Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/C1V1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 42 (932) Čedad, četrtek, 5. novembra 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 Cividale, Biblioteca del circolo ”lvan Trinko' venerdì 6 novembre, ore 18.30 presentazione dei libri Tolminske pravljice, Tolminske pripovedke Fiabe e leggende di Tolmino alla presenza degli autori Janez Dolenc e Jana Dolenc Le illustrazioni delle favole saranno esposte presso la biblioteca fino alla fine di novembre Circolo culturale 'Ivan Trinko ' D 9 riapre la biblioteca di Cividale Lunedì 9 novembre riapre la biblioteca comunale di Cividale nella sua nuova sede presso il centro civico di Borgo di ponte. La biblioteca era stata chiusa in primavera dal commissario Colli poiché la pretura, che era adiacente, ha bisogno di nuovi locali. Il trasloco è stato lungo: 38 mila volumi sono stati trasferiti e ricatalogati nei nuovi ambienti. La biblioteca avrà anche nuovi servizi. Tra questi la possibilità per l’utente di avere in prestito libri non presenti a Cividale ma che verranno richiesti alla biblioteca Joppi di Udine. Polaganje vencev ob dnevu mrtvih Antonionejev manjšinski odbor pripravil osnutek Deželni proračun na dnevnem redu Živahen utrip Beneške Slovenije Dve kulturni prireditvi v Čedadu in Ljubljani Prejšnji teden je za Beneške Slovence potekal v z-namenju dveh knjig, ki so jih predstavili v Čedadu in Ljubljani in kažeta na prizadevanja Slovencev v Furlanij, da bi se bolj globoko vsidrali v zavest širšega oziroma o-srednjega slovenskega prostora in da bi obenem povezovali slovensko in italijansko/furlansko kulturo, da bi postali prostor, kjer ta dva kulturna svetova prideta v stik. V sredo zvečer je bilo v Čedadu, v stari gostilni “Ai tre re” živahno in nenavadno kulturno srečanje, na kate- Srečanje s slovensko poezijo v Čedadu rem so predstavili pesniško zbirko “Nuova poesia slove- Z leve dr. Grili, Živa Gruden in Milan Grego na”, posvečeno mlajšim slovenskim pesnikom, ki je izšla pri ZTT v Trstu na pobudo urednika in prevajalca Mi-cheleja Obita. Na dobro obiskanem večeru se je ustvarila nadvse prisrčna atmosfera. Prav tako prisrčna in domača je bila klima tudi v Ljubljani, v dvorani založbe Družina, kjer so v četrtek predstavili fotomonografijo Beneška Slovenija. Avtor izredno lepih fotografskih posnetkov je Milan Grego, dvojezično besedilo je prispevala pa prof. Živa Gruden. beri na strani 3 in 4 V Čedadu je spregovoril minister Kušar Osrednja slovesnost v spomin na padle v boju proti nacifašizmu je bila tudi letos v Čedadu. Na pobudo slovenskega konzulata v Trstu so se pred spomenikom na trgu Rezjstence zbrali člani dveh delegaciji, ki so obiskali “beneške” spomenike, Zupani in upravitelji vsega obmejnega pasu na slovenski in italijanski strani, predstavniki borčevskih organizacij, Anpi, občani. Slavnostni govornik je bil letos slovenski minister Janko Kušar, ki je še posebej poudaril potrebo in celo nujnost medsebojnega vsestranskega sodelovanja v interesu ljudi, ki žive v tem delu Evrope. V imenu občine Čedad je nato spregovoril podžupan Bruno Mollicone, kateremu je sledil občuten govor predstavnika čedajskega Anpi prof. Giuseppe Jacoluttija. Deželna vlada je prejšnji teden zaključila pripravo osnutka finančnega zakona za leto 1999. Obenem je deželni odbor odobril tudi razvojni načrt za triletje 1999-2001. Deželni odbor se je glede sprejetih osnutkov posvetoval z nekaterimi ustanovami, iz doslej znanih podatkov izhaja, da je za navedeno triletje namenjenih 13.700 milijard lir, od katerih naj bi prihodnje leto Dežela porabila 4.800 milijard. Deželni proračun sta odboru predstavila predsednik deželne vlade Antoni-one in odbornik za finance Romoli, ki sta dejala, da vsebuje predlog več novosti. Med drugim se skupno s 1 proračunom predlagajo trije zakonski ukrepi o reformi deželnega knjigovodstva, o finansiranju javnih del in o olajšanju birokratskega aparata. Sedaj je osnutek finančnega zakona na dnevnem redu razprave deželnega sveta in veliko vprašanje I sindaci di confine: ‘Tl valico di Uccea deve essere potenziato” Tornano a farsi sentire, gli amministratori locali italiani e sloveni della fascia confinaria, sul problema del valico di Uccea. Il motivo della presa di posizione è ancora l’intenzione degli organi locali di controllo confinario di declassificare o ridurre l’utilizzo del valico. «Per la sua collocazione geografica - ricordano i sindaci dei Comuni di Resia, Lusevera, Tarcento, Bovec, Kobarid e Tolmin, assieme al presidente della Comunità montana Valli del Torre e al rappresentante dell’Unità amministrativa di Tolmin - il valico realizza l’incontro, la collaborazione sociale, econòmica e culturale tra le popolazioni contermini». segue a pagina 4 Roberto Antonione je, ali bo sploh odobren, saj je znano, da Antonionejev odbor nima večine in razpolaga le s podporo 24 svetovalcev (za odobritev proračuna potrebuje najmanj 31 glasov). O predlogu finančnega zakona so se doslej kritično izrazili Levi demokrati in Ljudska stranka, Severna liga, katere glasovi bi lahko bili odločilni, pa zaenkrat še ne izključuje nobene možnosti. Udine, via Treppo 11 Chiesa deH'Immacolata concezione sabato 14 novembre, ore 16 concerto del gruppo musicale Gallus consort IVAN TRINKO “Canti liturgici" Cìrcolo culturale ‘Ivan Trinko' in collaborazione con il Nobile Collegio Dimesse dì Udmo Četrtek, 5. novembra 1998 2 La decisione presa venerdì scorso dal consiglio comunale S. Pietro, lei più alto per chi ha case sfitte L’amministrazione comunale di S. Pietro al Nati-sone conferma l’lei degli scorsi anni ma aggiunge una novità, un’aliquota più alta per coloro che sono proprietari di una seconda casa e, pur non abitandola neanche per pochi periodi, non la affittano. “Un provvedimento - ha spiegato l’assessore comunale Nino Ciccone durante il consiglio comunale tenutosi venerdì 30 ottobre -che vuole motivare i proprietari alla locazione, visto che si sono registrati molti casi di persone che cercano abitazioni in affitto nel nostro comune, e non le trovano”. In sostanza l’aliquota principale per le prime case resta al 4,5 per mille, per le seconde case sfitte sale al 6 per mille. In realtà Ciccone aveva proposto il 7, ma anche ad alcuni consiglieri della maggioranza, in particolare a Dario Manzini, era parsa un’aliquota spropositata. L’assessore ha anche chiarito che il provvedimento non coinvolgerà le case in possesso di chi risiede all’estero e quelle che non hanno il requisito di abitabilità. L’opposizione è sembrata perplessa. Renato Osgnach SDGZ na kongresu V nedeljo 22. novembra bo v Trstu, v kongresnem centru sejmišča, občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Najprej bo sicer ob prisotnosti notaija izreden občni zbor, na katerem bodo spremenili statut v skladu z novim zakonom o nepridobitnih ustanovah in društvih. Sledil bo redni občni zbor, ki bo dobra priložnost za analizo stanja na gospodarskem področju in razpravo o njegovih perspektivah. Pred deželnim bo seveda potekal tudi pokrajinski občni zbor SDGZ za Benečijo, ki je v programu 9. novembra ob 18. uri na svojem sedežu v Čedadu. Glavno poročilo bo podal pokrajinski predsednik Igor Cont, sledila bo razprava in nato volitve novega vodstva (Lega Nord) ha messo in guardia sui rischi a cui va incontro chi affitta una casa, citando un caso personale. Per Magda Saccù (Lista per S. Pietro) “è immorale costringere un proprietario ad affittare sapendo che l’inquilino poi non uscirà”. La proposta dell’aliquota al 6 per mille è stata votata dalla maggioranza mentre i quattro consiglieri dell’opposizione si sono astenuti. Tra gli altri provvedimenti presi dal consiglio, è stato approvato il progetto preliminare per interventi di adeguamento di