izvirno znanstveno delo UD K 567.3(497.12 Dobravlje) ZGORNjEKREDN I SKAT RHINOBATOS IZ LIPIŠKE FORMACIJE PRI DOBRAVLJA H (TRŽAŠKO-KOMENSKA PLANOTA, SLOVENIJA) Bogdan JURKOVŠEK dr., Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Geološki zavod Ljubljana, 61000 Ljubljana, Dimičeva 14, SLO PhD, Istituto d i Geología, Geotecnica e Geofísica, Isti tu to di Geología di Lubiana, 61000 Ljubljana, Dimičeva 14, SLO Tea KOLAR-jURKOVŠEK dr., Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Geološki zavod Ljubljana, 61000 Ljubljana, Dimičeva 14, SLO PhO, istituto di Geología, Geotecnica e Geofísica, Istituto di Geología di Lubiana, 61000 Ljubljana, Dimičeva 14, SLO IZVLEČEK črn ploščast in iaminiran apnenec z rožencem na Tržaško-Komenski planoti je bil zaradi številnih fosilnih rib in plazilcev paleontologom dobro znan že v 19. stoletju. V okolici Komna so jih našli toliko, da se je Komenskega apnenca prijelo kar ime "ribji skrilavec". Manj fosilov je znanih iz genetsko sorodnega santonijsko-campanijskega Tomajskega apnenca. Ta tip apnenca se pojavlja v tanjših ali debelejših vložkih in paketih znotraj skladnatega apnenca Lipiške formacije na prostoru med Dutovljami, Tomajem, Dobravljami, Kazljami in Štorjami. I' enem od zgornjih paketov Tomajskega apnenca, smo pri Dobravljah poleg amonitov z aptihi, sakokom in pooglenelih rastlinskih ostankov našli številne fosile rib. Med njimi je najbolj zanimiv približno 30 cm dolg primerek skata iz rodu Rhinohatos, ki doslej iz krednih plasti nekdanje Dinarske karbonatne platforme ni bi! znan. Ključne besede: ribe, zgornja kreda, Kras, Slovenija Key words: Pisces, Upper Cretaceous, Kras, Slovenia UVO D Prve uradno zabeležene najdbe fosilnih rib na Tržaško-Komenski planoti segajo daleč v 19. stoletje, V inventarju ljubljanskega muzeja je bila leta 1845 zabe­ležena prva, nekaj več kot pol metra dolga, okamnela riba iz Pliskovice pri Komnu (Calligaris et al., 1994). O d tedaj naprej se je zvrstila cela vrsta geologov, ki so prav zaradi številnih fosilnih rib in plazilcev, Komenskemu apnencu posvečali posebno pozornost. Med njimi naj­demo imena, kot so Meckel (1850), Steindachner (1860), v. Meyer (1860), Kner (1863), Bassani (1879), Kornhuber (1893), Gorjanovič - Kramberger (1895), D'Erasmo (1946). Izvrstno ohranjene najdbe so se vrstile druga za drugo, pa ne le zaradi pretirane zavzetosti Kr2ševcev za iskanje fosilov, temveč največkrat kot vzporedne pri­dobitve ob izkopavanju tankih plošč Komenskega ap­nenca za kritino. Manjše, že davno opuščene kam­nolome najdemo skorajda povsod po Krasu, kjer se pojavljajo ploščasti in laminirani kredni apnenci. Danes, ko so značilno kraško kamnito kritino zamenjali razno­vrstni moderni materiali, domačini najdejo fosile le še po naklučju ob različnih gradbenih izkopih, razdiranju starih kamnitih ograd in stavb. Roke, ki so nekoč izko­pale in oblikovale vsako apnenčevo ploščo posebej, so zamenjali stroji, zato je razumljivo, da moderni Kra­ševec fosilov v naravi več ne najde in ne prepozna. Začuden je le nad modernimi "ribosledci", ki so v zadnjih letih predvsem v širši okolici Komna oživili "staro obit" in pričeli izkopavati Komenski apnenec. Tuje registrske tablice na njihovih avtomobilih dajejo slutiti, da so fosili namenjeni