Poitnka plačana v gotovini
.::b
n
STEVILKA 3
LETNIK XXXIX
K
NABO DNI GOSPODAR
H
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE VjLJUBUANI V LJUBLJANI, DNE 15. MARCA 1938
%8 CT C i\ I A * Posojilnicam radi ravnanja. — 50letnica Rajfajznove smrti. — Slovensko W Ke Lc? 6 Ii a zadružno gibanje v 1.1937. — Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. — rrrrr' r.'-.vi-;-.:;,: „ vjT^TIS: Prof. S. V. Brodajevskij: Kmečko zadružništvo v Združenih državah. — Naša živinoreja. — Zvezine objave. — Osebne vesti. — Zadružništvo v inozemstvu. — Gospodarstvo.
Priloga „Narodnega Gospodarja'vštev. 3, 1.1933.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor,. ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Adlešičih, r. z. z n. z.-, se bo vršil dne 27. marca 1956 ob 8 v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Revizijsko poročilo.
3.	Odobritev računskega zaključka ža leto 1937.
4.	Slučajiipsti.
Redni občni zbor Nabavrife in prodajne zadruge na Bohinjski Beli, r. z. z b. ž.; se bo vršil
ročilo Jiačelstv&jjn nadzorstva. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Računski zaključek za leto 1937. 5. Slučajnosti.
43,. redni, občni zbor Hranilnice in posojilnice na Blokah, • r. ‘z z. n”ž„ se; bo vršil dne 27. nfereft' !1938 <Vb 3 popoldne v cerkveni dvtčNtifid ]>ri Fari. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bohinjski Beli, r. z. z n. z., se bo vršil dne 23. marca 1938 od) til dopoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Revizijsko poročilo. 2. Poročilo načelstva in 'nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojil niče v Šoštanju, r. z. z n. z., še* bo vršil-dnd 27. marca J938 ob ::i4utraj v ^prostorih posojjjnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega -zaključka' za 1. 1937. 5. Slučajnosti. i , . •	-
Občni zbor Strojne zadruge na Bukovici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. aprila 1938 ob pol 11 dopoldne na Bukovici št. 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitve nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. ^
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 od) 3 popoldne v hiši načelnika Janeza Narobe v Cerkljah štev. 18. Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2, Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, r. z. z n. z., so ho vršil dne
3.	aprila 1938 v I popoldne v pisarni Hranilnice in posojilnice. Dnevni red: l. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjen je računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerknici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 lab I {jbjjolHne v šoli kaplani je v Cerknici. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika žad njega občnega zboru. 2. Poročilo zadružnih funkcionarjev. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
4.	Volitev dveh. članov v upravni odbor. 5. Volitev nadzorstva, 6. Slučajnosti. — Občni zbor sklepa veljavpOi-če je na njem navzočih ali zastopanih 10 odstotkov yseh članov,, ki posedujejo vse članske pravice, in sklepa z absolutno vecibo. — Ako prvi občni zbor ne bi bil. sklepčen Viaradi premajhne ifdeložbe, bo tam in z istim dnevnim redom pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi. — Računi dohodkov im stroškov za leto 1937. so vsem članom javno v pregled od 13. do IH. marca 1938 pri načelniku Ivanu Lovku v Cerknici št. 8.
Občni zbor Sodarske zadruge na Češnjici,
r. z. z o. z., se bo vršil dne 18. aprila 1938 ob 2 popoldne v zadružnih prostorih na Češnjici. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zukljjička za, leto 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstvti. 5. Slučajnosti.
Redni občni Zbor Posojilnice im črni gori pri Ptuju, j*, z. z n. z.., ge bo .vršil dne 3. aprila 19>Š ob 3 popoldne na črni gori pri Ptuju v župnišču. Diichrii red: f. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za letp 1937.
5.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Lončarske zadruge v Filovcih, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 20. marca 1938 ob 2 popoldne v hiši št. %. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12,50 Din.— Cena inseratovpo dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Posojilnicam radi ravnanja.
Nahajamo se v izredno važni prehodni dobi. Posojilnice po 6 letni krizi kot bolnik po dolgi bolezni zopet previdno in počasi deta jo korake v novo življenje, v novo poslovanje. Treba je velike previdnosti, da se ta prebod prav izvrši. Drugače se more zgoditi, da ostanejo posledice včasih prav neprijetne ali celo da se bolezen povrne.
V sledečem hočemo prav na kratko obdelati tri vprašanja, ki so za posojilnice izredno važna:
1.	Izplačevanje vlog, 2. vplivanje na vlagatelje, 3. nekaj misli za propagando pri vlagateljih.
I. Izplačevanje vlog.
Ravno glede izplačevanja vlog so posojilnice v največji negotovosti. Kako postopati, da ne bi razpoložljive gotovine prehitro razmetali, da bi pa vendar z gotovino dosegli glavni cilj, t. j. vrnitev zaupanja vlagateljev?
Eno mnenje pravi, da bi vsakemu vlagatelju dali vse, kar zahteva. Gotovo bi bil to najbolj zanesljiv način, da se vrne zaupanje posojilnici. Toda ta na-f čin je pa tudi preveč nevaren. Lahko se zgodi, da ves denar razdelimo nekaterim vlagateljem, ne da bi dosegli postavljeni oilj, t. j. vrnitev zaupanja. Po-
leg tega bi bilo tudi krivično za vlagatelje, ki bi se mogoče javili pozneje, pa ne bi niti za potrebe dobili.
Drugo mnenje pravi, naj se izplača vsakemu vlagatelju samo to, kar res potrebuje. Posojilnica si tukaj nalaga pretežko, da ne rečemo, naravnost nerešljivo nalogo, da vsakega vlagatelja tehta in sodi, ali res kaj potrebuje in koliko potrebuje. Tega talko odgovornega sodstva napram vlagateljem si posojilnico ne smejo naložiti.
Pravilna bo tretja pot, ki je obenem tudi pot zakona odn. uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Vlagateljem se izplačuje razpoložljiva gotovina po razmerju do njihovih vlog, po razporedu nekako takole:
aj Vloge do gotove višine (vzemimo vloge do dim 500.— ali do din 1000.—) se popolnoma osvobodijo. Vlagatelj tako vlogo lahko dvigne ali jo dvigne s starega in naloži na novi račun.
b)	Pri vlogah v višini do din 10.000 sc stavi na razpolago vlagateljem malo višji procent, vzemimo 20% njihove vloge.
c)	Vlagateljem v višini do din 25.000 se stavi na razpolago nekoliko manjši odstotek, vzemimo 15%.
č) Vlagateljem v višini nad din 25.000

— 34 —
so stavil na razpolago šc manjši odstotek njihovo vloige, vzemimo 10%.
d)	Za slučaje smrti, bolezni in neob-hodnega vzdrževanja so dajo izjemna plačila brez ozira na odstotke pod b) do č) po višini stroškov, ki jih jo. treba kriti in po uvidevnosti odbora.
e)	Naposled si pa načelstvo pridrži sklepanje še o izjemnih izplačilih vlog v onih slučajih, ki jih uredba ne predvideva, ki so pa vendar načelstvu znani in res upoštevanja vredni. Vlagatelj si je n. pr. v času krize najel drugod posojilo, ki ga mora sedaj vrniti. Vlagatelj je ostal dolžan v času krize pni trgovcu ali obrtniku in mora sedaj ta dolg plačati. Vlagatelj je odlagal ravno zaradi krize nujna popravila na poslopjih in nujne nabave inventarja in to se sedaj ne da več odlagati. O vseh takih in sličnih slučajih bo načelstvo sklepalo in po potrebi izplačalo vlagatelju tudi celo vsoto.
Zgoraj pod a) do č) smo navedli le primer za razpored. Jasno pa je, da si bo višino odstotkov določala vsaka posojilnica po svojih razmerah.
II.	Vplivanje na vlagatelje.
Akcija za likvidnost je bila izračunana na tej podlagi, da je treba lf>0 milijonov gotovine, ki jo dobijo posojilnice od Poštne hranilnice odri. od Zveze, da se s to gotovino vrne zaupanje vlagateljev. Vendar pa akcija ni bila zamišljena, da se povrne zaupanje le z gotovino, temveč na podlagi gotovine z vplivanjem na vlagatelje. Jasno je namreč, da zaupanje ni samo vprašanje denarja, ampak prvenstveno vprašanje pravilnega vplivanja na vlagatelje. Vplivanje ima lahko velike uspehe, če sc vrši pravilno in po načrtu. Tako vplivanje
vršijo organi posojilnice med vlagatelji v razgovoru od osebe do osebe, posebno pa pri uradnih dnevih; poleg tega se pa to vplivanje vrši posebno s predavanji, tečaji, časopisi in objavami.