immobili comunali alla legge 626. Circa 46 milioni verranno spesi per la scuola materna di Azzida, per le scuole elementari e superiori e per la sede municipale. (m.o.) Pisnxo iz R Stojan Spetič Priznati moram, da sem med sestavljanjem D’Alemove vlade trdno upal, da bomo zares imeli prvega čr-nopolnega podministra. Cossuttovi komunisti so namreč za mesto podtajnika v notranjem ministrstvu, zadolženega za tuje priseljence, kandidirali mojega prijatelja Toutyja Coundula. Sedaj mu je nekaj čez trideset, je poročen z Italijanko, po rodu pa je iz Senegala. Brihten in sposoben avtoi-ronije, kot malokdo. Nekoč, ko je na vlaku neko dekle bulila vanj, se je sramežljivo nasmehnil in ji šepnil: “Varčujem s kremami za sončenje”. Zal za Toutyja ni bilo mesta, čeprav vlada in koalicija tudi po svoji sestavi pričata o tem, da na polotoku ni prav nihče “italianissimo”, od vrha navzdol, tja do Podbo-nesca. To gotovo velja za premierja D’Alemo, ki že v svojem priimku izdaja svoj arabski izvor - ulemov sin, na Balkanu bi mu rekli Popovič. Sicer pa se nekaj podobnega dogaja tudi našemu prijatelju Ninu Cuffa-ru, podtajniku za znanstveno raziskavo in univerzo, ki je rojen na Siciliji, v kraju Zabut. Arabsko ime njegove rojstne vasi so fašisti leta 1927 poitalijančili v Sambuca. Po arabsko je “cuf’ barka, kdor jih izdeluje pa “cuffaro”. Nino pa je vrhu vsega še ladijski inženir. Bodoči tajnik levih demokratov je Walter Veltroni, Slovenec po materi. Ivanka Kotnik je namreč bila hči zadnjega predvojnega jugoslovanskega veleposlanika v Rimu in nečakinja oblikovalca slovensko-italijanskega slovarja. Njena sestra Dara Kotnik je dolgo let delala pri milanskem “Gior-nu”. Ena izmed ključnih osebnosti nove vladne koalicije je tudi komunist Armando Cossutta, ki ga bremeni oznaka filosovjetizma, čeprav je leta 1968 lastnoročno napisal obsodbo vodstva KPI zaradi vojaškega posega na Češkoslovaškem. Armandov oče je doma iz Križa pri Trstu. Železničar, ki ga je italijanska oblast takoj po prvi svetovni vojni izselila v notranjost dr- žave. Z njim in ženo, južnjakinjo iz Cerignole, je v Milanu živela tudi Ar-mandova nona, stara avstrogrsko vzgojena gospa. Ko so ga Nemci med vojno zaprli zaradi njegove ilegalne dejavnosti, je Armandu bilo komaj 17 let. Nona še je odpravila na nemško komando, v lepi nemščini je zahtevala, naj ji vrnejo vihranega vnuka, češ da ga bo že sama pomirila. Res so ga izpustili, vendar so ga isto zoro odpeljali na jetniško dvorišče in postavili pred zid. Zraven Ar-manda je stal starejši delavec, prijel gaje za roko in ga tolažil: “V hipu bo vse minilo, nič se ne boj”. Ko se je razlegel ukaz je eksekucijski vod ustrelil, vendar so vojaki merili nad njune glave. Hoteli so jih samo prestrašiti. Armando Cossutta je v vodstvu KPI bil za Berlinguerjem druga osebnost, sedaj priznava tudi, da je imel Berlinguer prav, on pa se je motil. O njegovem poreklu se včasih govori tudi v restavraciji senata, ko je na jedilniku fižolova mineštra, v katero zliva kanček kisa. Te navade Italijani nimajo, kot ne mešajo fižola v solato. Ko ga politična dolžnost pripelje v naše kraje, obišče tudi kriško pokopališče, kjer počivajo njegovi nonoti. Pot večinsk sistema tudi za Slovenijo? Kaj bo Sloveniji prinesla zadnja odločitev Ustavnega sodišča, ki je priznalo referendumsko pobudo Janševe socialdemokratske stranke in odločilo, da bo morala odslej slovenska država stopiti na pot večinskega volilnega sistema? Na tem mestu ne bomo ocenjevali zadnjih posegov Ustavnega sodišča, ki je po mnenju mnogih zapustilo svojo pozicijo “super par-tes” in vstopilo v politično igro, tako da se je opredelilo bolj za desne kot za kake druge opcije. Odločitev ustavnih sodnikov, da si mora Slovenija omisliti nov, večinski volilni sistem, bi znala radikalno spremeniti zdajšnjo politično sceno in imeti tudi širše družbene posledice. Ne gre namreč pozabiti, da je zgodovina slovenskega naroda že okusila kvarno delitev ljudi na dva tabora: klerikalce in liberalce. Takšna razdelitev je bila zaznavna tudi v samem zamejstvu in vsakič, ko je bila izostrena, ni prinesla nič dobrega. Zato so skrbi, ki jih v nekaterih slovenskih državniških krogih ne skrivajo, povsem upravičene, saj tačas beležimo določene premike, ki ne zagotavljajo jasnega in pozitivnega razvoja. Ostrine med različnimi političnimi opcijami so vse bolj vidne in markantne. Problematike skupnega dobrega so šle v ozadje, začenši z vprašanji, ki so vezana na vstopanje Slovenije v Evropsko zvezo. Cerkev je postala glasnejša, se vse bolj vtika v zadeve, ki niso cerkvene in vse bolj pritiska glede vprašanja kot je uvajanje verouka v šole ali vračanje družbene lastnine. Ni slučaj torej, da je z državniških položajev slišati določeno zaskrbljenost. Verjetno se bo tem- peratura še dvignila v trenutku, ko se bo zaradi spremembe volilnega sistema politična scena preoblikovala. Ne gre namreč za akademsko vprašanje, kakšen sistem je boljši, marveč za problem, ali je zdajšnji položaj v Sloveniji primeren, da se diferencijacije še bolj izostrijo in zahtevajo od Slovencev, da se opredelijo za eden ali drugi tabor in se s tem postavijo eden proti drugemu. Ce se naslonimo na zdajšnje politične razmerje sil, lahko rečemo, da sta si obe opciji, levo-sredinska in desno-sredinska, skoraj enakovredni. To priča tudi razmerje sil v parlamentu, kjer ima levosredinska opcija rahlo prednost 46:44. Odločitev Ustavnega sodišča bo torej znala imeti dokaj hude posledice, čeprav se naslanja na referendumsko pobudo, s katero so se državljani izrekli za večinski volilni sistem. Ce gledamo z italijanskega zornega kota, bi lahko rekli, da se Slovenija nagiba k dobremu sistemu, ki si ne brez težav utira pot tudi pri nas. Dejstvo pa je, da ob Italiji ima samo Anglija takšen sistem in že razmišlja, da bi ga spremenila v proporčnega. V vseh ostalih razvitih državah Evrope je v veljavi propor-čni sistem z več ali manj visokim vstopnim pragom. Sicer tudi zunanje primerjave ne bodo veliko pomagale Sloveniji, če bo zaradi spremembe volilnega sistema uvedla in ustoličila razdelitev družbe na dve nazorski kategorji: liberalce in klerikalce oziroma levičarje in desničarje. Res je, da Slovenija potrebuje marsikatere spremembe. Nikakor pa ne radikalne razdelitve družbe v dva tabora, (r.p.) Italiani in Slovenia alle urne Per le nuove CAN Il 22 novembre nel litorale sloveno si svolgeranno anche le elezioni per rinnovare le Comunità autogestite della nazionalità i-taliana. Si tratta di organismi che hanno competenze riguardanti le problematiche specifiche della comunità italiana in Slovenia. 55 sono i candidati in lizza per le CAN di Capodistria, Isola e Pirano. Il 22 novembre gli italiani andranno alle urne anche per eleggere i propri rappresentanti nei consigli comunali. I posti riservati alla minoranza italiana so- no 3 a Capodistria, 3 a Pirano, 2 a Isola. La ricostruzione va Entro marzo verranno sottoscritti tutti i contratti riguardanti la ricostruzione post-terremoto ed il contributo statale, la ricostruzione nella valle dell’Isonzo comunque verrà ultimata entro l’autunno del prossimo anno. É questa l’assicurazione del Ministro dell’ambiente Pavel Gantar competente per questo settore. Gantar ha anche annunciato che è stato avviato il lavoro sul terreno dello sviluppo dell’area terremotata. Intanto è stato assicurato un tetto a quanti sono ancora in attesa di poter rientrare nelle proprie case ristrutturate. Il maggioritario piace É quanto è emerso da un’indagine condotta nei giorni scorsi dal quotidiano Deio. Ben il 49,1% degli intervistati ha dichiarato di preferire il sistema mag- gioritario, che porti alla formazione di due blocchi, con il governo affidato a chi ha la maggioranza. Solo il 24,4% degli interpellati si è espresso a favore di un