nedovoljenemu izvozu. Zato je prav, da je z razstavo leta 1995 opozoril na fosile iz Tržaško-Komenske planote tudi Prirodoslovni muzej v Ljubljani (Calligaris et a!., 1994). Na njej so bili prikazani v glavnem fosili iz "pravih" komenskih plasti (Buser, 1973), ki obsegajo poleg cenomanija in turonija Bogdan JURKOVŠEK , Tea KOLAR-JURKOVŠEK : 2CORNIËKREDN I SKAT KHINOBATOS\7_ URŠK E EORMAClj E PRI DOBRAVLIAH... , 161-170 na prostoru med Pliskovico, Skopim in Koprivo tudi coniacij in starejši del santonija (jurkovšek et al., v tisku). V tem prispevku žefiva predstaviti še druge stra­tigrafsko miajše nivoje laminiranih in ploščastih apnen­cev s fosili, ki jih zasledimo na prostoru med Dutov-Ijami, Tomajem, Kazljami in Štorjami. Najdbe fosilov v njih niso tako znane kot tiste iz okolice Komna, saj gre v nasprotju s Komenskim apnencem v glavnem za tanjše in redkejše pakete in vložke t.im. Tomajskega apnenca znotraj Lipiške formacije. Do najdbe fosilov je prišlo med sistematičnim karti­ranjem za Formacijsko geološko karto južnega dela Tržaško-Komenske planote 1:50 000 (jurkovšek et al., v tisku). V izkopu za vodni rezervoar na dvorišču hiše v južnem delu Dobravelj so pod debelo preperinsko pla­stjo naleteli na ploščast in laminiran apnenec z tožen­cem (si. 1). Lastnik zemljišča nama je dovolil pregled in vzorčevanje izkopanega materiala, za kar se mu na tem mestu najlepše zahvaljujeva. Med razmeroma pogostni­mi fosili rib sva našla posamezne pooglenele rastlinske ostanke, sakokome in amonite z ohranjenimi aptihi (Summesberger ef al., v tisku). Slednja najdba kaže, da bi lahko nastanek raziskanega paketa Tomajskega apnenca povezali s sanlonijsko-campanijsko pelagično epizodo na jadransko-Dinarski karbonatni platformi (Gušič & jelaska, 1990). OPIS IN STRATIGRAFSKI POLOŽAJ KOMENSKEGA IN TOMAJSKEGA APNENCA (si. 2) V osrednjem delu Tržaško - Komenske planote v okolici Komna se nad cenomanijskim hondrodontnim horizontom pojavljajo tanjši ali debelejši paketi in vložki tankoplastovitega, ploščastega in laminiranega črnega apnenca, ki pogosto vsebuje roženec. Različni raziskovalci so te plasti starostno različno uvrščali in jih ob tem tudi različno poimenovali. Pogostoma so se v literaturi pojavljala imena "komenski skrilavi apnenec", "komenski skrilavec" in celo "ribji skrilavec", slednje predvsem zaradi številnih fosilnih rib v okolici Komna. V novejšem času omenjajo te plasti med dokazi za drugi kredni oceanski anoksični dogodek (OAE 2) (jenkyns, 1991). Vendar do sedaj še ni bila narejena celovita študija o njihovi genezi in stratigrafskem položaju na šir­šem prostoru. Napravljeni so bili le poizkusi interpre­tacije njihovega sedimentacijskega okolja in osnovnih mikrofacialnih značilnosti (Buser, 1973; Ogoreiec ef al., 1987, jurkovšek ef al., v tisku). Z drugim krednim anok­sičnim dogodkom (OAE 2) in globalnim cenomanijsko­turonijskim dvigom morske gladine (Haq etai, 1987) bi lahko povezali le starejši cenomanijski oz. turonijski del Komenskega apnenca (Šribar, 1995), ki seže navzdol do cenocone Broeckina (Pastrikella) balcanica (Šribar & Pleničar, 1991). Slika 1: Položajna skica nahajališča s fosili v Dob' ravljah. Figure 1: Location map showing fossil site at Dobravi je. Tomajski apnenec predstavlja