I^to H. Štev. 8 Zo novo leto CLASItO KOLEBCTIVA POD7iT7A SKRB ZA DELAVCE Mjua stalep sindikalnih podružnic Občni zbori sindikalnih podruž- neposredne problematike. Ta pred- nedvomno še velike perspektive, nic naših edinic so že za nami. Na njih smo izvolili nova sindikalna vodstva, se pogovorili o zadevah, ki nas najbolj tižče, obenem pa smo nicah. log zasluži vsekakor vso našo pozornost, saj je bilo podobnih predlogov že tudi po drugih naših edi- si postavili program dela v naslednjem letu. Občni zbori so prilož- Ko je nanesla beseda na kakovost dela, na akordiranje in sploh nost, da se vsaj enkrat na leto te- na delovno storilnost, je občni zbor 1 naglasil, da ne bodo dosegli velikih uspehov, če bomo mislili, da se da to rešiti zgolj na administruti- meljito pomenimo o naših stvareh, zato so vsekakor eden izmed pomembnih dogodkov v življenju na- m m >€: H A Š) E' Š< ga niso sprejeli. Le tako bomo delavce spodbudili k razmišljanju in dali pametnim predlogom tudi priznanje. Koper: Disciplina je še slaba? Če bi sodili delovno disciplino koprskega gradbišča po razpravi na občnem zboru, bi dejali, da je ta še zelo slaba in da je temu primerno tudi delo. Sploh so na občnem zboru precej pozivali k razpravi in je že to slabo vplivalo na zborovalce. Precej so govorili o delovni storilnosti ter ugotavljajo, da zadaje , čase pada. Prav tako premalo skr-be za varnost pri delu, saj mnoge varnostne ukcepe opuščajo' in je šili delovnih kolektivov. Poglejmo ven način, s priganjaštvom in po- zdaj. kako je bilo na posameznih občnih zborih! dobnim. marveč da je temelj precizni organizaciji dela, v taki 4 SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETC ŽELIJO VSEM ČLANOM NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV OSREDNJI ORGANI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA IN UPRAVA GRADISA TER UREDNIŠTVO GRADISOVEGA VESTNIKA saj imajo za prihodnje leto sklenjenih za 750 milijonov dinarjev pogodb. Ravne: delajo od zore do mraka Zadnje čase so na Ravnah krepko prijeli za. delo in delajo od zore do precej lažjih nezgod, mraka, zato ni časa za kulturno in Na občnem zboru so sklenili, da prosvetno delo, na dopust pa hodi- l>odo ustanovili mladinsko orgam-jo pozimi. Vse leto niso organizi- zacijo, iz zapisnika prve seje izvrs-rali niti enega predavanja niti kaj P6#® odbora pa je razvidno, da so drugega s tega področja. J0 že ustanovili. Reči moramo, da Tr , ... ~ i r i ^ je bil občni zbor sila kritičen do Ustanovili so ze mladinsko orga- f tn,ih k v ko|(.ktiv„ in da '‘^.a„C;V:0LkLd^^,d:e,:UJk£e,!.ZOr^0 SO govorili o tistih dobrih stvareh in o uspehih, ki so jih pa tudi v ukinili in se delavci hranijo v Doni u železarjev. Zelo pereče je staaovanjsko vprašanje in žele, da bi bilo kmalu rešeno saj stanujejo v barakah, ki so že davno odslužile svojemu namenu. tem kolektivu precej dosegli. Jesenice: Nabito polna dvorana Maribor: Najboljši občni zbor Ljubljana: Obilo pobud iž vrst mladine organizaciji dela, ki ne dopušča postajanja. To pa seveda zahteva podrobno in sila natančno službo . ljubljanskega preskrbovali ja z mater a lom, bist- akorde enako obračunavali na vseh gradbenega vodstva čaka v nasled- ve?.a P,ri, *em P.a J? seveda