DVOJE ZGODNJESREDNJEVEŠKIH FIGURALNIH UPODOBITEV NA SLOVENSKIH TLEH EMILIJAN CEYC V tej študiji bi se rad dotaknil dveh zgodnjesrednje- veških spomenikov, ki že dalj časa vabita k znanstveni raz­ iskavi, ker doslej še nista našla pravega mesta ne po svojem stilnem pomenu, ne po času nastanka. Zavedam se seveda, da tudi moje vrste še ne bodo zadele žebljice v glavico in da bo treba še novih raziskovanj, preden se jim a bomo lahko pri­ bližali s kritičnejšim aparatom, upam pa, da bom njuno bistvo vsaj malo osvetlil ali pa vsaj pospremil z nekaterimi vzpored­ nimi umetnostnimi pojavi. Gre za dva primitivna spomenika, ohranjena na slovenskih tleh: prvi je vzidan na fasadi kapele sv. Ju rija na Sv. Gorah nad Bizeljskim, drugi pa že onkraj državne meje, v steni župne cerkve v Hodišah na Koroškem. Relief na Svetih Gorah1 Na južnem delu fasade kapele sv. Ju rija — ene od peterih cerkvenih stavb, ki venčajo teme 521 m visoke gore — je vzidana plošča iz svetlorumenega lapornega peščenjaka,2 v katero je vrezana primitivna človeška figura. Plošča je ne­ 1 Mimogrede ga je doslej v tisku omenil Avgust Stegenšek (Svete gore na Štajerskem, separat iz: Voditelj po bogoslovnih vedah, Maribor, 1911, str. 8). Njegov opis in sliko je objavil tudi F. Stelè (Vorromanisches aus Slowenien, Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte, Bd. I, Festschrift f. Rudolf Egger, Klagenfurt 1952, str. 377 sg. Za mineraloško določilo se moram zahvaliti asistentu Inštituta za geologijo pri SAZU C. Grmovšku. — Gre za t. zv. litavski laporni peščenjak, pri katerem so kalcitni kristalčki vezani z laporno apnenim vezivom. pravilne trapecoidne oblike: spodnja stranica ji meri 28 cm, zgornja 53 cm; visoka je po srednji osi 40 cm, po desni stranici pa 41 cm. Ker je popolnoma vzidana v steno, ji roba ne moremo točno določiti; delno ga pokrivata še omet in novejši belež. Malo iz centralne osi, na gledalčevo* levo premaknjena, je vrezana v ploščo s popolnoma primitivno tehniko obojestran­ skega zareza človeška figura, ki razteza roki v stran, obenem Sl. 1 . Relief na kapeli sv. Jurija na Svetih gorah (Foto avtor) pa se ji roki v komolcih lahno zalamljata navzgor, vendar desna bolj kot leva. Da je figura zamišljena kot sedeča, nam priča pravokoten lik za njo, ki ji sega do pasu ter je zaključen spodaj ob nogah, dočim ima ob straneh pravokotni stranici; tu gre očitno za poskus upodobitve preprostega prestola. Telo figure ustvarja spet pravokoten lik, ki je na sredi vodoravno predeljen: zgornji del mu je gladek, spodnji pa je obogaten z gostimi, navpičnimi črtami. Pred seboj imamo torej oblečeno figuro in črtkani spodnji del si lahko razlagamo kot nagubano krilo, ki pada navzdol od pasu. Izpod krila segata do »podnožja« sedeža dve paličasti nogi (vidni nekako od kolen navzdol) brez podrobneje naznačenih stopal. Tudi navzgor dvignjeni, razširjeni roki sta tanki in paličasti ter se končujeta v (razprti?) dlani; prsti desnice so jasno izraženi z zarezami, na levici pa jih komaj slutimo. Glava ima hruškasto obliko, tako. da ne vemo, ali pomeni njena spodnja zožitev brado ali vrat. Oči so naznačene z dvema krožcema, nos pa je enak podolgovatemu trikotniku, dočim usta niso jasno na­ kazana. Ušes ne opazimo nikjer. Obris glave in prsnega dela je »modeliran« s poševnejšim rezom, tako da učinkuje kot primitiven poskus uveljavljanja plastičnih vrednot glave in prsi. Ob levi roki vidimo dva krožna motiva, na vsaki strani dlani po enega: na levi strani je okrogla vdolbina, na desni strani (malo bolj oddaljeno od roke in malo niže od zgornjega kroga) pa najdemo le s črto vrezan krog. Na levi in na desni strani glave so zarezana neka znamenja: na levi dva, na desni tri: levo: desno: ||J J ] [ ^ |j| Spodaj vidimo v višini prestola na figurini levi še dve navpični črti. Omenim naj še, da opazimo v zarezah oči, desne roke, zlasti pa ob glavi jasne sledove opečno rdeče barve, za katero pa še ne moremo trditi, da je prvotna. Vprašanja, ki se nam ob tem spomeniku postavljajo, so torej : Kakšna je vsebina reliefa, njegovo stilno pričevanje, kdaj je utegnil nastati in k aj pomenijo znamenja na njem? Priznati moramo, da na nobeno teh vprašanj še ne moremo določno odgovoriti. Kar zadeva vsebino, je Avg. S t e g e n š e k3 domneval, da gre za figuro »stoječega Zveličarja«. K temu ga je zapeljalo pač to, da je plošča vzidana v cerkveni fasadi, kjer ima v srednjeveški umetnosti svoje mesto podoba Boga Očeta ali Odrešenika, pogosto v precej slični drži z blagoslavljajočimi, razširjenimi rokami. Vendar nas nobena stvar ne opravičuje, da bi tej misli pritrdili. Če bi šlo za Kristusa, bi bil ta označen 3 o. c. str. 8. vsaj s križnim nimbom in Bog Oče najbrž tudi. Kako je zgodnji srednji vek upodobil Kristusa v motivu orante, nam lepo kaže koščeni relief na skrinjici iz Werdena, ki je nastal v 8. ali 9. stoletju. Tudi tu je figura zasnovana v popolnoma ploskovitem stilu — v toliko nam je lahko stilnočasno' v oporo pri dataciji našega spomenika — toda kot Kristus ni poudar­ jena samo z močnim križnim nimbom, temveč celo z ranami na rokah.4 Motiv orante, kateri sliči svetogorska figura, ni nujno samo krščanski, ampak ga srečamo tudi že v poganskih mitoloških predstavah. Da tudi za preprosto krščansko oranto ne gre, — - torej za prosečo ali častečo figuro — pa nam priča že to, da figura sedi, kar ji vsekakor vliva dominatorski značaj. Poskusimo torej nanizati vrsto ikonografsko vsaj na videz sličnih primerov evropskih spomenikov, tako iz poganskega kot iz krščanskega kulturnega kroga. N ajprej naj opomnim na nekaj keltskih spomenikov, n. pr. na idole iz Panossasa (Isère) iz 3. ali 4. stol. pr. n. e. Tudi pri teh je gola moška figura podana s poglobljenimi obrisi brez plastičnega prizadevanja, vendar nobena teh figur ne dviga obeh rok, temveč le po eno, dočiim drugo spušča v komolcu navzdol.5 Verjetno že iz 1. stoletja n. e. pa izvira pozlačeni kotlič iz Gundestrupa (Jütland — zdaj v Nac. muzeju v Kopenhagnu)6 z večkratno upodobitvijo doprsne figure z dvignjenima rokama. Po DrexeTovem mnenju naj bi kotlič nastal pri keltskih Skordiskih okoli ustja Save in v Pomoravju. Upodobitve na njem naj bi nastale pod vplivom pontske umetne obrti; kasneje šele naj bi kotlič zašel kot rop vse do Jiitlanda.7 Ob isèrskih idolih se spomnimo na ploščo v kninskem muzeju, najdeno v Biskupiji, v katero so primitivno vrezane razne figure in znamenja. Za nas sta važni dve figuri, ki 4 Reallexikon zur deutschen Kunstgeschichte, izdal O. Schmidt, II, str. 202, sl. 2. 5 D. H. Haas, Bilderatlas zur Religionsgeschichte, zv. 17, Religion der Kelten, Leipzig 1933, str. YI, sl. 19—21. 6 ibid., str. YI, sl. 23. 7 Ueber den Kessel von Gundestrup, Jahrbuch d. Deutschen Archäolo­ gischen Instituts, zv. 30, 1915. str. 1 sq. 15 A r h . v e s t n i k 217 dvigata roki. Dve drugi stojita razkrečeno' ter imata roki spuščeni. T retja stoji nekoliko na levo obrnjena ter ima levo roko spuščeno ob telesu, desno pa upira v bok. Tudi tukaj so, kakor v Panossasu — poudarjena spolovila.8 Ti grafiti so gotovo odmev poganske mitologije, po tehniki in stilu pa so skoraj še primitivnejši od našega reliefa. Y Bolgariji so se slične risbe ohranile še iz bronaste dobe, najdemo pa jih tudi v južni Rusiji, na Kavkazu, v Italiji, na Portugalskem9 in celo v Skandinaviji, kjer naj omenim vsaj kamen iz Krogste (Uppland — Švedska) s figuro moža, ki kakor v strahu dviga roki z razkrečenimi prsti ter izvira iz časa ca. 500. Zraven je magični ninski napis, ki priča, da gre za upodobitev, ki naj varuje pred uroki.1 0 1 1 Mikavno komparacijo nam nudi tudi simbolika ninskih znamenj. Runa L p) x|x ima simbolično ime »moška runa» (Mann Rune) ter naj bi pomenila poenostavljeno podobo človeka, ki dviga roki, obenem pa tudi moški plodilni princip ter s tem simbol plodnosti.1 1 V dobi preseljevanja narodov ne smemo pri komparaciji prezreti takozvanih »burgundskih sponk«, na katerih pogosto srečamo motiv orante, zlasti v figuri Daniela v levnjaku; v tem primeru gre seveda za dokončno izjavo krščanstva. Pri­ m erjaj n. pr. sponke z oranto iz Tolochénaza v Lausanni in iz Bois de la Chaux (Lutry), prav tako v Lausanni. Skupino z D a­ nielom nam kaže ponovno sponka iz Daillensa v Bernu1 2 ali 8 Hrvatsko starinarsko društvo u Kninu, Poziv na potpisane, Split 1925, str. 9. Grafiti iz 8. stoljeća nadjeni u ruševinama u Biskupiji. 9 V. Mikas, Skalni izobraženije ot Bolgarija, Izvestija na blgar- skija arheologičeski institut, t. V, 1928—29, str. 290 sq. Na sliki 158 (figure iz Karaguja) ima figura pod b) roki razprostrti, figura pod d) dviga levico, v desnici pa drži nekak kij. 1 0 H. A r n t z , Die Runenschrift, Halle-Saale, 1938, str. 58. 1 1 K. Th. Weigel, Runen und Sinnbilder, Berlin 19372 , str. 70 sq.; prim. tudi H. A r n t z , Handbuch der Runenkunde, Halle-Saale, 19442 , str. 136. 