lokalni razvoj santo­nijsko-campanijske Lipiške formacije (jurkovšek ef a/., v tisku) in ga genetsko ter po paleontološki vsebini lahko vzporejamo s Komenskim apnencem. Verjetno bomo Komenski in Tomajski apnenec v prihodnosti, ko bodo končane raziskave na širšem prostoru, združili v facies, ki se pojavlja v različnih formacijah od cenomanija do zgornjega senona. O tem je razmišljal že Pleničar (1960) in zapisal, "da komenski skrilavci niso strati­grafski horizont, ampak posebna facialna oblika senon­skih, turonskih in eventualno cenomanskih in spodnje­krednih sedimentov". Tako pri Komenskem kot pri Tomajskem apnencu bomo morali ne glede na njuno ločeno ali skupno obravnavanje v bodoče upoštevati predvsem razlike med tipi, ki so vezani na regresijske oziroma na transgresijske faze. Podobno kot Komenski je tudi Tomajski apnenec tankoplastovit, ploščast in laminiran, temno sive do črne barve ter z rahlim vonjem po bitumnu. Po strukturi je biomikrit in intrabiomikrit z različki med tipoma "rrtud­stone in vvackestone". Vsebuje razmeroma malo ben­toških foraminifer tn drugih bentoških organizmov. Med fosili so v nekaterih nivojih pogostni peiagični rnikro­fosili, drobci iglokožcev, ki so bili naplavljeni, ter ostra­kodi in modrozelene cepljivke. Slednji dvoji organizmi lahko uspevajo tudi v bolj ekstremnih sedimentacijskih pogojih, kot so povečana slanost in redukcijski pogoji. Na redukcijske pogoje kažeta razpršena organska snov in piritni pigment. Roženec se v Tomajskem apnencu javlja podobno kot v komenskih plasteh, v obliki gomoljev in tanjših plošč. Po strukturi je kremen mikrokristalen in je nastal v kasnejši diagenezi, saj je skoraj povsod v rožencu opazna še prvotna struktura kamnine. Delež roženca v karbonatnem paketu ocenjujemo na okrog 10%. Bogdan JURKOVŠEK , Tea KOLAR-JURKOVÎEK : ZGORNJEKREDN ! SKA T RHINOBATOS I Z LI PISKE FORMACIJ? PRI DOBRA'VLfA H .... Î61 -Î -A.LA , TA T "T^ T _ i _ s „J j L_ © ^ ^ Limestone breccia Marl y limeston e P la t y limeston e wit h che n {Toroa ; limestone ! Plat y limeston e wis! ) cher t (Kome n limestone ) Oncoids Charopliyta Rfmpydiamna liburnica Broeckina (Pastrikella)balcanica GlobotruricanidaE Calvezic.onus !ecaive.zae Murgella lata Keramosphaerinatergestina Massive limestone Bedded limestone XZ L Dolomite Wtmtm (-oa j ® o e Calcispheres, Pithonellas Rudisl buildups P Rudist in general ^ Broken and displaced rudists ^ ^ Chondrodoiua "oysters" ® Ammonites ^ Saccocoma ^ Fishes Slika 2; Generaliziran stratigrafski stolpec zgornjekrednih plasti osrednjega dela Tržaško-Komenske planote. Figure 2: Generalized stratigraphie section through the Upper Cretaceous beds of the central part of the Triest-Komen plateau. Bogdan JURKOVŠEK , Tea K O L A R-J U RK O VŠ EK : ZGORNJEKREDN i 5 K AT RHINOBATOS IZ UP1ŠKE FORMACIJE PR! DOBRAVLjA H .... 