maggioritario che consenta l’ingresso in parlamento di più formazioni politiche e quindi la formazione di governi di coalizione. Azionariato diffuso La compagnia di navigazione slovena Splošna plovba di Portorose è di- ventata parzialmente di proprietà dei 900 dipendenti ed ex marittimi della compagnia. Il governo di Lubiana ha acconsentito che quest’ultimi acquisissero il 20% della azioni. La quota azionaria tuttavia copre soltanto in parte le pendenze della compagnia di navigazione nei confronti dei propri dipendenti. Il suo maggior creditore comunque rimane la Banka Koper di Capodistria. Porto in crescita Nei primi nove mesi dell’anno nel porto di Capodistria sono state manipolate merci per un totale di 6 milioni 130 mila tonnellate, con una crescita del 18% rispetto allo stesso periodo dell’anno scorso. In vetta alla classifica degli scambi si collocano Austria, Ungheria, Repubblica Ceca e Slovacchia. Stando ai bilanci di previsione il porto di Capodistria dovrebbe chiudere l’anno con un attivo di circa 26 miliardi di lire. Circa il 65% verrà destinato agli investimenti. Skupina Autodafé v gostilni Ai tre re v Čedadu Slovenska in italijanska beseda, glasbena in likovna ustvarjalnost so se v sredo v gostilni “Ai tre re” v Čedadu, lepo prepletali in dopolnjevali. In čedaj-ska publika, ki se je v lepem Številu odzvala vabilu KD Ivan Trinko, se je prvič srecala z novo slovensko poezijo, s sodobno ustvarjalnostjo v Sloveniji. Za marsikoga je najbrž to bilo tudi prvo srečanje s slovensko besedo. K uspehu izvirnega in živahnega večera sta odločilno prispevali pesnik Matjaž Pikalo in skupina Autodafé, ki so znali preseči jezikovne ovire in hitro ustvariti komunikacijo s pozornim občinstvom. Srečanje s slovensko poezijo je v imenu prirediteljev odprl predsednik kulturnega druStva Ivan Trinko iz Čedada Marino Vertovec. Predstavil je niz prireditev, ki pod naslovom Spoznaj mose/Conosciamoci že vrsto let potekajo v Čedadu, na kratko je nato spregovoril o dejavnosti društva s posebnim poudarkom na tečajih slovenščine, ki bojo prav kmalu stekli. Michele Obit, prevajalec in urednik knjige “Nuova poesia slovena”, je izrazil željo in upanje, da bi se komaj začeta pot nadaljevala, da bi se slovenska in italijanska kultura vse bolj zbližali, da bi prišlo do novih oblik sodelovanja in izmenjav med slovenskimi in italijanskimi pesniki. Slovenski pesniki mlajše generacije so stalni gostje na Postaji Topolove in so sodelovali že na več Trieste, teatro Miela venerdì 6 novembre ore 20.30 presentazione del libro Nuova poesia SLOVENA Gruppo 85, Zskd, Editoriale stampa triestina Nikla Panizon literarnih večerov v naši deželi. Knjiga z izborom pesmi Aleša Debeljaka, Alojza Ihana,Taje Krambergerjeve, Matjaža Pikala, Petra Semoliča, Aleša Stegerja in Uroša Zupana je prvi konkretnejši rezultat bogate mreže stikov, ki se je ustvarila v zadnjih letih in res dobro obeta. Nekje v njenem središču je Miha Obit, on sam pesnik, ki je med študijem v Ljubljani slučajno stopil v stik z ravnateljem založbe Beletrina in nato z mlajšo generacijo pesnikov, jih začel prevajati iz lastne potrebe po globljem razumevanju njih poezije in sedaj jih uspešno posreduje italijanskemu bralcu. Na sredinem večeru so nato predstavili vsakega od sedmih pesnikov, verze katerih sta podala Andrea Zuccolo in Nikla Panizon. Srečanju s slovensko poezijo je v sredo 4. novembra sledil literarni večer na katerem so predstavili prvo številko revije KOAN, ki je začela izhajati v Vidmu, (jn) Živa slovenska poezija v Čedadu Pod naslovom ‘Spoznajmose’ na pobudo KD Trinko četrtek, 5. novembra 1998 Val Resia, sono 160 compleanni Presentati CD e cassetta del Gruppo folkloristico Se quella di domenica 25 ottobre è stata una festa di tutta la Val Resia e di quanti in regione, in Italia e nel resto dell’Europa si adoperano a mantenere vive le più antiche e nobili tradizioni folkloristiche, quella di martedì scorso è stata per il Gruppo folkloristico Val Resia una vera e propria festa di compleanno, festeggiata tra gli amici più cari, con tanto di danze, canti, torta e brindisi finale. Ma la festa è stata allietata soprattutto dalla presentazione di un CD e cassetta, editi proprio in occasione del 160. anniversario del gruppo. Un bel risultato tenuto conto che questa è appena la seconda audiocassetta prodotta in un arco di tempo così ampio. CD e cassetta, dove sono stati registrati anche cinque canti resiani, contengono una breve presentazione della Val Resia e della sua cultura in resiano, italiano ed inglese. Va a questo punto senz’altro sottolineato che un posto d’onore tra i suonatori lo occupa Cinzia di Biasio che suona la bunku-la, come del resto molte altre donne resiane prima di lei. Di fronte ad un folto pubblico nel centro culturale di Varkota la presidente del gruppo, Catia Quaglia, ha riassunto le varie iniziative che hanno contrassegnato la tre giorni di festeggiamenti, sottolineando soprattutto l’intervento, realizzato nella mattinata di martedì 27 ottobre, nelle locali scuole, volto a far conoscere musica e danze resiane ai ragazzi e risvegliare in loro l’interesse e l’amore per questa originalissima tradizione che è solo resiana. Ma l’attaccamento alle proprie radici culturali tra i giovani resiani c’è ed è molto forte, come è stato possibile notare vedendo l’esibizione del Gruppo folkloristico con tanti volti Kólo, un"antica danza resiana giovani e giovanissimi. Tra i “senior” si poteva collocare solo l’ex-presi-dente Nevio Madotto. A lui, al sindaco Luigi Paletti per molti anni presidente del Gruppo e soprattutto ad Albina Madotto e Vittorio Di Lenardo, il gruppo ha consegnato un attestato di benemerenza per esprimere il ringraziamento ed il riconoscimento per l’impegno, la sensibilità e la dedizione nel seguire e nell’istruire i ballerini del gruppo. Un apprezzamento che con il suo applauso ha manifestato anche il pubblico presente. Michele e Floriana (5 anni), i ballerini più giovani Nella serata di venerdì 19 novembre Film Video Monitor anche a Cividale La rassegna dedicata al cinema sloveno “Film Video Monitor” quest’anno non si svolge solo a Gorizia, come normalmente avviene, ma tocca anche altre località. Tra queste Cividale, dove sarà accomunata SPETER Akcija za pulinin Nadaljuje se akcija za nakup šolskega kombija za Dvojezično šolo v Spetru. Odprt je račun na NTKB -Nuova Banca di Credilo di Trieste, filiala Čedad, štev. 02/01010. all’iniziativa “Spoznajmo se” del circolo Ivan Trinko. Giovedì 19 novembre, alle 18, nell’osteria “Ai tre re” sarà presentato il video “Stazione Topolò” di Martina Kafol. Alle 20.30 presso il teatro Ristori - dopo i saluti delle autorità, del presidente del circolo Ivan Trinko, di Aleš Doktorič a nome del Kinoatelje e di Moreno Miorelli per la “Stazione Topolò” - verrà proiettato il video “Sarce od hiše” realizzato da Alvaro Petricig. A questa proiezione seguirà quella del film “Ekspres ekspres” del regista sloveno Igor Sterk. La manifestazione “Stazione Topolò” invitata a “L’arte dell’ascolto ’98” La ‘Postaja’ sbarca a Rimini Due giorni e due notti non-stop di concerti, eventi e performance telematiche Quello di “Postaja Topolove” sembra un treno veramente inarrestabile: il 7 e 8 novembre la manifestazione è stata invitata a Rimini a “L’arte dell’ascolto ’98”, uno dei momenti più importanti per la ricerca multimediale internazionale. É sufficiente scorrere l’elenco dei promotori e patrocinatori per capire la stima che circonda la “Stazione di Topolò”: Rai, Radio Televisione austriaca, Unesco, C.N.R. (Centro Nazionale Ricerche), Università li Siena, Università del V ;-diterraneo, Fondazione 1 :-derico Fellini e molti a ri enti pubblici e privati. Il progetto, coordinato dalla compagnia “Giardini pensili”, prevede due giorni e