1 2 J. Gantner, Kunstgeschichte der Schweiz I, Frauenfeld-Leipzig 1936, str. 60, sl. 35/1, 35/3; podrobneje o burgundskih sponkah glej: C. Bar- rière-Flavy, Les Arts industriels de la Gaule du Y. au VIIIe s., Tou- louse-Pariz 1901. sponke iz genfskega muzeja.1 3 Prav za ta motiv domneva Haupt, da so ga prenašali iz metalne obrti tudi v kamno­ seško — n. pr. na kapitelu v cerkvi S. Pedro de Nave nad Bregom Esle v Španiji.1 4 Poznamo pa tudi sponke, ki kljub orantnemu motivu nimajo izrazito krščanske vsebine. Omenim naj n. pr. sponko iz La Balme (Haute-Savoie) z eno upodob­ ljeno figuro in sponko iz Beneuvrea (Côte d’Or), na kateri sta upodobljeni dve figuri, ki držita med seboj križ ter naj bi predstavljali dve cesarski osebi.1 5 Med najvažnejše primerjalno gradivo spada gotovo relief z upodobitvijo Dobrega pastirja, ki varuje ovce pred volkom in kačo; najden je bil v Zenici v Bosni, danes pa je shranjen v Sarajevskem muzeju.1 6 Tudi tu je en face obrnjeno telo Dobrega pastirja zajeto v pravokoten obris; okrogla glava je nasajena na dolgem vratu, roki, od katerih je leva dvig­ njena v vis, desna pa počiva na prsih, sta tanki, vendar še ne izrazito paličasti, nogi pa sta podani še dokaj realno. Ta spomenik, ki datira po vsej verjetnosti iz konca starokrščanske dobe, najbrž iz 6. stoletja, je še posebno važen, ker lepo kaže prehod od poznoantične provincialne plastike v plastično gradivo zgodnjega srednjega veka.1 7 Z našim spomenikom ga 1 3 A. Haupt, Die älteste Kunst insbesondere die Baukunst der Ger­ manen, Berlin, copy. 19353 , tab. XL V, sl. 156 in str. 211. 1 4 ibid., tab. XXXVIII, si. 133. 1 5 K. Bohner, Der fränkische Grabstein von Niederdollendorf am Rhein, Germania, XXVIII, 1944—1950, Berlin, str. 70, tab. 13/5 in tab. 13/4. 1 0 M . V a n i n o , Prve pojave krščanstva u Bosni (Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine od najstarijih vremena do godine 1463, I, Sarajevo 1942, str. 143). 1 7 J. Horvat (Kultura Hrvata kroz 1000 godina, Zagreb 1939, str. 200) tolmači relief sicer samovoljno, vendar le s koncem resnice. Časovno ga postavlja v 11. stoletje ter ga stilno primerja z reliefom starohrvatskega kralja v splitski krstilnici, opaža pa na njem bosansko variiran motiv na starokrščansko temo Dobrega pastirja, komponiran v dramatičnem kon­ fliktu borbe med dobrim in zlim principom, kar naj bi spominjalo že na začetke bogomilske miselnosti. Resnica tiči verjetno v tisti etnično pogojeni uglašenosti, ki se je v Bosni ohranila tudi še preko prihoda Slovanov in razpada antike tja v srednji vek; mnoge figuralne upodobitve na bogo­ milskih stečkih zrelega srednjega veka se nam res zde ne samo kot stilni sorodniki zeniškega, ampak tudi svetogorskega reliefa. 1 5 * 219 veže sorodno oblikovno občutje, dasi po tehnično stilni strani med njim a ni večje bližine. Mikavno stilno in ikonografsko komparacijo najdemo v Umbriji v Italiji. Y opatijski cerkvi v Ferentillu je shranjena oltarna plošča, obrobljena z astragalom ter na vrhu z napisom, ki se neorgansko povezan nadaljuje tudi po ostali plošči med upodobitvami in okrasjem. Med tremi diski s križi, dvignje­ nimi na okrašenih kandelabrih, stojita pod dvema neenakima lokoma dve orantni figuri, od katerih desna obe roki širi in ima dlani prazni, leva pa drži v desnici disk, v levici pa šilasto rezilo; napis URSVS MAGISTER FECIT, ki se začenja na disku, nadaljuje na krogu ob levi strani glave in končuje ob rezilu, označujejo figuro kot tvorca reliefa, m ojstra Urša, do- čim bo desna figura najbrž podoba vojvoda Hildericha Dagi- leopa iz Spoleta, ki ga omenja napis na vrhu. Vso plošča je izpolnjena z napisi, s figurami in z ornamentiko, ki pa nam je ni treba nadrobneje opisovati, tako da vse izzveni v pravi »horror vacui«. Motivno se gotovo veže orientalna ornamen­ tika (listne vitice, šesterokrake rosate) z antičnim izročilom (astragal, oranti?), neorganska združitev napisa s figurami pa spominja na ploščo iz Subiaca, na kateri sta upodobljena dva medveda, ki pijeta iz cvetnega keliha (— orientalni motiv drevesa življenja!).1 8 Ferentillska plošča je posebno važna, ker je s časom vlade Hildericha Dagileopa v letu 739 tudi časovno opredeljena. Z Ursovo ploščo pa se ponuja v rešitev nov ikonografski motiv: primitivna donatorska ali kamnosekova podoba — torej idealna, zgolj simbolična portretna predstava. Ali bi bilo možno, da gre na Svetih gorah za spominsko ploščo z upodobitvijo (in še nečitljivim imenom) moža, ki je sezidal kapelo? Slične upodobitve srečamo na bizantinskih novcih in bro­ nastih ploščicah ali n. pr. na merovinških zlatih plaketah iz 8. stoletja, le da ima tam vladar na glavi krono* in dviga obe 1 8 A. Haseloff, Die vorromanische Plastik in Italien, Firenze-Berlin 1930, str. 58, tab. 54; P. Toes ca, Storia dell’arte italiana I, Torino 1927, str. 279, sl. 171; E. Schaff ran, Die Kunst der Langobarden, Jena, copy. 1941, str. 101 sq., tab. 23 b. Zadnji avtor meni, da je Ursova plošča tipično langobardsko delo. roki le zato, ker drži v vsaki po en križ.1 9 Posebno mikavna pa je v tej zvezi tudi t. zv. Dietricbova plošča v Bingenn pri Mainzu iz okoli leta 1000; gre za nagrobnik, na katerem je pokojnik upodobljen kot stoječa oranta z dvignjenima ro­ kama,2 0 Osnovno stilno občutje je našemu spomeniku še dokaj blizu, čeprav pripada seveda stilno naprednejšemu okolju. Sl. 2. Relief iz Zenice. Sarajevski arheološki muzej (po Horvatu) Razloček je seveda ta, da Dietrich v rokah ničesar ne drži in da je upodobljen stoje. Lahko pa pritegnemo v primero še znani relief hrvaškega vladarja v splitskem baptisteriju iz 11. stoletja,2 1 kjer drži vladar (s krono na glavi) v levici vladarsko jabolko, v desnici pa križ ter se torej po svoje pri­ bližuje ikonografski predstavi vladarja na omenjenih mero- vinških plaketah. Tudi romanska doba nam nudi nekaj primerjalnega gra­ diva: 1 9 Prim. E. Salin, La civilisation mérovingienne, Paris 1950, str. 122, tab. IV in V. 2 0 J. Como, Der Dietrichstein von Bingen und die Gründung der Pfarrei Mörschbach (Hunsrück), Mainzer Zeitschrift, XXXVII—XXXVIII, za leto 1942—43, Mainz 1944, str. 50 sq, sl. 1 . 2 1 Lj. Karaman, Basrelijef u splitskoj krstionici, Prilog I. Vjesniku za arheologiju i historiju dalmatinsku 1924—1925. Na špitalski cerkvi v Tiibingenu je vzidan kamen, na katerem je upodobljen motiv koncentričnih krogov, ki ver­ jetno nadomeščajo glavo med dvignjenimi rokami; pomenil naj bi znamenje poletnega sonca.2 2 Na gotski cerkvi v Ober- farnstadtu pri Querfurtu je na severni zunanjščini vzidan relief, izvirajoč najbrž še iz romanske dobe: postava v kratki suknji s kapuco na glavi dviga obe roki ter spet pomeni let­ nega boga (Jahrgott).2 3 Mikavna je prim erjava z reliefno figuro na kapitelu v kornem zaključku ladje samostanske cerkve v Qiiedlinburgu iz 12. stoletja. Upodobljena je oseba s prepasano obleko in s hruškasto glavo; roki z neprimerno velikimi dlanmi dviga navzgor. Desno od nje stoji ptič. Na drugi strani vozlastega motiva je slična figura, ki levico dviga, desnico pa drži ob pasu — v znamenje prisege?2 4 2 5 Omenim naj tudi tri figure na stolpu cerkve sv. Petra in Pavla v Hirsauu. ki so razvrščene v različnih držah po straneh neba; figura, ki gleda proti poldnevu, sedi in dviga roke. Vse figure so bradate.2 6 Stolp je nastal okrog 1050. Lahko bi našteli še več ikonografsko sorodnih primerov iz romanike (n. pr. doprsno figuro na stolpu župne cerkve v Burglisu — Vintschgau,2 6 doprsno figuro v Schwärzlochu pri Tiibingenu2 7 itd.). Omenim naj. le še relief v timpanu cerkve v Elstertrebnitzu pri Leipzigu iz časov kristjanizacije Nemčije po irskoškotskih misijonarjih. Na njem je upodobljen Kristus, ki dviga roki kot oranta.2 8 V motivu lilije naj bi se pridru­ ževala krščanski motiviki še stara poganska. Bolj stilno kot ikonografsko sorodno občutje pa nam vzbuja predromanski relief oblečenega Kristusa z razprostrtimi rokami med dvema 2 2 W. S t i e f , Heidnische Sinnbilder an christlichen Kirchen und auf Werken der Volkskunst, Leipzig', copy. 1938, str. 35, sl. 2. 2 3 ibid., str. 52 sq, sl. 2 a na str. 52. 2 4 K. T h. Weigel, Lebendige Vorzeit rechts und links der Land­ strasse, Berlin 19362 , str. 83, tab. 45. Avtor nekoliko prisiljeno meni, da gre za nekrščansko kultno upodobitev. 2 5 O. H u t h , Der Zwiefache, Germanien, Leipzig 1933, str. 289 sq., sl. 8. 2 0 A. Scheler, Zur Verbreitung der Jahrmännchen, Germanien 1940, str. 76. 2 7 II. Moos, Der Zwiefache, Germanien 1934, str. 369, sl. 4. 