161-170 Pogojev za nastanek vseh paketov Tomajskega ap­nenca ne moremo preprosto povezati z oceanskimi anoksičnimi dogodki in z globalnimi oscilacijami mor­ske gladine, ki naj bi vplivale tudi na spremembe bio­topov. Vendar Tomajski apnenec pri Dobravljah, ki po­leg sakokom vsebuje celo amonite z aptihš, priča o ne­koliko globlji vodi in dobri povezavi z odprtim morjem. Na to kažejo tudi vložki bioklastičih floatstonov s po­stopno zrnavostjo (alodapični apnenec) in teksture slumpov, ki se pojavljajo v enem od zgornjih nivojev tega apnenca pri Tomaju. Stratigrafski položaj paketa Tomajskega apnenca s fosilnimi ribami in amoniti pri Dobravljah določajo na širšem prostoru številne najdbe foraminifer Murgella lata (Luperto Sinni) v skladnatem apnencu, ki leži pod njim, in vrste Calveziconus iecalvezae Caus & Corneila v krovnini (Šribar, 1995). Na osnovi obeh vrst uvrščamo plasti s fosili v zgornji santonij oz. campanij (Gušič & Jelaska, 1990). Zato črnega Tomajskega apnenca pri Dobravljah ne moremo povezati z vplivom coniactj­skega anoksičnega dogodka OAE 3 (Jenkyns, 1991). Njegov nastanek pa časovno sovpada z rastjo morske gladine v zgornjem santoniju in campaniju, torej s časom druge pelagične epizode na Dinarski karbonatni platformi (Gušič & jelaska, 1990). PALEONTOLOŠKI DEL Material Fosili iz laminiranega in ploščastega Tomajskega apnenca iz Dobravelj so razmeroma številni in dobro ohranjeni. Najpogostejši so fosili rib (tab. 1, si. 1; tab. 2, si. 1, 2; tab. 3, si. 5), med katerimi prevladujejo kost­nice. Spremljajočo favno sestavljajo amoniti (tab. 3, si. 3). V bivalni kamrici nekaterih primerkov iz družine Pla­centiceratidae so se ohranili aptihi (Summesberger ef al., v tisku). Bolj pogoste so najdbe samostojnih aptihov izven amonitnih hišic. Med pelagičnimi fosili moramo omeniti primerek nepecljatega krinoida rodu Saccocoma (tab. 3, si. 4), prerezi posameznih osiklov tega iglokožca pa so pogosto vidni v zbruskih apnenca. Rastlinski ostanki so redkejši in zaradi močne karbo­nizacije praviloma slabše ohranjeni. Med njimi prevla­dujejo deli stebel, olistane vejice in storži iglavcev (tab. 4, si. 1-4). Med fosilno floro so zanimivi razmeroma dobro ohranjeni primerki, ki nam jih kljub intenzivnemu poizvedovanju ni uspelo uvrstiti niti v širšo taksonomsko skupino. Med problematične fosile uvrščamo tudi bilateralno simetrične, nekaj cm visoke primerke neznane pripad­nosti (tab. 3, si. 1, 2). Z razmeroma obsežno slikovno predstavitvijo nedo­ločene spremljajoče fosilne favne in flore iz Tomajskega apnenca v Dobravljah srno želeli predvsem dokumen­tirati najdbe, ki bodo v bodoče predmet paleontoloških raziskav. V nadaljevanju je podrobneje opisan le zanimiv in redek fosil skata iz rodu Rhinobatos, saj predstavlja prvo tovrstno najdbo na prostoru nekdanje Dinarske karbo­natne platforme. Fosili so shranjeni v Paleontološki zbirki dr. Bogdana jurkovška, ki je registrirana pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani pod zaporednimi številkami 8j 1380, 1383, 1384, 1385, 1513, 1515, 1516, 1517, 1521, 1524,1528 in 1532. Tabla 1 - Plate 1 Slika 1: Delno ohranjen disk skata Rhinobatos sp.; naravna velikost. Figure I: Partial disc of a ray Rhinobatos sp.; natural size. Bj 1380. Tabla 2 - Plate 2 Fosilna ostanka rib; naravna velikost. 1 - sprednji dei ribe iz družine Aspidorhynchidae; 2 - skoraj popoln skelet prave kostnice. 