Na sveti večer
(Po aSmilji" poslovenil Iv. Tomšič)
I.
Bilo je rano zjutraj, ko je uže po konci bil gospod BKževič, stari odvetnik, ter skerbno prečit&val pisma, M so v velikih. kupih ležala pred njiin na mizi. Gospod Blaževič je bil še čverst in krppek starec, a na bledili licih se mu je videlo, da je serce prazno <5nih sladkib. čutil, katera človeku daj<5 veselje in zadovoljnost.   Iz očij mu je gledala žalost in bridkost.
Kaj li je starcu, ka otožen sedi za mizo ter tako globoko vzdihuje? Kaj bi ne vzdihoval ubogi oča, imevši jedinega sina Branimira, ki je lani z vojsko šel na sovražnika. Oh, še zdaj se spominja žalostnega treaotja, ko je se solzami v očeh svojcga ljtibljenea izpržmljal do svetega znamenja pri cesti, kjer ga je zadnjič objel ter na serce pritisnil.
Vojna je uže okončana; vojaci so se vernili domrfv, a <5ni, kateri so na bojišči ubiti, poslali roditeljem poslednji pozdrav. A Branimir? Oli, o Braui-miru nij glasii, nij poročila. Ali je na bojišči umeii? To je bridka skerb, ki je bolnemu očetu legla v serce in na lici.
Denes uže nekako zadov61jnejši ia veselejši pregleduje pisma. Baš je hotel pisma zaviti v velik papir, ko njegova žena tiho stopi v sobo. ,,Kaj si denes tako zgodaj po konci? Jmaš li toliko poslai"' vprasa gospa Blaževička, verna podoba dobre duše. Nje odkritoserčnost, nje prijazno lice, nje ljubeznjivi glas, vse to te sili, spoštovati jo. Ali tudi na njej so znamenja bolečega serca: po-gledi jej bolje v objokaai oči in ozri se na gubasto čelo. Tudi ona sirota žaluje ter čuti bridkosti, kakor nje dobri mož.
,,Idem, draga žena, idern v me^to. Denes mi je zastopati pravdo naše sosede, vdove Rožnikove. Veš, da tist hudobui Petelinov Luka bi jej rad vzel hižo in vse,  ter pehnil v nesrečo siroto in dvoje drobnih otrok, jedino tolažbo
— 183 —
•uboge mateve. Ne, ne morem dovoliti, da M ta bre2duMk tako neusmiljeno delal z vdovo in ubogimi okočiči! Kaj za Boga bi počela lnati, kaj li drobni otročičl!"
Zdaj globoko vzdahne gospod Blaževič, a žena si z robcem prikrije gorko solzico, ki je pritekla iz očij.   Izvestno (gotovo) je raislila o svojem jedinci.
,,Zdaj z Bogoin, draga zena! Do večera se me nij treba nadejati!" reee odvetnik, poljiibeljši soprogo ter pobravši pisma naglo odide po stopnicah doli na dvorišče, kjer so ga uže čakale sanf. Zopet prijazno pozdravi soprogo, ki je skozi odperto okuo gledala aa dvorišče, a v tem hipu uže potegneta konjiča ter zletita proti mestu.
II.
Pravda je bila okoncana. Stari BMževič je srečno zmogel protivnika ter tako oblažil Eožnikovo družino.   Baš tam, evo ga, ide od sodišča z veselitn ia
zadovoljnimlicem ter hiti k cerkvi, ki osamčla stoji sredi mesta. Po-nižno se odkrije in stopi v hram Gospodo7. Grob-na tišina je bila po ceikvi, v ka-terej nij bilo videti žive duše. Stari Blaževičjebašho-tel iti gori po cer-kvi, ko mu od stranskega oltavja ulio zadene nežen glas inolččega o-troka.