2 8 W. S t i e f , o. c., str. 36, sl. 3. križema na nadvratni prekladi cerkve v Geisenheimu (Rhein­ hessen).2 9 Priznati moramo, da nas ne zadovolji popolnoma niti tipa­ nje proti krščanskemu predstavnemu svetu niti proti pogan­ skemu. Če hi držale pogosto nacistično pobarvane mitološke teorije nemških raziskovalcev, ki so vsepovsod iskali in našli odmeve stare germanske mitologije, bi si naš kamen kaj lahko razložili kot podobo prestolujočega sončnega ali letnega bo­ žanstva, o čemer bi nas prepričevala tudi oba kroga ob levici naše figure. Lahko bi v njima domnevali znamenje dneva in noči, lune in sonca, zimskega in poletnega sonca itd. Za motiv orantne drže rok smo rekli, da je lahko tako poganski kot krščanski in v krščanskem predstavnem svetu se spet ohranja daleč v srednji vek ter ni nujno, da bi bil v zvezi z ger­ manskim poganstvom. Dominatorska seja figure, obenem pa tudi neznatna velikost plošče tudi onemogoča misel, da bi šlo 2 9 A. Haupt, o. c., tab. LIH, sl. 188. za nagrobno ploščo kakega odličnika kakor v Bingenu, preje pa bi dopuščala možnost, da gre za spominsko, donatorsko ploščo. Začudeni smo le nad tem, da se nikjer na plošči ne pojavi kakšno krščansko znamenje (križ!), če naj plošča že poudari pobožnega ustanovitelja krščanske kapele. Morda bi nam vsebino reliefa pojasnila znamenja, ki so- včrtana na obeh straneh glave svetogorske figure. Toda ta znamenja so nam prav taka uganka kot upodobitev sama in vprašanje je (1 b M U M o 3 M Sl. 4. Napis na portalu kapele sv. Jurija na Svetih gorah celo, če gre res za pravo pisavo- ali pa za neka druga zna­ menja-. Doslej se nam še ni posrečilo najti kake sorodne pisave. Pač pa je na polkrožnem zaključku portala iste kapele sv. Ju ­ rija, izklesanem iz enega samega kosa, vrezan nek napis, ki na prvi pogled spominja na rune.3 0 Jasno je, da tu nimamo opraviti z nerazumljeno latinico, pa tudi z runami ne morem najti prave zveze, zlasti ne pri znamenjih na samem reliefu. Večine na Sv. gorah nastopajočih znamenj v runskih sistemih sploh ne najdemo, nekatere pa srečamo tudi v severnoitalski pisavi (zlasti okoli Sondria in Lugana ter v ilirsko-venetskem alfabetu).3 1 Vemo pa, da so tudi rune sprejele mnogo pobud prav iz severnoitalskih alfabetov.3 2 Da, vprašanje je celo, če so znamenja na portalu in reljefu nastala istočasno in pod isto roko. Ne izključujem docela možnosti, da nista oba kosa, reljef in portalni lok, popolnoma istočasna, čeprav sta oba iz istega kamna, kakršnega je pač polna vsa okolica. Vsekakor se mi zdi »stil« znamenj na reljefu bistveno različen od pisave na portalu. Gotovo pa je, kot je nakazal že dr. F. Stel è3 2 a, da 3 0 Avg. Stegenšek (o. c., str. 8) meni, da je pisal črke človek, »ki ni znal citati (latinice) in je vse pokvaril«. 3 1 Prim. H. A r n t z , Handbuch ..., o. c., zlasti VI. poglavje in tab. na str. 27. 3 2 Glej tudi: Heinz-Joachin Graf, Die Runennamen als sprachliche Belege zur Andeutung germanischer Vorbilder, Germanien 1941, str. 254. “ a Vorromanisches aus Slowenien, o. c., str. 367 sq. že sama zidava pravokotne ladje kapele sv. Ju rija — prezbi­ terij je namreč plod gotske povečave — priča o svojem pred­ romanskem izvoru in isto nam potrjujejo tudi posamezni arhitekturni detajli (polkrožno zaključena okna z vmesnim lesenim okvirom, ozki portal, čigar polkrožni in z napisom opremljeni zaključek je izklesan iz enega kosa kamna). In končno kapela sv. Ju rija niti ni časovno osamljena: najzahod- nejša od petih kultnih stavb na vrhu gore, kapela sv. Martina, kaže prav tako, da je njena ladja nastala že v predromantiki. Kar zadeva sam stil reliefa, smo že omenili, da gre za primitivno tehniko obojestranskega zareza. Rahli čut za re­ liefno oblikovanje se mi zdi bolj zadnji odsev neke kultur- nejše plastične tvornosti kot pa nje novo prebujanje. Y našem reliefu govori primitivno razpoložen je jezika primitivnih form, bolj v znamenjih kot v pravi ikonografski predstavi zakore­ ninjen. Telo figure je zreducirano na geometrične like in linijo ter s tem izgublja občutje telesnosti ter se izživlja v čistem linearizmu. Če smo doslej iskali našemu spomeniku vsebinsko sorodne primere, mu poiščimo še nekaj stilnih sorodstev. Že pri geisenheimskem predromanskem reliefu smo ome­ nili sorodno stilno občutje; razloček je bil le ta, da se telo v Geisenheimu razvija nad osnovno ploskvijo ozadja, čeprav se sicer jav lja v popolni ploskovitosti. Isto bi veljalo tudi za bingenski Dietrichov nagrobnik. Bolj tehnično-stilno kot pravo stilno primero pa nam nudi frankovski nagrobnik iz Nieder- dollendorfa na Renu, ki je nastal v 6. ali 7. stoletju.3 3 Stilno soroden svetogorskemu reliefu je t. zv. »Heiden- stein« v Arnauu, ki ima na eni strani upodobljeno Križanje, na drugi strani pa domneven zbor poganskih bogov. Glave teh figur so hruškaste, roke drobne in kakor zalomljene, obleka pa ni nakazana, tako da učinkujejo figure kot gole. Pač pa je plastičnost v toliko večja od našega reliefa, v kolikor so figure tudi tu že dvignjene nad ploskev ozadja, kar velja zlasti za upodobitev »bogov«, dočim se nekatere podrobnosti Križanja približujejo stilnemu izrazu našega spo­ 3 3 W. Schultz, Altgermanische Kultur, München, copy. 1937, tab. 55. — K. B ö h n e r , o. c., str. 63 sq. menika. Tudi tu figure uiso brez vseh plastičnih vrednot — ob njih je izdolben še del ozadja (kakor ob glavi in prsih naše figure), tako da stoje arnauske postave kakor v nekakih nišah (prim. figuri pod križem!). Popolnoma v našem stilu pa sta zarezani z lahno posnetim robom telesa ribi desno in levo ob zgornjem ramenu križa.3 4 Ta spomenik datira T e u d t v 9. ali najkasneje v 10. stol., takoj v čas po prenehanju irskoškotske misijonske akcije. Svojevrstno stilno vzporedje, le v kultiviranejši obliki, nam kaže tudi frankovski kameniti križ (transena?) iz poren- skega Moselkema (Bonn, Rheinisches Landesmuseum) iz 7. ali 8. stoletja,3 5 ki jasno priča že o pokristanjenem kulturnem prostoru. Tehnična in stilna obdelava glave in rok iz križa rastoče figure res v marsičem spominjata na naš relief. Tudi ferentillska plošča se po svoji primitivni tehniki obojestranskega zareza in po oblikovanju le v obrisu zaje­ tega telesa približuje s svojim plitvim reliefom brez slehernih plastičnih vrednot stilnemu izrazu svetogorskega reliefa. Enako vabijo k primerjavi tudi reliefi na zahodni steni cerkve v C isanu (G arda),3 6 ki s o - podani prav tako v poglob­ ljenem obrisu in spadajo v č a s pred letom 780. Značilna je na svetogorskem reliefu hruškasta oblika glave, kakršno srečujemo že v keltski, posebej pa še v lango­ bardski umetnosti 7. in 8. stoletja (Ferentilo, Pemmov oltar v Čedadu, Cisano, angelska glava na Sigwaltovi plošči v Čedadu itd.).3 7 Zelo mikavni pa sta v tej zvezi dve glavi, izorani na neki njivi pri Semlach na Koroškem,3 8 ki kažeta izrazito hruškasto obliko, po načinu obdelave pa kljub svoji plastič­ nosti zvenita stilno zelo sorodno naši plošči — prim. obliko nosu, le z zarezo naznačena usta, oči (ki so v tem primeru mandeljaste). Doslej sta glavi po izvoru in času še neopre­ deljeni; Leber meni mimogrede, da gre za predrimski iz- 3 4 W. T e u d t , Der Heidenstein zu Arnau, Germanien 1933, str. 41 sq, sl. 2 in 3. 3 5 A. Haupt, o. c., str. 56, tab. XIV b. 3 6 E. S c h a f f r a n , o. c., str. 84, tab. 39 c, d. 3 7 ibid., str. 88 in 106. 3 8 P. Leber, Neue archäologische Funde in Kärnten, Carinthia I, 1950, str. 239 sq. sl. 5. delek ter domneva v njima spomine na etruščansko plastiko, zanika pa, da bi bili slovanski izdelek. Mislim, da si nastanek teh dveh glav prav lahko zamislimo tudi — in v prvi vrsti — v porimskem času kot odmev provincialnih rimskih nagrobnih portretov.3 9 Seveda tudi jaz še ne tvegam trditve, da bi bili Sl. 5. Glava na antičnem torzu na cerkvi sv. Donata na Gosposvetskem polju (foto dr. F. Stele) slovenskega izdelka, popolnoma pa te možnosti tudi ne izklju­ čujem. Njun nastanek bi bil nekje v predromaniki prav tako možen kot nastanek svetogorskega reliefa, zlasti če pomislimo, da tudi poznoantični noriški staroselci tedaj še niso popol­ noma izumrli. 3 9 Prim. n. pr. nagrobnik v ljubljanskem Narodnem muzeju (z Iga ali iz Emone); V. Hoffiler-B. Saria, Antike Inschriften, Zagreb 1938, str. 91, št. 200. V novo luč postavlja tako glavi iz Sem lacli kot n a š sveto- gorski relief primitivna glava, ki je neorgansko pritaknjena na antični torzo, vzidan v cerkev v Š t. Donatu na G osposvet­ skem polju. P o svojem izrazu (trda, oglata form a, m andeljaste oči, klinast n o s, ozka, zarezana usta) naj bi bila ta glava, po mnenju H . Kenner jeve, izrazit keltski izdelek š e iz č a s a pred rimsko okupacijo koroškega Norika. Prav tako s e nagiba avtorica k m nenju, da sta tudi glavi iz S em lach keltskega iz­ vora, čeprav avtorica n e odklanja popolnom a tudi m ožnosti, d a bi nastali v srednjem veku.3 9 a Vsekakor je glava iz Š t. D onata v naši zvezi kaj mikavna ter m orda celo potrjuje m isel, d a je o b rojstvu svetogorskega reliefa sodelovalo tudi nekoliko keltskega predstavnega sveta. Hruškasto glavo tudi sicer poznam o v keltski in pozno- rimski provincialni plastiki zlasti v vzhodnem delu Norika, naletim o pa nanjo tudi na rimskih nagrobnikih v ljubljanskem N arodnem m uzeju.4 0 Č e upoštevam o izrazito rustifikacijo po- znoantičnih provincialnih epitafov — n e sa m o v okolici E m one, ki kažejo pogosto nenavaden stilni primitivizem — am pak š e bolj nagrobnike iz B o sn e in M akedonije, potem m oram o pri­ znati, da je lahko nastal svetogorski relief kot zadnji odm ev barbarizirane antične figuralike. Poglejm o n. pr. le ploščo iz Martolcev v Makedoniji,4 1 skrajno barbarizirano ploščo iz Kavadarcev,4 2 fragm ent plošče s primitivnim reliefom m o ža in že n e — prim. obliko glave! — iz Džurova,4 3 vrsto nagrob­ nikov iz Prijepolja,4 4 del nagrobnika iz okolice Kavadarcev,4 5 * ploščo iz Leništa z m oško figuro, ki dviga desnico4 8 itd. P o­ se b n o m ikaven pa je v tej zvezi epitaf iz Travnika (Lapidarij 3 8 a H. Kenner, Zur Kultur und Kunst der Kelten, Carintliia I, 1951, str. 573, sl. 5; glavi iz Semlach, str. 575. — Glavo iz Št. Donata primerja avtorica z dvojno glavo na arhitravu iz Roquepertusa (Marseille). (Glej sliko v: Jacobstahl, Earlx Celtic art, tab. II, št. 3). 