due notti non-stop di concerti, eventi, perfor-mances telematiche, con o-spiti presenti a Rimini o collegati da tutto il mondo. Chiunque sia collegato con la rete Internet potrà nei due giorni ascoltare, vedere ed intervenire durante il festival (http:// giardini. snt/lada98). Questa avventura, che unisce arte e ricerca scientifica, ruoterà quest’anno attorno al tema “Ascoltare il Mediterraneo” e alla figura e all’opera di Predrag Matvejevič, il grande scrittore che da sempre indaga il concetto di aperto in rapporto alle identità etnico-culturali e che sarà presente alla due giorni. Il tutto avverrà nel Palazzo del turismo di Rimini, attrezzato per l’occasione con tutte le tecnologie del momento e aperto giorno e notte con diversi col-legamenti in diretta su Ra-diorai, ORF, Radio popolare e Aria, il network di radio europee che verrà presentato ufficialmente a Rimini durante il festival. La presenza di “Postaja Topolove” si concretizzerà con continui interventi so- nori e con la proiezione di materiale video prodotto a Topolò. “Postaja Topolove” è stata presente con un suo stand anche alla recente fiera “Editexpo” di Pordenone, dove è stato esposto il copioso materiale e-dito dal 1994 ad oggi. Il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale informa che sono aperte le iscrizioni ai corsi di sloveno. Per informazioni ed iscrizioni tel. al 731386 4 no vi matajur____________________________________________________________________ A binnlvin Četrtek, 5. novembra 1998 IxIvL lA'lA'LI LLs Sv. Ivan Je 1 Na predstavitvi v ”Malabar“ tudi Maria iz Hlodiča ’ Vabilo na kosilo4 velja tudi za Trst Maria v dmžbi z lastnikom tržaškega bara in predstavniki Sdgz Beneška Slovenija v fotomonografiji Predstavili so jo na sedežu Družine v Ljubljani DomaCe gostilne v Nadi-Skih dolinah si iz leta v leto utrjujejo sloves in dobro ime tudi v Trstu. Med tržaškimi Slovenci je že postala tradicionalna in priljubljena navada, da se vsaj enkrat ali dvakrat v letu odpravijo na izlet v Benečijo. Bodisi jeseni kot spomladi je obisk povezan ne samo z ekskurzijami v naravo in ogledom zgodovinskih zanimivosti, paC pa gre tudi za stik s svojimi rojaki Bene-Cani. Ta stik je dosti bolj prisrCen in pristen, odkar obstaja gostinska ponudba "Vabilo na kosilo", kjer je hrana hkrati tudi kulturno doživetje, z odkrivanjem na novo oblikovanih starih receptov. Tokrat pa se je znana beneška gostilničarka, prijazna gospa Marija iz gostilne "Alla posta" iz HlodiCa predstavila kar v Trstu. Za to je poskrbel iznjadljivi lastnik tržaškega bara ”Ma-labar" Walter Cusmich, ki je v centru mesta najbolj znan po predstavitvah viso-kokvalitetnih vin. S to pobudo je želelo Slovensko deželno gospodarsko združenje kot eden izmed pokroviteljev beneške gostinske manifestacije ustvariti še eno priložnost, da se bo "vabilu" odzvalo CimveC ljudi. Marija se je na predstavitvi v Trstu znašla kot doma in marsikdo je imel v prijetnem pogovoru z njo priložnost spoznati nekatere nje- ne kuharske skrivnosti. V petek so predstavili odličen beli pinot letnik 1997 vinogradnika Daria Ermacore iz Ipplisa, kot pokušnja Marijinih spretnosti pa so bili gostom na razpolago Čebula, kuhana v vinu clinto in klobasice s cimetom. Kdor je imel priložnost biti na tej predstavitvi, mu gotovo ni bilo žal. Pri založbi Družina smo ponosni, da smo izdali tako lepo knjigo o Beneški Sloveniji, ki je v Sloveniji premalo poznana, premalo so cenjene njene lepote. Tako je dr. Janez Gril, direktor založbe, v črtetek v Ljubljani uvedel prisrCno kulturno srečanje s realnostjo Slovencev v Furlaniji, na katerem so predstavili fotomonografijo “Beneška Slovenija”. Avtor fotografij je Milan Grego, ki je skoraj štiri leta zajahal v vasi in doline Benečije, da bi jih ujel v svoj objektiv v naj lepši luci. Kot je sam povedal skriva Benečija prave naturalistične bisere, ki so povsem neznane in med ŽIVA GRUDEN BENEŠKA SLOVENIJA 5 L A V I A VENITA njimi je še posebej omenil Koderjano. Svoje delo pa je posvetil vsem beneškim Čedermacem. Živa Gruden se je nato zahvalila založbi in fotografu, saj prav njegovi zagnanosti dolgujemo knjigo. TežišCe v njej je seveda na barvnih fotografijah (270 jih je ), besedilo, ki ga je prispevala Živa Gruden v italijanščini in slovenščini, pa prav lepo spremlja fotografije in jih dopolnjuje. Knjiga je zelo informativna, predstavlja najpomembnejše kulturne in zgodovinske spomenike, obenem pripoveduje o prisotnosti in delovanju kulturnih organizaciji v Benečiji. Na predstavitvi v dvorani založbe Družine v Ljubljani je prišla do izraza tudi beneška beseda, najprej so namreč pod vodstvom Davida Clodig nastopile in ubrano zapele Beneške korenine , nato je Luisa Cher recitirala dve pesmi Viljema Cerna v terskem dialektu. Na veCeru sta bila tudi župan iz Podu-tane Renzo Zanutto in Spetra Firmino Marinig, ki je lepo pozdravil tudi v imenu Gorske skupnosti Nadiških dolin. Naj na koncu še dodamo, da je knjiga izšla s finančno podporo Ministrstva za kulturo in Urada za Slovence po svetu. Nuova presa di posizione degli amministratori locali della fascia confinaria 4 TI valico di Uccea va potenziato” dalla prima pagina Le amministrazioni di entrambi i versanti confinari, si legge poi nel documento unitario, «hanno intrapreso iniziative mirate alla diffusione dello sviluppo in questo comparto arretrato». «Questo - prosegue il documento - non va considerato una periferia trascurata, ma ambito di riferimento economico della zona, su cui i Comuni limitrofi hanno progettato linee guida di collegamenti e di interventi per il miglioramento dell’asse viario RobiC-Breginj-Ponte Vittorio, Bovec-Luse-vera-Tarcento, nonché la possibilità di trasformazione dei valichi di Ponte Vittorio, Robedischis e Uccea con i rispettivi prolungamenti d’orario». Le iniziate mirate delle amministrazioni locali si scontrano, però, con le intenzioni degli organi di controllo confinario. Ora sindaci e presidenti di enti locali chiedono «di potenziare il valico di Uccea verso una maggiore apertura anche attraverso il rinnovamento di strutture tecnologiche, di valorizzare il ruolo dei valichi Ponte Vittorio e di Robedischis per offrire intese e sbocchi alle realtà locali, promuovendo reti di cooperazione transfrontaliera». Infine si invitano gli organi preposti, Regione e Governo «affinché venga attuata ogni iniziativa utile per il riconoscimento della specificità dell’area montana a ridosso del confine, evidenziando l’opportunità di offrire parità di condizioni a chi vive in montagna con politiche da allineare in modo proficuo e coerente all’attuale strategia di intervento dell’Unione europea». COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Sv. Ivan v Trstu je bogatejši za celo vrsto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in prijaznih ljudi, /a vam bodo na razpolago od 16. novembra v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. Ul. nuova banca di credito di trieste BCTKB nova tržaška kreditna banka Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 četrtek, 5. novemberja 1998 Na 14. pridita v Azio Bo “Lucciolata” V saboto 14. novemberja pridita v Ažlo, bo “Lucciolata”. Je ’na manifesta-cjon, ki jo organizavajo 2e vič liet po Furlaniji. Ljudje se zberejo an vsi kupe gredo na pohod an le grede zbierajo sude. Vsak da kar želi an kar more. Tele sude jih dajo društvu “La via di Natale” iz Aviana, ki je že naredilo ’no hišco an še jih runa blizu Spitala, kjer zdravejo rak, kankro. V tel špitau parhajajo buniki iz ciele Italije, za družino an parjatelje, ki jih varjejo je težkuo an tudi predraguo se ustavt v kajšnim hotelu. Tele hišce so pru njim namenjene: tle ušafajo ’no pa-stiejo za prespat an prestor za skuhat an tle se morejo ustavt dok varjejo njih bu-nika. V Nediških dolinah bo tista v