ob boljšem poznavanju portoroških sklepov lahko povsem odpadle. J. Javornik V vodstvu Jesenice in Ljubno V letošnji sezoni nastopa v gorenjski hokejski ligi 8 ekip. Ligo vodi hokejski klub Kokrica. Po dveh kolih sta ekipi Jesenic in Ljubnega pokazali veliko borbenost in dobro pripravljenost ter prevzeli vodstvo na lestvici. Rezultati — 1. kolo: Kokrica : Ljubno 2:3, BI. Dobrava : Peter Maver 11:2, Jesenice : Žabnica 26.3; 2. kolo: Ljubno : Zabnica 5:3, Pristava : Peter Maver 7:4, BI. Dobrava : Kokrica 3:3, Jesenice : Naklo 9:5. B. Krivic Košarkarji za pokal Kranja Košarkarske ekipe iz kranjske občine so startate v občinsko zimsko prvenstvo za pokal Kranja. Nastopa 12 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Rezultati - I. skupina: Šenčur . Zlato polje 54:47, Gumar : Vodovodni stolp 44:41, Krvave : Sava 57:63; II. skupina: Kranj 75: Triglav - mladinci 52:49. -mč Novice iz TKS V Tržiču je bil pred dnevi regijski posvet gorenjskih TKS, kjer je potekalo dogovarjanje o tekmovalnih skupnostih ter o tekmovalnih' ^ sistemih v prednostnih panogah ki jih gojijo posamezne občine. V programu referenduma v Tržiču, kjer so se občani odločali za izgradnjo raznih objektov, so vključeni tudi telesnokulturni objekti. S sredstvi, ki se bodo zbrala v naslednjih petih letih, bodo zgradili za potrebe športa večnamensko dvorano, ki bo služila usmerjenemu izobraževanju, rekreaciji delovnih organizacij kakor tudi potrebam društev in klubov, ki bodo lahko trenirali in tekmovali v dvorani. IO TKS in komisija za kadre iz Tržiča sta osvojila sklep o nastavitvi strokovnega sodelavca za področje alpskega smučanja, ki bi v prihodnje vodil selekcije. Te posle bo po vsej verjetnosti opravljal Jože Šparovec, ki že sedaj z uspehom dela v smučarskem klubu Tržič. Pred dnevi je bila v organizaciji TKS Tržič organizirana javna tribuna pod naslovom Šport n orek reac i j sk i center Tržič, katere so se udeležili občani Tržiča. Ob tej priliki so pred stavili občanom idejni na£rl in maketo o bodočem športnorekreaci.jskem centru, ki na namerava TKS Tržič /.graditi i/, sredstev samoprispevka m drugih virov. Odlična borbena pripravljenost Ljubljana — »-Letos, ko praznujemo .15-letnico vstajo naših narodov in narodnosti in 35-letnico ustanovitve nase JLA. praznuje dan naših oboroženih sil vsa naši družba, naš delavski razred, praznujejo ga vsi delovni ljudje naš*' samoupravne socialistične domovine,« je dejal na tradicionalni novinarski konferenci, ki je bila v ponedeljek, 20. decembra, v ljubljanskem domu JLA. zbranim predstavnikom tiska, radia in televizije komandant ljubljanskega annadnegar območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. »To dejstvo označuje in v celoti dokazuje ljudski značaj oboroženih sil, kakršen se je izoblikoval v narod- te dni po sretu ZAPIRAJO PODRUŽNICE Neugodni gospodarski položaj — slaba konjuktura in vse večji stroški z delovno silo — silijo tuja podjetja, da zapirajo svoje podružnice v Belgiji ali pa zmanjšujejo obseg njihovega poslovanja. Za razne finančne spodbude pa Belgijci menijo, da jih lahko uživajo le belgijska podjetja. V zadnjih dvajsetih letih so podjetja iz Zvezne republike Nemčije in ZDA prispevale levji delež k modernizaciji belgijskega gospodarstva. Med letom 1959 in lanskim letom so vložile v Belgiji /.a 180 milijonov frankov dolarjev in mark. PRESEŽEK ZARADI NAFTE Največji proizvajalec nafte med državami, članicami sveta /.a gospodarsko vzajemnost. Sovjetska zveza je lani zaradi podražitve