1-Bj 1517, 2- Bj 1521. Two examples of fish specimens; natural size. 1 - anterior part of a specimen of the family A spidor­hynchidae; 2 - almost complete skeleton of teleost fish. Tabla 3 - Plate 3 Slika-Figures 1, 2. Neznani fosil-Unknown fossil; naravna velikost - natural size. 1-BJ1516,2-BJ1513. Slika-Figure 3. Ammonoidea; naravna velikost - natural size. BJ 1515. Slika-Figure 4, Saccocoma sp.; 3x. BJ 1532. Slika-Figure 5. Clupeidae; 3x. Bj 1524. Table 4 - Plate 4 SUka 1-4: Poogleneii ostanki iglavcev: 1,4 - vejice, 2,3 ­storži (2a, b - pozitiv in negativ); naravna velikost. Figures 1-4: Carbonized conifer remains: 1,4 -shoots, 2,3 - cones (2a, b - positive and negative counterparts); natural size. 1- BJ 1385, 2- BJ 1383, 3- BJ 1528, 4- BJ 1384. Vsi primerki upodobljeni na tablah 1-4 so iz Tomajskega apnenca, zgornji santonij- campanij, Dobravlje. Fotografije je posnet dr. Bogdan JurkovSek. AH figured specimens (Plates 1-4) are from the Tomaj fimestone, Upper Santonian - Campanian, Dobra vije. Pho­tographs were taken by Dr. Bogdan JurkovSek. ANNALES 7/'95 BOGTUI jURKOVSEK, Tra KOLAR-JURKOVSEK: ZCORNIEKREDNITKA T RHINOBATOS iZ LINSKË FORMACIjE PRi DOBRAVUAH 161-170 Tabla 4 - Plate 4 Tabla 4 - Plate 4 ANNALES 7/'95 Bogdan jURKOVÎEK, Tea KOÎ.AR-ÎURKOVSEK: ZGORNfEKREDNl SKAT RH1NOBATOSIZ L1PIÎKE FORMACljE PRI DOBRAVIJAH .... 161 -170 Bogdan JURKOVŠEK , Tea KOLAR-jURKOVŠEK : ZGORNJEKREDN ! SKA T RHINOBATOS IZ LIPIÎK E FORMACU E PRS DOBRA'VljA H 161-170 Opis Ciassis: Chondrichthyes Subciassis: Flasmobranchü Superordo: Euselachii Ordo: Baloidea Subordo: RHinobatoidea Famiiia: Rhinobatidae Müller & Henle 1838 Genus: Rhinobatos Link 1790 Rhinobatos sp. Tab. 1, si. 1 Opis: Telo je spioščeno in stisnjeno. Disk je velik z značilno zaokroženima prsnima plavutma in velikim metapterigijem, ki podpira radialije. Prsna plavut je zmerno razširjena in se podaljšuje naprej, vendar ne sega do gobčka. Trebušni plavuti sta veliki in podaljšani, nameščeni blizu prsnih plavuti, vendar popolnoma ločeni od njiju. Oplečje in okoičje sta dobro ohranjena. Pred in za okolčjem stoji nekaj parov reber. Rep je vitek, njegova širina se postopoma zožuje. Material: Bj 1380, Paleontološka zbirka dr. Bogdana jurkovška, Dol pri Ljubljani; večji del diska in polovica njegovega odtisa. Stratigrafski položaj: zgornji santonij - campanij. Diskusija: Rod Rhinobatos, ki ga prištevamo pri­mitivnim skatom, se je pojavil v spodnji kredi in je zastopan še v današnjih morjih {Carroll, 1988). Rino­batide so bentoški organizmi, prilagojeni na življenje blizu dna toplih in hladnih morij; tu in tam zaidejo tudi v estuarije. Maisey (1991) je poudaril, da je medsebojni odnos rinobatid stabo razložen in je zato filogenetski položaj mnogih fosilnih predstavnikov nejasen. Številni zapisi o fosilnih rinobatidah so poznani iz zgornje krede Libanona, kjer so bili izjemni pogoji za fosilizacijo bogate in raznovrstne ribje favne. Opisani primerek je prva najdba skata iz zgornje krede nekdanje Dinarske karbonatne platforme. SKLEP Raziskava iaminiranega in ploščastega krednega apnenca Tržaško-Komenske planote, ki ga obravnavamo pod imenoma Komenski in Tomajski apnenec, je ie defček obsežnih geoloških raziskav v okviru Forma­cijske geološke karte 1:50 000. Fosili, ki jih te plasti vsebujejo, so nam v fazi raziskav marsikdaj nudili odgo­vor na nejasna vprašanja o vplivu globalnih dogodkov v svetovnem morju na karbonatno platformo ali natan­čneje na severni del Dinarske karbonatne platforme, kjer so nastajale karbonatne kamnine današnje Tržaško-Komenske