,,Prosi, preljubi oča! lepo prosi do-brotljivega Boga, daoblagoslovičlo-veka, ki je otžl nas tolike nesreče.
lilli,,,,,,,,,,,,.....,tu,!SaiiilIII«l«IIIII2^^^^^^^^^    Tudi Jaz molim
za našega prijatelja, gospoda Blaževiča, iu morebiu me dobri Bog iisliši, ker je neizrečeno ljubil otročice, ko je še po zemlji hodil." Tako je molil najstarejši sin vdove Eožnikove, ki je tak<5j po dokončanej pravdi z otročiči hitela v cerkev, zahvaljat Boga o pomoči ter blagoslova prosit svojemu dobrotniku.
Blaievič je bil ves srečen, slišeč molitev nedolžuega otroka. Nij vedel, ali se mu sanja, ali je resnica, kar je slisal m videl v cevkvi. Uže davno se ga je veselje ogibalo; a denes se je čutil zopet srečuega in zadovolj nega. Tiho po-klekae v klop, obriže si solze iz očii ter gorko zamdli. Serce se mu je od veselja
12*
- 184 -                                                          *
smijalo, rnislečemu, kako nedolžni otrok njemu prosi blagoslova, ter opomni se sina — Branimira. Gorke solze ga oblijd; a nijso mu težke, nego rnile in sladke. Starec se razjoka, vzdigne glavo, in e?o, olfcar se mu dozdeva lepši, podoba matere božje se mn nasmehuje, in ta nasiaeh je tolažljiv. Zdi se mu, kakor bi Branimir pred oltarjem klečal ter molil za svoja roditelja. Oh, Braaimir, da bi ga samo še jeden krat mogel videti in pritisniti na serce! — Starec se dvigne, obrise solzne oči, pogleda še na Rožnikove, ki goreče molijo zanj, ter tiho otide, globoko ganen, iz božjega hrama.                                                                        i
III.                              |e4
Konja dirjata, dasneg odletava na vse strani, a Blaževič ne sliši niti ne vidi ničesa. Na berzih sančh sedi v globokih mislih, a njega dnh je daleč, daleč. Morebiti je-tani v cerkvi, poslušajoč nežno molitev nedolžnih otrok, ali morebition sam tudi — moli. Zdaj se sani ustavijo. Starpc se prebudi iz globokibsanj terozerši se vidi, da je uže doma. Žena mu stopi naproti.   Prijazno jo pozdravi Blaževie in zadovoljeu reče:
,,Preljuba moja, veseli se z menoj f pravdo sem dobil in oteta je hiža sosede Eožnikovke. Kako mi je zdaj lehko ob serci, ker nijsern vzel <5nih novcev, katere mi je ponujal prederzni človek, da bi ine bil pridobil na svojo straii. Kaj li je slajšega na svetu nego vesela svest, da sem delal človeški ter tako mater in uboge otročiče otel velike nesreče, ki jim je pretila." Tako je pozdravil verli stari odvetnik in poljubil soprogo, katera ga je jedva čakala.
,,Nu, kaj je to, da si v lice tako ponosen in vesel, a glas da ti je tako nenavaden ter oči objokani?" skerbna žeaa povpraša moža.
,,Ob, nič nij, nič. To utegne biti samo odsžvanje inoje denašnje sreče,'« odgovori Blaževič, kajti ako bi jej bil povedal vse, kako je uboga vdova z otročiči zanj molila v cerkvi, kako mu je nje najstarejši sin blagoslova prosil od nebes-kega očeta, izvestno bi dobra žena bila udarila v jok, a nje solze so mu uže tako bile huda, pekoča rana.
Žena se je pomirila ter vedla moža v sobo, naj bi odložil plašs ia druge popotne stvarf, ter potem je sedla k njemu, da bi jej popedal, kake novice je prinesel iz mesta. Uže se je mračilo, a 6na sta se še razgovarjala in prebirala misli, kako bi se uredilo to ia <5no.
