Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Chega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna štev. 50.— lir NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 741
TRST, ČETRTEK 24. APRILA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Kult nasiljal O celotni zaščiti
Kadarkoli gremo mimo kakšne kino dvo rane, vidimo vedno enake podobe na lepakih: prihuljenega moškega s hitrostrelko v roki; nad truplom razkoračenega moškega s kadečim se revolverjem; moškega, ki pretepa ali davi polnago žensko; bandita, ki seje smrt po ulici; vojake v napadu, s spačenimi obrazi in izbuljenimi očmi; prestreljene in zažgane avtomobile s trupli, raztresenimi o-krog njih; prizore obešanja; sadističnega morilca, ki se skriva za zidom in steguje kremp-Ijasti roki proti vratu mimoidoče ženske ild. itd. Ce vidimo enkrat podobo Indijancev v napadu na karavano naseljencev ali množični kavbo jski pretep v gostilni na Divjem zahodu, se nam zdi to dvoje že kar nekaj otročjega v primerjavi s prej omenjenimi prizori »sodobnega« nasilja. In s takim »sodobnim« nasiljem nas danes redno pitata kino in tudi televizija, da ne govorimo o neštetih »dimčkih« za mladino in detektivskih romanih najslabše vrste za odrasle. Lahko se reče, da je naša doba kol ponorela v kultu nasilja, tako kakor nikdar nobena pred njo. Niti spolnosti si ne more več predstavljati brez nasilja. Zato so seksualni filmi nujno povezani z najogabnejšimi vrstami nasilja.
NI MOGLO OSTATI BREZ POSLEDIC
Vse to ni moglo in ne more ostati brez vpliva na mladino. Odrasli, režiserji in scenaristi, fotoreporterji in avtorji, ustvarjajo take zgodbe, polne nasilja, enostavno iz pohlepa po zaslužku, v mnenju, da prizori nasilja bolj »vlečejo« kot prizori iz normalnega življenja, pa naj bi bili še tako lepi. In po konkurenčnem zakonu, ki ureja tržišče tudi na tem področju, tekmujejo, kdo si bo izmisli tem področju, tekmujejo, kdo si bo izmislil in prikazal na filmskem platnu, na televizijskem zaslonu ali v »dimčkih« otroških tednikov bolj divjo in krvavo zgodbo. Pri tem si ne mislijo nič hudega, kajti sami teh stvari ne jemljejo resno, ker pač vedo, da so jih napisali in upodobili samo za denar, da je torej to samo »trgovska krama« in povrh še umetniško ničvredna, kol se sami zavedajo.
Toda mladina lega ne ve. Mladina jemlje to zares, zanjo je to »pravo« življenje in se ravna po njem. Navadno, normalno življenje okrog n je se ji začenja zazdevati pusto, brezbarvno, dolgočasno in zato neznosno. Hotela bi živeti »pravo« življenje, a »pravo« življenje je v njeni predstavi povezano z nasiljem. Kdor hoče biti odrasel, kdor hoče biti mož, ta mora biti nasilen. Le nasilnega se ljudje boje, le nasilni uspe, le nasilni postane slaven in o nasilnem pišejo knjige. Nasilje, zločin. to je danes v predstavi mladine najlažja pot do slave in do filmskih honorarjev. A ne samo v predstavi mladine. V Italiji se ne zgodi nobeno hudo banditsko dejanje, da bi ne gledali že črez nekaj mesecev njegove ponovitve na filmskem platnu.
KRIVA JE STAREJŠA GENERACIJA
Značilen je primer z zloglasnim banditom Lutringom. Scenaristi so ga hodili v zapor spraševat za podrobnosti o njegovih zločinih, da bi jih mogli bolj realistično podati v filmu. Ko sem šel te dni mimo neke osred-
(Naclalj. na 7. strani)
slovenske manjšine
Goriški občinski svetovalci SDZ so naslovili, kot smo že poročali, na goriškega župana Martino daljšo spomenico, ki se tiče potrebe po zakonu o celotni zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. Iz prepisa spomenice, ki 'nam je bil dostavljen, povzemamo nekatere glavne točke, ker se nam zdijo vredne poudarka in ki jih v našem listu zadnjič nismo omenili.
Podpisniki najprej navajajo nekatere listine, iz katerih izhaja dolžnost države, da zaščiti narodnostne manjšine, in izjave vodilnih italijanskih osebnosti o tem vprašanju. Tako je na primer videmski prefekt poslal dne 18. septembra 1945 nekemu slovenskemu duhovniku v Nadiški dolini pi smo, v katerem pravi, da želi, naj se v celoti spoštuje pravica do gojenja slovenske narodnosti v okviru nove italijanske države, in ga hkrati prosi, da mu sporoči in natančno označi osebe, čas in kraj, kjer bi se pojavili morebitni neredi glede kršenja omenjenih pravic.
Spomenica dalje navaja dve edini pozi livni normi, ki se tičeta ustanavljanja slovenskih šol v goriški in tržaški pokrajini. Razen teh pa ni bil izdan noben drug poseben predpis za zaščito slovenske narodne manjšine, medtem ko je bilo izdatno poskrbljeno za zaščito francoske in južnoti-rolske manjšine.
Goriški svetevalci nato navajajo tretji člen deželnega statuta Furlanije - Julijske krajine, po katerem je priznana enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, in so zaščitene njihove narodne in kulturne značilnosti. V praksi pa deželni organi ne izdajajo ustreznih izvršnih predpisov, češ da je za to pristojna samo osrednja državna oblast, kot je razsodilo ustavno sodišče. Cernu torej služi tretji člen statuta?, se sprašujejo slovenski svetovalci.
Mednarodne pozitivne norme o zaščiti manjšin pa so potrjene in utemeljene tudi v papeževi encikliki »Pacem in terris«, ki pravi, da morajo javna oblastva dati svoj prispevek z učinkovitimi ukrepi v prid jezika manjšin, njihove kulture, tradicij in gospodarskih pobud. Enake poglede na urejevanje manjšinskega vprašanja povzamemo tudi iz manifesta liberalne internacionale iz let 1947 in 1967. V njem beremo, da se mir na svetu in gospodarsko blagostanje lahko obnovita samo, če se spoštujejo tudi jezik, vera, zakoni in običaji narodnih manjšin. Prav tako so znana načela marksistov in socialistov o zaščiti narodnih manjšin.
Po navanjanju teh listin, izjav ter načel nadaljujejo omenjeni mestni svetovalci: »Ne zanimajo pa nas toliko zgoraj navedeni dokumenti kot pa neovrženo dejstvo, da so Slovenci v deželi Furlaniji -Julijski krajini italijanski državljani po polnem pravu, to je italijanski državljani slovenskega jezika z vsemi pravicami in dolžnostmi, katere republiška ustava priznava, jamči in potrjuje. Republiška ustava je izšla iz skupnega izkustva in trpljen ja vseh državljanov, kajti nihče ne more tajiti trdega trpljenja slovenskega prebivavstva, kateremu so teptali vse že pridobljene pravice in so ga preganjali z namenom, da bi ga uničili.
Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini danes zahtevajo, da bi lahko živeli v miru in dostojno, da bi uživali vse nedotakljive pravice, ki gredo jezikovni manjšini in ki so njena zgodovinska, kulturna, gospodarska in politična lastnina.
Želijo živeli, se razvijati in napredovati po naravnem redu; na njihovo pot naj se ne stavlja nobena ovira, tako da se bodo zares lahko čutili enake pred zakonom in državljane z enakim dostojanstvom v družbi.
Ker pa so vsi Slovenci naše dežele istega izvora, rodu in naroda, se pri priznavanju, spoštovanju in uživanju njihovih pravic ne sme delati nobena razlika, pa naj živijo na Tržaškem ozemlju, v goriški ali videmski pokrajini.
Vse to želimo tudi preko 6. člena ustave, kajti vsaka moderna demokratična država in vsi njeni državljani morajo biti prepričani, da je treba narodne manjšine celotno spoštovati in zaščititi; čutiti morajo torej gnus pred vsako mislijo in skušnjavo, da bi jih stiskali in asimilirali, tudi v najbolj prekanjenih oblikah integracije.
Tukaj hočemo pripomniti, da so ob 20-letnici vesoljne izjave o človečanskih pravicah predsednik republike, člani vlade, osebnosti iz političnega in kulturnega sveta in sam papež Pavel VI. potrdili dolžnost spoštovanja nedotakljivih pravic človeške osebe.
Posebno papež Pavel VI. je v svoji poslanici, namenjeni udeležencem socialnega tedna katoličanov, ki je bil v Cataniji v septembru 1968, opozarjal, da ni dovolj, če pravice človeške osebe samo oznanjamo, temveč da morajo biti zajamčene posameznikom in socialnim skupinam: »Ni zakonov, ni ustanov, ni državnih ali mednarodnih organizacij« je dejal Pavel VI., »ki bi lahko za vse uresničile mirno uživanje življenskih dobrin v svobodnih razmerah (Nadalj. na 2. straniJ
Položaj
v Italiji
Novico po svatu
Predsednik Saragat je odpotoval v začetku tedna na enotedenski obisk v Veliko Britanijo, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi, j V deželni vladi Valdaoste je prišlo do razpr-Spremlja ga zunanji miniter Nenni. V četr- , tij med strankami sredinske levice. Iz koalicije tek so se začeli uradni pogovori z britan- hoče izstopiti francoska skupina Rassemblement skimi državniki. Gre za utrditev že zdaj do- jValdotain, ker novi zakon ne predvideva ob-
brega sodelovanja med Italijo in Anglijo v okviru politike za združitev zahodne Evrope in za določitev skupnih stališč v mednarodni politiki. Predsednik Saragat bo obiskal tudi Škotsko.
Medtem ko je parlament zaposlen z vprašanjem pokojnin, šolske (univerzitetne) reforme in z razorožitvijo policije (to zadnje vlada odklanja), se nadaljujejo stavke in nasilna dejanja po vsej državi. Napovedana je nova stavka državnih uslužbencev. Iz raznih mest še nadalje poročajo o atentatih na javna poslopja, študentje na nekaterih univerzah se še vedno poslužujejo nasilja. Zdi se, da Italija počasi drsi preko meje, ki loči demokracijo od kaosa.