nafte dosegla v menjavi /. drugimi članicami SKV za 375 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega presežka. Države, ki kupujejo nafto od Sovjetske zveze, je podražitev te surovini' še dodatno obremenila. Nemška demokratična republika, ki krije M") odstotkov potreb po tej surovini /. uvozom iz SZ, je imela lam s to državo 450 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja Primanjkljaj so imele tudi CSSR, ki vso potrebno nafto uvaža iz SZ, Bolgarija m Poljska. Romunija, ki iz SZ ne uvaža niti nafte niti žita, pa je zabeležila v trgovini s ZS Mil) milijonov dolarjev presežka. Druge države SKV je namreč prizadela tudi izredno slaba žitna letina. FRANCIJA ZAVIRA UVOZ Tudi Francija ima neugodno zunanjetrgovinsko bilanco. Zato je že uvedla vrsto zaviralnih ukrepov, s katerimi namerava omejiti pretirane nakupe v tujini. Vrednost uvožene nafte ne bo smela preseči 55 milijonov frankov. Z Japonsko in drugimi azijskimi državami je sklenila točno določene pogodbe o menjavi. Podobne pogodbe namerava skleniti tudi z drugimi državami. Lani je francoska zunanjetrgovinska bilanca izkazovala 5,8 milijarde frankov deficita, letos pa so v tujini kupili že za skoraj 20 milijard frankov več kot so tam prodali. V K LIKE ZALOGE PLINA Nahajališča v saharskem predelu Alžirije premorejo velikanske zaloge zemeljskega plina. Po ocenah je tam okrog 4.000 milijard kubičnih metrov te vse bolj dragocene energetske surovine. Zato predstavlja Alžirija tudi pomembnega izvoznika zemeljskega plina. Sedanja letna proizvodnja namreč /naša že okrog 70 milijard kubičnih metrov, domača poraba pa se vrti okoli 4 milijard kubičnih metrov, to pa pomeni *><> milijard kubičnih metrov presežka let no. Vendar je izvoz zemeljskega plina iz Alžirije povezan H precejšnjimi težavami. Zamisel o plinovodih pod Sredozemskim morjem se je pokazala za predrago in bi (udi zahtevala veliko časa za i/gradnjo. Za boljšo rešitev se je pokazal prevoz utekočinjenega plina Za uresničevanje te zamisli so se v Alžiriji začeli ukvarjati že preti več kol desetimi leti in sedaj plin prek Sredozemskega morja prevažajo H tankerji. PLETENINE IZ POLJSKE Na Poljskem so v svojem petletnem planu za obdobje od leta 1976 do 1980 predvideli močno povečanje proizvodnje in izvoza pletenin. Že v minulem planskem obdobju se je proizvodnja po kosih povečala za več kot štirideset odstotkov, po vrednosti pa celo za več kot 100 odstotkov. Po izvozu pletenin se je Poljska uvrstila med vodilne države v Evropi. Delež te panoge pa je v celotnem izvozu poljske lahke industrije znašal enajst odstotkov. SVET ZA KAVČUK Indonezija, Malezija, Sri Lanka in Tajska, -štiri največje proizvajalke naravnega kavčuka, so pred kratkim v Djakarli ustanovile svet za kavčuk Omenjene države premorejo 85 odstotkov proizvodnje narav nega kavčuka. Želijo pa učvrstiti ceno te surovine na svetovnem trgu. Zato si bodo prizadevale ustvariti uvrščati vsaj HM).(KM) Ion zalog surovega kavčuka, hkrati pa bodo racionalizirale proizvodnjo. Sedež novega združenja bo v malezijskem glavnem mestu K uala laimpur KRIZA V JEKLARSKI INDUSTRIJI Kriza v francoski jeklarski industriji se vse bolj zaostruje. Konec letošnjega leta bodo jeklarne delale predvidoma le s 55 odstotki zmogljivosti. Koncema Usinor in Sacilor bosta po predvidevanjih morala odpustiti 15 do 18 tisoč delavcev. MESO ZA ZAHODNO EVROPO Po skoraj popolni prekinitvi trgovine z mesom med Urugvajem in državami evropske gospodarske skupnosti se Urugvaj ponovno vključuje v prodajo na zahodnoevropskem trgu. Glavni kupci urugvajskega mesa so Italijani, Francozi in Zahodni Nemci, medtem ko Nizozemci. Britanci in Belgijci bolj zaupajo evropskim dobaviteljem. noosvobodilni borbi m naši socialistični revoluciji. Tak značaj pa se še močno poglablja tudi v vsem povojnem obdobju.