,,Čuješ li," za nekaj časa reče gospod Bldževič, a glas mu se je tako ža-lostno tresel, da se je bilo tak<5j nadejati, da povč kaj neveselega, ,,zuai li, jutri bode sveti večer! Lani ta daa sva bila srečaa; vesela sva čakala svetega due, kajti imela sva še pvi sebi preljubega" — tu prestane starec in se op6mni, da se je izpozabil ter novič jel razgrevati staro rano. Gorke solze mu ulijcS po licib., a soproga si z belim robcem zakrij« oči ter zaplaka, da bi se je karaen usmilil.
,,Prestani, ljuba, pvestani, ne jokaj! Anti veš, da je bila volja božja, in tudi sama si Brammiru često govorila: ,sin, kar koli se ti dogodi, prebivaj poterpežljivo, ker tako Bog hoče!' Nu, zaradi tega nehčeva opustiti svotega večera, nego lepo ga jetrebaproslaviti. Ha, krasnamisel mi je na umn ; pokličiva Eožaikove, da se bodo z nama veselili rojstva božjp.ga. Da, da, ta dva nedolžna otročiča bodeš poljubljala namesto svojega Branimira, a jaz blagoslov, ki ga sem do sih dob dajal svojemu ljubljeacu, letos dam njima." Tako je govoril stari odvetnik in tolažil žalostno ženo. Po večerji odmolita zase in za sina Braniraira ter k malu sladko zaspita.
- 185 -                                                       ,¦ ^
Sveti večer pride. Po vasi je bilo vse nekako živo in veselo; soseda k sosedi hiti, da si izposodi dišave za božičae kolače, a sosed gazi po debelem snegu do zidanice, točit vina, kajti veseli božič je pred diirimi. Kamor koli v hižo stopiš, povsod vse dela, samo pri starem odvotniku Blaževiči je nevesela tihota.
Gospa mčsi kolače ter često zdihuje; več krat je treba prestati in obrisati eolzico, ki je nehote pritekla po lici.
Gospod Blaževič sedi v pisarnici ter piše; trudi se morebiti poštenjak, da zopet pomore kakej dobrej, ubogej duši.
Uže se je zmračilo. Odvetnik in žena sedfta ? lepo razsvečšnej sobi ter pričakujeta povabljenih gosiov. Zdajci se odpr6 vrata in vdova Rožnikovka vnfde z otročičeaia.   Ofcroka taktfj shitita ljubit rok gospš in gospodu.
,,Bog vas sprimi, draga Katarina!" reče Blaževič. ,,Baš mi je milo in drago, da ste prišla; a vidva mala golobca, radujta se rojstva Jezu Kristovega ter mi bodita vesela!"
,,Oh, predober ste, milostfvi gospod! Ne samo da ste nas obranili gerdega sovfažnika, uego verhu ste nam še storili tolikošno čast! S čim vam bi mogli vse to povernifci?" Gospa Blaževička jej dalje ne da govoriti, nego snemši z nje in z otrok zimsko obleko, posadi vse za mizo. Jeli so se razgovarjati o različnih gospodarskih stvarčh ter naposled tudi o Branimiru.
,,Ne žalostite se, milostiva gospa. Dragi Bog ne bode terpel, da bi ostali na stare dni brez tolažbe in veselj^-*' t^i,.jo vdova Rožnikovka.
,,Res je," pristavi Mirko.   ,,Uže "često sem slišal  gospoda župnika reči: . ,ked6r v Boga upa, dobode  plačilo.'   -A gospodič Branimir nij umerl, ne srač uinreti; on domi5v pride, da mu pokažem, kako lepo sem hranil knjižico, ki mi jo je podaril."   To deček tako reče, da ga gospa Blaževička ljubeznjivo objan&^^. ter mu gorek poljub na čelo pritisne. V tem trenotji jej je bilo tako milo, takcF^JS lehko ob serci, da sama nij znala, kaj se jej godf.