Javnost pa izredno zaposluje tudi zadeva mladega morilca v Viareggiu, Marca Baldis-serija, ki je priznal, da je umoril malega Er-rnanna Lavorinija. Šestnajstletni morilec je izrazito nagnjen k laži, nasilju in, kot se zdi, tudi k homoseksualnosti. Nekateri veliki listi prinašajo zaskrbljene članke o strahotnem valu kriminalitete in moralne pokvarjenosti med mladino ter poudarjajo, da nosijo krivdo za to odrasli.
SMRT SLAVKA FURLANA
Pri smučanju na Krvavcu se je smrtno ponesrečil Slavko Furlan, sekretar za notranje zadeve v republiki Sloveniji. Bil je znan zaradi svojega dobrega značaja. Doma je bil z Goriškega, kjer se je rodil pred 48 leti.
Slovenski tisk se pritožuje nad dejstvom, da ni nikakega sodelovanja med kmeti, živilsko industrijo in trgovino, tako da kmetje ne vedo, kaj naj pridelujejo za trg in za industrijsko predelavo. Posledica takega stanja je tudi dejstvo, da mora Slovenija zdaj uvažati sadje, vino in surovo maslo, čeprav bi vse to lahko izvažala.
veznega izpita iz francoščine pri maturi na šolah v Valdaosti, medtem ko bo obvezen izpit iz italijanščine. S tem je kršena dvojezičnost, zajamčena s statutom.
Brazilski dnevnik »O Estado« je objavil v svoji nedeljski izdaji daljši članek o slovenskem gospodarstvu. V članku je med drugim rečeno, da je povprečni dohodek v Sloveniji večji kot v Italiji in da se že bliža avstrijskemu. Ves čla- j nek poudarja, da je Slovenija gospodarsko močna in napredna.
V	sredo so volili v 500 občinah v Jugoslaviji nove poslance zborov delovnih skupnosti zveznega parlamenta in republiških parlamentov kot tudi skupščin obeh avtonomnih pokrajin. Te poslance pa volijo posredno, to je, le odborniki občinskih zborov in delegati delovnih organizacij (podjetij).
NA ČEŠKEM ZMAGUJE REALIZEM
Zahodni tisk je z veliko antipatijo sprejel spremembe na Češkoslovaškem, kjer je Dub čeka zamenjal Husak. Tega dolže, da je moskovski človek, vendar se vedno spet kaže, da Zahod v resnici zelo slabo pozna razmere na Češkem in Slovaškem ter hlasta samo po senzacijah. V resnici se zdi, da je Husak napreden človek Dubčekovega mišljenja, saj je bil njegov ozki sodelavec in je njegov prijatelj, da pa je z drugimi vred spoznal, da Čehi in Slovaki ne morejo z glavo skozi zid in da je treba najti na nek način kak modus vivendi z Rusi ter počakati, da se položaj pomiri.
Da je prišel na oblast Husak, si je razložiti tudi s tem, da je položaj na Slovaškem mnogo bolj urejen in stabilen kakor na Češkem, kjer se zdi, da je češki narod popolnoma izgubil izpred oči perspektive za bodočnost. Dokaz češke zmedenosti so tudi samomori z ognjem. Husak je po trezni presoji bolj izraz volje po razumski ureditvi trenutnega položaja kakor kolaboracionizma s Sovjeti, od katerih pa bo skušal zlepa doseči največ, kar se da.
Skoraj izključeno je, da bi se mogli na Češkem vrniti na oblast tipi Novotnyjevega kova.
Jlemiri v ferevni 3>r stki
V Severni Irski je prišlo do novih silovi- ne Irske z matičnim narodom in nadaljuje tih nemirov med poangleženci (»unionisti«), j z raznarodovalno politiko. Kol znano, je bila
Irska v vsej svoji zgodovini vedno narodnostno in državno enotno ozemlje, dokler si je niso v krvavih vojnah podvrgli Angleži, ki so pri tem pobili ali uničili z lahkoto dve tretjini irskega prebivavstva. Irska bi imela brez tega danes vsaj 10 milijonov prebivav-cev. Ko so končno morali priznali po pi-vi svetovni vojni Irski neodvisnost, so si obdržali Severno Irsko, kjer se jim je bilo že posrečilo potujčiti večino prebivavstva ali mu vsaj vsiliti anglikansko vero.
Severna Irska meri 13.567 kvadratnih kilometrov in ima 1.470.000 prebivavcev. Uradni jezik je angleščina. Katoličanov je še o-krog 500.000.
ki bi hoteli ohraniti odcepljenost te dežele od matične Irske, in zavednim irskim prebi-vavstvom, ki hoče priključitev k Irski. Komaj 22-letna študentka Bernadette Devlin, ki zastopa kot poslanka zavedne Irce Severne Irske v parlamentu v Londonu, je tam v govoru ostro obsodila ravnanje in pokvarjenost severnoirskih oblasti. Južna Irska se je obrnila na Združene narode, naj posredujejo.
Nemiri v Severni Irski med protestanti (potomci angleških naseljencev in potujčeni Irci) in katoličani, ki so ostali zvesti svoji narodnosti in veri svojih očetov, se ponavljajo že celo leto. Ti nemiri so posledica britanske politike, ki ne dovoli združitve Sever-
O celotni zaščiti slovenske manjšine
(Nadaljevanje s 1. strani) tam, kjer posamezniki, vmesne skupine, države in razne skupnosti ne poznajo druge pobude in nimajo drugega cilja kot to, da strežejo lastnim posebnim koristim in da vsiljujejo drugim svoje ideologije.«
Nato je papež Pavel VI. skoraj potrt zahteval jasno izjavo glede dolžnosti države do dostojanstva človeške osebe; zapisal je: »Zgolj spoštovanje demokratične metode brez dejanske in nujne volje za dosego skupne blaginje ne opravičuje zadostno obstoja strank.«
Zato je zakonodajavčeva naloga, da poskrbi za celotno zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, ki čaka na to od leta 1866 in od 1918.
»Veliko obljub je bilo danih tudi Sloven
ka Berzantija priznava utemeljenost tozadevnega upanja slovenske narodne manjšine ter izraža željo., da bi vlada za to poskrbela.
Da bi torej zagotovili italijanskim državljanom slovenskega jezika v naši deželi uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin, je potrebno izdati norme za zaščito njihove skupine v skladu z določbami šestega in drugih članov ustave ter tretjega člena deželnega statuta.
Zaščita mora biti celotna, ker gre za to, da se zajamči obstoj skupine v narodnostni, gospodarski in kulturni celoti ter njen svobodni razvoj.«
Spomenica se zaključuje z navedbo vrste zahtev, ki se tičejo različnih področij živ-
Nadiški dolini 1. 1866, toda po sto j ' i®nja slovenske zamejske skupnosti ter zla
cem v
letih nimajo v šolah niti pouka svojega materinega jezika.
Potrebno je torej zagotoviti italijanskim državljanom slovenskega jezika v naši deželi uživanje človeških pravic in osnovnih svoboščin, in sicer brez razlike na pokrajino, v kateri živijo.
To potrebo čuti od časa do časa tudi deželni odbor, ki preko svojega predsedni-
co v/ce po svetu
Francoska policija je izročila Francovi policiji nekega protifrankističnega begunca, ki ga zdaj v Španiji zaslišujejo in mučijo. V Parizu je pri šlo do demonstracije proti temu sramotnemu dejanju De Gaullove vlade.
Sovjetska zveza je zahtevala od Kitajske od govor na svojo noto za ureditev meja. Počasi prihaja na dan, da so imeli boji ob reki Ussuri hujši značaj, kot se je prvotno zdolo. Gotovo je le, da Kitajci ne mislijo popustiti. Sovjetska zveza pa demonstrativno razkazuje svojo vojaško moč Vzhodu in Zahodu.
V Združenih državah je polovica vseh avto mobilov starih devet let.
Nadaljujejo se spopadi in obstreljevanje med Izraelci in Egipčani ter Jordanci. Egipčani so začeli pošiljati preko Sueškega prekopa koman dose. Mir je še zelo daleč. Vse kaže, da bo Izrael na ta način obdržal osvojena ozemlja.
V Južnem Vietnamu je opaziti postopno posti navaja tiste pozitivne norme, ki morajo puščanje gverilcev, ki se omejujejo v glavnem biti čimprej sprejete, če hočemo, da bo ,na obstreljevanje mest z raketami. Optimisti naša manjšina kot celota zaščitena in s tem 1 pričakujejo, da bo letos sklenjeno premirje in
1 da bo sestavljena v Saigonu vlada, v kateri bo
zavarovana pred nevarnostomi asimilacije, i To bi hkrati omogočilo njen vsestranski nemoteni razvoj.«
O teh zahtevah pa smo natančno pisali v zadnji številki in se z njimi kot manjšinsko glasilo popolnoma strinjamo.
zastopan Vietkong. Vojne imajo že vsi dovolj.
V Jugoslaviji se je zadnji čas, kot poročajo, izboljšal položaj albanske manjšine; v šolah smejo poučevati tudi zgodovino albanskega naroda. Listi po vsej državi prinašajo dolge reportaže s Kosmeta o življenju albanske manjšine.
H
©rozi 'Cerkvi razkol?
Zadnje čase se množijo znaki upornosti proti papeževi avtoriteti v Cerkvi, posebno na Holandskem, zato se nekateri boje, da bi moglo priti do razkola, če bi se takoimenovani »napredni« elementi med holandskimi katoličani dokončno uprli rimski Cerkvi in se odtrgali od nje ter ustanovili lastno Cerkev, v kateri bi mogli neovirano uveljaviti svoje nazore o krščanstvu v modernem času. O nevarnosti razkola (shizma) je spregovoril tudi papež sam v svojih nagovorih med velikonočnim tednom. V čem bi bil glavni vzrok takega razkola?
O	tem je objavil zanimivo razmišljanje znani katoliški mislec A. C. Jemolo v dnevniku »La Stampa«. V svojem članku pravi med drugim: »Gotovo je... znatno število katoličanov, duhovnikov in laikov, ki so napravili za cs svojega krščanstva socialno pravičnost. Toda mislim, da je treba razlikovati med njimi.
Mnogi še ostajajo zvesti temeljnim načelom katolištva (vera v onstranstvo; milost, za katero molimo, da bi mogli delati dobro; zakramenti; papež kot namestnik božji), a menijo, da mora Cerkev posegati v življenje človeške družbe v drugačni obliki kot v preteklosti, da mora voditi družbo po poti, ki vodi v kolikor le mogočo enakost družbenih pogojev, v strukture, ki naj preprečujejo sedanjo življenjsko neenakost. Tako akcijo naj bi vodila tako v posameznih državah kot na mednarodni ravni. Pri drugih pa je vsakršna vizija razen vizije socialne pravičnosti zbledela in končno ugasnila: v duhovniku ne vidijo več podeljevalca zakramentov s karizmatično oblastjo, ampak voditelja politično-socialne aktivnosti; med njimi so nekateri, ki se jim zdi potrebna sila, drugi jo odobravajo; če ne verujejo več v moč molitve, zaupajo v pasivni odpor, v moč prepričevanja.