« Enote in ustanove na področju ljubljanskega armadnega območja so letos opravile izredno pomembne naloge pri krepitvi borbene pripravljenosti. Doseženi so bili veliki uspehi pri posodabljati ju vzgoje in izobraževanja. Visoko operativno taktično in borbeno usposobljenost so enote JLA pridobile zlasti na skupnih vajah z enotami teritorialne obrambe in z drugimi dejavniki naše koncepcije splošnega ljudskega odpora. Taka vsestranska pripravljenost ter usposobljenost vseh dejavnikov naših oboroženih sil je prišla letos še posebno do izraza na združeni taktični vojaški vaji »Blegoš 76« v letošnji jeseni. Preizkus je zares odlično uspel. Pokazala se je predvsem odlična povezanost armade, naših oboroženih sil in civilnega prebivalstva. Skratka, nepremagljivost naše obrambe. »Pripadniki naše JLA, armade, ki je zrasla iz ljudstva,-so vedno sodelovali in pomagali prebivalstvu tudi pri gradnji objektov družbenega standarda ter pri odpravljanju posledic ob različnih elementarnih nesrečah,« je nato poudaril generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Sekcija »obrambnih novinarjev« Ljubljana — V ponedeljek, 20. decembra, je bila v okviru društva novinarjev Slovenije v Ljubljani ustanovljena sekcija »obrambnih novinarjev«. Vanjo so vključeni slovenski novinarji, ki spremljajo dogajanja na področju ljudske obrambe, splošnega ljudskega odpora, JLA in družbene samozaščite. Na ustanovnem sestanku so člani novoustanovljenega aktiva že izvolili 9-članski izvršni odbor. Za predsednika aktiva so izvolili novinarja ljubljanskega Dela Borisa Dolu iča rja. /.a podpredsednika novinarja Naše obrambe Braneta Jakovijeviča in za tajnika novinarja ljubljanske televizije Krama V tančica. -J g Letos je še posebno treba na prvem mestu omeniti veliko pomoč, ki so jo pripadniki naše JLA nudili prebivalcem Posočja, območja, ki ga je prizadejal hud potres. Vojaki in starešine so v krajih ob Soči takoj po potresu poskrbeli za namestitev prebivalcev in njihovo prehrano. Da bi bile posledice katastrofe čimprej odpravljene, so na pomoč priskočile številne enote JLA, med njimi tudi helikopterska eskadrilja jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je poskrbela za prevoz gradbenega materiala v težko dostopne kraje. Doslej so pripadniki naše armade v Posočju opravili 69.000 delovnih ur. Vrednost vseh del je vsekakor težko izračunati, presegajo pa vrednost najmanj dva milijona din. Poleg tega so pripadniki naše JLA pri gradnji mostov letos opravili dela v skupni vednosti 797.882 din, pri gradnji vodovodov znaša vrednost del 8,708.9.r)9 din, pri gradnji cest je bilo opravljenih 40.000 delovnih ur (vrednost del znaša 1 milijon 556.451 dinarjev), pri akcijah elektrifikacije naših krajev pa so vojaki širši družbeni skupnosti prihranili 397.500 din. Pripadniki JLA na področju ljubljanskega armadnega območja so se v preteklem letu udeležili tudi številnih humanitarnih akcij. Izredno veliko število je bilo postovoljnib krvodajalcev. Vojaki so, denimo, v preteklih dvanajstih mesecih darovali kar 1845 litrov te dragocene tekočine, ali 600 litrov več kot leto poprej. In tudi izobraževalnega področja po posameznih garnizijah nikakor niso zanemarjali. Več kot 2500 vojakov se je usposobilo za različne poklice, 190 pa se jih je naučilo pisati. »Poudariti je treba, da so enote in zavodi JLA z ljubljanskega armadnega območja pri oblikovanju borbene pripravljenosti ter idejnopolitič-ne enotnosti dosegle v zadnjem času zelo velike uspehe in, da so skupno z drugimi dejavniki SLO sposobne opraviti vsako nalogo ter varovati neodvisnost, suverenost, ozemeljsko celovitost in ustavno ureditev naše samoupravne socialistične domovine.