planote. Nejasna in za nas vprašljiva je bila v prvi fazi predvsem tim. druga santonijsko-campanijska pela­gična epizoda na Dinarski karbonatni platformi, ker se­dimentov tega dogodka brez zanesljivih paleontoloških dokazov, kot so amoniti z aptihi, sakokome in pelagični mikrofosiii, do nedavna nismo mogli potrditi. V bodoče lahko pričakujemo nove zanimive podatke tudi na širšem prostoru pojavljanja Tomajskega apnenca, saj smo v istem stratigrafskem horizontu kot skata zahodno od Dobravelj odkrili nova najdišča amonitov, ki še potrjujejo domnevo o tem razmeroma močnem pela­gičnem zgornjekrednem vplivu na Dinarsko karbonatno platformo. ZAHVALA Avtorja se zahvaljujeva kolegom doc. dr. Bojanu Ogorelcu in mag. Luki Šribarju (inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani) za opravljeno sedi­mentološko in mikropaleontološko analizo ter dr. Jakovu Radovčiču (Hrvaški prirodoslovni muzej, Zagreb) in doc. dr. Borisu Kryštufeku (Prirodosiovni muzej Slove­nije, Ljubljana) za pregled in pomoč pri določitvah fo­silnih rib. Lepa hvala akademiku prof. dr. Ivanu Gušiču in prof. dr. Vladimirju Jelaski (Univerza v Zagrebu) za pomoč pri interpretaciji Lipiške formacije in njenega facialnega različka Tomajskega apnenca ter za recenzijo rokopisa tega članka. Raziskava je bila opravljena v okviru dveh nalog in sicer Formacijske geološke karte južnega dela Tržaško-Komenske planote 1:50.000 ter Fosilne makrofavne Slo­venije, ki jih opravlja Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko v Ljubljani, financirata pa Ministrstvo za oko­lje in prostor ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo. De! terenskih raziskav z vzorčevanjem, prepariranje in dokumentiranje fosilov je bil opravljen v okviru redne dejavnosti Paleontološke zbirke dr. Bogdana Jurkovška. Bogdan fURKOVŠEK, Tea KOLAR-lliRKOVŠEK : ZCORNIEKREDN f 5KAT RHINOBATOSIZ LlflíK E FORMACIJE PRI DOBRAVLJA H ..., 161-170 RIASSUNTO II calcare nero, Iamellare - lastroide, selcifero dell'altopiano Trieste - Komen era molto noto ai paleontologi giá nell'800 per i numerosí resti fossili di pešci e rettilí. Nei dintorni di Komen furono ritrovati in tale abbondanza che il calcare di Komen ven ne detto sempl !cemente "scisto ittico". Sono mol t i d i meno in vece i fossili conosciuti del calcare santoniano - campaniano, geneticamente a (fine, di Tomaj, Questo tipo di calcare si presenta in elementi piú o meno sottili e in banchi al !'interno del calcare molto compatto stratificato della formazione di Lipizza nell'area tra Dutovlje, Tomaj, Dobrav!je, Kazlje, e Štorje. !n uno dei banchi superior! del calcare di Tomaj, nei dintorni di Dobravlje, oltre alie arnmonití, sono stati ritrovati, associati ad aptici, saccocomi e frustoli carboniosi di resti di piante, numerosi fossili di pesci, Tra questi, il piú interessante é una razza del genere Rhinobatos, delle dimensioni di circa 30 centimetri, che finora non era mai stata ritrovata negli strati del Cretáceo dell'antica piattaforma carbonatica delle Dinaridi. LITERATURA Bassani, F. 1879: Über einige fossile Fische von Comen. Verh. k.k. geol. R.