Ažli parva “Lucciolata”, zatuo, pridita na pu-no, pokazajta, kakuo sta parpravjeni pomagat te po-triebnim. Se zberemo ob 18., od tu puodemo v Spie-tar, na Klančič, v Klenje kjer bo pastašuta za vse. Organizatoriji so Ana iz Ažle an komitata za Ažlo an tisti za Klenje. Tele dni novemberja, ko hodemo po grobovih naših te dragih... Ankrat so bli med nam tudi Mihuc, Velent, Tona an Tinac An dan, ki san miešu tu adni trugli, ta miez fotografiji od mojih mladih liet, san ušafu tole (je an kos veriezan voz tednika “La vita cattolica” od lieta 1961), kjer se vidijo štieri noni moje vasi, Tarčmun. Stieri parjatelji du-zega an trudnega življenja, ki so preživiel na dugin, ma-lomanj do stuo liet vsak, gor po naših brezieh. So praval to gardo mizerijo, boliezni, vojske, vsega, pa se nieso podal, so zmieraj šli naprej med velikih težavah. Jih videta od zgor, od če-pame roke: Mihuc Velentu, ki je umaru 1966. lieta, je imeu 98 liet; Tona Bomu, ki je umaru lieta 1964 an je imeu 94 liet. Sedijo pa Velent Mežnarju (muoj nono), ki je urnam 1966. lieta an je imeu 98 liet; Tinac Matiju, ki je umaru 1969 lieta an je tudi imeu 98 liet. So videl an spoznal zaries puno reči, čeglih tle par nas do te druge svetouvne vojske, je bluo malo gibanja. Potlè se je odparlo okno za pogledat, kuo se sviet mieša. Se zmislin puno krat, kar smo bli otroc, so nam pravli, ka’ se je gajalo po njih dugin življenju. V ti parvi svetovni Stier stebri tarčmunske vasi vojski, kadar Avstrici in Ni-emci so bli zdarli v Kobari-de an zabral naše vasice; kadar so hodil dielat po Uoga-riji (so hodil na “gajzin-pon”); kadar, za kiek zasluzit, so kontrabandieral s cu-kerjan; kadar “španjolska” je bla pograbla puno naših ju-di; ob težavah an tarplienja te zadnje vojske. An od drugih reči, žalostnih an veselih, so nan pravli. Vas prosin, publikatja telo foto, čeglih nie dost čista, ker bi teu pokazat vse kupe tele štier tarde skale mojin vasnjanan, ki sojih poznal. Teli štieri možje, nareti dobovega lesu, nan pravijo za daržat tarduo, za na zapustit tele naše zemlje, čeglih pari, de drugod je življenje buj lahnuo an veselo. Pa nie takuo, poprašajmo naše te stare, ki se vračajo v naše doline. Daržajmo se tarduo za naše koranine, zak nie vse zlatuo, kar se lašči. Nan pra-vejo, de naša zemlja je buo- ga, pa nas nie še zapustila: je buoga, pa dobrega sarca. Jest dien mojin vasnjanan: če kajšankrat zgubimo kura-žo, pojmo gledat naše te stare, ki počivajo na tarčmun-skim britofe, nam povedo, kuo prenest težave an kuo iti naprej. Božime an Buohloni van Mihuc, Velent, Tona in Tinac. Ku vaš vasnjan san vam hvaležan an vas zahvalin za vse kar sta naredi i za nas. J. Petricig Iz Nediških Min na svetovni immonat Mivitit« “Na svetovnem kampjo-natu kolesarstva (mondiali di ciclismo), ki so bli v O-landi parve dni otuberja, smo bli an mi!” Takuo nam ponosno pravejo Nino Ciccone, Paolo Duriavig an Ivano Cont. Ce je za tiste, dolože-mo mi, so bli tudi na Tour de France, kjer je uduobu Pantani. Pa vi, ki prebierata tele varstice, na stuojta migu mislit, de so tudi oni letal z njih bičikletami! So bli ja, pa takuo, ki jih vide-mo na fotografiji: adan darži napis v rokah “Vai Bartoli, forza azzurri”, te drug darži v rokah italijan- sko zastavo, bandiero an te trečiji jih pa fotografava! Ja, je ries, so jo imiel buj lahko ku tisti naši atleti, ki so “pedaluval”, pa vseglih jih ntuormo pohvalit, zak narest tarkaj kilometru (nih 12.000) za iti dajat kuražo našim kampjonam, pride reč, de so pravi športniki... al pa, nam je pošepetu an njih parjateu tu uhuo, tudi tala skuža je dobra za se pobrat kak dan tan od duo-ma? Naj bo takuo, ki če, mi mormo le napisat de na svetovnem kampjonatu kolesarstva so bli tudi “puobje” iz Nediških dolin! Naše sladcine go par Muoste, sladki nasmiehi v Minas Novas Muormo zaries pohvalit vse naše žene, ki so an lietos ušafale cajt za napravt kako sladčino an jo pamest dol h Muostu, kjer je biu jesenski targ. Vesta, dost se je s tem “zaslužilo"? 6.650.000 lir! Nie malo, če poštudieramo de lansko lieto se je zbralo 4.861.00. lir Zene, ki skarbe za Caritas Nediških dolin so zaries zadovoljne, sodisfa-ne. Za spejat napri telo stvar, ki gre napri že puno liet, parskoče na pomuoč zaries puno ljudi: Zene, ki pečejo an kuhajo tan domà vsake sort sladčine, Zene an čeče, ki so vsako nediejo otuberja pod tendonam par Muoste an riežejo an ponujajo ju-dem vse tele dobruote, organizatorji jesenskega sejmà, ki posodejo tisti kotiček pod tendonam an nečejo nič za Ion, judje, ki pridejo tle h nam za kupit pardielke naše zemje an se zvestuo parbli-žajo “sladkemu” kotičku an še buj zvestuo pustjo kiek za Ion, Zene, ki skarbè za pošjat napri tele sude an ahtajo de gredo, kamar imajo iti... An kan puodejo lietos tel sud? 4.200.000 lir se doložejo h tistim, ki smo jih že pošjal te druge lieta v Minas Novas (Brazil) za “adozioni a distanza”. S telo iniciativo smo adotal sedam otruok an jim pomagamo se šuolat v njih domovini. Za tele otroke skarbi suor Anna Ortelli, ki je tle s Furlanije a živi že puno liet v Minas Novas, kjer s pomočjo do-bruotniku je zazidala ’no hišo za otroke, ki niemajo obednega, ki bi Zivieli ta na Je šlo napri že ’no lieto, odkar tisti od klaše 1947 Nediških dolin so praznoval vsi kupe petdeset liet življenja. Tekrat, kar so se pozdravili na koncu vičerje an kar so se lepuo veplesal so jal: “Nasvidenje druge lieto”. An takuo bo. Njih senjam bo v saboto, 7. novemberja. Puodejo na vičerjo an na ples, ki bo v Lon-zano (Dolegna del Collio). Cajt za se vpisat je biu do sriede 4. novembrja, pa lohni ušafata še kak prestor... pot. Ona je poskarbiela an še skarbi za jim dat ’no stridio an ’no pieuinco Zupe vsaki dan. 2.000.000 lir jih pošjajo gaspuodu Pierinu Fabbro za potriebe njega mišjona, le v Brazilju. Pierino Fabbro je opravlju kako lieto od tegà svojo božjo službo po podbunieških farah, potlè se je vamu v mi-šjon. Ostanejo v kasi še 450.000 lir an tele jih bo nucala domača Caritas za potriebe, ki jih imamo na našim teritorju. Se troštamo, de druge lieto, kar bo spet jesenski targ, pridejo blizu še druge Zene, an možje, de bo nimar vič sladčin na tisti dugi mizi, de bo nimar vič takih, ki bojo pokušal an dajal kiek za Ion, an takuo bo nimar vič sladkih nasmiehu ta po tin kraju Oceana, v Minas Novas an drugod, kjer imajo zaries potriebo vsegà. Pogledita naše otroke, kakuo živjo lepuo v mieru an poštudierita na otročiče, ki spijejo po pot, ki stegava-jo njih ročice za vprašat ’no žlico rajžu... Bota vidli, de dvie ure za speč ’no torto jih ušafata an drugo lieto. /L jih prave... Viagra je paršu tudi tu naše lekarne, an za ilustrirat kuo, kada an keri morejo nucat tiste plave pirule, so napravli ’no konferenco, kjer se je zbralo puno možkih za poslušat, ki bojo pravli miedihi an seksuologi gor mez tisto pirulo. Pridgal so vič ku dvie ure, ker vsaki je teu poviedat vse kar je viedu. Kadar je paršu na oder te zadnji, je poviedu, de on je spe-cjaliziran go mez seksuologične statistike. - Možje - je poviedu - se arzpartjo tu pet kategoriji. V to parvo spada 38%, ki snube-jo dvakrat na tiedan, an za vam dokazat, de to je resnično, naj gor ustanejo vsi tisti, ki snubejo dvakrat na tiedan. Ustalo jih je gor glih okuole 38%. - V to drugo kategorijo spada 33% možkih, ki snubejo ankrat na tiedan. An ustalo jih je gor 33%. - V to tretjo kategorijo spada 23% možkih, ki snubejo ankrat na miesac. An ustalo je gor 23% možkih. - V četarto kategorijo spada 5% možkih, ki snubejo vsakih šest miescu. An ustalo je gor okuole 5% možkih. - V to peto kategorijo spadajo 1 par stuo možkih, ki snubejo ankrat na lieto. Naj gor ustanejo tisti, ki snubejo 1 na lieto! - Ist, ist, sem ist tist, ki snube ankrat na lieto! Juhuhuj! - je za-vrisku na vas glas! Adan mladi mož, ki je sedeu blizu