Mnogi med nami, verni ali neverni, priznavamo, da če se nočemo iti le igre besed, sta želja po socialni pravičnosti in življenje, posvečetno temu namenu, zelo plemeniti stvari, a nimata nič opraviti z vero. Tisti, ki nočejo videti v krščanstvu nič drugega kot vrenje družbene preobrazbe, so zunaj krščanske vere — nadaljuje A. C. Jemolo. Z njimi bodo možna koristna srečanja, kot z odkritimi zanikovavci vsakršnega onostran-skega življenja, da se spoznamo in sodelujemo za posamezne konkretne cilje, a pod pogojem, da ostane jasno in da se nikoli ne pozabi tisto, kar razlikuje onega, ki veruje v Boga, v Previdnost, v cilj onstran življenja, od onega, ki ne vidi v vsem tem nič drugega kot poezijo ali ostanek otroške dobe človeštva.«
A. C. Jemolo meni, da je sicer možno, da bi
1/, nekega poročila g. Ludvika Ceglarja, kaplana slovenske kolonije v Braziliji, ki je bilo objavljeno v koroškem »Našem tedniku«, povzemamo naslednjo novico:
Pred nedavnim so dnevniki mesta Nite-roi, ki je glavno mesto države Rio de Janeiro, veliko pisali o načrtu izsušitve zaliva med mestoma Nileroi in Rio de Janeiro, ki je po premestitvi prestolnice v mesto Brasilia posebna federalna državica. Načrt za izsušitev zaliva je napravil Slovenec ing. dr. Stane Konjedic (ki je, če se ne motimo, goriški rojak, op. ud. N. 1.). Doslej vzdržujejo zvezo med tema mestoma ladje, ki prevozijo razdaljo v kakih 20 minutah. Zadnji čas so se odločili za gradnjo 14 km dolgega mostu.
V	zadnjem hipu je inž. Konjedic predložil svoj načrt, po katerem bi bil večji del zaliva
se razni škofje in duhovniki odtrgali od Cerkva, vendar pa ne verjame, da bi to privedlo do pravega razkola, kajti taka razkolniška Cerkev bi bila prej ali slej pritegnjena v protestantizem, kot se je zgodilo z raznimi razkolniškimi skupinami v zadnjih dveh desetletjih. Vsekakor bi ostala brez večjega števila vernikov.
Jemolo tu ne govori mnogo o tistem, kar je vzrok te nove dozdevne nevarnosti razkola, vendar je tudi o tem že večkrat spregovoril, kot tudi razni drugi krščanski misleci. Poleg želje po popolni socialni zavzetosti Cerkve in omahovanja v veri pri nekaterih duhovnikih gre namreč tudi za pojave hedonizma, kajti Cerkev, kot smo jo poznali in v kateri smo rastli, je zahtevala od človeka žrtve, samopremagovanje, vzdržnost, nalagala mu je post in dolžnosti. Številni moderni duhovniki in verniki pa si želijo bolj »prilagodeno«, bolj »udobno« Cerkev, v kateri bi smeli brez greha zadoščati raznim svojim poželenjem in željam po uživanju, v katerem ne vidijo nič hudega, ampak samo naravno zadostitev fizioloških in psiholoških potreb. Reševanje političnih in socialnih nalog v okviru Cerkve bi jim prinašalo mnogo več priznanja in zadoščenja s strani javnosti kakor pa tiha vzdržnost in pobožnost.
Mogoče se niti sami ne zavedajo, kaj jih ravno te podzavestne želje ženejo v protest proti »uradni« Cerkvi. In v svoji vnemi za politično in social-
Še lani smo lahko videli stati pred tržaškimi trgovinami z električnimi gospodinjskimi stroji — hladilniki, pralniki, štedilniki in podobnim — največ avtomobile s slovenskimi registracijami KP, LJ, MB, KR, CE, MS in NM. Letos pa že daleč prevladujejo pred takimi trgovinami avtomobili s hrvaškimi registracijami in med njimi je največ takih, ki imajo registrske tablice Reke, Pulja, Zagreba in Splita. Nanje nakladajo uslužbenci trgovin v velikanske kartonske škatle spravljene gospodinjske stroje.
Iz tega bi lahko sklepali, da si je prebi-vavstvo v Sloveniji že nekako potešilo željo po hladilnikih in pralnikih ter drugih trajnih dobrinah eletrizirane kuhinje in stanovanja ter da je zdaj na vrsti Hrvatska. Ali pa tudi, da imajo Slovenci kot tehnično naprednejši del jugoslovanskega prebivavstva zdaj že več zaupanja v izdelke lastne industrije, medtem ko Hrvatje še niso »dozoreli« do te stopnje, in se jim še vedno zdi imenitnejše, kar je »uvoženo«. Vendar si lahko mislimo, da bodo morda že črez leto ali dve zamenjali hrvaške avtomobile pred tržaškimi trgovina-
izušen. Površina zaliva je nad 500 kv. km, izsušenih bi bilo 300 kv. km. Zaliv je povečini zelo plitev, od pol metra do 8 m. Z izsušitvijo bi pridobili ogromno sveta za ceste med obema mestoma, prostor za vrtove, igrišča, letališča in za gradnjo novega mesta Rio de Janeiro. Razliko med sedanjo nadmorsko višino obeh mest in globino izsušene-nega zaliva bi izkoristili za to, da bi bila v pritličju palač skladišča in garaže, ki bi ob njih tekle ceste za vozovni promet, na višini sedanje gladine morja pa bi nad spodnjimi pokritimi cestami bile narejene ceste le za pešce.
Konjedic meni, da bi bila izsušitev za polovico cenejša kot most, a bi se pozneje vsi stroški poravnali s prodajo izsušene zemlje. Ni še odločeno, ali bo načrt sprejet.
no delovanje Cerkve (z namenom, da bi odpravljala socialne krivice), klerikalizma in da so naloge, katere naj bi po njihovem mnenju opravljala na političnem in socialnem področju Cerkev, v resnici naloge strank, sindikatov in znanosti ter preko njih naloge države.
—o—
NOV ODBOR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Kot se je zvedelo, se bo odbor goriške Mohorjeve družbe preuredil v smislu priporočil drugega vatikanskega cerkvenega zbora, naj bi laiki prevzeli večjo odgovornost v cerkvenih zadevah, zlasti tistih, ki niso čisto verskega značaja. Zato bo	baje	pritegnjenih	v odbor Mohorjeve družbe
in k uredništvu njenih izdaj več uglednih kulturnih delavcev, zlasti pisateljev z Goriškega in Tržaškega. Omenjajo se tudi že neka imena, zlasti pisateljska, toda uradno ni še o tem nič znanega in	tudi	ne, kdaj bo	izvedena ta	sprememba, ki
jo bo naša kulturna javnost gotovo pozdravila in ki bo gotovo tudi dala zaslužni goriški Mohorjevi družbi še večji dinamizem in še več čuta za resnične duhovne potrebe današnjega slovenskega človeka na primorskih tleh.
Kot	bodoči člani	uredniškega	in upravnega
odbora Mohorjeve družbe se omenjajo s Tržaškega prof. Jože Peterlin, dr. Kacin in pisatelja Vinko Beličič ter Alojz Rebula. Vendar so zaenkrat, kot rečeno, to	le neuradne	vesti, ki kro-
žijo v kulturnih krogih.
I mi takih trajnih dobrin taki s srbskimi, bo-| senskimi in makedonskimi tablicami. Gotovo pa je to tudi znak dvigajoče se življenjske ravni v vsej Jugoslaviji.
BIVŠI AVSTRIJSKI NOTRANJI MINISTER OBSOJEN NA ZAPOR
Da je služba notranjega ministra precej tvegana, dokazuje ne le primer bivšega dolgoletnega jugoslovanskega zveznega ministra za notranje zadeve Aleksandra Rankoviča, ampak tudi usoda bivšega avstrijskega notranjega ministra Franza Olaha. Pred kratkim ga je sodišče na Dunaju obsodilo po trimesečni sodni obravnavi, ki je vzbujala veliko zanimanje v avstrijski javnosti, na leto dni strogega zapora z enim postnim dnevom (brez hrane) vsake četrt leta. Bil je spoznan za krivega,, da je v letih 1963-1965 ogoljufal Glavno hranilnico na Dunaju in povzročil avstrijski sindikalni zvezi, ki ji je predsedoval, en in četrt milijona šilingov škode, tako da je dvigal na lastno pest denar iz hranilnice, katerega pa ni uporabil zase. Olah je bil svoj čas član socialistične stranke, a je bil pozneje zaradi svojih mahinacij izključen iz nje ter je ustanovil lastno stranko. Obložen je bil še drugih prestopkov, a je bil glede njih oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Vložil je priziv in zato je zaenkrat še na prostosti.
Avstrijski minister za pravosodje je v in-tervjuvu glede Olahove obsodbe dejal, da nima k njej kot pravosodni minister nič pripomniti. Kot državljan in profesor prava pa mora reči: »Kdor ima oblast, se mora podvreči tudi pravnemu in demokratičnemu nadzorstvu. To velja tudi za sindikalno zvezo.«
Ljubljanski Litostroj bo začel sestavljati avtomobile francoske izdelave in bo delal konkurenco »Crveni zvezdi« v Kragujevcu, kjer je bila zato ta pobuda zelo slabo sprejeta. Pač pa obeta »Crvena zvezda«, da bo začela izdelovati poseben »jugoslovanski« tip avtomobila.
2a tli tim mafat ing. Krnjedim v Braziliji
Na vrsti je Hrvatska
Zasedanje Slovenske skupnosti
V	nedeljo, 20. t. m., se je v Trstu začelo zasedanje občnega zbora Slovenske skupnosti, ki je bilo v celoti posvečeno obravnavanju vprašanja novega statuta te krovne slovenske zamejske politične organizacije. Zasedanje je vodi! predsednik občnega zbora prof. Janko Jež, ki je tudi poročal o delovanju posebne komisije, ki je imela nalogo, da pripravi osnutek novega statuta. Komisija je proučila tri predloge ter se končno z večino glasov sporazumela, da občnemu zboru predloži v razpravo in odobritev poseben o-snutek.