« Ob koncu srečanja /. novinarji tiska, radia in televizije je general-podpolkovnik Milan Daljević najpri-zadevnejšim predstavnikom slovenske »sedme sile« izročil tudi posebna pr|znanja. J. Govekar Prireditve za dan JLA Ta teden se zaključujejo prireditve v počastitev 22. decembra, dneva JLA in 35. obletnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Po vseh gorenjskih občinah so bile na sporedu slavnostne akademije, proslave in srečanja, delovni ljudje in občani, še posebej mladina, pa so praznične dni obiskali gorenjske vojašnice, karavle, partizanske enote teritorialne obrambe itd. Gorenjski prispevek k vsesplošnemu praznovanju dneva JLA je bil brez dvoma velik. Potrdil je, da so oborožene sile SFRJ resnično del naše družbe! Na JESENICAH je bila v torek, 21. decembra, zvečer v Cufarje-vem gledališču osrednja občinska akademija v počastitev dneva JLA. Na akademiji je generalpodpolkovnik in narodni heroj Jože Ožbolt izročil jeseniški družbenopolitični skupnosti srednjo plaketo JLA. Razen tega so bile ta teden tudi proslave po nekaterih krajevnih skupnostih in tekmovanja v počastitev dneva JLA. Jeseničanom so bila ob letošnjem praznovanju izročena tudi priznanja republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in teritorialno obrambo, številne starešine pa so napredovale v višji čin. V KRANJU je bila osrednja prireditev ob prazniku JLA v sredo v vojašnici Stane Žagar. Enoto Momčila Marjanca so proglasili za najboljšo v ljubljanskem armadnem območju. O nekaterih prireditvah poročamo posebej. Omeniti velja le, da so bile pretekle dni proslave in akademije v počastitev praznika po krajevnih skupnostih. Pripravile so jih družbenopolitične organizacije. Na njih so bila podeljena številna priznanja in pohvale ter plakete. Tudi RADOVLJICA se ponaša s številnimi dobro organiziranimi prireditvami v počastitev pomembnega praznika. Ciril Rozman poroča o uspeli prireditvi, ki je bila v soboto, 18. decembra, v Podnart u in je bila združena s predavanjem o novem zakonu t) ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Na prireditvi so bili razen članov ZRVS tudi člani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, člani poverjen i ste v in pripadniki civilne zaščite. Osrednja radovljiška prireditev je bila v ponedeljek v festivalni dvorani na Bledu, poroča novinar Andrej Zalar. Posebno veseli so vojaki /. Bohinjske Bele, ki so del enote Momčila Marjanca, najboljše v ljubljanskem armadnem območju. Na Beli so desetim naj vest nejšim vojakom podelili značko »primerni vojak«. Jošt Rolc pa poroča o proslavi v Lescah, ki je bila v nedeljo. Govoril je poveljnik občinskega štaba teritorialne obrambe Slavko Sta-roverski, kulturni program pa so pripravili mladinski mešani pevski zbor iz Lesc in recitatorji osnovne šole. Andrej Kokot piše o družabnem večeru v mladinskem klubu na Bledu, ki sta ga v soboto pripravili OO ZSMS Bled in vojašnica z Bohinjske Bele. ŠKOFJA LOKA je praznik JLA počastila z akademijo, ki je bila v torek, 