cim- gradbiščih. Norme so sicer enotne ,,iem let,, zelo velika nalomi, sai ie vecja mehanizacija m speciabzaci- za ves Gradis, vendar se iih t>o ja del. Menda ni treba posebej nagla- Delovni kolektiv Občni zbor je bil v nadvse svečano okrašeni dvorani menze, kjer se je zbralo toliko ljudi, da je bila dvorana nabito polna. Posebej kaže Vsekakor se je že po občnem naglasiti, da so občnemu zboru pri-z lit ♦■u videlo, da je prejšnji izvršni sostvovali tudi nekateri člani ob-odbor skupno s pododbori veliko oinskega zbora proizvajalcev in je " ' ■ dalo že to občnemu zboru svečani videz, obenem pa tudi priznanje temu kolektivu. Govorili so o tem, da bi morali imeti obratni delavski sveti več po- napravil glede organizacijske utrditve sindikalne organizacije. Precej je bilo govora o tarifni politiki in so predlagali, naj bi njem letu zelo velika naloga, saj je predvideno, da bodo ustvarili dvakrat več dohodka kot letos. Od de- la izvršnega odbora podružnice je ■ssii> da je nanesla beseda tudi na torej sila veliko odvisno, kako bo- ~ ........ do izpolnili to svojo veliko nalogo. stanovanja delavcev. Menijo namreč, da so bili doslej zapostavljeni, za ves Gradis, vendar se jih po gradbiščih ne drže. Glede odnosov pa so delavci opozorili na to, da ima vsak pravico delovodjem predlagati boljšo organizacijo dela ali nove delovne metode in da kaže tulili Lin Vidici v 31VI oblastil, niso pa povedali, kakšna j naj bi bila ta pooblastila in glede česa naj bi jih povečali. Vsekakor je treba glede tega konkretno predlagati. Posebno omembe vredno je | opozorilo občnega zbora delavske- , mu svetu, do njegove komisije do- Če bi pa hoteli dati splošno oceno sai ®o zgradili doslej le en stano- take predloge delavcev upoštevati, kaj malo delajo1 in da je treba po- i.... .. um: ... ^ _____ i ■ . . j.. v^nrclfi n brv L' AmZi n ;Ln.' ; z. ..■zAirzi ir., la-v-r,... -T z. z:i: ..... ‘j i . tega občnega zbivra, bi morali dejati, da je bil le presplošen in da ni uspelo zborovalcem pokazati na najbistvenejše naloge v delu sindikata. Dosedanji odbor je sicer pokazal zelo veliko prizadevanja, vendar se ni povsem znašel, marveč se je omejil zgolj na organizacijo občasnih prireditev, razporejanje članov na dopust in podobno. Iz poročila niti iz razprave pa ni bilo moč posneti, da bi se posvetil problemom delavskega upravljanja in gospodarjenja, marveč je to prepustil delavskemu svetu. Morda je prav značilno, da je predsednik delavskega sveta posebej poročal o delu tega organa delavskega upravljanja, medtem ko ni bilo v poročilu o tem niti besedice, dasi je to ena izmed bistvenih nalog dela sindikata. Posebej je treba omeniti, da se je mladina aktivno udejstvovala razprave in so opozorili na vrsto stvari, mimo katerih je šel doslej sindikat. Tako so n. pr. mladinci predlagali, da bi se moral sindikat zavzeti na to, da bi dve tretjini sklada skupne porabe uporabili za družbeni standard in le eno tretjino za ostale zadeve. Prav tako so posebej opozorili na to, da je sorazmerno malo del normiranih in da bi kazalo zdaj v zimskih mesecih uvesti toplo malico. No, to bo kmalu urejeno, saj sc prevzeli bivšo restavracijo »Ilirija«, kjer bodo imeli svojo menzo, ker morajo barake v savskem naselju