njega ga je prečudvano po-prašu: - Kuo je tišje, de ste takuo veseu če snubite samuo ankrat na lieto? - Zatuo, ki glih na-co bo ’no lieto!!! Teatro - cinema Ristori Cividale sabato 7 domenica 8 ore 17.30 e 21 TUTTU PAZZI novi mataj u r ^ Četrtek, 5. novembra 1998 Negli ultimi anni la conoscenza dei castellieri è più precisa Grandi testimonianze del passato friulano Minimatajur Nella recensione di una pubblicazione che contestava il lavoro di Lodovico Quarina, qualificandolo un po’ come inseguitore di miti, ho trovato un importante riconoscimento della ricerca prodotta dal Quarina stesso. Per l’autore della stroncatura, le strutture del terrapieno sarebbero prive di «qualsiasi reperto che possa far pensare ad una comunità stanziale e di dimensioni troppo esigue, ma che per di più, a differenza dei castellieri di accertata autenticità, (per esempio quelli istriani) non posseggono poderose cinte, ma soltanto argini di terra che non richiedono annosi lavori, ma possono essere e-retti in pochi giorni». E quindi Quarina sarebbe caduto «nell’imbroglio di confezionare uno schema di classificazione troppo complesso in cui ogni tipo sarebbe rappresentato da troppi pochi esempi». Paola Cassola Guida, in polemica con l’ingeneroso giudizio sul lavoro del Quarina, scrive invece nella sua recensione: «Le ricerche archeologiche di Quarina erano senz’altro allo stadio embrionale, ma ebbe il merito grandissimo di esplorare e di rilevare ad una ad u-na con rigorosa esattezza queste straordinarie strutture spesso conservate miracolosamente bene, e anche di proporne uno schema di classificazione ancora oggi valida», e suggeriva al detrattore di fare una passeggiata per appurare lo stato delle cose. E qui cito ancora una frase della ricercatrice, secondo la quale, al Quarina, «nemmeno gli si può imputare a colpa il non essere friulano» (P.Cassola - Recensioni, in Aquileia Nostra 1983). Paola Cassola scriveva a ragion veduta, in quanto dagli scavi più recenti usciva alla luce una ricca documentazione dei castellieri friulani, costruiti ovviamente con materiali disponibili nell’ambiente, che non potevano essere certo i massi del Carso, ma la ghiaia e l’argilla della campagna circostante, ma non per questo meno poderosi e meno popolati, ricchi di attività produttive, agricole, artigianali e commerciali. Fin dal 1980 in una zona del castelliere Cjastiei di Pozzuolo, per esempio, apparvero resti di fusione di metalli. In diversi saggi nel terrapieno furono raccolti resti di abitazione ed una grande quantità di ceramica. A partire dal 1981 le ricerche si sono svolte in una seconda zona, dove sono state individuate 36 tombe ad incinerazione, di cui 26 protostoriche in semplice buca più 10 romane in urna. Le tombe protostoriche sono state riferite alla cultura venetica di Este, con corredi funebri distinti fra i femminili e i maschili, fibule armille, fusaiole nelle prim, spilloni, asce e cuspi- Una veduta del Castelliere di Spilimbergo dalla campagna di di lancia e giavellotto nelle seconde (P.Cassola, M.Moretti, S.Vitri, 1982). Nel 1982 si ebbe conferma delle tracce dell’insediamento protostorico con una palificazione accompagnata da grosse pietre. Altri reperti hanno consentito di determinare il punto dove doveva esserci la fucina di un artigiano dei metalli. Anche il Castelliere La Culine di Pozzuolo ha accertato la presenza di uno strato antropico, non molto consistente databile al Jesen Bronzo Finale - Età del Ferro. Recentemente i giornali hanno dato notizia che si avvia al termine la seconda campagna di scavi diretta da Susi Corazza e Tullia Spanghero nel Castelliere di Variano (Basiliano), programma di cui è responsabile proprio la Cassola. Dalla stampa apprendiamo che all’interno del terrapieno la struttura rimasta in vista, attribuita al Bronzo Finale (1000 a.C.), è stata preceduta da una costruzio- ne ancora più antica di circa 400 anni. Il terrapieno è apparso molto ben conservato e forse integro per l’intera circonferenza. Sono state accertate, in uno strato sottosante al piano del castelliere più antico, tracce di un villaggio privo di fortificazioni, ma circo-scritto da una semplice palizzata. Perciò la datazione del sito può essere spostata al 1500 a.C. Ne esce ben delineato il quadro organizzativo della comunità insediata nel ca- stelliere, che ha realizzato la costruzione della grandiosa opera difensiva con ghiaia ed argilla e rinforzi di grossi pali infissi nel suolo, che ha costruito, il villaggio di case con pali, rami e canne intrecciate e intonaco di argilla. Fra le testimonianze materiali sono le buche dei pali, parti di pavimento di argilla battuta e bruciata, resti di vasellame e stoviglie di ceramica, oggetti usati nella filatura e nelle tessitura come pesi da fuso e a-nelli da telaio, macine per macinare i cereali, pietre per affilare gli strumenti. Bisogna dunque dire che l’Età del Bronzo in Friuli non è documentata solo dai ritrovamenti sporadici e dai ripostigli, ma dai villaggi stessi, che assumono un significato rilevante fra gli insediamenti difensivi protostorici. L’opera pionieristica di esplorazione e di rilevamento di Lodovico Quarina ne esce rivalutata per gli autorevoli apprezzamenti degli studiosi dei castellieri e per la ricchezza dei risultati delle ricerche. (Archeologia, 39) Paolo Petricig Poletja je konec, prihajajo jesenski dnevi. Narava z zamahom odene gozdove v mravicna oblačila. Včasih so dnevi sivi in deževni. Listje odpada in veje so vse bolj ogolele. Lazarji mrknejo v svoje zimsko prenočišče. Veverice marljivo nabirajo zalogo za čas, ko zapade sneg. Medved nabira tepke, čisto dremoten in nejevoljen. Samo murn gode cele noči. Njegova pesem ni več tako razigrana kakor spomladi. Žalosten in otožen po- staja njegov napev. Jate ptic se selijo na jug. Pa ne vse, vrabci, golobi, taSčice, Sčinkavci in Se mnogo drugih prezimi v naših krajih. Orel mogočno razprostira krila visoko na nebu. V noči, ko se oglašata sova in čuk, ko dež neusmiljeno lije, se oglasita gospod grom in gospa strela. Polja so videti pusta in zapuščena. Grmičevje povesi svoje veje, skloni se Cisto k tlom. Zadnji ogljarji postavljejo kope. Zadnji zlati list pade z jesena. Začuje se zadnja murnova pesem. In žeje tu tetka zima. Franjo Frančič Iz Galeba 1-2,1986 Beneške križanke (GMsc) 1 2 3 4 5 6 7 [Š Ti Kadar križanka bo končana, na “1 horizontal" in na “1 vertikal" se parkažejo dva znani pesniki. Horizontal Vodoravno I -......... 10 - Miesto v Avstraliji, kjer so godli Guido, Franco an Lizo. II - Tata brez začetka an konca! 13 - ...rinolaringoiatra. 14 - Rieko v Innsbruck. 15 - Kadar se takne mriezo na igri “tennis”. 17-Stoj! 19 - Paršu je... hiše. 20 - Pod... zemljo. 22 - Prebivalec... in Arabia. 24 - Rezija... a Cinecittà. 26 - Zenske ime, Znidarca par Hlodcje. 27 - Pu igle. 28 - Imam rad... tarnak! 30 - Tu inaine... se zgubili začetek an konac! 32 - Iz pisma na križe Kristusa je padu začetek 34 - Ta narbuj znana je... pacis. 36 - Elena Ipekova. 37 - Ta narbuj grozna ruška kraljica. 40 - Je napisu poem “Iliade”. 41 - Moče Firence. Vertikal Navpično 2 - Te parve dvie Cerke od abeceda. 3 - Nediske, Rečanske an Obliške (začetnice). 4 - Tarzanoca opica, Simja. 5 - Jama... per bottoni. 6 - Nuna Barčanova. 7 - Kaj puz po laško! 8 - Te parvi vojskovojnik, kije peju sloven čez Alpe. 9 - Njega muroza je bila Lucia Mondella. 12 - Se ga pošja za lepe an slave novice. 16 - Jutro... niemško. 18 - Tarkaj ljubici je bluo na Stajarskem. 21 - Nediški brieg. 23 - Zenske ime, ima gostilno v Oblici. 25 - Vas pod briegam Amariana; grankuo. 29 - Taljanska zlatinja. 31 - Rieko v Egiptu. 33 - Biešta... po latinsko. 35 - Zenske ime, alpinska skupnost. 38 - Ettore an Romina. 