Mnogo predavanj je že bilo. Potrebno jih je še več. Če je le mogoče, je treba tako urediti, da se bo pri vsaki poso-jilnici vršilo predavanje. Tudi pisalo se je že mnogo v dnevnikih, v tednikih in pa v Narodnem gospodarju. Posebej še opozarjamo na članek v Narodnem gospodarju od 15. 2. 1938: »Nekaj navodil posojilnicam«.
lil. Propaganda pri vlagateljih.
Člani načelstva, člani nadzorstva naj ta material pridno uporabljajo in vsak v svojem krogu vršijo vpliv na vlagatelje v cilju zaupanja v domače posojilnice, v cilju pomirjenja vlagateljev. Seveda ne boste imeli celih predavanj, temveč se boste v pogovorih omejili na poedine močnejše misli, na poedina gesla, kii pri taki agitaciji največ zaležejo. Pri teh geslih mora hiti vedno le en cilj, da se vlagatelji zopet oklenejo domače posojilnice, ki je celokupnemu gospodarstvu okoliša no le koristna, ampak nedbhodoa. Naj v sledečem navedem le nekaj takih gesel:
a)	»Ljudski denar ljudstvu, kmečki denar kmetu!« — S tem geslom se hoče posebno poudariti, naj ljudski prihranki ne tečejo v mestne denarne zavode, ampak naj ostanejo v ljudskih, v kmečkih posojilnicah, v domačem okolišu, da jih morejo za svoje gospodarske potrebe dobiti zopet le domači posestniki posej iIniškega okeliša.
b)	»Delajmo za denarno samoupravo!« — Veliko se danes poudarja zahteva samouprave v političnem življenju.
— 35
l'oicla malo nam bo koristila taka samouprava, ako ne bo ta samouprava slonela na gospodarski in denarni samoupravi. Za denarno samoupravo delajo visi tisti, ki nosijo prihranke v domačo posojilnico. Nasprotniki denarne samouprave so pa vsi tisti, ki nosijo, denar v centralistične denarne ustanove. Nedosleden je tak, ki zabavlja na centralizem, s svojim denarjem ga pa podpira.
c)	»Kamor bo kmet nosil prihranke, tja se 1)0 moral obračati za posojila!« — Treba je razložiti, da marsikateri posestnik, ki danes lahko denar -še nalaga, bo morda čez leto ali kasneje potreboval posojilo'. Če domače posojilnice ni poznal tedaj, ko je imel prihranke, tudi njega domača posojilnica ne bo poznala tedaj, ko bo- prosil posojilo.
č) »Posojilnice so nositeljice gospodarskega napredka s cenenimi posojili!« — V dobi kreditnega gospodarstva, v
kateri živimo danes, je kapital neobhod-ni p oig o j napredka, tako da lahkoi rečemo, da ni napredka brez kapitala. Posestnik, ki nima svojega kapitala, si ga mora izposoditi, ako hoče napredovati. Toda posebnost kmečkega gospodarstva je, da prenese le kredit po- naj nižji obrestni meri. Tak kredit pa: morejo dajati le raj 1'ajzenske posojilnice, ki nimajo skoraj nikalke režije in pri katerih člani načelstva in nadzorstva vršijo brezplačno častno službo, zato da, morejo drugi posestniki dobivati cenena posojila. To delo- raj fa j zenskih posojilnic pa bo omogočeno le, ako bodo vlagatelji imeli do njih zaupanje in le v njih zbirali svoje prihranke.
Gotovo je še dosti drugih gesel za propagando, toda v tej prehodni dobi so ravno navedena najbolj merodajna za naš cilj, da se zopet vzpostavijo nekdanje vezi med posojilnicami in vlagatelji.
50 letnica Rajfajznove smrti.
30. marca 1818 se je rodil Friedrich Wilhelm Raiffeisen, umrl pa 11. marca 1888, tako da je letos 11. marca minilo 50 let od njegove smrti. Za zadružništvo v srednji Evropi, posebno za kmetijsko zadružništvo je bilo njegovo delo največ j ega pomena. Po vseh državah srednje Evrope so se proti oderuštvu za organizacijo kmečkega zadružništva začele ustanavljati rajfajzeniske posojilnice. Na Slovenskem je uvajal in prilagodil našim razmeram Rajfajznov isistem pionir slovenskega zadružništva dr. Krek. Naj ob 50 letnici smrti Ra jf a j zna vsaj na kratko podamo poglavitne poteze njegovega sistema v kmetijskem zadružništvu.
Glavnemu namenu mora zadružništvo ostati vedno zvesto. Zato ne sme zasledovati nobenih ciljev, ki nujno ne sledijo iz bistvenega namena.
Zadruga je svobodno združenje, ki ima poleg gospodarskih tudi etično socialne naloge. Zato se smejo člani pridobivati le s sredstvi, ki ustrezajo temu načinu zadruge, t. j. predvsem z izobrazbo' in z uspešnim poslovanjem.
Zadruge kakor zveze naj se naslonijo na že obstoječe socialne tvorbe, s čemer jim je zajamčena, življenjska sposobnost. Kot socialne tvorbe pridejo v poštev župnije, srenje in občine, za zveze pa pokrajine.
Treba je paziti, da so zadruge neod-
visne ocl političnih strank, od gospodarskih združenj in od državnega varuštva.
V	pravilih zadruge ne sme biti ničesar, kar bi nasprotovalo načelu svobodne samouprave.
Pravila zadružnih zvez ne smejo vsebovati nobenih določb, ki bi globlje posegale v svobodno' odločitev članov nego je to nujno potrebno za dosego bistvenega namena zadruge. Tudi upravniki zadrug ne smejo imeti v zadružnih zadevah nobenih drugih ozirov kot izključno le ozire, ki so dani v pravilih samih in ki so neoibhodni za dosego zadružnega cilja.
Višina deležev se ravna, predvsem po goispodarskih razmerah in potrebah.
V	vsaki zadrugi je skrbeti, da se sčasoma ustvari lastno zadružno premoženje (rezervni sklad), ki naj skupno z deleži znaša vsaj toliko, kolikor ima za-
druga vezanega denarja v dolgoročnih posojilih in v lastnih nepremičninah.
Pri darilih in podporah za občeko-ristne namene naj se upoštevajo le taki nameni, pri katerih so zainteresirani visi člani zadruge. Posebno naj se z zadružnimi sredstvi zopet ustvarja skupno srenjsko premoženje v nepremičninah.
Iz zadružnega obrata samega naj nihče ne vleče osebnega dobička. Zato naj bodo dolžnosti uprave častne dolžnosti, kolikor :so' mogoče brez posebne zamude časa izven poklicnega dela v prostem času.
Kot temelj zadružnega delovanja je poleg načel samopomoči, samouprave in lastne odgovornosti posebno naglašati splošna krščanska načela ljubezni do bližnjega in smisel za občestvenost. Raj-fajzen je do konca življenja vztrajal na stališču, da imajo zadruge vršiti krščansko karitativno poslanstvo.
Slovensko zadružno gibanje v letu 1957.
V Sloveniji je bilo lansko leto na področju vseh štirih okrožnih sodišč v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru ustanovljenih vsega skupaj 60 novih zadrug, 8 več kot leta 1936 in 12 več, kot leta 1935.
I. Največ novih zadrug je bilo osnovanih na področju okrožnega sodišča v Ljubljani, namreč 23, od tega samo v mestu Ljubljani 7. V okolišu okrožnega sodišča v Novem mestu 5, v Celju 12, v Mariboru 20.
Po stvarnem področju pripadajo nove zadruge prav različnim vrstam.
Kreditnih zadrug je bilo osnovanih 6 (v okolišu ljubljanskega okrožnega sodišča 3, v mariborskem okolišu tudi 3).
Mlekarski zadrugi sta bili osnovani 2 (Novo mesto 1, Celje 1).
Živinorejske zadruge so bile ustanovljene 4 (Ljubljana 1. Maribor 3).
Strojnih zadrug je bilo osnovanih 5 (Ljubljana 3, Novo mesto 2).
Zadružni elektrarni sta nastali 2 (Celje L Maribor 1).