4 0 Antike Inschriften, o. c., št. 141, 200, 219 itd. 4 1 N. V u 1 i ć , Antički spomenici naše zemlje, Spomenik srpske kra­ ljevske akademije, II. razred, 1931, št. 78. 4 2 ibid., št. 164. 4 3 ibid., št. 319. 4 4 ibid., št. 328—329. 4 5 Spomenik, II. razred, 1941—1948, št. 153. 4 0 ibid. št. 76. na Dunaju), na katerem najdem o v spodnjem delu m o ža z dvig­ njenimi rokami v kratki, do kolen segajoči in prepasani tuniki, izdelan v popolnom a ploskem reliefu, ki bi bil lahko direktna Sl. 6. Pontijev nagrobnik iz Kerestinca — • Arheološki muzej, Zagreb (foto avtor) predloga za svetogorsko figuro.4 7 P om em b en pa je tudi P on­ tijev nagrobnik iz Kerestinca pri S am oboru z upodobitvijo dveh stoječih figur — ohranjena je v celoti le š e leva s spu­ ščenim i, v loku komponiranimi rokami ter s tankimi, pali- 4 7 S. Ferri, L’arte romana sul Danubio, Milano 1933, str. 395, sl. 565. častim i nogam i; o d d e sn e fi­ gure vidimo le š e glavo. V komaj nakazanem čelu vrh nagrobnika vidimo š e tretjo glavo, nataknjeno na ločno stilizirano oprsje. Tehnika je plosko vito linearna; glave s poudarjenimi nosovi s o podol­ govate, oči in usta bolj slu­ timo kot re s občutim o.4 8 Tudi tu sta dve črki vklesani levo in d e sn o od glave srednje figure v čelu epitafa. Ta spo­ m enik je tem važnejši, ker je nastal v večji geografski bli­ žini svetogorskega reliefa. N e sm e m o prezreti v tej zvezi tudi fragm enta kasnoantične- g a reliefa iz Celja, ki s svojo barbarsko rustifikacijo kere- stinski relief š e prekosi. N a hruškasto oblikovani glavi sta nakazani le očesni duplini, m e d katerima s e m očno uveljavlja pravokotno oblikovan n o s.4 9 P o svoji stilizaciji pa je v tej zvezi zelo m ikaven tudi rimski votivni relief s figuro N eptuna iz Bola na Otoku Braču, ki je zdaj v zadarskem Arheološkem m uzeju. N a njem je važna zlasti pravokotna oblika figurinega telesa, iz katerega rasto paličaste roke.5 0 In končno naj opom nim za stilno-tehnično stran obojestranskega zareza š e na primitivni, toda po obrisu 4 8 Antike Inschriften, o. c., str. 217, št. 483. 1 0 J. Klemenc, Figuralni fragment kasnoantičnega reliefa iz Celja, Arheološki vestnik III/l, Ljubljana 1952, str. 99, sl. 1. — Avtor datira spo­ menik v 5. ali v prvo polovico 6. stoletja ter pripisuje njegov nastanek že kateremu od germanskih plemen (Gotom, Frankom ali Langobardom). Po mojem mnenju germanska soudeležba pri njegovem nastanku ni nujna; relief bi bil lahko tudi izdelek domačih staroselcev v času, ko so rimsko šolani klesarji že izgubljali prevlado. 6 0 Za podatke o reliefu in za njegovo fotografijo se najlepše zahva­ ljujem kolegu Ivu Petricioliju, asistentu zadarskega Arheološkega muzeja. Sl. 7. Relief iz Bola na Braču (foto Zadarski Arheološki muzej) zelo kultiviran relief jagnjeta na fragmentirani plošči, vzidani na cerkvi v Gračah pri Beljaku, ki je nastal v 5. stoletju ter je krasil najbrž neko starokrščansko cerkev.5 1 Ni brez slehernega pomena za naš spomenik misel, da moramo pri mistificiranih poznoantičnih reliefih, kakršne smo našteli iz Bosne, Makedonije in Srbije, računati z etničnim vplivom od kulturnih centrov rimskih provinc oddaljenih ilirskih plemen5 2 in več kot verjetno je, da moramo sveto- gorsko ploščo res uvrstiti na konec večstoletnega razcveta rimske provincialne plastike kot njen zadnji, časovno že zelo oddaljeni odmev, v katerem že odseva oblikovna volja sim­ bolično in anikonsko razpoloženih barbarov. Prostor, v kate­ rem je nastal, ni utegnil združevati samo rimsko-ilirskih tradicij, ampak tudi tradicije okoli Neviodunuma naseljenih keltskih Latobikov.5 3 S tem pa seveda nočem trditi, da je naš spomenik kratkomalo ilirskega ali keltskega izvora, vsekakor 5 1 W. Görlich, Römerfunde in der Kirche von Gratschach bei Vil­ lach, Carinthia I, 1950, str. 255 sq, sl. 12. 6 2 Že D. Sergejevskij (Spätantike Denkmäller aus Zenica, Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini, Sarajevo 1932, str. 35 sq.) je po­ kazal, kako na nekaterih provincialnih spomenikih iz 4. stoletja plastičnost naglo propada; draperija oblek se pri tem spreminja v sistem drobnih, vzporednih gub, kar tolmači avtor z vplivom avtohtone rezbarske tradicije. — Nekateri od poznoantičnih spomenikov, ki jih Sergejevskij na tem mestu obdeluje, so važni tudi v zvezi s svetogorskim reliefom (tako n. pr. No. 153 — tab. XXII, fig. 13; No. 84 — tab. XXIII, fig. 15 in No. 70 — tab. XXI, fig. 11). Če n. pr. zreduciramo človeški figuri na zadnjem spomeniku v popolno line­ arnost, se nam kot zadnji rezultat izobliči iz njih stilni izraz svetogorske figure ali pa Pontijevega nagrobnika iz Kerestinca. Sergejevski sam dodaja, da kažejo nekateri reliefi, posebno No. 84, komaj še antični značaj in da bi jih človek po prvem vtisu mogel prej uvrstiti v začetek srednjega veka. Tudi linearna, navpična draperija, ki na zeniških reliefih sicer še dokaj indivi­ dualno odeva figure, bi bila kaj lahko zadnja predstopnja oblačila sveto­ gorske figure; obenem pa od teh zeniških nagrobnikov tudi ni daleč do reliefa Dobrega pastirja iz zeniške bazilike, ki smo ga omenili zgoraj. — Tudi Lj. K a r a m a n (Stari Iliri i umjetnost, Hrvatski narod, 2, 6, 7, 15, IX, 1944) opozarja pri antičnih kamenitih spomenikih ilirskega kroga na degeneracijo antičnih in starokrščanskih motivov ter na reminescence lesenih rezbarij. Prav tako se afirmira vpliv keltsko-ilirskega jedra ob zatonu antike tudi v umetnosti vzhodnoalpskih dežela. 5 3 M . Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933, str. 15. pa, da je nastal v času, ko je antična tradicija že tolikanj odmrla, da lclesar za svoje delo ni izbral niti v antiki običaj­ nega gradiva — marmorja, ampak mehki lokalni peščenec. Teoretično bi relief lahko nastal že kmalu po sredi prvega tisočletja, verjetneje pa se mi zdi, če ga po vseh analogijah pomaknemo že proti koncu tisočletja, ko so se, v prvi polovici 8. stoletja še živi ostanki naturalizma in plastične modelacije, začeli umikati v 9. stoletju abstraktnemu značaju, v katerem je reliefnost vedno bolj odmirala, pridobivala pa igra obrisnih črt na gladkem ozadju.5 4 Etnične pripadnosti našega reliefa prav tako ne moremo trdno določiti. Možno je, da so se posavski staroselci pred na­ vali barbarov umaknili v gozdnate predele okoli Sv. gora in Kozjega in se ohranili tudi še po naselitvi Slovencev v teh krajih, res pa je tudi, da so prav na tem ozemlju Slovenci posedli v obliki manjših zaselkov prav gorske višine5 5 * * * * * * in torej ni izključeno, da bi ob svetogorskem reliefu sodelovali tudi sami Slovenci. Nesporno je namreč, da so morale biti Sv. gore staro kultno mesto — morda res še pogansko — o čemer bi pričalo že samo njih ime, pa tudi patrocinij obeh predroman­ skih kapel, ki sta se tu ohranili: prve — z reliefom — sv. Ju rija in druge sv. Martina. Tudi je kaj malo verjetno, da bi nastali kar dve krščanski kapeli na tako naselju odmaknjenem kraju, če bi ne bilo že stare kultne kontinuitete. Sv. gore imajo na­ mreč za kultno mesto kaj ugodno lego, ker dominirajo nad prehodom iz Savske doline v dolino Sv. Petra pod Sv. gorami in je mimo njih najbrž že zgodaj vodila dokaj važna prometna pot, obenem pa so vabile prebivalce tudi s svojim izrednim razgledom. Arheološko je ta teren še premalo raziskan, da bi nam nudil po tej strani kako oporo — v vsej okolici je znanih 5 4 Prim. P. Verzone, L’arte preromanica in Liguria ed i rilievi deco­ rativi dei »secoli barbari«, Torino 1945. Mikaven spomenik navaja isti avtor v reliefnem fragmentu iz katedrale v Luniu (fig. 65, tab. XLI) z dopasno podobo figure, ki je obrisno zarisana v ploskev ter so ji oči naznačene le z dvema pikama, usta s črto in brada s polovalom. Okrog glave je rahlo poglobljeno polje, slično nekakemu nimbu. Desna roka drži menda knjigo na prsih, vloga levice pa ni jasna. 