podreti. Celje: Poglobimo delavsko upravljanje Prav gotovo je bil eden izmed najzanimivejših in lahko rečemo tudi najdaljnosežnejših predlogov na občnem zboru celjske sindikalne podružnice prav glede delavskega upravljanja. Železokrivec Pavel Polgar je namreč predlagal, naj bi na sektorjih ustanovili sektorske delavske svete, ki bi se mogli neposredno ukvarjati s problemi sektorja. Gradbiščni delavski svet je na tako velikem področju, kakršno je celjsko, precej odmaknjen od vanjski blok za osem družin in tri samce. Celjsko gradbišče pa ima Ce pa njegovega predloga že ne sprejmejo, naj mn povedo, zakaj živiti njihovo delo. (Nadaljevanje na 3. str.) Letos, nos prvič spn rni/o v Novo leto »Groclišov v h.o m** — noš časopis, pinti c-h* s.utmo pa stopo v svoje l-l leto. Navada jc. da se oh pt» hodu iz starega v novo pogleda nazaj, oceni uspehe m napredek, pa istočasno fuaB napake in težave, ter se napravi načrt za bodoče delo in program. Če ocenjujemo naše dosedanje delo, tako z gospodarskih pa tudi družbeno političnih vidikov, moramo ugotovili, da »Gradis« napreduje. Doka/, timu je proizvodnost posameznega člana kolektiva, ki se veča iz leta v leto, konstantno dviganje kvalitete naših izdelkov in čedalje smotrnejša in dognanejša organizacija. Napredek predstavlja končno tudi politika samega podjetja, ki si je postavilo za cilj uvesti čimveč novih ekonomičnejših metod grajenja ob istočasni organizacijski izpopolnitvi naših operativnih edinic. kakor tudi tehničnega in komercialnega kadra sploh. Prav' tako pa smo dosegli pomembne uspehe tudi na družbeno političnem delu s tem, da smo čvrsteje povezali naše vrste, tako z našim sindikalnim odborom, kakor tudi s samim našim časopisom, ki prihaja na sleherno naše gradbišče in obrat ter seznanja ves kolektiv z življenjem, uspehi in izkušnjami v podjetju. Bilo bi pa napačno, če bi ostali pri tem. Tako ugotavljanje uspehov naj nam bo samo orientacija, do kod srno prišli na poti k ciljem, ki smo si jih postavili, naj nam bo kažipot pri našem nadaljnjem delu. Napori, ki jih bomo vložili v ta napredek, ne bodo* zastonj. S skupnimi močmi, s prizadevanjem vsakega člana kolektiva bomo dosegli to. kar si vsi želimo, to je boljše življenjske pogoje za vsakega posameznika. Msiiim, da bomo pri tem morali posebno pozornost posvetiti izboljšanju naše notranje organizacije, naši proizvo-nosti in naši delovni disciplini. Prav tako pa bomo morali zasledovati tehnični razvoj okoli nas in v svetu, ga smotrno prenašati v naše razmere m postopno usvajati modernejše in hitrejše metode grajenja. Tudi naše politično delo bo moralo seči globlje, do zadnjih članov naše velike družine, vzgojiti bomo morali zavestne sodelavce naše velike socialistične skupnosti, pri čemer se ne bomo smeli plašiti težav in ovir, temveč neustrašeno hiteti postavljenim ciljem naproti. ing. K. GRADIS \___—\ =. ’ VOKI \ / V v KAPE^^Tkui] _ ^jiwi«K>sewur~l «««)«— .