Pred razpravo pa so bili prebrani vsi trije predlogi, vendar je občni zbor soglasno sklenil, da more predstavljati predmet razprave le osnutek, ki ga je predložila komisija.
Preden je občni zbor prešel k obravnavanju posameznih členov, je prevzel besedo na-brežinski župan Drago Legiša, ki je zborovav-ce opozoril na potrebo, da se razprava o novem statutu uokviri v splošni politični položaj, v katerem se je v zadnjem času znašla Slovenska skupnost. V tej zvezi je zlasti podčrtal dve dejstvi, ki pobliže zadevajo Skupnost, in sicer izstop SDZ ter razpustitev Skupine neodvisnih. Kar se tiče SDZ, je Legiša poudaril, da je treba napraviti vse, kar je mogoče, da se ta politična skupina ponovno vključi v Slov. skupnost; razpustitve skupine neodvisnih pa ni mogoče vzeti na znanje z molkom. Zato je govornik predlagal, naj občni zbor sicer nadaljuje z razpravo o statutu, ki je po njegovih glavnih obrisih sprejemljiv za vse skupine, vendar naj se odloži njegova odobritev, da se omogoči zlasti SDZ, da sodeluje pri njegovi sestavi in odobritvi. Medtem naj se nadaljujejo razgovori s SDZ
in naj se skuša najti sporazum, ki bi bil za vse sprejemljiv.
O	tem predlogu je nastala živahna razprava, pri kateri so sodelovali Černe, Štoka, Berdon, Logar, Jeza, Vremec, Rudolf in še nekateri drugi. Na koncu je bil z ogromno večino izglasovan predlog, po katerem je bilo stališče Draga Legiša v bistvu sprejeto. Občni zbor je sklenil, naj se po podrobni razpravi o posameznih členih novega statuta preide h glasovanju o tej temeljni listini. Če bo predlog sprejet, bo ta obvezoval Slov. ljudsko gibanje in Slov. krščansko socialno zvezo ter tako imenovane neopredeljene. O-stane pa možnost, da se statut popravi in dopolni, če bo v Skupnost vstopila SDZ, s katero naj se nadaljujejo razgovori, ki bi se morali predvidoma zaključiti v treh tednih. Že vnaprej pa je bilo jasno, da se bodo volitve novih vodstvenih organov odložile na kasnejši datum.
Nato se je začela podrobna razprava o posameznih členih novega statuta, ki se pa zaradi pozne ure ni zaključila in se bo nadaljevala v nedeljo, 27. t. m.
V	sredo, 23. aprila 1969 je prišla na Prosek posebna komisija Zveze Svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane, kateri je poverjen izbor amaterskih dramskih skupin za nastop na srečanju slovenskih dramskih skupin. Komisija si je na Proseku ogledala in ocenila predstavo drame »Svet brez sovraštva« v izvedbi članov in članic prosvetnega društva »Prosek - Konto-vel«.
NADALJEVANJE OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V	nedeljo 27. t. m., ob 9. uri bo nadaljevanje občnega zbora Slovenske skupnosti, ki se je začel preteklo nedeljo dopoldne. Na sporedu bo nadaljevanje proučevanja statuta in pravilnika organizacije. Vsi člani so toplo vabljeni, da se udeleže razprave.
Preteklo nedeljo je občni zbor na splošno razpravljal o osnovah statuta ter nato podrobno preučil 21 členov in jih odobril. Dokončna odobritev statuta in pravilnika ter volitve novih organov bodo v nedeljo, 11. maja dopoldne.
Grozi nam povišanje cene skodelice kave za 10 lir. Seveda pri točilni mizi. Za mizico še več...
SLOVENS O GLEDALIŠČE V TRSTU
V petek. 25. t. m., ob 17. uri v prosvetni dvorani
»A. Sirk« v SV. KRIŽU Ncil Simon
ZARES ČUDEN PAR
komedija v dveh delih
V petek, 25, t. m., ob 21. uri v kinodvorani v
BAZOVICI
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
v podajanju gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA
m vil hl&uenhit€•	mItifline»
Na pobudo učiteljskega zbora osnovne šole (osemletke) Ljubljana - Vič je prišlo v soboto, 19. t. m., do srečanja med učenci omenjene osnovne šole in učenci osnovne in nižje srednje šole v Nabrežini. Srečanje je biio popoldan v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden«.
Mladi gostje so si dopoldne v spremstvu svojih vzgojiteljev ogledali »Kraško hišo« v Repnu, nato pa jih je avtobus popeljal po
KAKO BO UREJENA RIŽARNA
V	občinskem prostoru v palači Costanzi (za občinsko palačo) je bila odprta v okviru Muzejskega tedna razstava nagrajenih načrtov ing. Romana Boica za preureditev Rižarne v Muzej odporništva in hkrati v nacionalni spomenik. Hkrati z njegovimi osnutki so razstavljeni še osnutki dveh drugih arhitektov.
Boicov 'načrt predvideva zgraditev visokega zidu okrog Rižarne, kar naj bi poudarilo njen spomeniški značaj, nov tlak v vsej rižarni s kapele vred, ki jo bo ustvaril iz nekdanje dovrane za stroje v iuščilnici riža, ohranitev ostalih poslopij in zlasti celic, kakor so (njihova strahotnost bo prišla še bolj do izraza v nasprotju med bleščečim kamenitim tlakom in gnusobo starih zgradb), in spomenik v obliki 9 metrov visokega krivulja-stega jeklenega stebra na kraju nekdanjega krematorija. Steber bo ponazarjal dim, po njem pa se bo vila ovijalka kot simbol zmagovitega življenja.
V	vznožje stebra bodo vrezani napisi v raznih jezikih.
tržaškem Krasu do Nabrežine, kjer so opravili kratek obisk v osnovni in srednji šoli. Obiskali so tudi Sesljan in naredili kratek sprehod do sesljanskega pristanišča.
Popoldne se je srečanje začelo s prisrčnim pozdravom, ki ga je na mlade goste in njihove spremljevalce naslovila učenka na-brežinske srednje šole Nerina Bogateč. Sledil je pozdrav ljubljanskih učencev, nakar se je razvil pester spored srečanja. Ljubljanski učenci in učenke so mojstrsko predvajali nekaj plesnih in baletnih točk, ki so vzbudili navdušenje številnih mladih gledavcev. Gostje so se zlasti izkazali z zadnjo točko, z baletom iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Nabrežinski učenci in učenke pa so se oddolžili z deklamacijo Grudnove pesmi in z nastopom mladinskega zbora »Kraški slavček«, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel štiri pesmi.
Na koncu so ljubljanski učenci izročili v dar obema šolama v Nabrežini večje število knjig in lepe darove županu Legiši, ki je o-mogočil, da je prišlo do tega lepega in koristnega srečanja, ravna! ';ici srednje šole dr. Antoninijevi, didaktik mu ravnatelju Tavčarju in dirigentu prof. Radoviču. Ravnateljica dr. Antoninijeva se je na koncu lepo zahvalila za darove in izrekla željo, da bi sc takšna srečanja večkrat ponovila.
Tudi mi želimo, da bi takšne prireditve bile bolj pogosto in naj bi nabrežinsko srečanje, ki je ostalo našim otrokom in mladini v najlepšem spominu, služilo tudi drugim našim krajem za zgled in spodbudo za navezovanje stikov med slovensko mladino tu in onstran meje.
V nedeljo, 27. t. m., ob 16. uri V Kulturnem domu
(ABONMA NEDELJSKI 1-OPOLDANSKI)
Titus Maccius Plautus
A M F I T R U O
Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča cen j. občinstvu, da je morala zaradi tehničnih ovir prenesti predstavo AMFITRUA za abonma nedeljski popoldanski na nedeljo, 27. t. m.
Prodaja vstopnic vsa dan od 12. do 14. ure ler eno uro pred pričetkom predstave pni blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
V torek 29. t. m., ob 20,30 v kinodvorani v
SKEDNJU
Titus Maccius Plautus
A M F I T R U O
ZA PRAVILNO TOPONOMASTIKO
Krajevno imenoslovje ali toponomastika vasi in krajev v Beneški Sloveniji in tudi v Kanalski dolini, je še vedno sporno v mnogih primerih. Pisatelji, ki uporabljajo v svojih delih tista krajevna imena, jih večkrat »poknižijo« po svoje in ne prisluhnejo izgovarjavi domačinov.
Zadnji seznam imen iz beneško-sloven-skih vasi je v celoti izbran v čermeljevi knjigi »Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina«. Toda tudi ta ne odgovarja izrazom, kot jih uporabljajo prebivalci vasi pod Matajurjem v svoji domači izreki.
Na to dejstvo je opozoril našo javnost dr. Pavle Merku v članku »Ob imenih slovenskih krajev v Italiji«, ki ga je objavil v 3. letošnji številki časopisa »Jezik in slovstvo«. V njem poudarja, da je »praktična uporaba krajevnega imenoslovja večkrat prepuščena dobri volji, ljubezni in posluhu posameznikov, a v isti meri prepuščena njih samovolji, sli po etimologiziranju in nevednosti.« Pravilno dodaja, da Slovenci, tako v Trstu kakor v Ljubljani še premalo poznajo Beneško Slovenijo in je zato zmeda vseobča. Iz pisanja listov domačini večkrat ne spoznajo imena svojega kraja. Pišemo na primer Trbilj, a je
Štandrež
PROSVETNO DELO
V zvezi s stoletnico štandreške čitalnice prirejata obe štandreški prosvetni društvi še vsaka svoje posebne kulturne nastope, lako prosvetno društvo »O. Župančič«, kakor tudi kotoliško prosvetno društvo »štandrež«.
V nedeljo je odigral dramski odsek tega društva Kersnikov »Testament«. Dvorana župnijskega prosvetnega doma je bila natkv čena po večini domačih gostov. Igro, ki je dovolj zahtevna, je spretno režiral Aleksij Pregare. Kar čudili smo se, kako je iz samo domačih društvenih članic in članov ustvaril dobro igralsko družino. Glavno vlogo je odigral prav odlično Damijan Pavlin; pohvaliti je treba tudi vse ostale igralke in igralce, ki so se vživeli v svoje vloge in jih je občinstvo poplačalo z gromovitim ploskanjem.
Društvo bo z isto igro nastopilo dne 4. maja ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici. Pozneje pa bo gostovalo tudi v Števerjanu. Za zadnji dan aprila pa je povabilo ansambel »Rokovnjači« iz Ljubljane, ki bo nastopil s petjem in muziko.