6 5 M. Kos, Zgodovina Slovencev, o. c., str. 39. le nekaj slučajnih najdb iz hallstattske d o b e pri S v . Petru.6 6 P a č pa s o pred leti, ko s o poglabljali kolovoz m alo pod se d lo m , kjer stoji gostilna, naleteli kopači na skeletni grob, obložen s kamnitnimi ploščam i; žal, da o najdbi niso obvestili n obe ne znanstvene ustanove, tako d a d a n e s o njej n e m orem o reči nič določnejšega in prav tako ne vem o, če je im el skelet kake okrasne dodatke.B 8 a Y širšem geografskem prostoru m orda ni Sl. 8. Relief na kapitelu pri sv. Juriju v Plominu, Istra (foto dr. F. Stelè) odveč om eniti, da leže v bližini, nad P odsredo, S tare gore s tremi cerkvenimi stavbam i in z vasjo, im enovano G radišče. P o stilnem značaju je svetogorska plošča na meji m e d odmirajočim antičnim in oblikujočim s e novim sredjeveškim predstavnim svetom . Linija in ploskev sta ji glavni izrazili, ki vodita ž e bolj v svet ornam enta kot figure. M ladostna, sim ­ bolična m iselnost zgodnjega srednjega veka s e druži z antično dediščino v nov izraz. 6 6 J. Klemenc — B . Saria, Arheološka karta Rogatec, Zagreb 1939, str. 45. 5 6 a Za podatek se moram zahvaliti tov. Francu Rautnerju s Svetih gora. — O najdbi je bila obveščena le najbližja orožniška postaja (menda v Sv. Petru pod Svetimi gorami). 16 A r h . v e s t n i k 233 Vprašanje je, v koliko bi smeli v naš krog' pritegniti pri­ mitivne, svetogorskemu reliefu po osnovni stilni in ikono­ grafski koncepciji sorodne reliefe, vrezane v antične kapitele v cerkvici sv. Ju rija v istrskem Plominu. Tudi tu srečamo dve figurici v gubanih suknjah, od katerih leva roke dviga, dočirn drži desna v desnici bodalo (?), levico pa si polaga na prsi. Dr. Lj. K a r a m a n5 7 prišteva ti dve figuri že kasnejši sredje- veški ljudski umetnosti. V tem primeru bi nam le potrdili trdoživost »barbarskih« oblik v provincialnem kraškem m iljeju — slično kot velja to še za poznosrednjeveške bogo­ milske nagrobnike v Bosni. Vendar pa se mi tudi že pred­ romanski nastanek plominskih figur ne zdi nemogoč, saj so vklesane v antične spolije, vzidane v romansko cerkvico in Plomin sam se omenja v Kosmografiji ravenskega Anonimca okoli leta 670.5 8 Relief v Hodišah na Koroškem Vse doslej nismo omenili drugega predromanskega »re­ liefa« na slovenskih tleh, čeprav bi se ga lahko dotaknili že pri ikonografskih sorodnikih svetogorske plošče. To je plošča, vzidana v južno zunanjo steno župne cerkve sv. Ju rija v Hodišah v Rožu na Koroškem.5 9 Plošča je izklesana iz marmorja.6 0 Vanjo je vrezan s skrajno primitivnim obojestranskim rezom skop obris stoječe človeške figure, ki dviga desnico od rame navzgor, pri čemer se ji podlahet v komolcu zalamlja v smeri proti »glavi«, desnico pa ima spuščeno z nadlahtjo navzdol, pa v komolcu spet dvignjeno navzgor in nalahno v stran, slično kot figura na Svetih gorah. Noge stojijo vzporedno, stopala pa so zasu- 5 7 O srednjevekovnoj umjetnosti Istre, Istorijski zbornik II., Zagreb 1949, str. 119. 5 8 F. K o s , Gradivo za zgodovino Slovencev I., Ljubljana 1902, št. 182. 5 9 St. Singer, Kultur und Kirchengeschichte des oberen Rosentales, Kappel 1935, str. 253, sl. str. 252; K. Ginhart, Kunstdenkmäler Kärntens, V, 2, str. 71, sl. 122. 0 0 Mere, ki jih navaja literatura, so različne. Tako navaja St. Singer mero 150 X 80 cm; K. Ginhart (Die karolingisch-vorromanische Baukunst in Österreich, Die bildende Kunst in Österreich, IL, str. 14 in op. 13 na str. 25) pa 124 X 70 cm. kana navzven in leva noga je za spoznanje krajša od desne. Trup sam je nepravilne oblike; rami sta poševni, desni bok je zaobljen, levi zalomljen, pas je na figurini levi strani za­ lomljen navznoter. Med nogami obris trupa ni zaključen. Prsni Sl. 9. Relief v Hodišah na Koroškem (foto M . Zadnikar) del je markiran z jasno vrisanimi črtami reber (na levi strani 6, na desni 7 črt), ki potekajo od grodnice — nakazane z navpično črto po sredi prsi — poševno, toda ne vedno vzpo­ redno in ne v enakih presledkih proti zunanjemu obrisu trupa. Na dolgem, lahno navzgor se zožujočem vratu ni nasajena 16* 235 glava; to n a d o m ešča »križni nim b«, ki g a tvori le s črto za ­ risani krog, v katerega je vdolben enakoram en križ, čigar kraki s e širijo navzven. Dočim je ve s obris telesa podan le z linearno risbo — tudi roki in nogi tvori zgolj vrisana črta — pa s o dlani — ohranjena je le š e leva — in stopala obra­ vnavana v nekakem poglobljenem reliefu, prsti pa s o - zarisani spet le s črtami. M orda s m e m o - pri podajanju dlani in stopal računati z nekim primitivnim poskusom , kako doseči, č e ž e n e pozitivno plastičen, pa vsaj globinsko-, negativno- plastičen ali bolje razseže n vtis. Zgornji del plošče je odbit in z njim vred tudi zgornja polovica »križnega nim ba« ter dlan figurine d esnice. D om ne­ vati sm e m o , da je odbita vsaj e n a petina celotne plošče. Tudi na oglih in ob straneh je plošča na več m estih okrušena. P oleg figure najdem o na plošči š e pet vrezanih enako­ krakih križcev, razpostavljenih p o plošči v določenem redu, toda brez vsake zveze s figuro. Prvi je v sredini pod koncem desnih reber, zgornja dva sta na vsaki strani vratu, spodnja dva pa pod d esno nogo in d e sn o o b levem stopalu — to je: po en križec v vsakem oglu in na sredi plošče. N obenega dvom a ni, d a s o ti križci sakralnega značaja ter pričajo, d a je plošča nekoč služila kot m enza nekega oltarja. Ikonografsko- je zavit hodiški spom enik v enako nejasnost kakor sveto-gorski relief. S t. Sin g e r6 1 dom neva, da gre z a upodobitev človeškega skeleta, dočim m eni O . Dem us ,6 2 da priča »križni nim b« nedvom no za upodobitev Kristusa. E . Schraffran6 3 pa zagovarja m isel, da je zrasel n a š sp o ­ menik iz germ anskega, predkrščanskega predstavnega sve ta . N obeno teh m nenj n a s popolnom a n e zadovolji. »Križni nim b« ni nujno sa m o krščansko, am pak je lahko tudi pogansko kultno znam enje,6 3 1 1 n . pr. znam enje božanstva »R adgotta«, s čem er pa seveda nočem trditi, da im am o opravka z » R a d - 6 1 o. c., str. 253. 6 2 Vorromanische Kunst in Kärnten, Freie Stimmen, Klagenfurt, 31. okt. 1931. 8 3 o. c., str. 165. 8 3 a Znamenje sonca ali nebesnih strani. — Prim. M . Ebert, Reallexicon der Vorgeschichte, Berlin 1926, zv. VII, str. 101 sq; zv. IV. 2, str. 494; zv. XIII., str. 151. gottom «. P ogosto nastopa ž e v prazgodovini — prim n. pr. bronaste okrasne igle s »križnim kolesom «.6 4 Poudarjena rebra pač pričajo, da im am o pred seboj golo figuro, toda če bi bil z njo mišljen Kristus, bi šlo , po drži s o d e č , pač m anj za Kri­ stusa na križu, kot za zm agoslavnega ali od mrtvih vstalega Kristusa. Toda ali bi zgodnji srednji vek re s upodobil Kri- stosovo telo golo? Zavedati s e m oram o, da barbarska ljudstva zgodnjega srednjega veka — ne s a m o germ anska, am pak pač tudi slovanska — niso m ogla razum eti trpečega, ponižanega Kristusa, am pak je v njih predstavah živel bolj Kristus-G ospo- dovalec. C elo kadar je bil upodobljen na križu, je z njega kraljeval. Goli Kristus bi bil v predrom anskem ča su toliko kot neverjeten. Kljub »križnem u nim bu« je torej zelo ver­ jetno, d a v H odišah š e nim am o opraviti s krščansko motiviko. O benem pa m oram o ugotoviti že na splošno, da upodo­ bitev golega telesa v zgodnjem srednjem veku ni kaj p o g o sta , vsaj v krščanskem kulturnem krogu n e . Izjema s o le dem o­ nična, človeku sovražna bitja. U govor, ki bi izpobijal zgod­ nejši nastanek hodiškega spom enika, pa bi bil, da z rebri poudarjeni prsni koš v zgodnjem srednjem veku ni m o že n . Podobni primeri s o re s redki, nekaj pa jih je le; om enim naj n . pr. le bronast pasni jeziček iz langobardskih grobov v A sco- liju, na katerem najdem o ornam entalno prestilizirano figuro vojaka s sulico in ščitom , ki ji je prsni koš ali oklep prav tako nakazan s črtastimi rebri. Ta jeziček naj bi bil lokalno delo m erovinškega č a s a z bizantinskimi rem iniscencam i.6 5 Slične primere pa utegnem o najti tudi v rimski um etni obrti. Poglejm o n. pr. odlom ek brušene steklene skodele, najden v cesarskih term ah v Trieru;6 6 vse e n o je, č e tu poševne črte — o b navpični grodnici — pomenijo rebra ali oklep in č e jim 6 4 M. Much, Kunsthistorischer Atlas I., (izdaja K. K. Central-Commi­ ssion f. Denkmalpflege) Wien 1889, tab. XXXV, fig. 17; tab. LXVII, fig. 7; W. Jörns, Neue Beiträge zur Hügelgräberbronzezeit Starkenburgs, Ger­ mania, Berlin 1944—50, sl. 2 in 3. 6 5 A. Riegl — H . Zimmermann, Die spätrömische Kunstindustrie IL, Wien 1923, str. 38, sl. 19. 