Vinarske zadruge so nove 3 (Novo mesto 1, Celje 2). Poleg tega se je ustanovila. tudi 1 sadjarska zadruga (Maribor).
Za vnovčevanje in predelavo lesa sta bili ustanovljeni 2 zadrugi (obe v okolišu ljubljanskega sodišča).
Vodovodnih zadrug je bilo osnovanih 5 (Ljubljana 3, Celje 2).
Nabavnih in pr odaj ni h (koins uimnih) zadrug se je ustanovilo 8 (Lj ubi jana 1, Novo meteto 1, Celje 2, Maribor 4).
Tiskovne (založniške) zadruge sohi le osnovane 3 (Ljubljana 1, Maribor 2).
Stavhinskih (gradbenih) se je na novo ustanovilo 7 (Ljubljana 3, Celje 1, Maribor 3).
Obrtnih zadrug je bilo ustanovljenih 7 (Ljubljana 4, Celje 2, Maribor 1).
Ostalih zadrug, ki pripadajo raznim drugim vrstam in skupinam, je bilo osnovanih 5 (Ljubljana 2, Celje 1, Maribor 2).
II.	V likvidacijo je lansko leto stopilo 23 zadrug, 8 manj kakor prejšnje leto. V okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani je likvidiralo 6 zadrug, v Celju 2, v Novem mestu 2, v Mariboru 13.
Zadruge, ki so likvidirale, pripadajo sledečim skupinam: -kreditne zadruge 1, mlekarske zadruge 2, živinorejske 1, strojne 1, zadružne elektrarne 3, vinarske zadruge 1, vodovodne 1, konsumne 3, stavbi nske 2, obrtne 2, pašniške in gozdne 3, razne druge 3.
III.	Konkurz ni bil lani uveden nad nobeno zadrugo.
IV.	Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani 31 zadrug in sicer v okolišu
ljubljanskega okrožnega sodišča 7 zadrug, novomeškega ti, celjskega 12 in mariborskega 6 zadrug.
Med izbrisanimi zadrugami so bile 3 kreditne, 3 mlekarske, 3 živinorejske, 2 zadružni elektrarni, 1 vinarska, 5 nabavnih in prodajnih (konsumnih), 3 tiskovne in založniške, 2 stavbin.sk i, 5 gozdnih in pašniških in 4 razne druge.
Po svetovni vojni kaže gibanje slovenskega zadružništva v dravski banovini naslednjo sliko:
Leto	V piši novih zadrug	Likvid.	Kod kurzi	Izbrisi
1919.	50	'20	0	9
1920.	1 10	213	0	17
1921.	74	35	0	21
1922.	50	01	0	25
1923.	43	23	0	31
1924.	58	31	0	20
1925.	51	27	3	16
1926.	81	30	3	32
1907.	46	28	3	27
1928.	66	30	2	27
1929.	80	19	2	46
1930.	81	27	1	32
1931.	‘288	27	1	10
1932.	71	25	4	23
1933.	53	25	3	13
1934.	45	06	2	22
1935.	48	21	0	37
1936.	52	31	0	20
1937.	60	23	0	31
	1409	492	23	451
Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov.
Kakor smo že poročali, namerava vlada odpraviti sedanje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in po zgledu drugih držav postaviti zaščito na drugačno' podlago. Verjetno je, da bodo najvažnejše določbe te nove uredbe vel j ali e tudi za kreditne zadruge, če se bo za nje izdala posebna uredba. Načrt uredbe je vlada že izdala.
Glavna vsebina načrta za nameravali o-v o uredbo je sledeča:
Denarni zavod, ki je aktiven, pa ne more zadovoljitii svojini obveznostim, odnosno nastane ta nemogoč ost zaradi prekomernega dviganja vlog, more predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo, da se mu odobri odgo-ditev (počakanje).

— 38 —
Pod izrazom denarni zavod se razumejo vse denarne ustanove, osnovane v obliki delniške družbe ali: družbe z omejeno zavezo, samoupravne hranilnice in zadruge, ako se pretežno bavi jo z organiziranjem štednje in kredita.
Prošnji se mora priložiti zadnja bilanca in podatki, lci -so potrebni za nedvomno ugotovitev stanja: denarnega zavoda. Zadruge bodo morale sestavljati bilance po odredbah pravilnika O' sestavljanju bilance in načrta prečiščene bilance z dne 13. februarja 1934. Prošnjo in bilanco podpišejo vsi člani upravnega in nadzornega odbora, ki jamčijo za njeno resničnost.
Kadar predloži denarni zavod ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo, da se mu dovoli od godite v, je treba, da vložitev te prošnje javi pristojnemu sodišču in da dokaže, da je prošnja res vložena. Tej prijavi na sodišče se priloži tudi overjen prepis ministrstvu odposlane prošnje. Od dne, ko je vložitev prošnje prijavljena sodišču, pa do dne, ko se izda rešitev o prošnji, sc ne more proti takemu zavodu ukreniti ničesar zaradi zavarovanja in se nad njegovo imovino tudi ne more uvesti stečaj.
Sklep, s katerim se odobri od godi te v, izda minister za trgovino im industrijo, če je zavod aktiven in če to zahtevajo splošni interesi. Proti temu sklepu ni mogoča pritožba na državni svet.
Če pa se ugotovi, da zavod, ki je prosil za odgoditev, ni aktiven, potem minister obvesti o tem zavod in mu odredi rok 30 dni, da se izjavi, da-li morda zahteva izvenstečajno likvidacijo. Prej, nogo minister odloči, odredi pregled denarnega zavoda, da se ugotovi njegovo stvarno stanje.
Odgoditev se sme odobriti za neob-
hodno potrebni čas, toda največ za dve leti. Denarni zavod more odgoditev dobiti tudi za čas likvidacije.
Odgoditev se nanaša samo na tiste terjatve upnikov, ki so nastale pred vložitvijo prijave sodišču. Minister more odobriti odgoditev tudi za obresti in druge pripadlke teh terjatev.
Odgoditev velja, ko se objavi odlok ministra za trgovino in industrijo v poslovnih prostorih zavoda.
Dokler traja odgoditev, ne morejo upniki stare terjatve do zavoda zavarovati. Izplačilo na kakršen koli način se more 'izvršili edinole po odredbah uredbe. S tem pa ise ne izključuje pobotanje (kompenzacija) medsebojnih terjatev in dolgov ob enakih pogojih kakor v prisilnem postopku izven stečaj a.
Ravno tako ne more denarni zavod, dokler traja odgoditev, biti tožen za izpolnitev starih terjatev niti se ne more nad njim uvesti stečaj ali dovoliti sodna zastavna pravica. Zaradi starih terjatev sc ne more izvršiti ni kaka izvršba (eksekucija), že dovoljena pa se ne more izvesti. Ravno tako se pretrga tok zastaralnih rokov, ki so'določeni za izvrševanje pravnih opravil, potrebnih za ostvari tev ali za ohranitev pravic iz starih terjatev.
Za čas od god i tve, ki se odobri kakšni zadrugi, se ne morejo pravomoćno odpovedati članstvo in deleži, niti se ne morejo deleži izplačevati, roki za odpoved in za jamstvo se pa prekinejo.
Denarni zavod nadaljuje za čas od-goditve svoje poslovanje, vendar je treba za posle, ki ne spadajo k rednemu poslovanju, komisarjeve odobritve. Posli, ki jih zavod pod vzame brez komisarjeve odobritve, ali proti katerim je
vložil ugovor, ne veljajo, a'ko je tretja oseba vedela, da presegajo redno poslovanje in da jih komisar ni odobril ali da jim je ugovarjal.
Sredstva, ki jih dobiva denarni zavod ob času odgoditve na podlagi novih upniških terjatev, se morejo vložiti vsa-mo v lahko likvidne vrednosti. Te vrednosti je treba posebej voditi, samostalno obračunavati in ločeno upravljati, služijo pa za prvenstveno poplačilo novih upniških terjatev.
Denarni zavod, ki mu je odobrena odgoditev, je dolžan, da po preteku vsakih šest mesecev napravi razpored denarja, izterjanega iz starih terjatev v tej periodi. Po tem razporedu se v prihodnjem tromesečju uporabi vsa vsota izterjanih terjatev za poplačilo starih zavodovih dolgov po predhodnem odbitku režijskih stroškov. Pri sestavljali ju razporeda mora zavod določiti, da manjši vlagatelji in drugi upniki dobijo procentualno več, večji pa manj. Razpored mora obsegati tudi izjemna plačila vlagateljem v primeru bolezni, smrti in ne-obhodnega vzdrževanja njihovega in njihove družine.