39 - Ana Rusonova Risultati 1. Categoria Torreanese - Valnatisone 1-4 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra 0-1 Juniores Valnatisone - Buttrio 5-1 Allievi Nimis - Valnatisone 4-0 Giovanissimi Riviera - Audace 0-5 Esordienti Buonacquisto - Audace 1-2 Pulcini Serenissima - Audace 2-5 Amatori Bar Corrado - Reai Filpa 0-0 Valli Natisone - T.Calligaro 1-1 Valli Natisone - Rojalese 3-2 Poi. Valnatisone - Venzone n.d. Red Box - Sedilis 0-0 Moulin rouge - Drenchia 5-1 Artegna - PSM sedie 1-1 Četrtek, 5. novembra 1998 Calcetto Rangers - Diavoli volanti n.p. Olivares club - Merenderos 5-1 Padur est - Al Trieste 5-8 Paradiso dei golosi - Naisate 6-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Riviera 3. Categoria Chiavris - Savognese JUNIORES Cussignacco - Valnatisone Allievi Valnatisone - Buonacquisto Giovanissimi Audace - Torreanese Esordienti Audace - Manzano Pulcini Buonacquisto - Audace Amatori Tolmezzo - Reai Filpa Poi. Valnatisone - Valli Natisone Tana del luppolo - Red box Dinamo Korda- Drenchia/Grimacco Alta Val Torre - Psm sedie Calcetto Tecnoelettrica - Rangers Merenderos - Da Toni Padur est - Galapagos Val Judrio - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Venzone, Costalunga 16; Tarcentina 15; Union Nogaredo 13; Valnatisone, Gemonese 12; Reanese 11 ; Tavagnac-co 10; Domio 9; Zaule/Rabujese 8; Riviera 7; Bujese, Tre stelle 6; Torreanese 5; Natisone 4; Bearzicolugna 3. 3. Categoria Fulgor 12; Buttrio 9; Nimis, Serenissi- ma, Cormor, Gaglianese 8; Stella azzurra 7; Comunale Faedis*, Savognese, Ciseriis* 5; Chiavris", Fortissimi 0. JUNIORES Tavagnacco, Pagnacco 12; Valnatisone 9; Reanese, Com. Faedis 7; Natisone, S. Gottardo 6; Chiavris 5; Azzurra 4; Cividalese, Cussignacco 3; Asso-sangiorgina 2; Buttrio 1 ; Serenissima 0 Allievi Mereto Don Bosco 13; Buonacquisto 11 ; Nimis 10; Valnatisone** , Buiese* 9; S. Daniele 7; Chiavris*, Lestizza 6; Fortissimi 5; Ragogna, Reanese, Rivolto * 3; Tavagnacco* 1 ; Pasian di Prato 0. Giovanissimi Pagnacco, Savorgnanese 13; Riviera, Gemonese, Majanese, Tre stelle 10; Audace* 8; Astra 92 5; Assosangiorgi-na, Biauzzo,Mereto/Don Bosco*, Gaglianese 3; Torrreanese, Tavagnaccol. Amatori (Eccellenza) Tolmezzo 8; Reai Filpa Pulfero, War- riors, Turkey pub, Bar Corrado 6; Chiopris 3; Mereto di Capitolo*, San Daniele* 2; Mobili Mirai *1 ; Al sole 2*, Hypo bank*, Termokey 0. Amatori (1. Categoria) Poi. Valnatisone*, Pers, Racchiuso Valli del Natisone* 5; Team Calliga-ro’, Fagagna, Treppo Grande 4; Roja-lese, Amaro 3; Venzone*, Premariac-co’ 2; Montenars 1. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda*,Bottega Longobarda 6; Agli amici 5; Argonauti, Sedilis 4; Drenchia/Grimacco, Ai frati*, La tana del luppolo*, Red Box, Moulin rouge 3; Sittin* 2; Al bocal* 0. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. " Una partita in meno ** Due partite in meno La Valnatisone infila un poker alla Torreanese e si avvicina alle prime posizioni della classifica Quattro passi per il paradiso Apre la serie delle reti Cornelio, a tempo scaduto chiude Mottes TORREANESE - VALNATISONE 1-4 Torreanese'. Franco, Cu-lino (34’ st. Mosolo), Sic-co, Filipig, Seffino, Cleber, Radici (15 st. Pizzo), Can-tarutti (20 st. Bartolo), Antonio Dugaro, Dori), Miani. Valnatisone : Andrea Specogna, Cornelio, Marinelli, Daniele Specogna, Mulloni, Bledig, Rossi, Mottes (43’ st. Clavora), Podrecca (40’ st. Bergna-ch), Brandolin, Sedi. Torreano, 1 novembre -La Valnatisone continua la sua serie positiva sbancan- sentava in campo più tonica ed al 5’ della ripresa Culmo accorciava le distanze. Era solo un fuoco di paglia, infatti qualche minuto più tardi si registrava l’espulsione di Cleber che cinturava un’attaccante o-spite lanciato a rete. La Valnatisone controllava il gioco senza correre alcun rischio. Gli ospiti fallivano alcune buone occasioni, riuscendo ad arrotondare il proprio bottino al 32’ con Rossi. do il campo dei giallorossi locali. Gli ospiti, con una migliore disposizione in campo ed una maggiore determinazione, hanno fatto loro il derby con i torreanesi. La svolta della gara si è registrata nei minuti finali del Primo tempo. La Valnatisone ha ipotecato il successo sbloccando il risultato al 43’ con Enrico Cornelio, a conclusione di una veloce azione corale. Due minuti più tardi Roberto Secli raddoppiava mettendo al sicuro il risultato. La Torreanese si ripre- Roberto Secli La serie delle reti terminava nel secondo minuto di recupero con il gol di Mottes, che superava il portiere locale Franco in disperata uscita con un delizioso pallonetto. Con questa vittoria la Valnatisone si avvicina alle posizioni di classifica che contano. La Torreanese, invece, ha ancora seri problemi nonostante durante la scorsa settimana abbia cambiato la guida tecnica. Domenica prossima gli azzurri ospiteranno al comunale la formazione del Riviera di Magnano. Iussig fa sorrìdere i Giovanissimi Al suo rientro tra le mura amiche la Savognese è costretta dalla Stella Azzurra al secondo stop in campionato. Il presidente Cantoni si è lamentato per alcune decisioni arbitrali che avrebbero danneggiato la sua squadra. Gli Juniores della Valnatisone hanno riscattato la sconfitta di Tavagnacco affondando sabato il fanalino di coda Buttrio con le doppiette di Marco Domeniš e Gianluca Peddis e la rete di Maurizio Su-ber. Primo stop per gli Allievi (privi del loro allenatore Armellini impegnato nella maratona di New York) sul campo di Nimis, una delle candidate alla vittoria del campionato. Quattro gol di Gabriele Iussig ed uno di Alex Faracchio sono il bottino dei Giovanissimi dell’Audace sul campo di Magnano in Riviera. I Pulcini, con tre reti di Alessandro Predan ed una a testa di Matteo Cencig e Chiabai, hanno e-spugnato il campo di Pradamano. Nel campionato amatori il Reai Filpa di Pulfero ritorna dalla trasferta con il Bar Corrado con un pareggio a reti inviolate. Rinviata per mancanza dell’arbitro la partita della Polisportiva Valnatisone. La Valli del Natisone ha pareggiato, nel recupero giocato giovedì a Merso di Sopra con il Team Cal-ligaro, grazie alla rete di Carlig. Nel successivo impegno di lunedì gli skrati, sotto di due reti, hanno capovolto il risultato con le reti di luretig, Pollauszach e Carlig. Brutto tonfo esterno del Drenchia/Grimacco sul campo di Orzano col Moulin rouge. Gli Over 35 della Psm sedie ritornano da Artegna con un pareggio, “regalato” su calcio di rigore. I ducali erano passati in vantaggio con un eurogol di Godeas. Tutte in campo, lunedì, le squadre di calcetto. In Eccellenza sconfitti i Merenderos di S. Pietro. Non ci è pervenuto il risultato dei Rangers di Grimacco. Stessa sorte in prima categoria per la Padur E-st. Infine in seconda prima vittoria, dopo due pareggi consecutivi, del Paradiso dei Golosi. Nonostante le assenze l’Audace coglie la vittoria sul campo di Remanzacco Crisetig lancia gli Esordienti Due gol del capitano coronano una convincente prestazione dei giovani valligiani V nedeljo 40-Ietnica športnih iger v Trstu Prav ta teden poteka zelo pomembna obletnica za slovenski šport v Italiji. Drugega novembra leta 1958 so bile namreč v Trstu na sporedu prve slovenske športne igre, kar je možno označiti kot začetek množičnega gibanja našega športa v povojnem obdobju. Od tedaj je poteklo 40 let, ki so bila za razvoj športa med Slovenci v Italiji izredno plodna in pomembna. Gre podčrtati, da so na športnih igrah v naslednjih letih sodelovali tudi športniki in Benečije. V nedeljo, 8. novembra bodo na stadionu l.maj v Trstu ob 18. uri predstavili "Veliko knjigo slovenskih Športnih iger“, ki so jo pripravili Branko Lakovič, Mario Magajna in Bojan Pavletič. >4)1 Tt£Sf AHRFDO Manuel Berdussin e Gabriele Dorbolò BUONACQUISTO-AUDACE 1-2 Buonacquisto; Rosati, Cotterli, Qualla,Lizzi, Cordi (Corredig), Di Benedetto, Specogna, Delle