0 6 W. v. M a s s o w , Der Circus des römischen Trier, Trierer Zeitschrift f. Geschichte und Kunst des Trierer Landes und seiner Nachbargebiete, Trier 1949, zv. 2, str. 156, tab. 1 . je obliko narekovala tehnika brušenja stekla — motiv je tako soroden naše m u , da bi tudi v drugem pom enu lahko nudil zgodnjesrednjeveškem u oblikovalcu plodno pobudo. Začudi n a s tudi to, da je glava zam enjana z m otivom »križnega nim ba«. M ožno je, da je pri tem odločala tista bar­ barska oblikovalna volja, ki s e š e ni odrekla simbolični govo­ rici, v kateri n a d o m ešča realno figuralno predstavo z zna­ m enjem ter s e š e boji m agične sile človeškega obraza, zlasti č e gre za obraz nekega božanstva. Pri tem naj ponovno opom ­ nim na znam enje koncentričnih krogov m ed dvignjenimi ro­ kami v Tiibingenu, ki sm o g a omenili že zgoraj.6 7 N a drugi strani pa niso redki primeri, kjer s e na ornam entalno sim bo­ liko cepijo figuralni detajli, pa naj gre pri tem za slikovito prepleteno živalsko motiviko nordijskega stila ali za g e o m e ­ trično zasnovana znam enja kakršno je n . pr. ž e om enjeni križ iz M oselkerna.6 8 N e izključujem celo m ožnosti, da bi iskali pobud za nastanek n a še g a reliefa prav v tem »križnem nim bu« sa m e m . Y resnici učinkuje »križni nim b« bolj plastično' kot ostala figura — kraki križa s o poglobljeni, toda n e izglajeni. Ali ni bil m orda »nim b« vsekan v ploščo (antično?) ž e poprej, preden je pristopil k njej barbarski klesar? Ali s e ni o b tem osam ljenem , m orda v prapočetku re s že starokrščanskem zna­ menju oplodila oblikovalna fantazija barbara ter dodala ne­ razum ljenem u znam enju lcot glavi š e obrise telesa? Č e p a upoštevam o oblikovanje dlani in stopal pri naši figuri, pa vendarle čutim o, da s e v njih poglobljenih ploskvah odražata ista oblikovna volja in tehnika kakor pri poglobljenih krakih križa, o b čem er se ve d a zgornja hipoteza precej izgubi n a m oči. D okončno najbrž tega vprašanja n e b om o m ogli nikdar rešiti, čeprav je re s, da je motiv križnega nim ba lahko tako poznoantičen kakor prazgodovinski in da g a srečam o pogosto tudi š e v rom anski dobi, pa naj gre za p o g a n s k o » znam enje » so n čn e g a križa« ali za krščanski sim bol, v čigar ozadju bi lahko slutili kot pravzor konstantinski »labarum «. P oleg ž e 6 7 Glej op. 18. 6 8 Glej op. 31. — Mikavno je, da najdemo na hrbtni strani moselkern- skega spomenika na vrhu sličen križni nimb. (K. Bohner, o. c., tab. 14, 4 d). omenjenih prazgodovinskih bronastih igel, naj za rimski čas opomnimo n. pr. na iglo, najdeno na Ptujskem gradu,6 9 za romantiko pa kar na nagrobnik, ki je vzidan v samih Hodišah in ki izvira najbrž že iz 13. stoletja.7 0 Mikavna pa je primerjava hodiške figure s figuro n a pasni sponki iz Vellechevreuxa (H aute-S aône), ki spada v akvitanski kulturni krog m erovinške dobe. Tudi tu gre z a stilizirano figuro, ki im a sicer jasno izraženo glavo z obrazom , telo pa s e ji razvija v neza­ ključeni konturi, kar n a s nenavadno spom inja na hodiški relief — prim. zlasti boke in noge! — dočim s o dvig­ njene roke sprem enjene v dva križa o b glavi. S e ve d a je razloček v tem , da je vellechevreuxski motiv re s ž e krščan­ ski, saj po vsej verjetnosti predstavlja Daniela v levnjaku — zalomljeni ter o b straneh z vodoravnimi vzporednim i črticami opremljeni črti, ki s e konču­ jeta v krogcih s piko na sredi, pom enita najbrž stilizirana leva — ter s tem navezuje na motiviko' bur­ gundskih pasnih sponk, ki s m o jih omenili ž e zgoraj.7 0 3 . S e ve d a ni nujno iskati kakih zvez m ed H odišam i in akvitansko kul­ turo, saj sta o b e predstavi kaj lahko zrasli iz sorodnega oblikovnega občutja barbarskih narodov zgodnjega srednjega veka. Drugo vprašanje nam vzbujajo posvetilni križci, vsekani v ploščo. Ali s o starejši ali mlajši o d n a še figure? O . D e m u s 7 1 m eni, d a je plošča s križi v »bizantinski form i« spočetka slu­ žila kot oltarna plošča in da bi morali blizu H odiš iskati neko starokrščansko svetišče; figura naj bi bila p O ' njegovem vre- 0 9 J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950, str.48, risba 31 (3). 7 0 St. Singer, o. c., str. 253, sl. str. 252. 7 0 a Nils  b e r g , The Occident and the Orient in the art of the seventh century, Part III., The merovingian empire, Stockholm 1947, str. 56 in 64, št. 68, si. 24 (4). 7 1 o. c. SI. 10. Figura na akvitan­ ski pasni sponki iz Vel­ lechevreuxa (po Âbergu) zana v ploščo še le kasneje, vendar š e v predrom anskem č a su . To m nenje nikakor ne vzdrži. P lošča je re s služila za oltarno m enzo, toda kasneje, verjetno še le v rom anski dobi. Da s o križi sekundarno vsekani vanjo, nam priča ž e to, da s o pra­ vilno porazdeljeni po sedanjem formatu plošče, č e pa si skušam o ploščo rekonstruirati v prvotno velikost, bi bila zgor­ nja dva križa v primeri s spodnjim a dvem a preveč oddaljena o d roba plošče. Verjetno s o ploščo skrajšali prav tedaj, ko s o jo porabili za m enzo in, da s o jo skrajšali naravnost po sredi »križnega nim ba«, priča, da je imel ta re s poganski, ne pa krščanski značaj. Bi m ar sicer krščanski kam nosek, ki je oltar postavljal, presekal ravno »Kristusovo glavo«, ko bi lahko ploščo prikrajšal spodaj ob nogah ali š e raje na o b e h koncih, da bi ostala figura (»Kristus«!) nepoškodovana. S ekundarnost posvetilnih križcev zagovarjata tudi S t. Singer in K . Gin- hart,7 2 čeprav ne m orem o pritrditi tudi Singerjevem u m nenju, da bi plošča služila najprej kot pokrov kakega reli- kviarija. Tudi E . S c h a f f r a n7 3 datira križe še le v 1 1 . ali 1 2 . stoletje. Vprašanje datacije je o b hodiškem reliefu prav tako te­ žavno kakor o b svetogorskem . Vendar nam nekateri m om enti njegov nastanek le osvetljujejo. Kakor pravilno sklepa E . S chaff ran,7 4 plošča ž e po svojem materialu — marmorju — ne m ore biti predrim skega izvora. N apačno pa je njegovo nadaljnje dom nevanje, da je lahko ali gotsko ali langobardsko delo, č e š da slovanskih del te vrste ne poznam o — in č e bi obveljala langobardska te za , bi utegnila nastati figura š e v poznokarolinškem ča su . N a drugi strani iste knjige7 5 pa Schaffran hodiško ploščo Lango­ bardom spet odreka, č e š da v oblikovno zgodovinskem sm islu se ve d a ni langobardski spom enik, pač pa spom enik splošno germ anskega znam enovitega upodabljanja. S lovanom Schraffran ploščo odreka, č e š da ne poznam o pri njih drugih tovrstnih del. Toda v germ anskem spom eni­ 7 2 Glej op. 50. 7 3 o. c., str. 119. 7 4 o. c., str. 184, op. 83. 7 5 str. 165. škem inventarju ji avtor ni našel primere in vendar je ta danes že dovolj raziskan. Stilna govorica hodiškega spome­ nika se loči celo od sicer zelo primitivne govorice svetogorske plošče. Če bi bil relief res germansko ali langobardsko1 delo, bi se tudi na njem uveljavil tisti »horror vacui«, ki je zna­ čilen prav za zgodnjesrednjeveško severnjaško dekoracijo, toda tega iščemo zaman. Preje bi ga našli na Svetih gorah — prim. le napis ob figuri. V Hodišah pa razen skopega, dasi ritmično razgibanega telesa ni noibenega drugega znamenja, čeprav je na plošči še dovolj praznega prostora. Za nasprotni, langobardski primer, naj opomnim ponovno na Ursovo ploščo v Ferentillu, na kateri srečamo končno tudi isto motiviko »križnega nimba«, seveda tu res že krščansko pojmovano. Poleg tega moramo še upoštevati, da niso imeli Langobardi nikdar pod oblastjo kakega večjega dela Karantanije, ampak le »okraj Slovencev, ki se Zilja imenuje« in še to že v času od leta 625 pa do okoli 730. Karantanija je spočetka živela s svojim romanskim prebivalstvom še sredi barbarskih držav­ nih tvorb.7 6 Prav tako bi bilo nesmiselno pripisovati hodiško ploščo Gotom. Visigoti so se pod Alarikom mudili na Ko­ roškem le kaka dva meseca leta 408, dokaj mirna štiri deset­ letja ostrogotske oblasti v Noriku (pod Odoakerjem) po po­ menijo le novo okrepitev rimske in krščanske tradicije; sicer pa Ostrogoti Norika niso naselili v večji množini, ampak so strnjeno posedli le severno Italijo. Germanska ljudstva, ki so v 5. stoletju za krajši čas gospodovala nad poznejšimi koro­ škimi predeli, niso niti etnično niti kulturno pustile večjih sledov.7 6 a Pred prihodom Obrov in Slovencev v 6. stoletju nastanek naše figure ni verjeten, kajti celo' najbolj rustikalne stvaritve pred 6. stoletjem v tem prostoru le ne dosezajo pri­ mitivnosti hodiškega reliefa, ker so živele še v direktni konti­ nuiteti s figuralnim izročilom antike, pa naj je bilo to' proti koncu še tako provincializirano; spomnimo se spet na obe 7 8 7 8 M. Kos, Zgod. Slovencev, o. c., str. 27. — B. Grafenauer, Recenzija H. Braumiillerjeve knjige »Geschichte Kärntens«. Zgodovinski časopis, Ljubljana 1951, str. 305 sq. 76aB. Grafenauer, Država karantanskih Slovencev, Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 86 sq; M. Kos, Slovenska naselitev na Koroškem, Geografski vestnik, Ljubljana 1932, str. 139. glavi iz Semlacha ali na relief jagnjeta iz Grač, ki smo jih omenili zgoraj. Naš relief pa oblikovno ni niti toliko vezan na antične vzore kot svetogonski! Da antropomorfne upodobitve starim Slovanom niso bile popolnoma neznane, nam pričajo tudi zgodovinski viri, ki za 10. in 11. stoletje poročajo o plastičnih figurah med Slovani, ki pa so bili večinoma lesene in se zato seveda niso mogle ohraniti (n. pr. Svaroga v Retri, Svantovita v Arkoni) ; znane so pod vplivom