Denarni zavod mora v vsakem polletju predložiti razpored ministru za trgovino in industrijo, ki ga more v 15 dneh zaradi boljše in pravilnejše raz-podelitve spremeniti in odrediti zavodu, da se po njem ravna.
Odlok ministra za trgovino in industrijo, s katerim se odobri odgodite v, sc ima objaviti v Službenem listu in poleg tega tako, kakor je to odrejeno po pravilih zavoda. Odlok se mora v overjenem prepisu objaviti tudi v poslovnih prostorih zavoda in vpisati v trgovski (zadružni) register.
Čim je zavod zahteval odgodatev, ime-
nuje minister zaradi nadzorovanja poslovanja svojega komisarja ob stroških zavoda. Pri zadrugah postavi komisarja iz vrste revizorjev pristojne revizijske zveze.
Spere mod komisarjem in zavodovimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo. Komisar ima pravico' veta.
Od dne, ko vloži zavod svojo prijavo pri sodišču, pa dotlej, dokler se ne objavi odobritev odgoditve, zavod ne more izplačevati starih dolgov. Dovoljeno je samo izplačevanje režijskih Stroškov.
Komisar je dolžan, da preizkusi vsa zavodova izplačila, izvršena v poslednjih šest mesecih pred časom, ko- stopi odgo-ditev v veljavo. Ako bi minister za trgovino in industrijo priseli na podlagi komisarjeve prijave do prepričanja, da je zavod v tem času izvrševal izplačila v večjem obsegu, kar je imelo za posledico, da so izvest ni upniki uživali ugodnosti na škodo ostalih upnikov, potem sklene, da se odgoditev odvzame. Zavod se proti taki odločbi ne more pritožiti na državni svet.
Odgoditev preneha: 1. s potekom časa, za katerega je bila odgoditev odobrena; 2. is tem, da se ji zavod odreče; 3. s tem, da jo minister odvzame; 4. s tem, da se uvede postopek za prisilno poravnavo izven stečaja; 5. z uvedbo stečaja.
Kadar minister odgoditev odvzame, se ima to dati na znanje z objavo ministrove odločbe v poslovnih prostorih zavoda:. Prenehanje odgoditve je treba naznaniti tudi pristojnemu sodišču zaradi vpisa v zadružni register.
Za pregled denarnih zavodov, ki prosijo za odgoditev, imenuje minister potrebno število revizorjev, od katerih se vzame polovica izmed uradnikov Narod-
— 40
ne banke. Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice, druga polovica pa iz vrst dmgih strokovnjakov. Preglede izvršujejo revizorji v 'komisijah, sest o ječi h iz dveh ali štirih revizorjev.
Pregle do val na komisija mora svoje poročilo v celoti predložiti upravi zavoda, ki ima pravico, da stavi svoje pripombe in da dokaže, da je zavod aktiven, ako bi komisija trdila, da je pasiven, oziroma je zavodova uprava upravičena, da predloži ukrepe za vzpostavitev aktivnosti. Te pripombe in predlogi zavodove uprave se imajo predložiti ministru za trgovino in industrijo.
piših državljanskega zakonika in kazensko.
Uredba določa ostre kazni. Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot vodilni uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda s premišljenim dejanjem ali z opustitvijo prekrši svoje dolžnosti in s tem povzroči, da utrpi zavod zgubo ali da ne more ustrezati svojim obveznostim do upnikov, se kaznuje denarno do 200 tisoč dinarjev, kolikor bi morda prekr-šitev dolžnosti ne predstavljala kazensko dejanje, ki sc ima strožje kaznovati.
Nadrobnejše odredbe o izvrševanju pregleda se izdado s posebnim praviI-n i kom.
Člani upravnega in nadzornega odbora denarnih zavodov, pri katerih se vrši pregled, kakor tudi ravnatelj in ostali nameščenci zavodovi, so dolžni dati preglednikom na razpolago knjige, korespondenco, priloge in spise (dokumente) in ves ostali material in jim dajati potrebna pojasnila. Nesoglasja, med pregledovalci in zavodovimi organi glede dajanja podatkov in pojasnil rešuje dokončno ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za kreditne ustanove in zavarovanje.
Pregledovalci in vsi ostali, ki sodelujejo pri pregledovanju, morajo svoj posel vršiti vestno in skrbno in morajo čuvati kot službeno tajnost vse, kar so zaznali ob izvrševanju pregleda.
Ako bi se pregled ne opravil tako, kakor odrejata odredba in pravilnik, zlasti alko se poda o reviziji neresnično poročilo ali ako se zamolčijo ali popačijo važne okolnosti, odgovarjajo tisti,1
ki so pri pregledu sodelovali, po pred-ji^vembra 1934.
Z isto kaznijo se kaznujejo tudi organi in uslužbenci denarnih zavodov, ki odrejajo ali izvršil jejo. izplačila proti določbam uredbe. Iste osebe se kaznujejo denarno z zneskom do 100.000 din. če v zapisniki h o sejali zavodovih organov, v predlogih upravnim oblastem, v poslovnih poročilih, v poročilih o pregledu ali v kakili drugih oznanilih ali pozivih premišljeno krivo opišejo imovinsko stanje zavoda, ali ki zamolčijo ali popačijo dejstva, ki so važna za presojo. zavodovega imovinskega stanja. — Kdor bi pa namenoma oviral, oteževal ali preprečil pregled denarnega zavoda, se kaznuje s kaznijo do 50.000 din, če bi dejanje ne bilo kaznivo po kazenskem zakoniku. — Z enako kaznijo se kaznuje, kdor bi izdal poslovno, tajnost. — Tudi sme sodišče izreči, da kaznovana oseba ne sme biti tri leta član kakega organa denarnega zavoda.
Zaradi zaščite interesov zavodovih upnikov more minister odobriti iz ven-stečajno likvidacijo, za katero veljajo še naprej predpisi uredbe z dne 23. no-
Dcimriieinu zavodu, ki uživa zaščito trgovino in inidusti-ijo na obrazloženo po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in prošnjo podaljšati odlog plačil v smi-njiliovili upnikov z dne 23. novembra slu iste uredbe za neobhodno potrebni 1934, in ki potrebuje za izplačilo starih čas, vendar ne več kakor za nadaljnja upnikov nadaljnji rok, more minister za tri leta.
1’i'of. S. V. Borodajcvskij, Pragu:
Kmečko zadružništvo v Združenih državah.
Nedavno so bili objavljeni statistični podatki o kmetijskem zadružništvu za nakup in prodajo v Združenih državah Sev. Amerike za 1.1936 (Statistics of Farmer s marketing and purchasing as-sociations 1935/1936 mark. season by R. H. Elsvvorth, Washington D. C. 1937.) Avtor navedenega dela je viden statistik in poljedelski ekonomist, že znan v zadružnih krogih po svojih prejšnjih delili, med drugim po brošuri o farmer-skih zadružnih trgovskih organizacijah za I. 1920 do I. 1935. Radi tega imajo ravnokar objavljeni statistični podatki velik pomen.
Po teh podatkih je število dejansko delujočih kmetijskih zadrug ob koncu sezone 1935/36 doseglo 10.500. Število delujočih zadrug v teku poslednjih pet let se je torej znižalo za 1.500. To znižanje se predvsem razlaga s spajanjem nekaj zadrug v eno. Potem je povzročilo veliko število zasebnih Irgovskih agentov, ki uspešno tekmujejo z zadrugami, da je nekaj zadrug nehalo delovati. Zmanjšanje zadružne trgovine je posebno občutljivo na polju vnovčevanja živine in proizvodov živinoreje. Zadruge za vnov-čevanje žita in sadja so se sicer zmanjšale po številu, a so nekoliko zrastle po številu svojih članov.
Od 10.500 delujočih 'zadrug se jih 29% peča s prodajo žita, 32% z vnovče-
vanjem mlečnih izdelkov, 10% s prodajo proizvodov živinoreje in 10% s prodajo sadja in zelenjave. V vseli 10.500 zadrugah je bilo 3,660.000 članov, od kateri li je samo na mlekarske zadruge odpadlo 720.000 članov, na žitarske zadruge 610.000 in na zadruge za vnovčevanje živine 600.000.
Vevs promet imenovanih zadrug je dosegel tekom računskega leta 1.840 milijonov dolarjev, od česar odpade 86% na zadruge za vnovčevanje in le 14% na zadruge za nabavo.