2!. decembra, v kinodvorani. Posvečena je bila krajevnemu prazniku in dnevu JLA. Cankarjevemu bataljonu, borcem, ki so osvobodili politične zapornike iz škofjeloških zaporov in nosilcem partizanske spomenice »1941« so ob tej priložnosti podelili zlate značke Škofje Loke. Tako kot drugje so bile tudi v škofjeloški občini proslave po krajevnih skupnostih. V TRŽIČU je bila osrednja prireditev že pretekli teden. Ta teden pa se končujejo proslave po krajevnih skupnostih. Posebno slovesno je bilo v sredo. Tržičani so obiskali graničarski karavli in bili gostje vojakov v Radovljici in Kranju. Na karavlah so bili tudi predstavniki delovnih kolektivov. Rezervne starešine so napredovale v višji čin, vojake, teritorialce in rezervne vojaške starešine pa je sprejel tudi predsednik občinske skupščine. A ti K * 4 / i. A /. š A AA A t. > « A J * J» A jl-i<«SCWek # £ V ponedeljek, 20. decembra, je bila v osnovni šoli Staneta Žagarja na Planin1 pri Kranju proslava v počastitev dneva JLA, ki so jo pripravili osnovne organizacije ZRVS Huje, Planina, Čirče in H rastje in družbenopolitične organizacije terena Huje-Planina-Čirče. Slavnostni govornik je bil predsednik osnovne organizacije ZRVS Franc Bogataj, kulturni program pa so pripravili dijaki Glasbene šole Kranj, Šolskega centra za blagovni promet> učenci osnovne šole Staneta Žagarja in pevski zbor osnovne šole Staneta Žagarja. Pri organizaciji proslave so bili izredno prizadevni tudi člani osnovne organizacije ZSMS in vodstvo osnovne šole Staneta Žagarja. Ponedeljkova proslava je bila ena najbolj uspelih in najbolj obiskanih v zadnjih letih na Planini. (A. B.) Foto: U. Viktor Veliko slavje v enoti Momčila Marjanca Nadaljevanje s 1. strani lati. Seveda pa vase dosežke gre pripisati tudi tesnemu sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Želim vam, da prihodnje leto, ko bomo svečano proslavljali 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo naše komunistične partije prehodne zastavice ne daste iz rok, da dosegate še lepše in boljše rezultate, skratka, da to priznanje, zastavico obdržite v vaši enoti.« Komandant enote Momčilo Marjanac je zatrdil, da se bodo njegovi fantje tudi v prihodnje trudili, da bodo čimbolje borbeno pripravljeni, saj jih veliko priznanje na to tudi obvezuje. »Moralno politično stanje v enoti ter bratstvo in enotnost v njej vse to je že zdaj odlično,« je poudaril. »In tako bo tudi v prihodnje. Vse kar delamo, delamo v skladu z našo zvezo komunistov in po načelih tovariša Tita. V enoti je izredno veliko članov ZK. Kljub vsem zahtevam pri borbenem uposab-ljanju ter usposabljanju na vseh drugih področjih pa se nismo zaprli v kasarno. Razvili smo tesno sodelovanje z vsemi, ki si to želijo. Na takem področju je zares odlično delati. Kajti pomembno je, da vse, kar delamo, delamo s srcem. Kjerkoli moremo pomagamo! Tudi prebivalcem Posočja smo priskočili na pomoč ob potresu. In s tako zavzetim delom bomo tudi nadaljevali.« Za pomoč vojakov in starešin v Posočju se je zahvalil sekretar občinske konference ZK Tolmin. Ob tej priložnosti je nekaterim enotam in pripadnikom JLA podelil tudi posebna priznanja. Vojakom in starešinam so na svečanosti čestitali še predstavniki nekaterih družbenopolitičnih in delovnih organizacij, ustanov in društev. Seminar za klube OZN Bohinj — Danes in jutri bo v Mladinskem domu v Bohinju seminar za vodje klubov OZN iz kranjske občine, ki ga prireja občinski center klubov OZN. Na seminarju bo govora o sedanjih nalogah Organizacije