sasanidske umetnosti nastale predstave na srebrnem okovju turovega roga iz Černe gomile pri Černi- govu ali figure na predmetih iz depoja Martinovka pri Kijevu. Posebno dragocen doprinos k problematiki slovanske antropo­ morfne figuralike pa pomeni lonček, najden v staroslovanskem grobu št. 16 v Turnišču pri Ptuju. Na zunanji strani njegovega dna je plastično odtisnjena razkoračena človeška figura z raz­ prostrtimi rokami. J. Korošec, ki je najdbo podrobneje obdelal,7 7 datira lonček v prvo polovico 9. stoletja, torej v poavarsko periodo. Tako nam prav najdba z naših tal spet dokazuje, da moramo biti pri zanikanju staroslovanskih antro­ pomorfnih upodobitev vendarle zelo previdni. Za nastanek hodiškega spomenika pride v poštev torej čas po naselitvi Slovencev v zadnjih dveh desetletjih 6. sto­ letja, ko je propadla na Koroškem obenem s krščanstvom tudi antična kulturna dediščina, v kolikor je preživela sporadične germanske napade. Y tem času pa na Koroškem še ni bilo germanskih naseljencev! Možen bi bil nastanek reliefa v času Samove države (kot slovenski kultni spomenik?) v 7. stoletju, ko se je tudi v Karantaniji osnovala slovenska kneževina,7 8 še bolj pa v 8. stol., ko so se Slovenci že mogli trdneje orien­ tirati po ugaslem svetu antike ter so skušali še z neveščo roko zarisavati tudi prve figuralne upodobitve. K ajti ne smemo prezreti, da je v Karantaniji, prirodno zavarovani z gorami, obstajala samostojna slovenska država še skoraj sto let po Samovi smrti leta 659 in da sta ustalitev gospodarskega živ­ ljen ja (stalnejše vasi!) in začetek družbene diferenciacije 7 7 Antropomorfna predstava na dnu slovanskega lončka iz IX. sto­ letja, Zgodovinski časopis VI. (v tisku). — V tej študiji navaja avtor tudi podrobnejši pregled problematike o staroslovanski figuraliki. dozorevajoče »vojaške demokracije« nudila boljše pogoje tudi intenzivnejšemu kulturnemu življenju, katerega je podpiral še trgovski import od frankovske in bavarske strani. Tudi čas po­ kristjanjevanja pod Gorazdom in Hotimirom v drugi polovici 8. stol. je še lahko rodil naš spomenik, čeprav bi bil ta še po­ ganskega značaja, saj vemo o uporih protikrščanske in proti- nemške stranke.7 8 7 9 Možno bi bilo celo, da bi nastal kot poganska reakcija na krščansko simboliko ali dobesedno kot poganska sprememba prvotno krščanskega znamenja. Če pomislimo, da so bili zastopniki stare poganske in obenem protinemške stranke prav velikaši — kakor nam priča zgodovinsko ozadje legende o knezu Ingu7 9 a — nam je lahko to mnenje še bolj sprejemljivo, saj je utegnil biti prav slovenski velikaš po­ budnik nastanka hodiške plošče. Da bi namreč nastal relief pod bavarskim dletom, se mi zdi popolnoma neverjetno. Ozem­ lje, kjer je nastal je bilo namreč strnjeno slovensko in slo­ venska zmaga nad Bavarci v letih 626 in 629 je slovensko mejo utrdila. Tudi v času politične polodvisnosti od Bavarcev in Frankov je Karantanija ohranila še notranjo samostojnost, pri čemer se njena narodnostna struktura še dolgo ni spremenila. Šele okrog leta 820 je bila ustvarjena z delitivjo zemlje med frankovske fevdalce prva podlaga za bavarsko kolonizacijo, ki pa je dobila večji razmah šele pod kraljem Arnulfom v drugi polovici 9. stoletja, dasi prav v tem času — in še tja do 12. stoletja — • viri označujejo Karantanijo kot izrazito slo­ vensko zemljo (»Sclauinia«!). Sicer pa — kako naj bi popol­ noma nekrščansko občuten relief nastal pod roko že pokrist­ janjenega bavarskega kolonista? Ilodiška plošča ni plod oblikovalne volje tujega gospodovalca, ampak domačega, najbrž slovenskega človeka. Kakšna je bila okoli leta 900 »uradna« krščanska umetnostna volja v koroškem prostoru, nam lepo pričajo številni spomeniki pleteninaste ornamen­ tike,8 0 ki pomenijo karolinško državno umetnost poljudne 7 8 M . Kos, Zgod. Slovencev, o. c., str. 53. 7 9 ibid., str. 59. 7 9 a Conversio Bogoariorum et Carantanorum, izdaja: M . Kos, Ljub­ ljana 1936, str. 60 sq. 8 0 K. G i n b a r t , Die karolingische Flechtwerksteine in Kärnten, Ca- rinthia I., 1942, str. 112 sq. vrste in ki bi tudi Schaffrana lahko prepričali, da so, povezani s tujim oblastnikom ali misijonarjem, nujno bližji njegovi »langobardski« teoriji kot pa hodiški kamen. Če bi ob na­ stanku zadnjega sodeloval v Cerkvi ali v državni upravi za­ sidrani naročnik, bi gotovo posegel po pleteninastem okrasju ter bi se ne izgubljal v skrajnem primitivizmu, kakršen veje iz naše plošče. In končno je k aj verjetno, da so krščanski misionarji skušali nekdanji poganski kultni spomenik pokrist­ janiti s tem, da so ga posvetili v službi Cerkve kot oltarno mizo, ga delno odkrhnili in ga zaznamovali s križci, hoteč s tem simbolično nakazati, da mora služiti premagano pogan­ stvo krščanstvu; za irskoškotske misionar je bi ta miselnost še posebej veljala, saj so skušali nekdanje poganske običaje in predstave čim bolj kristjanizirati.8 1 Tudi patrocinij sv. Ju rija priča, kot smo ugotovili že ob Svetih gorah, o veliki starosti cerkve in tudi to, da je ta lahko nastala na mestu nekdanjega poganskega kulta. Če abstrahiramo nordijsko-germansko poanto, prav lahko pritrdimo O. Demusu, da gre v Hodišah za prve upodo- bitvene poskuse ljudstva, ki se je doslej izražalo le ornamen­ talno in ne figuralno, torej za eno prvih upodabljajočih del nordijskih barbarov, ki so, prodiraje proti jugu, naleteli na starokrščanske ali antične kultne podobe. Če smo pri Svetih gorah rekli, da pomeni tamošnji relief zadnji odmev antične figuralne tradicije, potem moramo v Hodišah poudariti prvo prebujenje nove figuralike — spet ob stiku anikonske bar­ barske umetnostne volje z ikonskimi vzori antike. Svetogorski in hodiški relief sta gotovo dva zgodnje- srednjeveška spomenika, ki zelo mikavno osvetljujeta spre­ menjeno človekovo razmerje do upodobljenega objekta. Logično se uvrščata v organski razvoj ikonsko oplojene umetnosti barbarskih narodov, ki pa skuša biti spočetka še vedno znamenovita. Yes izraz reliefov temelji v simboličnem jeziku, opisujoče narativnosti bi iskali v njima zaman. Klesar si ni zastavil naloge, da bi podal figuralni objekt verno in 8 1 Prvič se cerkev v Hodišah omenja v virih šele leta 1237, dve leti kasneje nastopa že kot farna cerkev, pač pa se že leta 1202, omenja Ro­ bertas, »Clericus de Coisach«. (St. Singer, o.c., str. 244 in 246.) plastično, temveč je iskal le njegovo osnovno, z nekaj črtami zarisano, večnostno podobo, znamenje. Šele globlje na jugu (Pemmov oltar v Čedadu iz ca. 743— 737 ali plošča starohrvat­ skoga k ralja v Splitu iz 11. stoletja.) je postal vpliv antične figuralike močnejši, da je rodil ambicioznejšo in naravi ver- nejšo reliefno upodobitev. Oba opisana spomenika sta, dasi vsak po svoje, odmev časa, ko je evropski jug dobival ne samo novo etnično, ampak tudi novo kulturno in duhovno podobo s preseljevanjem narodov. Tu ne gre samo za odmeve nekega duhovnega razpoloženja, niti ne za ploskovito-idealistično umetnostno manifestacijo radikalnega idealizma dobe po preseljevanju narodov. Da, niti tehnična zmogljivost ni imela pri tem prve in izključne besede! V prvi vrsti gre za uresničenje barbarske umetnostne komponente, ki pri svetogorskem spomeniku raz­ k raja antične vzore, pri hodiškem pa ob antiki svojo ab­ straktno simboliko spet vsebinsko in formalno oplaja, kar pa seveda ne odloča pri časovnem zaporedju obeh spomenikov. Pri prvem antika odmira, pri drugem se novi, barbarski element vključuje v zadnji utrip življenja starega kulturnega prostora. Tiste figuralne težnje, ki smo jih srečali na Sv. gorah, v Hodišah ne najdemo. Ob približno istem času imamo torej opraviti z dvema različnima stvariteljskima voljama, od ka­ terih korenini prva v antični provincialni dediščini, druga pa v lastni, samonikli anikonski tradiciji, ki se šele jecljavo poskuša v novi izrazni govorici. Prvi je obtežen še z degene­ rirano ostalino preteklosti, drugi je dinamično usmerjen v prihodnjost. Obema pa je še skupna simbolizujoča oblikovna volja. Gre za značilno nihanje evropskega umetnostnega raz­ položenja, ki sta mu abstraktnost barbarske motivike in realistična figuralika antične le dva skrajna pola. Poseben pomen pa bi spomenika dobila, če bi se nam posrečilo kdaj dokončno dokazati, da sta resnično zrasla iz oblikovne volje naših davnih slovenskih prednikov. ZUSAMMENFASSUNG Zwei frühmittelalterliche Gestaltungen auf slowenischem Boden D a s Relief Ton Svete gore In der Fassade der vorromanischen Kapelle des hlg. Georg auf Svete gore (Heilige Berge) über Bizeljsko (521 m), ist eine Sandstein­ platte eingemauert, in welcher eine menschliche Figur mit Kerb­ schnitt eingeschnitten ist; diese Figur sitzt auf einem rechteckigen Sitz und streckt aus die beiden Hände als Orante. Links und rechts vom Figurenkopf sind einige unlesbare Zeichen eingeritzt, die auf den ersten Blick etwa den Runen ähneln. Die Ausdrucksweise des Reliefs ist vollkommen