Zdaj vstopi stari sluga Matija ter gostf pokliče k večerji. Gospa Blaževička vzame vdovo Katarino pod pdzulio, in gospod prime za roci oba mila otroSička ter vsi otid<5 v obednico. Po sobi je bilo razsuto nekaj slame, a na mizi so go-rele mnoge sveče. V velikej čaši je stalo žitnega in debeljačevega (koruznega) zernja, v katero je bila • zataknena trojnata voščžaa sveča; okrog in okrog po mizi so ležala rudeča jabolka, hruške in drugo ovočje.
Blaževičevi se zdaj se svojimi^s^vi približujejo k obilo naložanej mizi. Odvetnik in za njiin vsa družiDa začm5 nfoliti, da bi jim oblagoslovil Bog večerjo ter srečno dal učakati zore človeške odrešitve. Gospod Blaževič in njega žena sta molila še za jedno dušo, za svojega Branimira. Posedejo za niizo, a predno začno večerjati, prižg6 še trojnato vošččno svečo.
,,Ha, ha!" plesne z otročjim veseljem Mirko ob roci in reče: ,,evo, to je svečica milostive gospč, <5na je gospodova, a ta je Branimirova." Z neko posebno zadovoljnostjo se gospod in gospa nasmejeta prijaznemu dečku.   Voščena sveča \ se uterne.
s   jt^vo," zavpije veseli deček, ,,Branimirova sveča še tako lepo gori; nijsem ' li rekel, da gospodič Branimir ne sme umreti ?" Gospod in gospa Blaževička se spogledjjžta.   V tein stari sluga Matija, kakor besen, plane v sobo.
- / ->               x
— 186 —
,,Milostivi gospod, draga gosp&, oh veselja! — Blagor meni, ubozemu siro-maku! — Prišel je — prišel je!" tako vpije stari sluga Matija ter se zalčtuje po sobi iu vesele solze mu der6 iz očij.
,,Nu, kaj je, kaj je, Matija! povždi kaj je?" vpraša gospod Blalevič ter naglo vstane izza mize. A zdajci se vrata odprd ia v sobo stopi mlad, lep človek.
,,Oh, Branimir! inoje preljubo dete!" zavpijeta oča in mati ter objameta čverstega sina, poljubljaje ga, da se nij bilo iztergati jima iz rok. Vse je molčalo, samo vesela otročiča sta skakala po sobi ter s tem kazala veselje.
,,Oča nebeski, hvala ti bodi! Upanje, s katerim si me navdebnil, ko sem kleče molil v tvojem svetem hramu, izpolnilo se je. Oh, preljubi moj sin, po-gledi srečnega očeta in srečno raater! tako reče stari odvetnik in k sercu pri-žema sina. Dolgo so se poljubljali, ter naposled zadovoljni in veseli posždli okolo mize. Presrečnima rodifceljema lice od veseljažarf, vedno gledata preljubega sina, o kateremstamislila, da je uže davno mertev. Stari odvetnik pilme Mirka za roko ter mu veselo reče:
,,6na tvoja nedolžna molitvica, s katero si včeraj mene blagoslavlj al, po-tolažila je starega očeta in zaželeni blagoslov počiva uže tukaj na mojem serci. Srečen človek, za katerega molijo nedolžni otroci! — Nu, preljubi sin, povedi nama, zakaj si naju tako mučil, ter ne poslal niti najmanjšega poročila o sebi? A ne, ne; jutri nama to povčdi; nocoj se nam je radovati rojstva Jezusovega. Oh, kolike nama sreče! Z rojstvom Odrešenikovim je pvišla v našo hižo zopet sreča ia zadovoljnost."
Eoditelja se s hvaležnim očesom ozveta k nebu, a naljubljenih persih jima slonf veseli in radostni sin Branimir. Z jutranjo zdro je v hiži starega Blaževiča napočil presrečen daa rojstva Jezusovega, daa veselja nedolžnib. otrok, sveti daa — božičl