združenih narodov in dopolnjevanju programov klubov OZN ter sodelovanju med klubi in centrom klubov OZN za Slovenijo. -jk Varnostni pas Varnostni pasovi bodo od 1. januarja 1977 obvezni v osebnih avtomobilih. To pomeni, da bodo morali poslej vsi domači proizvajalci avtomobilov vgrajevati v avtomobile tudi pasove, nastavki za montažo torej ne bodo dovolj: prav tako bodo morali imeti varnostni pas tudi vsi uvoženi avtomobili. Seveda pa bodo morali imeti varnostne pasove tudi vsi avtomobili, ki ne bodo ravno prišli prihodnje leto iz proizvodnje, to pomeni, da bodo morali lastniki avtomobilov vgraditi v svoja vozila pasove od dneva, ko jim poteče registracija. To obvezno opremo v avtomobilih bodo preverjali na tehničnih pregledih; dober pa ne bo vsakršen pas, pač pa le pas z oznako, da je narejen po mednarodnih normativih — z oznako E in številkami od 1. do 17. Lastniki avtomobilov, ki bodo vozili še po 31. 12. 1977 brez varnostnih pasov, utegnejo plačati mandatno kazen 50 din. Na proslavi so bile prebrane tud' odločbe o napredovanjih večjega števila starešin, podeljena pa tudi posebna priznanja in odlikovanja. Nazadnje so mimo slavnostne tribune s strumnim vorakom prikorakali še fantje v sivih uniformah ter pozdravili komandanta Franca TaV-čarja-Roka, njihovega komandanta ter številne starešine JLA in goste. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan r Včasih res ne vem, kaj naj si mislim o nekaterih razpravljavcih na sestankih. Živce mi parajo in v skrajno nestrpnost me silijo predvsem tisti, ki na dolgo, nO široko, s stalnimi frazami in priseganjem na te in te dokumente govore in govore, niti se zavedajoč bistva problema, nakazujejo pa izhode iz zagat s stalno ponavljajočimi se, širše družbeno veljavnimi stališči in izhodišči-Lahko bi ponorel, kadar vas podcenjuje takšen govornik in Še upravičeni razlog bi imel... Med njimi po mojih izkušnjah nosi krono neki takšen samoupravni samoupravljavec nekega našega samoupravnega podjetja-Ko je predstavnikom družbenopolitičnih organizacij debelo uro govoril o samoupravni organiziranosti, razčlenil vse do zadnjega, ni pozabil predstavnikom organizacij pomembno poudariti in jih informirati, da imajo v podjetju tudi družbenopolitične organizacije, ki delujejo ... Se sreča, da tega ni pozabil-Naj delujejo ti predstavniki družbenopolitičnih organizacij &e tako aktivno, sem pa tja jih je pa le koristno spomniti in jim povedati, da sploh so ... Salve smeha je na nekem seminarju požel podobno zagreti razpravljavec, ko je govoril 0 organizaciji javnih razprav. Našteval jih je po datumih in ko Je prišel do dneva, ko je bil organiziran seminar in na katerem s° tudi vodili javno razpravo, je ne-zadržano nadaljeval: »No, o tem in tem so razpravljali tudi na seminarju, na današnji dan ti in ti predstavniki organizacij ...« Pa ga še kaj preveč zmedlo M> ko je slišal gromovit smeh z dvorane in tudi na medklice, naj %e neha s svojim maratonskim razglabljanjem, se ni oziral. Kar naprej in naprej, v vse obrobne odlitke in odtenke ... Sestanki osnovnih organizacij sindikata oziroma konference organizacij sindikata so prea durmi ali ponekod že v polnem teku. Saj privoščim dva ali tri deci in sendvič, a obenem srečno upam, da ne bo najbolj razgibana prav ta točka dnevnega reda. O ja, jaz sem na tekočem in poln grenkih izkušenj: lani so me o0 koncu leta tekoče odganjali °<* gostilniških vrat zato, ker je bU° tekoče zasedeno zaradi »tekočih«, sestankov osnovnih organizacij sindikata .. .