linearflächig. Es ist klar, dass es sich nicht um eine Figur des thronenden Heilands handelt, da in der Figur der übliche Kreuznimbus fehlt. Das Orantenmotiv mag auch heidnischen Ursprung haben. Ähnliche Gestaltungen kennen wir schon von den Isère- Idolen, vom Kesselchen aus Gundestrup und von den Bronze­ zeitreliefs aus Südrussland, Kaukasus, Bulgarien, Italien, Portugal und Skandinavien. In der christlichen Motivik haben wir Analoga auf burgundischen Schnallen (Daniel in der Löwenhöhle — abgebil­ det als Orante). Stilistisch als auch ikonographisch interessant ist die Gestaltung des Guten Hirten auf der Platte von Zenica in Bosnien aus dem "V I. Jahrhundert. Besonders anlockend ist der Vergleich mit der Ursusplatte in Ferentillo in Umbrien. Auf dieser Platte sind in der Orantenstellung abgebildet der Herzog Hilderic Dagileopa und der Magister Ursus; durch die Regierung Hilderics ist dieses Relief fixiert ca 739. Die Ursusplatte führt zum Gedanken, dass es sich auch auf Svete gore um eine Donatorgestaltung handelt. Diese An­ nahme wird noch fester unterstützt, wenn wir die Dietrichsche Grabplatte in Bingen bei Mainz aus ca 1000 zum Vergleich heran­ ziehen. Auch die romanische Zeit bietet einiges Vergleichsmaterial; z. B. das Kirchenrelief von Oberfarnstadt bei Querfurt, Orantenfi­ gur auf dem Kapitell in Quedlinburg aus dem 12. Jahrhundert usw. Stilistisch haben wir hier zu tun mit einer primitiven Ausdrucks­ weise, die den Körper auf geometrische Formen und Linien reduziert hat; zum Stilvergleich möge ich ausser der Bingenplatte noch das fränkische Grabmal aus Niederdollendorf am Rhein (6. oder 7. Jahr­ hundert) und ebenfalls den sogenannten »Heidenstein« in Arnau aus der Christianisierungszeit Deutschlands anführen. Eine eigenartige Parallele bietet auch der Stein aus Moselkern. Für das Relief von Svete gore ist die Birnenform des Kopfes bezeichnend. Ähnliches treffen wir bereits in der keltischen und langobardischen Kunst. Ähnlichen Anklang bieten auch die beiden Kopffunde von Semlach in Kärnten, sowohl als auch der dem kel­ tischen Killturkreise zugerechnete, einem römischen Torso beigesteckte Kopf an der Kirche von St. Donat am Saalfelde in Kärnten. Man darf hierbei nicht die spätantike Plastik übersehen, sowie auch nicht die Provinzgrabmale, die wir bereits aus Emona kennen und ganz beson­ ders noch die Grabmale aus Makedonien (Kavadarci), Bosnien (Trav­ nik) und auch aus Kroatien (Kerestinec bei Samobor). Vergleichshalber ist auch das spätantike Relief von der Insel Brač (Archäologisches Mu­ seum in Zadar) wichtig. Wahrscheinlich müssen wir bei diesen Grab­ malen ethnische Einflüsse der von den römischen Kulturzentren entle­ genen illyrischen Stämme in Betracht ziehen. Es ist wahrscheinlich, dass wir beim Relief von Svete gore ein spätes Echo der antiken Figu­ ralik vermuten können. In diesem Relief kommt bereits der Gestal­ tungswille der symbolisch und anikonisch aufgelegten Barbaren zum Ausdruck. Theoretisch genommen könnte das Relief bereits bald nach der Mitte des ersten Jahrtausends entstanden sein, es ist jedoch wahr­ scheinlich, dass wir es nach allen Analoga schon ins 10. Jahrhundert hinaufrücken können; in dieser Zeit weichen die Reste des Natura­ lismus und der plastischen Modellierung vor einer linearen Stilisie­ rung des Gegenstandes. Auch die ethnische Bestimmung des Reliefs ist schwierig. Die Lokalität zeugt bereits durch den Namen — Svete gore (Heilige Berge) — für eine alte Kultstätte, ebenso das Patrocinium des hlg. Georgs, dem die Kapelle geweiht ist. Auch das Schiff dieser Kapelle gehört noch in die vorromanische Arhitektur, sowie auch das Schiff der nahe gelegenen Kapelle von hlg. Martin, wie es F. Stelè bewiesen hat. Es ist nicht ausgeschlossen, dass das Relief bereits slawischen Ursprungs ist, eine Beweisführung ist jedoch schwierig. Allerdings bietet das Relief ein gutes Beispiel, wie sich die jugendliche, symbolisch geartete Denk­ art des frühen Mittelalters mit der absterbenden antiken Erbschaft zu einem Ausdruck vereint. Vielleicht dürften wir mit diesem Relief auch die beiden primitiven Figürchen einreihen, die in die antiken Kapi­ telle des Kirchleins Sankt Georg in Plomin in Istrien eingeschnitten sind. D a s Relief in Hodiše (Keutschach) in Kärnten In die südliche Aussenseite der Pfarrkirche von Sankt Georg in Hodiše ist eine Marmorplatte eingebaut, auf der mit einem äusserst primitiven Kerbschnitte eine stehende menschliche Figur Umrissen ist. Die Figur erhebt die Plände, der nackte Körper ist mit betonten Rip­ pen angedeutet, wogegen die beiden Beine nur schwach markiert sind. Anstatt des Kopfes hat die Figur den Kreuznimbus. Der obere Teil der Platte ist abgeschlagen. Die Platte selbst wurde später als Altar­ mensa verwendet und auch mit den 5 Weihkreuzen bezeichnet — dies geschach wahrscheinlich schon in der romanischen Zeit. Aus dem Kreuznimbus folgt nicht notwendig, dass es sich um eine Gestalltung des Heilands handelt, wie dies Demus vermutet. Der Kreuznimbus ist bereits in der Heidenzeit anzutreffen. Die betonten Rippen zeugen für eine nackte Figur. Einen nackten Christus können wir jedoch für die vorromanische Zeit nicht annehmen, weil eine solche Darstellung mit der Denkart der jungen Barbarenvölker nicht in Einklang zu bringen ist. Einen betonten Brustkorb finden wir z. B. auf der bronzenen Merovinger-Gürtelschnallenzunge aus den lango- bardischen Gräbern in Ascoli (auf dem Harnisch des Soldaten mit der Lanze). Auch das römische Gläserhandwerk kennt ähnliche Mo­ tive — zum Beispiel die Schüssel aus den Thermen in Trier. Eine besondere Frage erweckt jedoch der Kreuznimbus, der den Kopf ersetzt. Vielleicht ist durch ihn der barbarische Gestaltungswille zum Ausdruck gebracht: die Vertretung der realen Vorstellung durch ein Symbol (vergi, auch die konzentrischen Kreise zwischen den erho­ benen Händen auf dem Relief in Tübingen). Es ist nicht ausgeschlos­ sen, dass der Nimbus allein sogar älter ist als der übrige Körper (alt­ christlich P ). Eine Beweisführung wäre jedoch schwierig. Für eine Körpergestaltung mit zwischen den Beinen nicht geschlossener Kontur bietet uns ein Vergleichbeispiel die aquitanische Gürtelschnalle aus Vellechevreux, die jedoch zum christlichen Kreise gehört. Für den heidnischen Ursprung der Platte würde auch die Tat­ sache zeugen, dass sie damals, als sie zur Altarmensa umgearbeitet wurde, durch die Mitte des Kreuznimbus abgeschlagen wurde, was höchstwahrscheinlich nicht geschehen wäre, wenn durch den Nimbus der Christuskopf angedeutet wäre. Wahrscheinlich wollte man ein heidnisches Denkmal durch die Kirchendienstverwendung einweihen, Die Marmorplatte weist schon in die nachrömische Zeit. Sie steht jedoch in keiner Verbindung mit den langobardischen Denkmälern. Die langobardische These Schaffrans ist für sie nicht stichhältig. Auch das germanische Inventar bietet keine Verwandschaft. Ihre Entste­ hung vor der Ankunft der Slawen im 6. Jahrhundert ist nicht wahr­ scheinlich, da auch die rustikalsten Produkte vor dieser Zeit ihren Primitivismus nicht erreichen. Dass anthropomorphe Vorstellungen auch den alten Slaven nicht fremd waren, beweisen die Geschichts­ quellen aus dem 10. und 11. Jahrhundert, die die Bildsäule Svantovits in Arčona und die Statue des Svarog in Retra erwähnen; noch vor kurzem wurde in Turnišče bei Ptuj ein altslawisches Töpfchen aus der ersten Hälfte des 9. Jahrhunderts ausgegraben, dessen äussere Bodenseite auf der Bodenmarke eine menschliche Figur mit gespreitz- ten Beinen und ausgestreckten Händen aufweist. Deshalb könnte das Relief von Hodiše sehr leicht den Slawen zugerechnet werden und einer Zeit, wo in Kärnten mit dem Christentum auch die antike Kul­ turerbschaft verfallen ist. In jener Zeit gab es aber in Kärnten noch keine germanischen Ansiedler. Damals versuchten die Slawen im Zusammenhang mit den Resten antiker Kultur auch selbst eine anthro­ pomorphe Vorstellung zu schaffen. Wenn jedoch das Relief ein Er­ zeugnis des Kulturwillens eines fremden christlichen Herrschers wäre, wäre es zweifellos in die Grenzen der damaligen offiziellen Karolin- gerkunst (um 900) verstrickt. Diese Kunst brachte die Flechtband­ ornamentik zum Ausdruck, wofür zahlreiche derartige Denkmäler in Kärnten zeugen. Das Relief von Hodiše bedeutet das Erwachen einer neuen Figu­ ralik im Anschulss eines anikonischen Kunstwillens an die ikonischen Beispiele der Antike. Seine Sprache ist nicht symbolisch. Beim Denk­ mal von Svete gore ist die Antike im Absterben begriffen. Bei dem vom Hodiše schliesst sich jedoch das neue barbarische Element in die letzten Lebenspulse des alten Kulturraumes ein. Es handelt sich um das charakteristische Pendeln des europäischen Kunstwillens in der Zeit der Völkerwanderung, wo das Abstrakte der barbarischen Mo­ tivik und die realistische Figuralik der Antike nur die beiden End­ pole darstellen.