(Politični ogled DRŽAVA SHS. rI'a tedon se mora odločiti, ali je radikalom res kaj ležeče na sporaKtunu in na zboljSanju hotranjih državnih razmer, ali so pa vsa pogajanja z radičpvci in vsa napovedovanja nove vladnc politike navadno slopilo in poskušanje razcepili oipozicijonalne vrste iu hrvatsko narodino zastojistvo ler obvarovati vlado, ki ima sedaj po verifikaoiji vseh mandatov koimaj: devet glasoV vcčine. prcd odločncjšim naskokom otpozicijonalnega bloka. Radikali iinajo scdaj najboljšo prilik« se razili s samOstojnimi demokrati ter sprejeti v vlado radičevce, ki na vse pristanejo, kar se od njih zahleva. Že kanceni pretečcnega tedhia se je razglašalo od najrazličnejših strani iz Beograda in Zagreba, da je sestava RR vlade že loliko kot gotova stvar in da se labko že v par dneh pričakuje. Napovedovalo se je in se še napoveduje, da bi> ta vlada polagoma zboljševala notranje raznjcre ter lako odpiiala pot do prav«?ga narodncga "Sporazuitna. Talki vladi so-nasiprotni edhio le samostojni d-emokrati. ki že ne vedo več, s 'kakšnimi sre«dslvi bi se še posknšalr »ibdržati na oblasti. Kar naenkral je pa Pašič s-lavil radičevcem nov -pogoj iu sicer, da bi morali vsi hnratski poslanci pcndtpisati izjavo, da smalrajo hrvalsko vprašanje za popolnoma re šeno in da tega vprašanja ne bodo n.ikdar več siprav1 jali na dnevni red. Ta poniževalna in krivična zahteva je celo minoge radikalc osupnila, v hrvatskih vrstah je j)n nastalo scveda ludi prerej: zmedc in negolovosti. \' nedeljo so imeli v Zagrebn vsi hr^atski poslanci s^jo scjo. Xa tcj seji je (poručal Pavle Radič ler zahteval odolbrenjc vsch koralkov, ki jih je on z dvema lovarišema žc sloril in jih še misli slorili za zbližanje z radikalno slranko. Zajednifarski jioslam-i in tudi del radičevfcv ii i hotel dali brezpogojni' zaupnice ler je zahleval od P. Rad-iča, naj jasno in odkrito razloži ves potek pogajanj /. radikali. Radič tega -ni sloril "\n si je dal kar v naglic.i od vccinc svojih poslancev i-zglasovali zanfpnico in <»dol)renjt'. V BOLGARI.H sc vladni zločitii nadaljujejo iai vujaška sodišra izirkajo veliko števili* snulnih obsocM>. Med (cbsojenci so celio m-doletni dijaki. Razna kulUnna in človekoljubiia drušlva po svetu izdajajo pro*glase na kullurui svct pro ti divjanjii bolgarskcga režhna. Xe<kaj se pripravlja o vladni s.preinernbi v Bolgariji. Cankov bi odslopil in iij*?gov(» inesto bi zascdel kdio drug iz vladnega tabora. Spremciiiiha bi bila torcj samo v inienu, z-ločini sedanije diklahire bi pa oslali. ITALUA. Fašislovska vlada dcla na uslavni reformi ali spre lnemhi. Ta hi obslojala iz štirih zakoiiov. Po teli zakonih pripade vrhovna oblast kralju iu jo izvršuje v njegovein imenu vlada. Vlado poslavlja in odstavlja kralj. i-arlamenl nima na vlado nobone moči vcč. Parlament iiua samo lo pravico, da izrcčc vladi svojo zaupniro in odobri smornice njcne politike s lem, da sprcjmc prora čim in zakone, ki jih predloži vla<la. Lastne zakonodajne moči iparlament po oovi refoami ne bo več imel. Parlament nima tudi nobenoga vpliva več na uprav«. To so osnovna načela teh novih zakonov. V podrobnostih pa sc določa: m-esto parlamentarnih državnih tajnikov se iinenujejo generalni direktorji, ki so uradniki. Finančni zakani se ne prcdložijo več najiprej zhixnu'i. Čp odobri poslanska zbornica kak zakon, ga mora kralj prwiložhi senatu, ki končuovfljavno o n-jem odločujf. 'Kralj pa raore sklioali Itudi iparlamenl in senal k sktiip- ni scji in iia lej .se ocfloča- /, vcčino. Kcr sc seiial<n]i w(•iiKjma iimuiujej«, je vladi lako vfdno goiova večina. Tudi se naiiKrava voliti po stanovih.