Skupni odbor iz vseh štirih štandreških društev — »O. Župančič«, »Štandrež, »Juven-tina« in Kmečka zveza — je živahno na delu za proslave ob čitalniški stoletnici in za praznik špargeljev ob koncu maja.
Skrbi ga pa, kot vse pridelovavce, ali bo kljub nevšečnemu vremenu kaj dosti šparg-ljev na razpolago.
Jz
Prijeten obisk in glasbena akademija
V	nedeljo 20. t. m. so obiskali Gorico slušatelji na ljubljanski bogoslovni fakulteti, 58.po številu. Bogoslovce so spremljali nekateri profesorji in prefektje z dekanom fakultete prelatom Vilkom Fajdigo, ki uživa med njimi velik ugled kot njih oče in ima v znanstvenem svetu glas modernega teološkega znanstvenika.
Že dopoldne ob deveti uri je pevski zbor bogoslovcev »Stanko Premrl« nastopil pri slovenski maši na Travniku z mogočnim petjem.
Zvečer ob 18. uri pa je nastopil isti pevski zbor in vokalno - instrumentalni ansambel bogoslovcev, ki nosi ime »Klicarji«, v dvorani Katoliškega doma. čeprav ni bilo velike reklame za to glasbeno akademijo, se je dvorana napolnila do zadnjega kotička, živahni bogoslovci so v prvem delu sporeda zapeli osem religioznih pesmi pod vodstvom dr. Rafka Valenčiča. Kljub nekoliko šibkim tenorjem je številni zbor precizno izvajal Ma-vove, Premrlove, Valenčičeve, Mozartove skladbe. Navdušile so poslušavce posebno črnska duhovna pesem Reka globoka in Valenčičev psalm 150.
iTeden muzejev
Ta teden je po vsej državi možen obisk muzejev brezplačno. »Tedni muzejev« se že nekaj let ponavljajo z namenom, da bi se čim več ljudi seznanilo s kulturno preteklostjo in sodobno umetnostjo.
V	Gorici imamo dva muzeja. Zgodovinski in obrtniški sc nahaja na gradu. Ne moremo se pa z njimi kaj preveč držati, ker je ostal še na isti stopnji, kot je bil brž po vojni. Ne prikazuje sistematičnega pregleda o razvoju goriške dežele, ampak le posamezne zgodovinske izseke. Precej pa ga obiskujejo tuji turisti, ki si ogledujejo tudi goriški grad, ki nudi nekoliko vpogleda v fevdalno dobo Goriške.
-	tlolina
pravilno le Tarbij ali Brezje — Brezja; O-skorusa - Viskuorša; Brdar za Bardo; Lese za Ljesa; Platišča za Plestišča; Podbreg pa je v resnici Orenjena v domačih ustih.
Merku navaja še vrsto drugih imen, ki bi jih morali začeti uporabljati, da bo domačin, sorojak in tujec, vedel, kako se ta ali ona vas imenuje pravilno.
Tak topografski seznam bi bil že davno potreben. O njem je že Trinko pisal, a ga do danes še nimamo. Zato je Meekujev klic res glas v zadnji uri.
Dreka
POŽAR
| Drugi, pravzaprav tretji muzej, je odprt v Attemsovi palači na Kornu. Svoj čas so bili tukaj razstavljeni vsi zgodovinski eksponati. Danes so ti na gradu, medtem ko so na Kornu razdelili muzej na tri dele. V pritličju se obiskovavci ustavijo v vojnem oddelku, kjer lahko vidiš slike in najrazličnejše orožje iz avstrijsko-italijanske vojne na soški fronti. Povečini pa je bolj malo obiskovan.
Na lepo razraščenem muzejskem vrtu je urejen lapidarij, ki prikazuje kamnite ostanke stare in srednjeveške Gorice ter tudi nekaj zanimivosti iz prve vojne.
Osrednji del pa predstavlja precej bogata pinakoteka v vsem prvem nadstropju, štiri dvorane so odmerjene bogati zbirki gori-škega slikarja Josipa Tominca; vseh je okrog štirideset. Seveda je Tominčev opus še enkrat tolikšen, a se nahaja še v Trstu, Ljubljani in v zasebnih zbirkah. V tem muzeju so na ogled tudi dela drugih goriških umetnikov iz prejšnjega stoletja in nekaterih sodobnikov.
Med temi sta tudi dve sliki tržaškega rojaka Lojzeta Spacala, dve goriškega Slovenca Špacapana in ena Pilonova. Ta delež slovenskih umetnikov je vsekakor premajhen in bilo bi pravilno, če bi si muzejsko vodstvo pridobilo še kako umetnino, ki bi predstavljala tudi naš kulturni vzpon.
Lansko leto je bil obisk v tem muzeju še dovolj številen, vendar ne še tak, kot bi zaslužil, posebno od strani domačinov, ko mnogi še niti ne vedo zanj.
Dne 12. aprila je vse vaščane dvignil silovit požar. Bil je že večer, ko je izbruhnil o-genj v občinski hiši. V isti stavbi je tudi-osnovna šola. Poslopje je bilo sicer že staro; zgradili so ga že leta 1892 in povečini z rabotami domačinov. Služilo je pa še vedno svojemu namenu za županstvo in šolo. Za pravi vzrok požara se ne ve. Po mnenju nekaterih je nastal kratki stik, drugi pravijo, da so se vnele saje v dimniku, škoda je pa precejšnja, ker je zgorela vsa oprava z arhivom vred. Ostali so samo zidovi.
KONCERT PRIMORSKIH ŠTUDENTOV V GORICI
Na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici bo gostoval v Katoliškem domu v nedeljo 27. aprila ob 16,30
ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV IZ LJUBLJANE »VINKO VODOPIVEC«
S KONCERTOM SLOVENSKIH IN DRUGIH PESMI
Vstopnina 300 lir, dijaki 100 lir. Ker sestavljajo zbor naši študenti s Primorskega, je prav, da to požrtvovalno mladino podpremo z obilno udeležbo.
Izreden užitek, marsikomu dotlej še nepoznan, so pa nudili »Klicarji« z religioznimi popevkami s spremljavo električnih kitar in trombe. Val navdušenja je izzval zlasti solist, ki je z izrednim in barvitim glasovnim ra-ponom vztrajal skozi deset točk sporeda. Ansambel je pokazal, da tudi religiozna popevka lahko vzbuja globoko in veselo občutenje.
Tretji del večernega sporeda je obsegal šest narodnih pesmi, ki je zajel lipiko vseh slovenskih pokrajin. Zaključil se je z Vodopivčevo Pobratimijo.
Ob koncu se kar ni hotelo poleči navdušenje v dvorani.
Po akademiji je bila prirejena ljubljanskim gostom prijetna zakuska, ki je potekala v živahnem razpoloženju med pozdravnimi govori in petjem, kateremu so se pridružili tudi goriški študentje.
»GORIŠKA POMLAD«
Slovenska prosvetna zveza najavlja vrsto kulturnih prireditev pod gornjim naslovom. Nekatere od teh so že na običajnem sporedu kulturnih večerov.
Danes zvečer bo govoril Josip Vidmar iz Ljubljane o slovenskem nacionalnnem vprašanju in enotnem slovenskem kulturnem prostoru v Gregorčičevem klubu.
4. maja bo imelo prosvetno društvo »Briški grič«, v Števerjanu družabno prireditev v Dvoru z orkestrom in popevkami.
16. maja zvečer bo koncertiral Slovenski oktet iz Ljubljane v dvorani na Verdijevem korzu.
Ob 20-letnici Župančičeve smrti bo recitacija in komemoracija pesnika v isti dvorani dne 23. maja.
V	dvorani kluba »Simon Gregorčič« pa je odprta razstava ilustracij osnovnih in srednjih šol iz Gorice in Trsta, ki so sodelovali pri natečaju ob 50-letnici Cankarjeve smrti. Razstava je odprta od 17. do 19. ure.
Rupa
STARA ŠARA
že večkrat smo v listu pisali o nemarnosti in neodgovornosti nekaterih ljudi, ki mečejo staro šaro, kamor se jim zljubi. Te nesnage opažamo vedno več od Rupe ob cesti proti mirenskemu obmejnemu prehodu.
Pisali smo tudi, da bi se morali za to zmeniti tudi odgovorni občinski možje, če so že ljudje postali brezbrižni. Namestiti bi bilo potreba ob navedeni cesti table z opozorilom, naj sc tam ne odkladajo smeti, še bolje bi bilo, če bi občinska uprava odkazala mesto za odmetavanje zlasti trdih odpadkov, kot so škatle, steklenina in stare cunje. V ta namen bi prav dobro služila »Velika jama«, kjer že ležijo kupi stare šare.
Želimo, da bi naša občinska uprava upoštevala te skromne želje, zaradi higiene in tudi lepega lica naših krajev.
Pritožiti se pa moramo tudi zaradi neredne dobave Novega lista. Večkrat se zgodi, da ga prejmemo šele v soboto ali pa celo naslednji ponedeljek.
—o—
Opomba uprave: Naše naročnike obveščamo, da dobe list z zakasnitvijo večkrat tudi zaradi kake stavke. Zadnja številka je prišla prepozno zaradi stavke poštarjev. Nekajkrat se je pa enako zgodilo zaradi stavke tiskarjev. Prosimo vse naročnike, da bi podobne zamude vzeli z razumevanjem na znanje.
17 KULTURNEGA ŽIVLJENJA
JIov roman aneoisa JHuuriacu
Te dni bo izšel pri francoski založbi Flamma-rion novi roman pisatelja Frangoisa Mauriaca, ki spada v vrh sodobne svetovne literature in je dobil, kot znano, pred leti tudi Nobelovo nagrado. Zanimivo je, da je poteklo petnajst let med tem in prejšnjim Mauriacovim romanom. Vsi so že mislili, da Mauriac sploh ne bo več pisal oziroma objavljal romanov, ker se je v zadnjih petnajstih letih popolnoma posvetil pisanju komentarjev k aktualnem dogajanju v Franciji in v svetu, katere objavlja že dolgo časa v tedniku »Le Figaro Litteraire«. Tudi sam je že večkrat namignil v teh svojih zapiskih, da ne misli več pisati romanov, ker se mu zdi, da lahko s takimi dnevniškimi zapiski in komentarji veliko bolj neposredno pove tisto, kar ima na srcu, kakor preko romana. Zato pomeni sedanji Mauria-cov roman, ki ima naslov >>Un Adolescent d'Au-trefois« (Nekdanji mladostnik) precejšnje presenečenje.