*-*•' i ™« k ••■-■•:) ^KOFJA LOKA i r --—J \ \ / r i&tu 196$ _/ ilagraie in silovania ! za najviše na asseesii ' Ob zaključku del na avtocesti Ljubljana—Zagreb so delavski svet, investicijska grupa in Izvršni svet LRS podelili med najzaslužnejše elane našega kolektiva večje število nagrad. DS podjetja je namenil skupno 750.000 diu bruto za člane kolektivov gradbišč Krško in Velika Loka ter dvema članoma strokovnega kolegija po 50.000 dinarjev bruto. Tako je bilo skupno razdeljenih 850.000 dinarjev. Od tega zneska se je dodelilo tudi skupini_ iz Kidričevega, ki je v zadnjem mesecu prišla na pomoč gradbišču v Veliki Loki, znesek 60.009 din bruto. Tako je bilo na gradbišču v Krškem nagrajenih t7 delavcev, delovodij in uslužbencev od ^000 do 45.000 din bruto, v skupnem znesku 270.000 din. Poleg tega je bil šel gradbišča nagrajen od Izvršnega sveta LRS in prejel odlikovanje Red dela II. stopnje, otl maršala Tita pa je prejel kot najboljši šel gradbišča na avtocesti zlato zapestno uro. Na gradbišču Velika Loka je bilo nagrajenih 14 članov kolektiva v skupnem znesku 185.000 din in sicer od 8000 do 25.000 din bruto. Od Izvršnega sveta je prav tako prejel denarno nagrado šel gradbišča. Iz kolektiva Centralnih obratov pa je bilo nagrajenih 24 strojnikov in šolerjev v skupnem znesku 235.000 din, in sicer od 6000 do 25.000 din. Odlikovana sta bila z Medaljo dela šoler tov. Gregorčič Ernest in strojnik tov. Rupnik Adolf. Investicijska grupa je nagradila dva člana kolektiva z gradbišča Krško v skupnem znesku 40.000 din in dva člana kolektiva z gradbišča Velika Loka v znesku 60.000 din. Ti zneski so neto izplačila. Vsem nagrajencem in odlikovancem iskreno čestitamo. Poleg šela gradbišča v Krškem Jožeta Lipovca, ki je bil odlikovan z Redom dela druge stopnje, so bili (Kilikova ni še: V inko Brglez, Janez Zevnik in Franc Bezlaj z Redom dela III. stopnje, Ferdo Kališnik, Franc Pehan, Janez Martinčič in Maks Padovnik pa z Medaljo dela. Šel gradbišča v Veliki Loki inž. Milivoj Šircelj in Danilo Kalin sta bila odlikovana z Redom dela III. stopnje, Janez Plemelj pa z Medaljo dela. A. M. 1 . PRISPEVEK IZ ŠKOFJE LOKE Mkrita Sindikalna podružnica lesnega obrata v Škofji Loki je imela dne 3. XII. 1958. svoj letni občni zbor. Udeležba je bila polnoštevilna, če upoštevamo, da je mnogo naših mizarjev in tesarjev na montažah po gradbiščih. Občni zbor je uspel kot že dolgo ne. Zato gre prav posebna zasluga tov. Vinkotu Florjančiču, sekretarju O. O. Z. K. Ta je s svojim osebnim prizadevanjem izpopolnil vrzel med nekaterimi funkcionarji podružnice, ki so se delu v sindikatu popolnoma odtegnili. Letno poročilo je podal namestnik predsednika tov. Ivan Jagodic, ki je v kratkem orisal delo in življenje kolektiva. V razpravi so naglasili predvsem skrajno slabe delovne pogoje v mizarski delavnici, neurejenih sanitarij itd. Lahko bi storili v tem letu več, kot smo. Nismo pa zgradili in uredili v tem letu kljub celoletnemu projektiranju skoraj ničesar, čeprav smo imeli že odobrena gotova finančna sredstva. Nadaljnja zadeva je koriščenje letnega dopusta. Razdrobljeni dopusti, ki jih zahtevajo posamezniki, se vse preveč uporabljajo za razna kmetijska dela, šušmar-jenje in podobno. 