-A. 9: 204-205, Wien. Buser, S. 1973: Tolmač lisla Gorica. Osnovna geološka karta 1:100 000. Zvezni geološki zavod, 50 pp., Beograd. Caliigaris, R., Krivic, K. & Pleničar, M. 1994: Fosili Tržaško-Komenskega Krasa. Ostanki živih bitij izpred 95 milijonov let. Prirodoslovni muzej Slovenije, 40 pp., Ljubljana. Carroll, R. L. 1988: Vertebrate Paleontology and Evo­lution. W. H. Freeman and Company, XIV + 698 pp., New York. D1 Erasmo, G. 1946: L'ittiofauna cretacea dei dintorni di Comeno nel Carso triestino. Atti Accad. Sei. fis. mat. (3a) 2/8: 1-1 36, Napoli. Gorjanovič - Kramberger, D. 1895: Fosilne ribe Ko­mena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona uz dodatak o oli­gocenskim ribama Tüffera, Zagora i Trifalja. Djela Jug. akad. znan. umjet. 16:1 - 67, Zagreb. Gušič, I. & jelaska, V. 1990: Stratigrams gornjokrednih naslaga otoka Brača u okviru geodinamske evolucije Jadranske karbonatne platforme. Djela jugosl. akad. znan. um., Razr. prir. znan. 69: 1-160, Zagreb. Haq, B. U., Hardenbol, J. Vail, P.R. 1987: Chronology of Fluctuating Sea Levels Since the Triassic. Science 235: 1156-1 167, New York. Heckel, }, J. 1850: Beiträge zur Kenntniss der fossilen Fische Oesterreichs. Abhandlung I mit Atlas. Denkschr. k. Akad. Wiss., Math.-naturw. Cl. 201-242, Wien. Jenkyns, H. C . 1991: impact of Cretaceous Sea Level Rise and Anoxic Events in the Mesozoic Carbonate Platform of Yugoslavia, Bull. Am. Assoc. Petrol. Geoi. 75:1007-1017, Tulsa. Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Šribar, L., Drobne, K., Poljak, M. & Šribar, Lj.: Formacijska geo­loška karta južnega dela Tržaško - Komenske planote 1 .-50.000. Ljubljana {v tisku). Kner, R. 1863: Über einige fossilen Fische aus den Kreide- und Tertiärschichten von Comen und Podsused. Sitzungsber. math.-naturw. Cl. k. Akad. Wiss. 48/1; 126­148, Wien. Kornhuber, A, 1893: Carsosaurus Marchesettii, ein neuer fossiler Lacertilier aus den Kreideschichten des Karstes bei Komen. Abhandl. k.k. geoi. R.-A. 17/3:1-15, Wien. Maisey, J. G. 1991: Rhinobatos Link, 1790. V: Santana Fossils. An illustrated Atlas (ed. Maisey, j. G.). T.F.H Publications, 110-115, Neptune City. Meyer, H.v. 1860: Acteosaurus Tommasinii aus dem schwarzen Kreide-Schiefer von Comen am Karste. Palaeontographica 7(1859-1861): 223-231, Cassel. Ogorelec, B., Orehek, S., Buser, S. & Pleničar, M. 1987: Komen beds - Skopo at Dutovlje. Guidebook, Ex­cursions 5t h and 6 * June 1987, E. Friuli, Karst of Gorizia and of W. Slovenia, Evolution of the Karstic carbonate platform, Relation with other Periadriatic Carbonate Platforms; Trieste, 1-6 June 1987: 61-63, Trieste. Pleničar, M. 1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Geologija 6: 22­145, Ljubljana. Sleindachner, F. 1860: Beiträge zur Kenntniss der fos­silen Fische Oesterreichs. I. Ueber einen neuen Vomer­ähnlichen fisch von Comen am Karst. Sitzungesber. math.-naturw. Cl. k. Akad. Wiss. 38 (1859): 763-788, Wien. Summesberger, H., jurkovšek, B. & Kolar-jurkovšek, T.: Aptychi associated with ammonites from the Lipica ­Formation (Upper Cretaceous, Slovenia). Ann. Naturhist. Mus. Wien 97: (v tisku). Šribar, L. 1995: Evolucija gomjokredne jadransko­dinarske karbonatne platforme u jugozapadnoj Sloveniji. Magistarski rad, Sveučilište u Zagrebu, 89 pp., Zagreb. Šribar, L., & Pleničar, M. 1991: Zgomjekredne ceno­cone v jugozahodni Sloveniji. Geologija 33 (1990): 171­205, Ljubljana.