Tako ni čudno, da marsikoga zanima, kako je do tega prišlo, in uredništva listov se obračajo na Mauriaca s prošnjami za intervjuve. Tudi znani tednik »Die VVeltvoche« je zaprosil Mauriaca za pogovor. Časnikar Pierre Quet je zastavil Mauriacu med drugim vprašanje: »Zakaj ta novi roman, petnajst let po objavi prejšnjega? Ali imate občutek, da še niste vsega povedali? Kakšno novo dimenzijo daje ta roman v tem primeru vašemu delu?«
Mauriac je odgovoril: »Romanopisec moje starosti ima nekak občutek, da je začenjal vse svoje življenje pisati vedno spet isti roman in da je govoril vedno isto in ponavljal isto na različne načine. No, jaz mislim, da moja nova knjiga dalje razlaga problem, ki obvladuje vse moje pisateljsko delo, in ga kaže morda še z večjo jasnostjo: problem zla. Jaz sem prepričan kristjan, verujem in sem srečen, da sem si mogel ohraniti svojo vero, toda ohranil sem si jo v nekem smislu le pri obravnavanju tega problema zla, ne pa z odgovorom nanj. Mislim, da
nisem še nikoli bolj jasno govoril o tem kakor v knjigi »Nekdanji mladostnik«.
Potem je povedal, da je zajet roman iz časa njegove mladosti, vendar pa ni avtobiografski. Porabil je le razne spomine na ljudi, ki so igrali takrat kakšno vlogo v njegovem življenju. Vendar pa jih ni kopiral, ampak je ustvaril iz njih nove, samostojne osebnosti, ki imajo v marsičem drugačne značajne poteze.
Časnikar je pripomnil, da teme njegovega novega romana močno spominjajo na aktualne probleme današnjega katoliškega sveta. Alain, glavna oseba močno kritizira konservativno zadržanje določenega katoliškega klera. Mauriac je pojasnil, da je med sedanjo krizo v Cerkvi in modernizmom v času njegove mladosti veliko podobnosti. Vendar je tudi neka velika razlika. Cerkev je še vedno ista, a hkrati ni več ista. Razlika je po njegovem v tem, da je pretila tedanji Cerkvi, to je Cerkvi pod papežem Pijem X. nevarnost od elementov, katere je smatrala za destruktivne, od zunaj, današnja kriza pa je notranja kriza, verska kriza med duhovništvom samim, v učeči Cerkvi sami.
»Samo po sebi razumljivo niso reforme, stvari kot jazz v cerkvi ali maša po francosko, tiste,
I ki me vznemirjajo,« je dejal Mauriac. »To mi uga ja ali pa ne, vendar nima niti najmanjšega pomena. Marsikaj pri maši v francoščini mi celo izredno ugaja, čeprav seveda pogrešam latinšči-| no. Toda zame je vse to postransko. Ponavljam, j da je verska kriza tista, ki me vznemirja. Mi ne potrebujemo vaše dobrodelnosti, pravim mladim duhovnikom, mi potrebujemo vašo vero Vendar imam popolno zaupanje, ker ne dvo mim o učinkovanju Svetega duha in o njegovi zmagi.«
IZŠLO JE
Milena Merlak: »Skrivnost drevesa«. Petindvajset tekstov. Sodobna knjiga, London 1969. Stran 64. Knjiga je na razpolago v Tržaški knjigarni. Cena izvoda 1000 lir.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKE GA POZOR ISTA IZ BEOGRADA v Kulturnem domu v Trstu
V soboto, 3. maja, ob 16. uri (za šole)
Branislav Nušič P R O T E K C I J A
V soboto, 3. maja, ob 21. uri
I.	A. Gončarov
NAVADNA ZGODBA
V nedeljo, 4. maja, ob 15.30 i,n ob 20.30
Borislav Mihajlovič — Mihi/.
KRALJEVIČ MARTO
NOVE REVIJE
Pri nas opažamo, da se menjujejo dobe, ko smo prav revni, kar se tiče literarnih in esejističnih obzornikov, z obdobji, ko se te vrste mesečniki porajajo drug za drugim in to morda tudi brez nujne potrebe za našo kulturno rast. Saj ni število literarnih revij že samo po sebi merilo za kulturno višino, marveč njih kakovost. Še manj je pa razumljivo, če hoče vsaka struja izdajati svoj obzornik, da bi drugače mislečo skupino preskočila.
Zdi se, da prihajamo v dobo poli-
MLADIKA" ZA MAREC IM APRIL
Mladike«, ki je izšla prinaša na uvodnem ker je pomlad«, o kaše je skril pod začet-mistično doživlja po-Pesem se odlikuje po resničnem pesniškem
Nova dvojna številka pred Veliko nočjo iz tiska, mestu pesem »Samo zato, aeri pesnik ali pesnica, ki nicami B. M., naravnost mlad, ki preraja življenje, izredno lepem jeziku in po doživetju.
Sledi »Še ena bukovniška pesem«, ki jo vsebuje nedavno odkriti rokopis iz druge polovice 18. stoletja. Pesem ima naslov »Peissem od svei-tiga Krishoviga pota«. Objavlja jo Marijan Brecelj v izvirnem pravopisu, to je v bohoričici, ki se naslanja nekoliko tudi na italijanski pravopis tistega časa. Slavko je prispeval pesmi »V pričakovanju«, Velikonočna prošnja« in »Velikonočno jutro«, nepodpisana pesnica pa pesem »Pomladna dekliška epistola«, ki tudi dokazuje resničen talent in iskreno doživetje, le v jezikovnem pogledu zasledimo ponekod še premajhno skrb za lep in izviren izraz. Vanja je napisala pesem: »Joj, cvetje...«, Boris Pangerc pa pesmi »Poljubljam zelene tišine« in »Med jasami sanj«. Tudi v njima začutimo že določeno pesniško kulturo in globino doživljanja, čemur pa še ne odgovarja jezik. Vsekakor se lahko reče, da je tudi v tej številki »Mladike« pesništvo dostojno zastopano.
Kar zadeva pripovedništvo, je omeniti prispevek Zore Tavčar »Agata iz Sopotnice«, ki je sa mo odlomek iz daljše zgodbe. To je groteskna zgodba o starki, ki živi, bi lahko rekli, od smrti, s tem, da se nepovabljena in nenaprošena vrti
okoli mrličev, jih umiva, preoblači in devlje na pare. Tokrat pa ji je spodletelo, kajti ravno njen prihod zdrami grčavega in orjaškega gospodarja Debevca spet k življenju, da mora kar pobegniti pred njim, kar nam pripoveduje Zora Tavčar s smislom za pravi humor. Lara, ki jo poznamo iz »Literarnih vaj«, je napisala črtico »Prebujenje«, ki daje slutiti, da smo dobili s to mlado avtorko nov literarni talent. Mojca Rant tudi kaže čut za humor v svoji zgodbici o dveh kmečkih študentih, z naslovom »Filip in Jakob«. Marijan Brecelj pa je prevedel novelo Cor-rada Alvara »Meluzinin portret«. Omeniti je še »Drobce mojih spominov«, ki jih objavlja Josip Kravos in so prijetno napisani.
Izmed ostale vsebine izstopajo članki »Slovenski metropolit med nami«, »Slovenska cerkvena pokrajina«, »Ljubezen — moč dialoga«, ki ga je napisal monsinjor dr. Janez Vodopivec, poročilo o blagoslovitvi novega župnijskega doma v Števerjanu, odlomek iz govora Alojza Rebule v Nabrežini, pod naslovom »Slovenci po zavestni izbiri«, in nadaljevanje Jevnikarjeve razprave o sodobni slovenski literaturi zunaj Slovenije, tokrat o pisateljih v Argentini. Sergij Kobilar spet nadaljuje svoje duhovito kramljanje pod naslovom »Tržaško pismo«, v katerem biča naše napake z resničnim smislom za satiro. Tudi v tej številki ne manjkajo običajne in zanimive rubrike »Zadnje književne novosti«, »Knjige in revije«, »Gledališče«, »Kulturni koledarček« za Tržaško in Goriško, Pisma uredništvu. Pogovori in Za dobro voljo. Vsa štovilka je zelo lepo ilustrirana.
tično-kulturnega prehitevanja, ne pa plodnega tekmovanja, tudi mi Slovenci.
Zdaj imamo na primorskem ozemlju tri literarno-esejistične obzornike:	Mladiko,
Most in Zaliv; vsak od teh kaže tudi svojsko literarno in ideološko smer. Kmalu se jim bosta pridružili še dve podobni reviji.
V	Trstu se pripravlja nova revija, ki se bo menda imenovala »Vezi« in jo bo urejeval bržkone Jože Koren. Kako je in kako bo pri štirih podobnih revijah v Trstu s številom naročnikov in še bolj s sodelavci, je pa težko vprašanje. Ali se bodo mogle vzdržati na neki literarni višini ali bodo ipadle na raven ozko usmerjenih dnevnih debat?
Poleg tega se pa še v Kopru pripravlja izid revije »Obala«. V Slovenskem Primorju že izhajajo »Srečanja«.
Da bo ta slika o porajanju novih revij popolnejša, naj dodamo, da se pripravlja tudi izdajanje druge »Mladike«, ki jo namerava zalagati celjska Mohorjeva družba. Poleg tržaške torej še celjska. Po zamisli pobudnikov naj bi la bila nekako nadaljevanje nekdanje goriške in potem prevaljske »Mladike« kot literarno družinski list.
R. B.
REVIJA »PROSTOR IN ČAS«
Kot se je zvedelo, bo v najkrajšem času izšla prva številka revije »Prostor in čas«, ki jo je sklenila izdajati večja skupina slovenskih izobražencev v Ljubljani in v vsej Sloveniji. Korekture prve številke so bile že opravljene in tudi material za drugo številko je že v tiskarni.