'Namesto da bi delavci odšli na dopust v naše počitniške domove na počitek, se vračajo z dopustov zgarani in večkrat tudi naravnost v bolniški stalež. Se večje zlo pa je v obratu pijančevanje. Letošnja radodarna jesen je povzročila, da tu in tam priroma v delavnice steklenica, ki vzame posameznikom zaslužek, obratu pa produkcijo. Govora je bilo tudi o sodelovanju z občinskim in našim osrednjim sindikalnim forumom. Lahko trdimo, da tega sodelovanja skoraj ni bilo opaziti v minulem letu. Ostal je na zapisnikih funkcionarjev, ki so bili to več zaradi samega sebe, kot pa zaradi kolektiva. Se marsikaj bi bilo potrebno, da bi se pogovorili, vendar bi se to zavleklo v nedogled. Poleg velikih uspehov pri produkciji, ki smo jo dosegli v letošnjem letu, navzlic težavam pri nabavi surovin Čestitka Absolventi delovodske šole v Ljubljani Slamič Anton, Zorec Alojz in Hajt Vinko želijo kolektivu gradbenega vodstva v Mariboru v letu 1959 obilo sreče in delovnih uspehov. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni 'urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. o delitvi čistega dohodka Vprašanje delitve čistega dohodka je bilo že predmet neštetih debat in tudi žolčnih razgovorov, kar vse kaže, da ta problem ni tako enostaven, še manj pa njegova rešitev, ki naj bi zadovoljila vse člane našega kolektiva. Zato je razumljivo, da bo treba pristopiti k rešitvi skrajno oprezno in premišljeno, upoštevajoč vse politične in gospodarske momente, ki so na to vprašanje tesno vezani. Da se bomo problemu lažje približali, mislim, da je prav, če ga predhodno temeljito osvetlimo in š®le nato skušamo formulirati dokončen predlog. Predvsem moramo ugotoviti višino tega čistega dohodka za naše podjetje. Na podlagi devetmesečne bilance za leto 1958 lahko ocenimo bruto produkt ob koncu leta s ca. 6 milijardami. Če predvidimo bruto dobiček 7 %, dobimo znesek 420 milijonov. Od tega moramo odračunati proračunski prispevek okrog 200 milijonov, tako da nam ostane čistega dohodka 220 milijonov. To so tista sredstva, s katerimi podjetje samo razpolaga. Razdelitev teh sredstev, ki so podjetju na razpolago, pa je možna v naslednje namene: a) za osebni dohodek nad dohodkom po tarifnem pravilniku, b) za investicije za povečanje kapacitet podjetja, c) za graditev stanovanj, samskih in počitniških domov, d) za povečanje fonda obratnih sredstev, e) za razne dotacije in štipendije. Analizirajmo sedaj, koliko pomeni ^20 milijonov po posameznih variantah. Če jih namenimo za osebni dohodek nad tarifnim pravilnikom in porabimo za to vsa sredstva, bi lahko izplačali 2,73 mesečne plače vsakemu članu kolektiva. Če bi jih namenili za povečanje kapacitet podjetja, torej v stroje in objekte, katerih osnovna vrednost znaša danes 2.266 milijonov, bi dvignili njih vrednost na 2.2-66 + 220 = 2.486 milijonov, t. j. za ca. 10%. Če bi jih namenili za sianovanja, bi lahko kupili ca. 616 stanovanj v tako imenovanih blokih malih stanovanj. kakršne gradimo v Savski koloniji in v Mariboru. Če bi jih pustili na fondu obratnih sredstev, bi se ta dvignila od sedanjih 400 milijonov na 400 + 220 = 620 milijonov, tako da bi praktično rabili kreditov samo za 500 milijonov. Razumljivo je, da je ta analiza samo teoretičnega značaja, saj vemo, da deli DS v praksi sredstva po vseh zgoraj naštetih možnostih, daje nam pa vendar dobro sliko in oceno, kaj ta sredstva pomenijo na posameznih fondih. Če dodam k temu, da plače gradbenih delavcev v primeri z drugimi strokami niso na in potrošnega materiala, smo pač delali tudi