Naša društva. PREKMURSKI DAN. . Naša prosvetna dru&tva, dekliške zveze in iantovske odseke &e enkrat opozarjamo na prekmurski dan, — 10. julij. Našim Prekmurcem dajmo knjigo! Knjižničarji, preglejte vaše knjižnice. Ako imate vec izvodov iste knjige, darujte jih za Prekmurce. Posebno starejše knjige Mohorjeve družbe so dobrodošle. Dekleta in fantje, pojdite od hiše do hiše, od človeka do človeka, in nabirajte knjige. Vsaka knjiga je zaklad za naše Prekmurce. Posebno se zatecite k tistim osebam, duhovščini, učiteljstvu in izobražencem, o katerih veste, da imajo obilo knjig. Kdor pa ne more knjige dati, naj da pa mali denarni prispevek. Prekirraroi so bili stoletja odrezani od nas, naše prosvete, naših 'knjig in slovenskega čtiva. Zato so lačni slovenske knjige. '"* Dne 10. julija gremo vsi na delo za Prekmurce! Društva, ki se bodo posebno odlikovala, bomo objavili v listih. PRIJATELJI ORLOVSTVA! V nedeljo, dne 10. julija 1.1. se zbere v lepem meshi Celju cvet slovenske katoliške mladine iz cele Stajerske. NaSi Orli in Orlice inafetopijo ta dan v Celju, da manifestirajo svojo trdno voljo, žiTeti in delati po nauku evangelija ter utrjevati svoje telo po načelu: Zdrav duh v zdravem telesu! Kaj je primerneje, kot da se tej lepi mladinski manifestaciji priključi vse, kar veruje v bodočnost naše katoliške mladine, ter s svojo navzočnostjo dokaže, da odobrava in želi podpirati delo ter stremljenja naše mladine. Vabimo za to vsakogar, ki mu le kolickaj dopuščajo razmere, da pride v nedeljo v Celje in tako pripomore manifestaciji orlovstva do čitn večjega in silnejšega uspeha. Zlasti iz bližnje in daljne okolice Celja, kjer udeležba ni združeni s prevelikimi žrtvami, naj se ljudstvo orlovskega nas>lopa v Celju udeleži polnoštevilno. Spored tega nastopa je sledeči: Takoj po prihodu jutranjih vlakov se zberejo Orli in Orlice na za to dolčenih jim mestih, in sicer: Clani mariborske orj*vske ekspoziture se zberejo pred poslopjem Prve Hrvatske Stedione, člani celjske orlovske ekspoziture pred okoliško šolo v Razlagovi ulici. Svojo prtljago oddajo tako člani kot tudi članice na posebne, za to pripravljene vozove, da jim je ne bo treba nositi v sprevodu in v cenkvi, kar tudi ne bi bilo posebno lepo videti. Na znamenje glavnega načelnika cele prireditve se začne pomikati sprevod mimo kolodvora in pošte v Cankarjevo ulico, od tam na Kralja Petra cesto, v Prešernovo ulico, na Dečkov trg ter po Gosposki ulici, preko Glavnega trga v župno cerkev. V cerkvi bo imel slavnostno pridigo znani mladinski pridigar preč. g. Pavel Vesenjak, kaplan na Teharjih. Med sv. mašo bo pel pevski zbor katoliškega prosvetnega društva v Celju pod vodstvom pevovodje g. Alojzija Mihelčiča. Po končani službi božji se znova razvije sprevod na telovadišče ki se bo nahajalo na dvorišču mestne osnovne šole. Na telovadišču bo ledaj slkušnja za popoldanski telovadni nastop. Popoldan, točno ob štirih, se prične na telovadišču javna orlovska telovadba. Sporcd te telovadbe je sledeči: I. Proste vaje članic. II. Lahka atletika: 1. Skok s palico; 2. skok v višino, skok Cez konja, skok čez kozla, dviganje ročk, metanje krogle; 3. stafetni tek kot tekma med celjsko in mariborsko ekspozituro. 