Gori navedena vsota prometa kmetijskih zadrug v Združenih državah za I. 1935/36 nas mora začuditi radi svoje ogromnosti. Ta promet prekaša promet zadrug v katerikoli drugi državi. Nemčija s prometom svojih kmetijski li zadružnih centrov v višini 453 milijonov amer. dolarjev za 1. 1934 je po absolutnem znesku na drugem mestu za Združenimi državami. Ne navajamo pa seveda primerjave prometa ameriških zadrug s prometom Sovjetske Rusije: oni, ki stojijo na čelu njene uprave, dobro vedo, da 35 milijard švicarskih frankov, s kakršno vsoto sovjetska oblast določa promet svojih zadrug (med katerimi je vštet tudi promet konsumnih društev in promet državne trgovine Sovjetske zveze), predstavljajo stvar, ki se ne da primerjati, kadar se govori le o prometu
kmetijskih zadrug kake države. Če se poglobimo v jezik številk, pri tem pa skrbimo, da ohranimo načelo »pri sicer enakih pogojih« (ceteris paribus) kot osnovno zahtevo primerjav, tedaj pridemo do zanimivega rezultata. Pomenljivo je namreč zbližanje prometa za določeni čas pri kmetijskih zadrugah Združenih držav s prometom iste skupine zadrug v Čehoslovaški.
Dejansiko so v gospodarskem letu 1934/35 kmetijske zadruge Združenih držav prodale za vsoto 1.530 milijonov dolarjev (okoli 41 milijard čehoslova-ških kron pri kurzu 1 dolar = 28 Kč) v istem razdobju, kot so kmetijske zadruge v Čehoslovaški prodale za okoli 4.338 milijonov Kč. Navidezno — ogromna razlika! Toda, če 'bi radi principa »pri sicer enakih pogojih« izračunali promet kmetijskih zadrug za vnovčeva-nje v Združenih državah in v Čehoslovaški na promet, ki odpade povprečno na enega prebivalca, tedaj dobimo čisto drugo sliko. V Združenih državah je 12G milijonov prebivalcev, v Čehoslovaški
15 milijonov. V Združenih državah odpade na prebivalca po gori navedenih podatkih promet okoli 325 Kč, v Čehoslovaški okoli 290 Kč. Razlika je sicer še znatna, vendar pa se promet kmetijskih zadrug Čehoslovaške približuje prometu iste skupine zadrug v Združenih državah. Zanimivo je, da slični promet v Nemčiji znaša vsega le 195 Kč na prebivalca.
Res je v Čehoslovaški za velik porast prometa v zadružni prodaji imel velik pomen tesni stik, ki je bil med prodajnimi zadrugami in med žitnim m o n o p o 1 o m. Toda že sama možnost tako velikega prometa kmetijskih zadrug v Čehoslovaški dokazuje ogromno moč zadružnih organizacij v tej zemlji. Na drugi strani pa mogočni porast če-hoslovaškega kmetijskega zadružništva podčrtava ogromne uspehe kmetijskega zadružništva v Združenih državah, ki še naprej zavzemajo med kmetijskim zadružništvom vsega sveta prvo mesto po obsegu zadružne trgovine.
Naša živinoreja.
Po »Slovencu« priobčujemo naslednje zanimive podatke o stanju živinoreje v Sloveniji, kolikor je možno to stanje izraziti s statističnimi številkami.
Leta 1921. smo ob priliki ljudskega štetja v naši državi tudi izvedli štetje živine in so bili 'tozadevni podatki tudi že objavljeni. Tudi leta 1931. je bilo statistično povpraševanje raztegnjeno na živino, vendar rezultati tega štetja živine niso objavljeni. Pač pa objavlja ministrstvo za kmetijstvo vsako leto v
svoji letni kmetijski statistiki (zadnja je izšla za leto 1953.) podatke o naši živinoreji. Sedaj so nam na razpolago tudi že podatki za leto 1936., in sicer po stanju na koncu leta. Preden začnemo navajati podatke, omenjamo še način, kako se sestavlja ta statistika. Podatke dajejo občinski statistični odbori, ki obstojajo v vseh občinah (i/). V teh odborih so poleg uradnih občinskih organov zastopani tudi zasebniki (2—4 vidnejši kmetovalci). Te podatke pošljejo občine
okrajnim kmetijskim referentom, Ii zopet hanovinam, banovina dalje ministr-sivu, ki končno podatke prekontrolira in tudi objavlja.
V naslednjem navajamo podatke za našo banovino za leta 1910. do 1915. in l(t!(>. Število živine je bilo naslednje:
	1930	1935	1936
konj i	54.801	52.604	52.679
goveda	188.522	359.716	371.023
prašiči	307.359	294.783	298.255
ovce	40.547	34.080	54.243
koze	10; 988	9.803	10.152
perutnina	1,109.104	1.173.170	1,172.935
čebelni panji 75.725		75.558	83.336
Iz teh številk je razvidno, da je v letih krize našega kmetijstva število glav živine pri nas znatno nazadovalo, razen perutnine, ki je po številu celo narasla. Od leta 1915. dalje pa se opaža zopet zboljšanje in število živine narašča. Med znatnejšimi razlikami pada posebno v oči nazadovanje naše ovčjereje.
Če primerjamo podatke po štetju iz leta 1921., dobimo tele primerjave:
	19211	1936
govedo	479.106	571.023
konj i	58.647	52.679
prašiči	303.917	298.255
ovce	74.427	54.243
koze	23.690	10.152
peru tnina	1,056.082	1,172.935
čeb. panji	59.783	83.336
K tej tabeli bi bilo najprej pripomnili, da so rezultati za 1921 sestavljeni na podlagi štetja dne 11. januarja tega leta in da se zaradi tega že deloma ne dajo primerjati s stanjem konec leta. Vendar se nam ta razlika ne zdi tako pomembna kot dejstvo, da temeljijo
rezultati za 1921 na podlagi štetja, rezultati za 1916 pa so izšli iz cenitev, ki se lahko več ali manj približujejo stvarnosti.
Iz tabele je zopet razvidno nazadovanje reje drobnic, kajti predvsem je nazadovalo število ovac in koz, katerih je za polovico in šc več manj kot leta 1921. Znatno je tudi nazadovanje od 1910 na 1936. Tega nazadovanja pa v ostalih krajih države ni opaziti.
Kajti število ovac in koz je znašalo
v vsej državi:
ovce	'ko, z e
1921	7,011.204	1,552,759
1930	7,953.119	J,711.410
1935	9,211.101	1,895.905
1936	9,568.338	1,905.991
Kmetijiska statistika prinaša za zadnja leta od 1911 dalje tudi količino medu In voska; kakor je znašala produkcija v dotičnih letih. Tako je bil ocenjen donos medu in voska v Sloveniji v zadnjih letih v kg:
	med	vosek
1933	562.516	23.995
1954	405.848	55.145
1955	405.609	45.921
1956	442.896	42.569
Iz tega pregleda je razvidno, da je lani donos medu prav dober v pri-		
meri s prejšnjimi leti. Edino produkcija voska je nekoliko zaostala za ono iz leta 1915. V vsej državi cenijo produkcijo medu v letu 1916. na 4,820.875 kg, voska pa na 546.895 kg. Odgovarjajoče številke za 1915 so 4,295.151 kg za med in 494.161 kg za vosek.
V naslednjem podajamo še pregled stanja živine za vso državo za leto 1921., 1930., 1935. in 1936. v tisočih komadov:
	1931	1930	1935	1936
konji	1.069	1.161	1.201	1.216
goveda	4.960	3.812	3.982	4.074
prašiči	3.373	2.924	2.932	3.126
ovce	7.011	7.953	9.211	9.568
koze	1.553	1.751	1.896	1.906
perutnina	15.075	18.822	20.769	21.505
panji	534	657	744	782
N a predek ž i vin o rej e			v vsej	državi
od leta krize sem je jasno razviden iz tega pregleda. Posebno znatno napreduje reja malih živali, (I očim se iz pri-jnerjave za 1921 in 1936 vidi nazadovanje predvsem v govedoreji, deloma ludi v prašičjereji. Najznatnejši je napredek v čebelarstvu.