Vedove, Virgilio, Mauro, Poiana. Audace: Sessa, Busolini, Mar-cuzzi, Manzini, Marco Faidutti, Pa-ravan, Simone Clinaz, Dorbolò, Berdussin, Crisetig, Almedin Tiro. Remanzacco, 31 ottobre - Sul campo B del comunale (in contemporanea sul campo maggiore si giocava Udinese-Milan del campionato Primavera) si sono affrontate la formazione Esordienti locale e quella dell’Audace. I padroni di casa, al gran completo, hanno affrontato un’Audace ridotta all’osso, al minimo indispensabile per presentarsi in campo. Alcune assenze nella formazione allenata da Federico Sturam hanno costretto alcuni ragazzi valligiani a una doppia fatica. L’Audace si è portata in vantaggio al 8’ con Simone Crisetig che ha concluso una sua azione personale. Il capitano ospite si ripeteva quattro minuti più tardi siglando il raddoppio. I locali riducevano le distanze al 15’ della ripresa con Poiana che ribatteva in rete una difettosa respinta di Sessa. I valligiani contenevano gli attacchi degli avversari tornando a casa con un successo che cancella la prestazione disastrosa della scorsa settimana a Godia. (p.c.) novi matajur Četrtek, 5. novembra 1998 Dan martvih, spomin na padle V saboto 31. oktobra je biu po naših britofih dan spomina na tiste, ki so untarli v rezistenci, v boju proti naci-fašizmu, zatuo de donas mi vsi Zivmo an uživamo v mie-ru an demokraciji. Na iniciativo slovenskega konzulata v Trstu, sosiednih občin blizu meje an tolminskega prefekta, na naši strani pa na pobudo ANPI an slovenskih organizacij videmske pokrajine so bili položeni venci pred spomenike pri Sv. Stuoblanku, v Gorenjem Tarbiju, Sv. Pavlu, Topoluovem, Sv. Lienartu, ObuorCi an Matajurju. V zahvalo an spomin sta pred vsakim spomenikom za-piela moški pevski zbor iz Bovca ali Dekliški zbor iz Vole. Kot je že ratala tradicija so se delegacije poklonile spominu dvieh velih beneških mož, ki sta puno nardila za svoje ljudi, na gaspuoda Maria LaurenčiCa pri Sv. Š-tuoblanku an Izidorja Predana-Doriča na Liesah. Pri svetem Stuoblanku an svetem Pavlu je v imenu Anpi an beneških Slovencev spregovoril Anton Birtič — Kr onaka — Miedihi v Benečiji DREKA ■ SPETER SPETER ummmmmmmmmmmmmmmmmm Barnas Smart paritetne žene V špietarskem rikoverje, kjer je živiela tele zadnje lieta, je za venCno zaspala Ida Costaperaria uduova Dorbolò. Učakala je 82 liet. Ida je bla BundiCova iz Bamasa, potlè, ki ji je uma-ru mož je ostala sama, a le-puo so jo gledal navuodi. Na telim svietu je zapustila nje, pranavuode an drugo žlahto. Od nje smo se poslovili v pandiejak 2. novemberja v Bamase. Klenje Zapustu nas je Antonio Corredig Na parvi dan novemberja je v Cedajskem Spitale novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad I Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srt Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato aH’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matiijur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK SeZana štev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% za venčno zaspau Antonio Corredig - Belin za parjate-lje an vasnjane. Imeu je 87 liet. Toni je biu taka sorta Clovieka, ki je spoštovau, imeu rišpet za vse, a se ni obednega bau: kar je bluo za iti po uradih, po uficihah dol po Vidme al po Tarstè za zganit kake pratike, Toni je znu potuC na te prave vrata. Imeu je puno imenitnih parjatelju, ki so ga zvestuo hodil gledat. Je biu adan tistih naših moži, naših starih an modrih kora-nin, ki so znal lepuo vepe-jat napri stvari z njih mo-druost an čeglih niso imiel sreče se vešuolat so imiel bistro glavico an so jo znal lepuo nucat. Kar je korlo kiek organizat za pravice naših kimetu, za pravice naših judi, Toni se nie nikdar potegnu nazaj. Je pre-bieru vsegà, se je zastopu tu puno reCieh. Zvestuo je prebieru an naš Novi Matajur an kar je paršu plaCavat naročnino, abonament, nam je nimar kako modro poviedu. Lepuo je zrediu njega otrokè an jih vešuolu. So ble take lieta, ki nie bluo lahko videt našo mladino iti na Univerzo, a njega otroc so šli. Puno je pretar-peu, kadar kako lieto od tegà mu je umaru šele mlad sin Enzo. Enzo je Zi-veu blizu Milana, venCni mier pa počiva v britofe v AFFARE Svendo casa in ristrutturazione al grezzo in Merso di sopra (San Leonardo). Telefonare allo 0432/520912 (Ruttar R.) VENDESI in Cividale un beU’appartamento di 130 mq con cantina e garage, immerso nel verde. Se veramente interessati telefonare allo 0432/732151 AZli. Smo pravli, de Toni je biu bistrega uma, a je biu tudi velik dielovac. Je biu Ze stopnu Cez prag osamde-setih liet pa nie bluo težkuo ga sreCat na njega tratorje. Na koncu je zaslužu tudi kavaljerat. Potlè tudi njemu je zdravje odpoviedalo. Mu je blu teZkuo živiet sam domà, Ceglih adna navuoda mu je puno pomagala an pogostu so ga hodil gledat hci, ki živi blizu Trevisa, neviesta, zet an navuodi. Takuo se je odloCu za iti v špietarski rikovero. Je ži-veu tam, pa pogostu se je vraCu v njega hišo. Zadnje cajte ga je zajela huda boli-ezan, ki ga je parpejala do smarti. V žalost je pustu hci Lio, zeta Giuseppe, nevie-sto Luisanno, navuode an vso drugo žlahto. Toni Belin bo manjku tudi vasnjanan an vsiem tistim, ki so ga poznali, ša’ je biu zaries ’na osebnost, an “personaggio”. Zadnji krat smo ga pozdravili v torak 3. novemberja v Kle-nji, venCni mier bo poCivu v Azli. SREDNJE Duge - Priešnje Zbuogam Mario V videmskem Spitale, kjer so ga rikoveral samuo an par dni priet, je za venCno zaspau Mario Toma-setig - Ludviku iz Dugega. Biu je klaša 1922. Je biu mlad puob, kar so ga pošjal vojskovat v Rusijo. Je imeu srečo se varnit živ damu. Pa le malo eajta se je ustavu tle: tudi on je biu zadost moCan an zdrav za iti kopat karbon v belgijanske miniere an pomagat družini preZi-viet. Puno liet je ziveu v tisti daželi, an kar se je varnu spet damu, je šu živet z ženo, ki je bla Klin-Canove hiše, le go mez Dugega, an z otruok v Priešnje. Nie bluo teZkuo ga sreCat po srienjskim kamu-ne, kjer je imeu Zlahto, pa tudi puno parjatelju. Biu je zlo poznan tudi zak je biu “guardiacaccia”. Parjatelji so ga imiel zlo radi, je biu bardak Človek an zlo simpatičen, ki jih je znu pru lepuo pravt. Tele zadnje cajte mu je zdravje odpoviedalo, kak dan od tegà je poslaveu, so ga pejal v špitau, pa mu nie nic pomagalo. Z njega smartjo je v žalost pustu sinuove, zete, neviesto, brata, kunjade, tetò, navuode an vso drugo Zlahto, pru takuo puno parjatelju. Njega pogreb je biu v saboto 31. otuberja. Pogrebna maša je bla v Karariji, venCni mier pa bo poCivu v Cedajskem britofe. doh. Vittorino Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: vsriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 vsriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Peliegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa imperative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon vsriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.‘,6.36*,6.50‘, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Peliegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 vsriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9. do 11 v petak od 16.30 do 18. (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad ./.... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad...............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična Sola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001,(2 Gorska skupnost 727281 Rifugio SOLANE yjr Aperto venerdì, sabato e domenica ■A-' ‘ -oV.. > ’èl./0368/3710200. ______________________________________ Dežurne lekarne / Farmacie di turno Od 9. do 15. NOVEMBERJA Spietar tel. 727023 OD 7. DO 13. N( VEMBERJA Cedad (Fontani. tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odpai a samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse Guardia medica