Pobudniki revije so, kot znano, med drugimi Peter Božič, Andrej Brvar, Emilijan Cevc, Janez Gradišnik, Edvard Kocbek, Ignac Koprivec, Miroslav Košuta, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Uroš Kraigher, Lino Legiša, Jože Mahnič, Janko Moder, Boris Pahor, Tomaž Pavšič, Breda Pogorelc, Alojz Rebula, Anton Slodnjak, Leopold Su-hadolčan, Severin Šali, Lojze Ude, Jože Udovič, France Vodnik, Dane Zajc, Pavle Zidar in Franc Zwitter — da imenujemo le tiste, ki so pri nas bolj znani. Tako se lahko reče, da bo revija »Prostor in čas« resnično osrednja slovenska revija, vsaj kakor je zamišljena.
i/b/foPtio | Strokovna izobrazba
8 kmečke mladine
V	ponedeljek in lorek se je na goriškem gradu začelo »Posvetovanje o strokovni izobrazbi mladih kmetovalcev«, ki ga je pripravila deželna ustanova za razvoj kmetijstva — ERSA. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel goriški župan Martina, je predsednik ustanove kom. Lucca orisal pomen sestanka za splošni napredek kmetijstva. Poudaril je, da je treba dajati prednosi koristi, ki jo ima celotna skupnost, in da ni dovolj upoštevati samo koristi posameznikov. V lem oziru so razumljivi napori in prizadevanja ,da se da strokovni izobrazbi mladine modernejšo osnovo, ki bo znala pomagati k vsestranskemu razvoju osebnosti, ki bo tako sposobna, da se enakovredno vključi v moderno družbo.
Podminister za delo Toros je zagotovil pomoč zakladnemu ministrstvu za sodobno strokovno izobrazbo, hkrati pa ugotovil potrebo, da se najde primerna oblika za čim-večji obisk na strokovnih tečajih. Glavni ravnatelj pri kmetijskem ministrstvu prof. Di-ni pa je nakazal tudi smernice za rešitev tega problema. Posebej je podčrtal nujnost, da se uskladi strokovno usposabljanje s šolo in tehnično službo na terenu. Kar se pa tiče cilja, ki naj ga ima kmetijsko izobraževanje, je rekel, da je treba mladino usposobiti ne
Kult nasilja
(Nadalj. s 1. str.) nje tržaške knjigarne, sem opazil v njej knjigo »Luciano Lutring, il solista del mitra« (Luciano Lutring, solist hitrostrelke). Nekdo je začutil potrebo, da je napisal knjigo o tem zloglasnem roparju in morilcu in mu pritaknil vzdevek solist, ki ga uporabljamo navadno samo v zvezi s pevci in koncer-tisti. Ni čudno, če se čuti Lutring junaka in če ga bodo mladi posnemali in ga že posnemajo. Kajti dobro vedo, da o njih nihče ne bo napisal knjige, če bodo ostali dobri in pošteni ter si bodo z delom in znanjem služili vsakdanji kruh. Taki ljudje niso zanimivi in zato so obsojeni na anonimnost, na to, da ostanejo večno v senci.
Kdo bi se še čudil, če skuša mladina danes uspeti z nasiljem tudi v politiki. Tudi tam nasilje mnogo bolj »nese« kot znanje in demokratično prizadevanje ter poštenost. Najslavnejša med mladimi »politiki« v Evropi sta danes Rudi Dutschke in Kohn-Ben-dit, ki učita in uporabljata nasilje. Vsa Evropa ju pozna in kjerkoli se pojavita, sta takoj v časopisju. Vse, kar napravita, je »pomembno«. Največji založniki se pulijo za njune »knjige«, v katerih razlagata svoje od vseh strani znesene in izposojene ideje in: ideologijo ter jima plačujejo milijonske ho-j norarje. Kdo pa pozna katoliško, protestan-tovsko ali socialistično mladino, ki se trudi' s socialnim in vzgojnim delom med mlajšimi, pomaga starim in nemočnim ter hodi na akcije pomoči v nerazvite države? Navadno si ne zaslužijo ti fantje in dekleta niti nekaj vislic v listih. Njihovi obrazi, njihova dobra dejanja in njihovi življenjepisi ostanejo javnosti neznani. Zanimivejši je celo vsakršen mladostnik bandit.
če torej današnja mladina veruje v nasilje, prepričana, da je samo z nasiljem mogoče doseči ne le politične cilje, ampak tudi slavo in denar, tega ni le sama kriva. Kriva je starejša generacija, ki ji je nevestno vcepljala in ji še vedno dan za dnem vceplja vero v kult nasilja.
samo za sodobno proizvodnjo, ampak tudi /a organizacijo prodaje kmetijskih pridelkov. Tehnično pomoč, ki jo dajejo javne u-stanove, je treba po njegovem izpolniti predvsem s tega vidika.
V	torek popoldan se je razvila zanimiva diskusija, katero je zaključil odbornik za kmetijstvo odv. 'Comelli, ki se je pohvalno izrazil o pobudi ustanove. Tudi odbornik Comelli je poudaril pomen strokovnega usposabljanja mladine s pomočjo modernih napotkov, ki naj pripomorejo km aterialnemu in duhovnemu napredovanju tega temeljnega sektorja človeške dejavnosti.
Z naše strani bi želeli, da bi strokovno izobraževanje dobilo nove in trdnejše teme-1 je z ustanovitvijo slovenske dvoletne kmetijske šole, ki bi seveda morala za zadovoljevanje potreb na tem področju služiti celotni slovenski skupnosti v Italiji.
PROBLEM CENE V CVETLIČARSTVU SN ZELENJADARSTVU JE PROBLEM SODOBNE PRODAJNE ORGANIZACIJE
Katerikoli pogovor z našimi cvetličarji se konča z žalostno ugotovitvijo, kako težko je prodajati trgovcem in priti do poštene odkupne cene. Položaj na tržišču določa trgovska mreža, kar zopet sili posebno cvetličarje do pretirane in škodljive konkuren-. ce. šop cvetlic stane v prodajalni najmanj petkrat več, po navadi mnogo več kot trgovec plača cvetiičarju-proizvajalcu. V nekaterih evropskih državah je že v veljavi in se vedno bolj širi sistem prodaje na debelo, ki deluje kot dražba. Cena pod neki minimum skoraj ne more pasti. Tudi v Italiji so uvedli nekaj takih tržnih središč, s časom naj bi organizirali v vsej Italiji mrežo tržnih središč. Dosedanje izkušnje v Veroni,
Borovi pingpongaši zasedli odlično drugo mesto v B Ligi
Namiznoteniška ekipa Š.z. Bor je zaključila prvenstvo na drugem mestu v končni lestvici in se do konca borila celo za napredovanje v A ligo. Glede na dejstvo, da Tomšič ni bil razpoložljiv za zunanje nastope,je letošnja, doslej najboljša uvrstitev Borovcev, več kot zadovoljiva, celo presenetljiva. Vsa teža zunanjih nastopov je ležala samo na dveh igralcih, Ediju Boletu in Ediju Košuti, ker Grbec, kljub najboljši volji, ni bil dorasel svojim nasprotnikom. Zato tudi upi ob začetku prvenstva niso šli dalje od častne uvrstitve in obstanka v ligi. Že v prvih nastopih pa sta Edi Bole in Edi Košuta dokazala, da sta v odlični formi, in sta praktično sama, brez odločilne pomoči tretjega igralca, izbojevala pomembne zmage. Vendar ni bilo verjetno, da si bo lahko Bor do konca prvenstva privoščil razkošje, da vsaj ekipi na tujih tleh pokloni tri točke nad svojim tretjim igralcem, če pa jih že pet zadostuje za zmago. In vendar je kljub temu le malo manjkalo, da bi Bole in Košuta praktično sama izbojevala napredovanje v A ligo. V zadnjem dramatičnem nastopu v Lugu je Bor tesno izgubil s 4:5. Bole in Košuta sta osvojila vsak po dve točki, Grbec pa je moral kloniti vsem trem nasprotnikom. Dovolj bi bilo, da bi vsaj v Lugo lahko prišel tudi Tomšič, pa bi bila zmaga gotovo na strani Borovcev. Tako je bil problem tretjega igralca le usoden in je Borovcem preprečil toliko zaželeno napredovanje
i	Milanu in drugod so pokazale, da je moč na la način zagotoviti proizvajalcem pošter:o odkupno ceno, da tak sistem pozitivno vpliva na celoten položaj lega dela kmetijske proizvodnje. Tak način prodaje vpliva na kvaliteto, do katere pride, ker se hoče proizvajalec izogniti nihanju, ki bi ga povzročila nezadostna kvaliteta. Tudi obdelovalni površini posameznih kultur se na ta način začne posvečati več pozornosti. Ta se torej ravna po povpraševanju, možna je smotrnejša izbira sort itd.
Pobuda take vrste bi tudi pri nas spi j-žila vrslo novih in dopolnilnih pobud, ki bi pomagale našemu cvetličarstvu in zele-njadarstvu do višje ravni, seveda ne mislimo s tem reči, da ni mnogo drugih hudih problemov npr. stanje poljskih poli, cena in dobava vode, itd. Organizirati bi bilo treba nato še konzorcij ali zadrugo proizvajalcev za skupno skladišče, hladilnico, semenarno itd.
Tržno središče (centrale mercato), bi lo-rej predvsem prispevalo k odpravi nezdravih razmer na tržišču, poleg tega bi prisililo proizvajalce, da se organizirajo. Dandanes se našemu cvetličarstvu ne godi slabo, nasprotno, življenjska raven cvetličarjev je ena izmed najvišjih. To lahko vsakdo z lahkoto ugotovi. Pri tem pa ne smemo vpra-ljenja slovenske skupnosti, ter zlasti na-šati za težave in napore. Do istega rezultata, celo večjega, bi lahko prišli z mnogo manjšim naporom.
Kdo pa lahko ustanovi tako tržni središče? Zeleni načrt predvideva tovrstne pobude s strani države ali pa lokalnih ustanov (npr. s strani trgovinske zbornice) ali pa s strani konzorcijev in zadrug proizvajalcev. K organizaciji tržnega središča spada tudi organiziranje zbirališč, prevoza, zgraditev naprav za embalažo, hladilnic, prostorov za pripravo proizvodov, ne nazadnje je potreben tudi teleprinter, da bi lahko sledili položaju na domačem in tujem trgu.
v A ligo, kamor tako Bole kakor Košuta po odlični igri brez dvoma spadata. Oglejmo si še, kako so bili posamezni Borovi igralci uspešni v le tošnjem prvenstvu:
1. Edi Košuta: 27 tekem, 25 zmag, 2 poraza.
2. Edi Bole: 27 tekem, 19 zmag, 6 porazov.
3. Karel Tomšič: 18 tekem, 6 zmag, 12 porazov.
4. Klavdij Grbec: 9 tekem, 0 zmag, 9 porazov.
V danih pogojih je doseženo drugo mesto Bora vsekakor uspeh. Letos se vrne od vojakov Adrijan Tavčar. Tako bo tudi problem tretjega igralca zadovoljivo rešen in Borovci bodo imeli vsekakor večje šanse, da se jim v prihodnjem prvenstvu posreči napredovanje v A ligo, ki jim je že letos le za las ušlo.