Končno podajamo še naslednjo pri-
merjalno tabelo, ki nam kaže, koliko živine od vsega stanja v državi se je nahajalo leta 1921. in 1936. v Sloveniji. V teh letih je imela Slovenija od vsega stanja v državi (v odstotkih):
	19211	1936
konji	5.5	4.36
goveda	9.66	9.1
prašiči	9.0	9.5
ovce	1.06	0.36
koze	1.6	0.5
perutnina	7.0	5.46
čeb. panj i	11.2	10.6
Iz pregleda je razvidno, da je edino naš delež pri številu prašičev napredoval, v vseh ostalih panogah živinoreje pa se je naš odstotni delež znižal.
Zvezine objave.
Prošnje za državno podporo. Kmetijsko ministrstvo objavlja, da bo od 1. IV. 1938 dalje podeljevalo podpore izključno samo proizvajalnim (produktivnim) zadrugam, kor za druge sploh ne bo imelo proračunskih sredstev. Za odobravanje podpor proizvajalnim zadrugam pa bo na podlagi člena 107., točka 3. zakona o gospodarskih zadrugah izdan pravilnik, v katerem bodo obseženi za podeljevanje podpor tem zadrugam pogoji, ki se jih bo ministrstvo' držalo'. — Vse zadruge in ostale kmetijske organizacije se na to opozarjajo. Ponovno se tudi objavlja, da ministrstvo v bodoče ne bo rešilo nobene prošnje za podporo, če ne bo- na njej poročila in predloga kraljevske banske uprave. Zato naj nobena organizacija ne vlaga prošenj drugače, kakor po uradni poti, ker bodo sicer trud in stroški zastonj.
Uredba o zaščiti kreditnih zadrug, ki
je bila v veljavi do 23. februarja 1938, je podaljšana za nadaljnjih šest mesecev, torej do 23. avgusta 1938. V uredbi sami ni nobenih sprememb.
Osebne vesti.
Dekan Matej Riepl f. Dne 23. februarja tega leta je preminul ve. g. Matej Riepl, dekan in župnik na Prevaljah. Na binkoštno soboto leta 1936. ga je v spovednici zadela kap. Skoraj dve leti je trpel. Njegova smrt je hudo zadela domačo hranilnico in posojilnico. 27 let je bil član načelstva, in je v teh letih dal mnogo pobud za čim uspešnejše delo na polju zadružništva in narodnega gospodarstva. Pod njegovim spretnim vodstvom je zavod napredoval in postal važen činitelj v gospodarskem življenju vse Mežiške doline. Ko je nastopila go-
spodarska stiska, je bila tuđi naša zadruga močno prizadeta in tedaj se je začel za dekana g. Riepla križev pot. Mnogo je prestal, ker ni mogel pomagati, mnogo je doživel razočaranj in nehvaležnosti, ko je moral z drugimi odborniki vred trpeti zaradi razmer, ki jih ui zakrivil ne on, ne zavod, katerega je vod i I požrtvovalno in nesebično dolgo dobo 27 let. Ko je napočila tudi za naše zadružništvo zarja boljših dni, je odšel po večno plačilo. Vnetega zadružnega delavca ohranimo v ved nem spominu!
Zadružništvo v inozemstvu.
Rokodelske zadruge na Francoskem.
Francija velja kol domovina obrtniških zadrug. Prve take zadruge je že leta 1931. osnoval Filip Buchez. Za njim si je za ustanavljanje rokodelskih zadrug zlasti mnogo prizadeval Louis Blanc. Toda vsem tem prvim zadružnim organizacijam ni bilo usojeno dolgo življenje in so kmalu zaspale. Šele v novejšem času so začeli zopet posvečati večjo pozornost rokodelskim zadrugam. Malih rokodelskih zadrug obstoji precej, velikih močnih obrtniških zadrug pa deluje okoli 150. Skoro vse te zadruge pripadajo dvema zvezama, narodni zvozi francoskih obrtniških zadrug in osrednji zvezi francoskega obrtnega zadružništva. Za. zgled naj navedemo nekaj primerov iz zadružne organizacije francoskega: obrtništva.
Nekaj precej razširjenih zadrug imajo mesarji. V posameznih takih zadrugah so združeni mesarji iz več sosednih krajev. Že leta 1893. je bila osnovana glavna francoska zadruga izdelovalcev klobas za dobavo surovin. Druga velika
mesarska zadruga je imela leta 1929. deležne glavnice 15 milijonov frankov in je štela približno 2000 članov. Prav močna je tudi zadruga za hladilne naprave, ki posluje na francoskem jugu; osnovali so jo bili marseljski prodajalci mesnih izdelkov. Skoro vsem zadrugam je namen pomagati članom pri nabavljanju potrebščin, ob predelovanju in ob prodaji.
Novejšega datuma so tudi pekarske zadruge, ki se bavijo največ z nabavljanjem moke na veliko, z nabavljanjem strojev, posode, drv in drugih pekarskih potrebščin. Nekatere izmed njih so manjšega obsega in štejejo približno po 50 članov, so pa tudi take, ki imajo po 250 članov.
Precej važno mesto zavzemajo krojaške zadruge. Z ustanavljanjem takih zadrug so bili začeli že leta 1894. Uspeh i so bili pa neznatni. Popoln uspeh je bil dosežen šele leta 1922., ko je bila v Parizu osnovana zadružna prodajalna sukna in ostalih krojaških potrebščin, le veliko nabavIjabie zadruge se poslužujejo mnogi krojači iz vse Francije. Zadruga šteje več stotim članov in ima deležne glavnice več milijonov frankov. Zadruge sc morejo posluževati samo člani, ki so popolnoma plačali svoj delež. Poslovni višek sc ne deli medi zadružnike, ampak se pripisuje rezervnemu zakladu. Zadruga dviga malega krojaškega mojstra na stališče, na katerem je neodvisen od tujega kredita. S tem, da kupuje zadruga krojaške potrebščine na veliko, more nuditi svojini članom razne ugodnosti, zlasti more dobavljati blago poceni in nudi tudi solidno blago im veliko izbiro.
Obrtniške zadrugo na Francoskem dobivajo kredit od državnih denarnih
zavodov. Pospeševanje obrtnega zadružništva s podeljevanjem kreditov je urejeno s posebnim zakonom iz leta 1923. Tudi ostalo zadružništvo dobiva v Franciji znatne kredite iz državnih sredstev. To je značilnost francoskega zadružništva, po kateri se posebno razlikuje od zadružništva v drugih državah.
Gospodarstvo.
Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah v letu 1937. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je sestavila pregled o gibanju vlog pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v letu 1937. Ker obresti za leto 1937. večinoma še niso pripisane, SO' upoštevane zaradi primerjave številke za leto 1936. in 1937. brez obresti.
Vloge na knjižice so narasle za 9 milijonov 817.170 na 603,021.843 din, vloge v tekočem računu so padle za 4,218.000 na 402,369.000 din, skupne vloge pa so narasle za 5,598.927 na 1.005,391.520 din, dočim so znašale 31. decembra leta 1936. 999,014.440 din.
Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 5, v tekočem računu pri 13, skupaj pri 5 hranilnicah. Vlagateljev na knjižice je bilo 129.112, v tekočem računu 6.394, skupaj 135.506.
Stanje vlog pri posameznih hranilnicah je znašalo (pO' velikosti) v milijonih dinarjev: Ljubljana (mestna) 364.2, Ljubljana (banovinska) 169.9, Maribor (b.) 88.4, Maribor (m.) 83.4, Kranj (m.) 40.9, Celje (m.) 30.9, Novo mesto (m.) 28.8, Radovljica (m.) 23, Vrhnika (občinska) 18.9, Slovenj gradeč (okrajna) 17.2, Kamnik (m.) 13.9, Kočevje (m.) 13, Ljubljana (Hranilnica kmečkih občin) 12.8,
Krško (obč.) 11.4, Ptuj (m.) 11.4, Brežice (m.) 9.7, Črnomelj (m.) 8.3, Slov. Bistrica (okr.) 8.3, Škofja Loka (m.) 7.4, Sv. Lenart (okr.) 6.6, Gornja Radgona (obč.)
5.3,	Marenberg (obč.) 5, Konjice (okr.) 4.7, Ormož (m.) 4.7, Murska Sobota (obč.) 4.2, Kozje (obč.) 3.3, Kostanjevica (obč.)
2.4,	Rogatec (okr.) 2.4 mili j. dim.