111. Simbolične vaje članic na himno »Dvignite Orli«. IV. Orodna telovadba vaditeljev in članstva: drog, bradlja, krogi. V. Proste vaie članov. . . .. Ves telovadni nastop spremlja godiba železničarjev iz Lelja, ki sodeluje že dopoldan pri sprevodu, kjer nastopi tudi godba iz Griž — Na telovadišču se alkohobie pijače ne bodo točile, pač. pa bodo po ceni na razpolago brezalkoholne pijače, kakor malinovec, kisla voda in pokalice. Tudi se bodo dobila na telovadišču celi dan mrzla jedila. Po telovadnem nastopu se vrši na vrtu hotela »Evropac koncert železničarske godbe. Vsi udeleženci tega celjskega orlovskega nastopa imajo pravico do polovične vožnje. V ta namen si mora vsakdo kupiti na svoji domači postaji celi vozni listek do Celja in prositi, da mu ga uradnik na zadnji postaji žigosa z mokrim dnevmm »8p";_» Celju ie karte ne smeš oddati, ker velja tudi za nazaj. Na telovadišču boš namreč lahko kupil posebno izkazniccki te upravi^je, da smeš doma kupljeno karto porabiti tudi za voztijo na povratku. V nedeljo na veselo svidenje v Celju! Blagoslovitev novega Društvenega doma v Krčeviui pri Mariboru se vr^i v nedeljo, dne 24. julija po siledečem sporedu: Dopoldne ob 9. uri sv. maša z govoroni v kapelici g. Kolariča. Popoldne od pol dve od dveh zbiranje družtev z izastavaini na Trgu svobode v Mariboru. Ob dveh odhod v Krčevino z godibo, ikjer se vrši slovesni sprejem društev. Ob tri četrt na tri pri kapelici cerkveni govor, litanige in darovanje za Društveni dom. Ob štirih prihod duhovBČine, iblagoslovitev in slovesni govor poslanca g. Žebota. Nato veselica pri druistvenem domu. Ta dan prosimo vse krščansko misilečo občinstvo ¦ Krčevino! Z jBogom za narod! Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnja mladeniška Marijina družba obhaja v nedeljo, dne 17. julija, 251etnico svojega obsfanka izr&dno slovesno. Ob 9. uri gredo družbc;niKi v procesiji v romarsko cerfltev Sv. Treh Kraljev. Tje'kaj prideta polnoštevilna mladeaiiski Marijini družbi od Sv. Trojice in od Sv. Antona v Slov. gor. Vabimo tem potora k slavnosti še druge mladeniške Marijine družbe, da pošljejo svoje zastopnike. Pridiguje prof. Živortniik iz Maribora. Med sv. mašo pristopijo naši mladeniči k skupneinu sv. obhajilu. Takoj po sluižbi božji pri cerkvi velik mladeniški Marijin shod, na katerem govori slavnostno besedo profesor dr. Snšnik iz Maribora in mladeniči. Popoldne po vecernicah se vrši v dvorani slavnostna marijanska aka demija z zelo zanimivim sporedom. Zaključi jo igra »Pcxl tvarstvom Brezmadežne«, ki v štirih slikab predstavlja zgodovino Marijinih družb in konča z ganljivo poblonitvijo Brezmadežni. Družbeniki, domači Ln iz soseščin, to bodc ikrasen vaš dan! Pridite polnoštevilno! Z Ijubim Sinom vas ¦blagoslovi Devica Marija! Cezanjevci pri Ljutomcru. Tamburašiko društvo >Danicai priredi dne 10. julija 1927 toml>olo v gostilni Slavič na Kamenščaku. Ker je čisti dobiček namenjen za odkup novih inštrumentov, •vljudno vabimo vse, da pridete na tombolo v polnem številu. — Odbor. Polzela. Katoliško prosvefaio društvo priredi v nedeIjo, dne 17. julija 1927, na vrtu g. Kosiča (pri Brinšeku) v Lodiei pri Polzeli dramatično predstavo »Žrtev spoveJne molčečnosti«, slika iz življenja v petih dejanjih. Igra je spisana po Spilllmaninovem romanu ter nam slika trpljenje duhovnika za svojo dolžnost. Začetek ob pol štirih popoldne. Za razvedrila Ln okrepčila bode preskrbljeno. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo društvenega doma. Vabimo idjudno k obilni udeležbi! Bog živi! Mala Nedelja. Opozarja se vse na gledališko prirediicv (v Društvenem domu v nedeljo, dne 10. t. m., ob pol 4. uri popoldne. Vprizori se veseloigra »Vozel«. Originalne noše se izposodijo od mariborskega gledališča. Vsi od iblizu in daleč vabljeni k obilni udeležbi! Zastavo Mlinarjevega Janeza od 1. 1660 bodo razvili Teharcani ob priliki nastopa celjskega orlovskega okrožja v nedeljo, dne 24. t. m., v Radečah pri Zidanem mostu. Povsod polovična vožnja. Na velikansko prireditev, ki uo zgodovinskega značaja in katere spored še natančneje pri: obcimo, pridejo vsi iz savinjskega, celjskega in posavskega okraja. Tudi narodne noše dobro došle! Bog živi! Šmarje pri Jelšah. V času najhujšega dela je hitela šmarska orlovska mladina v Katoliški dom. Pripravljala se je na svojo telovadno akademijo. Zmučena od napornega dela, se ni strašila težav, ampak šla, da pokaže, kaj da zmoire katoliško zavedna kmečka mladina. In sad teh naporov je pokazala akademija dne 19. junija. Akademija je izpadla nad vse pričakovanje lepo. Vse tooke, ki so bile na dnevnem redu, so zadovoljile obcinstvo. ^plošna sodba obeinstva je bila, da kaj takega niso pričakovali. In zato se šmarska orlovska mladina s to akademijo ni blamirala, kakor so nekateri upali. Telovadne tocke so pokazale, v koliko se je odsek tehnično dvignil. Posebno se je občinstvo pohvalno izrazilo o izvajanju skupinskih vaj clanov. Na dvse lepo pa so naše Orlice izvajale simbolicne vaje. Vsa čast s. načelnici, da je v kratkem času izurila dekleta do tako popolnega nastopa. Jedro te akademije pa je bil govor č. g. Strmška. Postavil nas je v mislih za deset let v preteklost, v tiste trenutke, ko smo Slovenoi inislili na osamosvojitev izpod germanskega jarma. Naš voditelj dr. Korošec je takrat bil vojskovodja, ki je šel z 200.000 podpisi v dunajski državni zbor in tam glasno zaklical, da smo Slovenei na svoji zemlji sami svoji gospodarji. In ta velevažni zgodovinski trenutek nam je z ognjenim navdušenjem v jasni luči pokazal ravno govor g. Strmška. Dvorana je bila dobro napolnjena oboinstva. Videli smo g. oblastnega poslanca Turka. Pa saj ta je itak naš, saj je izšel iz orlovskih vrst. Dalje nam je bilo videti našega priljubljenega č. g. župnika. Poleg smo videli gerenta okrajnega zastopa g. Anderluha z gospo soprogo. Naše akademije se je udeležila tndi gospa vpok. fm. svet. g. Pogoreuca. Vsem tem in drugim, ki so posetili našo akademijo v imenu orlovskegaodseka, prisrčen orlovski »Bog živi!« Vam pa, č. g. Strmšek, obljublja šmarska orlovska mladina, da hoče hoditi po poti poštenja, po cesti jasnih idealov. Vašega truga Vam nikdar ne povrnemo. Povmil Vam ga bo pa On, ki plačuje dobra dela, Kristus naš vzor! Šmarska orlovska mladina pa v svojih srcih ohrani zlate nauke, ki ste jih zasajali v mlada, neizkušena srca! — Moram skončati. Morda mi še g. urednik za drugič pripusti mal prostorček. Kaj ne da?! Poadravljeni z orlovskim »Bog živd!«