Presenetljiva zmaga Borovk nad Brežankami
V ženski odbojkarski B ligi je prišlo v povratni tekmi med Bregom in Borom do večjega pre senečenja. Brežanke so preveč podcenjevale nasprotnice, kar se jim je hudo maščevalo. Mlade Borovke so se vrgle v borbo z dosti večjo vnemo, ki jim je bila bogato poplačana z dragoceno zmago. Brežanke pa so s tem porazom pokopale vse upe za uvrstitev v finalni del turnirja, ki bo odločal o prestopu v višjo ligo.
Dekleta bazoviške Zarje se v Pordenonu niso mogla resneje upirati zelo razpoloženi ekipi Ca-sagrande, tekmo med Sokolom in AGI-jem v Nabrežini pa je sodnik zaradi slabega vremena prekinil.
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
Slovenščina na videmski fakulteti
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 27. aprila, ob: 8.0C Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za orgle igra Gabriel Devetak; 10.00 Manlova-nijev orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V pra zničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše »Otok skrivnosti« tretji del; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Anton Ouintana »Fridericova smrt«, Radijska drama, Prevedel Šavli; 17.00 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glas ba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Iz pesniških gajev; 18.40 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.C0 Šport;
20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba;
♦ PONEDELJEK, 28. aprila, ob:	7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole;
12.00 Na pianolo igra »Big Tiny Lit tis«;	12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar ne kaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 aZ mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Goriški polifonski zbor; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Milan Lipovec, »Štefan Granata«; 21.15 Romantične melodije; 22.00 Slo venski solisti, Klavirski duo Igor Štuhec — Silva Hrašovec; 22.10 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 29. aprila, ob:7.C0 Koledar; 7.30’ Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Collins; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ca-samassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce, Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost;
18.30 Pianist Gojrnir Demšar; 18.55 Rugolov veli ki orkester; 19.10 Bambič, Edmondo Passauro;
19.20 Kaempfertov orkester; 19.45 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane; 20.00 šport; 20.35 Henz:, »Boulevard Solitude«, lirska drama.
♦ SREDA, 30. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 12.00 Pianist Black; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 1S.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Pianist Aci Bertoncelj; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert;, V od moru (20.55) Za vašo knjižno polico; 21.30 Orkester in zbor Normana Luboffa.
♦ ČETRTEK, 1. maja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Pihalne godbe; 9.00 V prazničnem tonu; 10.00 Oton Zupančič »Duma«, Izvajajo gojenci slovenskega Dijaškega doma v Trstu; 10.30 Karakteristični ansambli; 11.30 Revija zborov Slovenske prosvetne zveze iz Trsta, Prvi del koncerta; 12.10 Za vsako gar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz sveta; 15.55 Beethoven: Simfonija št. 6; 16.40 Tržaški motivi; 17.00 Perez Prado, kralj mamba;
17.20 Za mlado poslušavce, Razkuštrane pesmi; 18.15 Klavirski duo Ferrante—Teicher; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 18.45 »Ouartetto Jazz Moderno« iz Vidma; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.30 Aleksej Arbuzov: »Zgodilo se je v Irkutsku«, Drama; 22.00 Komorne skladbe; 22.15 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 2. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol;
12.00 Kitarist Pizzigoni; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo—Safred;
17.20 za mlad : poslušavce; 17.55 Slovenščina za Slo vence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.10 Sam-pietro: Človeški faktor v modernem podjetju; 19.25 Motivi, ki vam ugajajo; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni« 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne gla sbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 3. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glas ba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.25 Carlo Cassola »Fausto in Ana«, Roman; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.50 Umetnost;
13.30 Vokalni duo Ljuba Berce—Košuta in Norina Pelizon s triom Možina; 18.50 Pourcelov orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zabavali vas bodo;
20.00 Šport; 22.15 Zabavna glasba.
»Znanje slovenskega jezika je nujno potrebno za vse, zlasti za mlade ljudi, če hočejo napredovati v življenju in ustvariti bolj pravičen svet ter razumevanje med narodi na tem koščku sveta«, je izjavil te dni v deželnem svetu predstavnik LSS Štoka, ko je posegel v razpravo o resoluciji, ki je zahtevala na videmski fakulteti za sodobne jezike pouk tudi slovenskega jezika in književnosti. Na videmski fakulteti je namreč slovenščina doslej predvidena le kot komplementaren predmet, kar ne ustreza dejanskim zahtevam akademske mladine. Resolucija svetovavcev Furlanskega gibanja je bila v tem smislu zelo pozitivna.
K razpravi se je oglasilo več govornikov. Štoka je med drugim rekel, da je v deželnem svetu že sprožil to zadevo, ko je zahteval ustanovitev stolice za slovenski jezik in književnost na tržaški fakulteti. Vendar pa doslej ni bilo še ničesar napravljenega, da bi se zadostilo upravičeni želji slovenske akademske mladine. Nadalje je predstavnik LSS v deželnem svetu poudaril važnost slovenskega jezika za našo deželo, ki ima vlogo mostu nasproti Vzhodu. Zato je izjavil, da bo glasoval za to resolucijo.
Vsem je odgovoril odbornik za šolstvo Giust, ki je zagotovil, da se bo deželni odbor potegoval za uveljavitev slovenščine na videmski fakulteti za sodobne jezike.
Omenjeno resolucijo pa so v svojih posegih žal podprli le svetovavci Furlanskega gibanja, poleg dr. Štoke. Ostale stranke so se farizejsko izognile glavnemu argumentu resolucije ter potegnile na dan izgovor univerzitetne reforme in izjavile, da se bodo pri moretitnem glasovanju za resolucijo vzdržale (komunisti) ali pa glasovale proti (DC in PSI). To nam bodi v nauk, da se le svetovavci, izvoljeni na slovenski listi, povsem zavedajo važnosti slovenskih problemov, saj nimajo nad seboj vodstva, ki zasleduje drugačne igrice in cilje.
Te dni je deželni odbornik za šolstvo Giust sporočil deželnemu svetovavcu Štoki, da je interveniral pri kompetentnih oblasteh za razpis natečaja za učiteljska mesta na slovenskih šolah. Dr. Štoka je o tem vprašanju interveniral že v jeseni lanskega leta.
RAZPISI SLUŽB
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je razpisala natečaj za 260 mest inšpektorja v višjem tehničnem staležu osebja poljedelstva. Potreben je doktorat iz agrarnih strok. Prošnje je treba predložiti do 19. maja t.l. Uradni list št. 72 z dne 20.3.69.
Ministrstvo za javna dela je razpisalo javni natečaj za 88 mest pomočnika geometra pri Ge-nio civile. Za področje Benečije je rezerviranih 10 mest. Prošnje je treba odposlati do 13. junija t. 1. na naslov: Ministero dei lavori pubblici - Di-rezione generale degli affari generali e del per-sonale - Divisione 2.a. Uradni list št. 95 z dne 14.4.69.
i	Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo — ENPI — je razpisalo natečaj za 8 mest psihologa drugega razreda. Prošnje je treba nasloviti na osrednje ravnateljstvo »Ente Nazionale Preven-sonale — Divisione stato giuridico del perso-nale — via Alessandria, 220 — Rim in to najkas-do 11. maja t. 1. Uradni vestnik št. 92 z dne 10.4.1969.	KASTA
Z Goriškega
OBČINS.d načrti
V sredo zvečer je bil sklican goriški občinski svet na redno sejo in je razpravljal — po dolgem odmoru zaradi občinske krize — o še nerešenih točkah iz prejšnjih dnevnih redov in še o nekaterih novih občinskih načrtih.
Med temi gre za nakup nekaterih nepremičnin, da bo mogoče urediti po že določenem načrtu ulico Cipriani in njeno okolico.
V razpravi je tudi načrt za mestni vodovod, z nekaterimi popravki. Stroški so preračunani na 590 milijonov lir, za katere bo polovico prispevala deželna uprava. Nadalj-ni načrti za vodovod zahtevajo še drugih 130 milijonov, ki jih pa prevzame država na svoje breme.
V pretres so prišle še druge točke, in sicer odkup zemljišč za drugi del industrijskega pasu, za razširitev risarske šole in občinskih ambulant v Mazzinijevi ulici.
MATURE PO NOVEM
Čez dva meseca se bodo dijaki zadnjih razredov višjih srednjih šol usedli k zeleni mizi in odgovarjali pri maturitetnih izpilili.
Letos vlada med maturanti še posebno vznemirjenje, ker bodo morali kandidati prestati izkušnje po novih ministrskih odredbah. V glavnih obrisih jih je navedel učni minister Ferrari-Agradi v torkovem televizijskem pogovoru.
Bistvena sprememba ni toliko v tehnici-zmu izpraševanja, ampak v sodbi komisije o maturantovi zrelosti in samostojnosti v kritičnem razm išljanju.
Maturant bo tudi sodeloval pri poteku izpitov, ker si bo smel izbrati pismeno nalogo, druga je določena po zakonu. Prav tako se bo lahko po svoji volji odločil za en predmet ustnega izpita. Golo naštevanje letnic in podatkov bo odpravljeno, kandidat pa bo moral pred vso komisijo dokazati svojo zrelost v razgovoru. Izpili bodo torej resnejši, a ne lažji.
Za slovenske šole pa je potrebno in docela naravno, da se med uradno določene izpitne predmete uvrsti tudi slovenščina. To je naša želja in zahteva!
Kratke novice
V Houstonu (Texas) so prvič v zgodovini presadili celo oko od nekega umrlega v 54-ietnega Johna Maddena.
V Združenih državah, v Nemčiji in na Švedskem so ugotovili, da povzroča pilula proti za nositvi srčno kap (infarkt).
Zaradi prezaposlenosti tiskarne je moralo , tudi tokrat odpasti nadaljevanje »Slov. primorskih koledarjev«.
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. aprila, nedelja: Peter Kanizij, Žita
28. aprila, ponedeljek: Pavel od Kr., Živan
29. aprila, torek: Peter Robert
30. aprila, sreda: Katarina Sionska
1. maja, četrtek: Praznik dela, Žiga
2. maja, petek: Atanazij, Zivana
3. maja, sobota: Herman, Laska
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« • Trst