Nove vloge pri zaščitenih hranilnicah so znašale 31. decembra 1937 205.3 mili j. din, torej 41.6% vseh vlog pri teh hranilnicah, ki znašajo sicer 493.4 mili j. din. Tu so upoštevane dejansko nove vloge, nadalje pa tudi oproščeni obroki, oproščene vloge in oproščene obresti, ki se smatrajo za nove vloge in so vedno razpoložljive. Pri 5 (nezaščitenih) hranilnicah so proste vse vloge v znesku 334.6 mili j. din. Nove vloge se nahajajo v stalnem porastu in so dokaz vračajočega se zaupanja.
Seveda so nove vloge zelo neenakomerno razdeljene na posamezne hranilnice. Čim prej je posamezna hranilnica oprostila vsaj del vlog, tem več novih vlog izikazuje.
Kdaj bodo karteli nepotrebni? Švicarski učenjak, prof. Marbach je pred kratkim izdal razpravo o kartelih v Švici, v kateri obravnava in preiskuje kartele z načelnega stališča. Navadno gleda javnost v kartelih samo tvorbe kapitalistične moči, toda tudi karteli so včasih posledica stiske, t. j. ustanove za varstvo proti popolni zmedi na trgu in v cenah. Za zadruge je zanimivo zvedeti, kedaj smatra pisec, da bo prišel čas, ko bodo karteli nepotrebni. Za zadruge je to tem večje važnosti, ker so si stavile nalogo, da odstranijo pojave krize, ki nastajajo iz nepravilnega razmerja med ponudbami in povpraše-
Vanjem. Prof. Marbach prihaja v svoji razpravi do zaključka, da bodo postali karteli nepotrebni tedaj, ko bo prišla organizacija razpečevanja blaga približno na tako stopnjo, kakršno bo doseglo pridelovanje blaga. V tem oziru piše:
Karteli so izraz starega lastninskega prava na podlagi novega organiza-eijskega gospodarskega principa. Deloma so negativen, deloma pozitiven izraz liberalnega mišljenja. Liberalno avtomatiko v cenah zametajo, pridržujejo si pa liberalni produkcijski motiv, donosnost in profit. Karteli hodijo po eni socialistični nogi in z eno kapitalistično nogo. Niso niti riba niti ptica in se dostikrat kažejo kot monstrum, kot zlo čisto svojevoljne, parazitične višje organizacije. Naj se pa o njih sodi, kakor se hoče, karteli so nastali in SO' tu. Karteli so rastii in niso narejeni kot lončena podoba. Kot razvojne produkte jih za sedaj niti ne moremo pogrešati, če nočemo povzročiti nenadne zmede v ocenjevanju vseh gospodarskih dobrin. Družba in gospodarstvo se izpremi-njata. Kolikor karteli svoje moči ne zlorabijo, tvorijo neke vrste varstvo proti nezgodam v tej dobi izprememb. Nekoč bodo postali odveč. To bo pa nastopilo tedaj, ko bodo ljudje, narodni ekonomi in gospodarski politiki z uspehom razumeli, da je samo en resničen osnovni ekonomični postulat: spraviti organizacijo razpečevanja blaga na približno enako stopnjo kakor organizacijo pridelovanja blaga. Tragika, ki obstoji v nasprotju med storjenim delom in delom, ki se ima še storiti, bo šele tedaj izginila, ko bo izginila razlika v obeh stopnjah organizacije. Domnevam, da ljudje ne bodo odpravili
te razlike s tem, da drug drugega ubijajo, ampak s tem, da poskušajo rešiti največjo gospodarsko nalogo organizacije, ki si jo je doslej postavilo človeštvo, namreč odstranitev neenakosti med produkcijo' in razpečevanjem blaga, ali, če hočete, odstranitev razlike med resnično potrebo in efektivnim povpraševanjem, ki se opira na kupno moč.
Oživljenje mednarodne trgovine v Evropi. Številne evropske države so že objavile podatke o zunanji trgovini v lanskem letu, ki vsi kažejo prav občutno povečanje obsegu trgovine z inozemstvom. Največ odstotno povečanje izvoza. beleži Italija, kar pa je v zvezi z okolnostjo, da je bil v letu 3936. italijanski izvoz zaradi abesinske vojne zelo slab. V primeri s prejšnjim letom se je lani italijanski izvoz povečal za 105% (od 3.83 na 7.85 milijarde lir). Znatno povečanje izvoza beleži tudi Francija, in sicer za 54% (od 15.5 na 23.9 milijarde frankov), kar pa je zopet v znatni meri posledica ponovne devalvacije, hudi izvoz Nizozemske se jo povečal za 54% (od 746 na 1148 milijonov goldinarjev), za 49% se je dvignil izvoz Češkoslovaške (od 8.04 na 12 milijard Kč), za 48% izvoz Madžarske (od 405 na 601 milijon peiiigov), za 46% izvoz Švice (od 882 na 3286 frankov), za 42% izvoz Jugoslavije (od 4376 na 6272 milijonov din), za 38% izvoz Bolgarije (od 3300 na 5450 milijonov levov), za 29% izvoz Belgije (od 19.9 na 25.7 milijarde frankov), za 28% izvoz iz Avstrije (od 952 na 1217 milijonov šilingov), za 24% izvoz Nemčije (od 4768 na 5911 milijonov mark), za 38% izvoz Anglije (od 441 na 522 milijonov funtov) in za; 36% izvoz Poljske (od 1026 na 1193 milijonov zlotov).
Manufakturo vseli vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v šent Jurju pod Kumom, r. z. zn.z., se bo vršil dne 27. marca 1938 ob 2 popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadizorstva. 5. Slučaj nosti.
Redni letni občni zbor Stavbinske zadruge »Lastni dom« v Trbovljah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 3. aprila 1938 ob 15. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: I. Otvoritev in čitanje zapisniku zadnjega letnega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trebnjem, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 27. marca 1938 ob pol 8 dopoldne v Prosvetnem domu. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Trebnjem,
r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 ob pol 9 doipoildne v Prosvetnem domu. Dnevni red:
I.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1937. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Vnanjih goricah, r. z. z. o. z., se bo vršil dne 27. marcu 1938 ob K) dopoldne pri g. Ig. Novaku. Dnevni red: I. Poročno načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo nadzornega odboru. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 6. Volitev nadzornega odbora. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem,
r. z. z o. z., sc bo vršil dne 27. marca 1938 ob 9 dopoldne v šoli v Voklem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vranskem, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. marca 1938 ob pol 15. uri. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev ra-
čunskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Vrhniki, r. z. z o. z., se bo vršil 27. marca 1938 ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročila: a) načelstva, b) nadzorstva, c) m leč. nadziratelja. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstvu. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske stavbne zadruge v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 3. aprila 1938 ob pol 10 dopoldne v prostorih zadružne hiše v Zagorju št. 150. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske gospodarske zadruge v Zagorju, r. z. z o. z., se bo vršil 3. aprila 1938 ob pol 3 popoldne v Zadružnem domu. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937, 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradcu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2,7. marca 1938 ob 3 popoldne v hranilni&nih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice za župnijo Zdole, Sromlje in Artiče ter krajno občino Križe, r. z. z n. z., se l)o vršil dne 27. marca 1938 ob 3 popoldne v posojilu iških prostorih. Dnevni red; 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Potrditev računskega zaključka za leto 1937 . 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
41. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zgornji Besnici pri Kranju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 o1!) 10 dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žičah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 ob 3 popoldne v Katoliškem društvenem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
'Jli v	'.VI. '■ 'j . ir.iut < . '	.
Občni zbor, Gospodarske zadkuftev Gor. Pe-irovcih, r. z z o. z se,bo vršil,dne to. aprila ®8 bb n. mi. I hiev ni red!: i. llaounski zn kiju-^ek. 2. Volitev uplravnefeu odtiofa in nadzoi-stva'
3. SlnčijiNksti:
„ Redni občni, zbor Hranilnice in posojilnice v Horjul ii, r. z. z n, z., se bo vršil "S. atinla J 93^ °d 3 popoldne v lirtidnem prosio,ru! Dnevni:rod: 1-Poročile, načelstva in nud-zorstva. 2. Potrditev računskqga zaključka za leto 1937. 3. Volitev na-telsf-va, 4. .Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnibe na Igu,
z. z o. z... sc vrši 37. marca 1938 ob 3 popoldne y uradnih prostorih. Dnevni red: I. Poročito načelstva in nadzorstvu. 2. Odobritev raetirtskega zaključku za leto J,937. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstvu. 3. Volitev .nadzorstva, p. Slučajnosti.
Občni zbor Zadružne elektrarne v Izlakah,
r. z. z o. z„ ise bo vršil dne 27. marca 1938 ob 3 popoldne, v prostorih tukajšnje Ilranjlnice in posojilnice. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka Zadeto 1937, 4. Volitev načelstva m nadzorstva. 5. Slučajnosti. , .
Občni zbor Mlekarske zadruge v Izlakalr, r. z. z o. z.) se bo vršil.dne 27. marca 1938 ob pol ti Zjutraj V; Zatiruž.nem domu. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Odobritev računskega zaključku za 1. I93|7t b. Volitve naeelštva in nadzorstva,. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva, Jama-Prn-še, r. z. z o. z., ho 25. marca 1938 .ob . 4 ]X)poldnc y zadružnem domu. Dnevni ned; 1. Poročilo načelstva iti nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za l. 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev, nadzorstva. 5., Slučajnosti.
Občni zbor I. delavskega konzumnega društva na Jesenicah, iv z. z o. z., bo 2,7, marca 1938 ob 3 popoldne v dvorani Krekovega prosvetnega društva ua Savi, Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nad/jorsiva. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3..Odobritev računskega zaključka za leto 193?, 4. Volitev . nadzorstvu.; 5.. Slučajnosti.
Redni ledni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Koprivnica, r. z. z n. z., se vrši 3.i aprila 1936 ob 14 v pdsojilničnili prostorih. Dnevni red: J- Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev; računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti., , ,v »	.	..	.... .i. VI ...
Oltčni zlvor Gorenjske kmetijske zadruge v Kranju, r. z.zo.z., 1)0 28. marcu 1938; oh 10 dopoldne y Lj,udskem..,domii v Kr.apju, Dnevni red; i. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Odobritev računskega zaključku za letp 1937. 3. Čitanje re.viz.ijskega poročila.'4. Dopoliiilna volitev, načelstva. 5! Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni /bor, Konsumnega društva v Kropi .in; Kamni--goricii «. z. z o.,, bo .v peteki dne '25. maflea 1938 ob pol. 4 popoldne .v Prosvetnem dounv iv Kropi. Dnevni red: i.l. Čitanje zapisnika zadnjega Občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje letnega ra-
čuna; razbremenitev načelstva in nadzorstva. 4. Volitev dveh elanov načelstva in vseh' članov nadzorstva. 5. Slučaijnošti.
Ijedni letni obni zbor Kmetijskega gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., bo, dne
3.	aprila 1938 ob 3 popoldne v. prostorih Društvenega, doma. Dnevni red,: I. Čitanje zapisnika p zadnjem občnem zborii. ,2; Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev riičnnskega zaključka za leto 1957. 4; Volitev načelstva in nadzorstvu. 5. Slučajnosti.
Občiji zbor Kmetijskega društva v Loškem potoku, v. z. z O', ž.f bo 3. mpnl^ ,193i8,0p 3 popoldne v društvenih prostorih ng llnib.u,. Dnevni ri'il: I. Poročilo, načcLstva in nadzorstva. 2. Po-ti-jimje računskega zaključka za leto 1937.. 3. Poroči to p izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Voli jev nadzorstvi)., 6. .Slp^jinopti.
Redni,ietui občni zbor Hranilnice in posojilnice v Metliki, r. z. zn./.., bo v nedeljo, dne
3.	.aprila 1938 ob 9 dopoldne v dvorani ilranil-
meć in posojilnice v Metliki. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega .občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Slučajnosti. ,	.	,	.• .
XL. redni ,leini. občni zbor Kmetijskega društva v Metliki, r. z,z.p..*., bo 25. marca 1938 ob 9 dopoldne v dvorani H ra n linice, in posojilnice v Metliki. Dnevni rod: I. , Pprpčilo načelstva in nadzorstva. 2, Potrjenje računskega zaključku za leto 1937 . 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti,. — Abd, bi ta občni zbor ob navedenem čaisn m\.bil sklepčen, se.vrši pol ure kasneje na isteip mestu in 'prj istem dnevnem , redu drugi občni zbor. ki .veljavno'sklepa ne glede na število naVzočili članov. Na osnovi § 13. zadružnih pravil imajo člani'na vpogled lepil račun, bilanco, predloge, ki se hočejo o tem staviti občnem« zborii, in poročilrt nadžior-stva vsak (14m. do občnega mora ob uradnih urah pri vodstvu zadruge.
Občni zbor Elckiričrie strojne iadruge v Mozirju, r. z: z p; z., bo v nedeljo 27. inarea 1938 ol) pol 2 popoldne v prostorih osnoviie sole.'- — Dnevhi red: I. čitanje zapisnika zadnjega, obč. zbora. 2, Poročilo jngčelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1937 . 4. Preureditev obrata na turbinski pogon. 5 Slučajnosti: jvovlša,nje cene toku za l din za KW u ro.
Občni-zbor Hranilnice in povsojilnice’ v Osilnici, r. z. z o. z., bo 25z-marca- 1.938 ob II dopol-dne_ v uradnih prostorih- Dnevni ied: 1. čitimie zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nailzorstvat 3. Odobritev računskega zaključka z leto 1937. 4. čitanje revizijskega poročila..5. Slučajnosti.
Občili zbor Kmetijske strojne zadruge za Peviio. in okolico, rz.zo.:/.. bo .3. aprila 1938 ob,2, popoldne v hiši .gv nlčolnika. Dnevni red: Čitanje zaioisnika zadnje sejo in revizijskega poročila. ,2. Poročiilo načelstva, 'in nadzorstva, 5. Odobrehjc računskega zaključka za, leto 1937.
4.	Volitev načelnika in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. zo. z., bo 24. aprila 1938 oi> 2 popoldne v zadružni hiši v Podkorenu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo načelstva im nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Oddaja prostorov v najem. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Rečici pri Laškem, r. z. z o. z., bo v nedeljo 10, aprila 1938 db 3 pop. v šoli v Rečici. Dnevni reti: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Potr jen je rač. zaključka za leto 1937. 3, Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Dopolnilna volitev v načelstvo. 3. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Retečah pri Škofji Loki, r. z. z o. z., 'bo 3. aprila 1938 ob 3 popoldne v društvenem domu. Dnevni red: I. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega obe. zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selcih, r. z. z n. z., bo 3. aprila 1938 ob 3 popoldne v uradnem prostoru hranilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sevnici, r. z. z n. z., bo 30. marca 1938 ob 10 dopoldne v tukajšnjih hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, r. z. z n. z., bo v nedeljo 3. aprila <938 ob 15 v Sp. Sorici št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega Občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Elektro-strojne zadruge v Sorici, r. z. z n, z., bo v nedeljo 3. aprila 1938 ob 3 popoldne v stari šoli (Sp. Sorica št. 2). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva m nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
42. redni občni zbor Kmetijske hranilnice in osojilnice v Starem trgu pri Ložu, r. z. z n. z„ o 3. aprila 1936 ob 3 popoldne. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge za Staro Loko in okolico v Stari Loki, r. z. z o. z., bo v nedeljo 3. aprila 1938 ob pol 4 popoldne v dvorani na Marofu v Stari Loki. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo
načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega! poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za | leto 1937. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti, j
Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šenčurju pri Kranju, r. z. z n. z., Im v nedeljo
3.	aprila 1938 ob 3 popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Revizijsko poročilo. 3. Sprememba pravil po določilih novega zadružnega zakona. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v šiški, r. z. z n. z., bo 27. marca 1938 ob H dopoldne v zadružni pisarni, Černetova 20. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
35. redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z., bo v nedeljo 3. aprila 1938 ob pol 11 v hranilmični pisarni. Dnevni red: L Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1937. 4. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zadruge Šmihel pri Šoštanju, r.z.zo. z., bo v petek 25. sušca 1938 ob 8 v Slomškovem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev: a) enega člana načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji, r. z. z o. z., bo 13. marca 1938 ob 7 zjutraj v društvenem domu v Šmartnem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev bilance za leto 1937. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v št. Janžu na Dravskem polju, r. z. z n. z., bo 25. marca 1938 ob 8 v uradnih prostorih. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1937.
5.	Nadomestna volitev načelstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v šent Jerneju na Dolenjskem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 ob 15. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge v št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. marca 1938 ob 8 zjutraj v društveni dvorani v Št. Jerneju. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika. 3. Poročilo tajnika in bln-. gajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 6. Volitev nadzorstva. 7. Selekcijsko poročilo. 8. Raznoterosti.
9.	Predavanje živinozdravnika in živ. referenta