napake, ki jih bo potrebno tudi v bodoče odpravljati. Novo izvoljeni odbor sindikalne podružnice nam vsekakor obeta, da bomo to tudi dosegli. Sac posebni višini, je tudi razumljivo, da moramo znaten del sredstev vendarle nameniti za osebni dohodek. Če vzamemo kot skromno potrebo 1,5 plače, nam to od fonda 220 milijonov vzame že 120 milijonov t. j. skoro 55%, tako da nam ostane še sto milij. Od tega zneska nam nekaj vzamejo štipendije in dotacije (ca. 10 milijonov), 90 milijonov pa nam ostane za investicije, stanovanjsko izgradnjo in za povečanje fonda obratnih sredstev. Iz gornjih razglabljanj smo videli, s kakšnimi sredstvi razpolagamo, sedaj bi pa pogledali še, kako jih ustvarjamo in kakšni so momenti, ki vplivajo na njih višino. Kot gospodarska organizacija se pojavljamo na tržišču, ga ocenjujemo in proučujemo. Vidimo kaj hitro, da so razmere zelo različne, da so bazeni z močno konkurenco, pa tudi bazeni, kjer ni interesentov, ki bi se zanimali za gradnje. Temu primerno določijo naši kalkulanti tudi cene v odnosu na projektantski predračun. Tudi cene tega proračuna niso vedno enake, to se pravi, lahko so ostrejše ali pa tudi blage. Skratka, v odnosu na našo lastno ceno naša ponudba more iti več ali manj višje. Tako prevzeto delo dobe sedaj naša gradbišča in gradbena vodstva v izdelavo. Tu se prične sedaj njihova glavna naloga, t. j. izvršiti objekt tehnično in ekonomsko zadovoljivo v pogojenem času. Uspeh tega dela je odvisen od organizacijskih sposobnosti edinice, od zalaganja in pridnosti samega kolektiva, od rednega dotoka materiala, od dobrih in urejenih gradbenih strojev, pa tudi od pravočasnih predispozicii z drugih objektov, če je to potrebno, bodisi zaradi pomanjkanja nekih kvalificiranih delavcev, strojev in materiala, pa tudi vodstvenega kadra. Pri izvršitvi naloge pa cesto sodelujejo tudi pomožni obrati (CO, tovarna gradbenih polizdelkov, lesni obrati v Škofii Loki), ki prav tako doprinašajo k uspehu edinice. Analiza uspeha v teku enega leta ali poslovne dobe je odvisna tudi od tega, kakšne vrste dela je edi-nica prevzela. Za uspeh ni vseeno, ali gradimo stanovanjske objekte, industrijo ali nizk? gradnje. Važno je tudi, v kakšni fazi se ta dela nahajajo, ali smo še pri pripravljalnih delih, ali gradimo objekt v grobem, ali objekt dokončujemo. Vsi namreč vemo. da je za podjetje najidealneje izvrševati groba dela-medtem ko pripravljalna in zaključna, kot tudi obrtniška dela niso posebno donosna. Seveda je uspeli edinice odvisen od tega. v kakšni fazi so bila pretežno njihova dela. So pa še druge okolnosti, ki. vplivajo na to. kakšen uspeh bo edinica pokazala. Ta je v mnogem pogojen od lokacije, kjer se objekt nahaja, od tega, ali je tisti bazen oskrbljen z delavci, ali so transporti materiala ekonomski in končno tudi od vremenskih razmer. Ne smemo pozabiti, da dobi podjetje često izredne naloge, vezane na kratke termine, vsled česar je pogosto prisiljeno odvzemati edini- cam začasno ljudi, stroje in material, kar nedvomno ni v korist efektu edinice. ‘Vse to daje nekako zaključno podobo politike podjetja, ki je nujna pa vendar dostikrat ni v skladu s produkcijskim programom edinice. In končno moramo pri oceni uspeha pogledati, kaj je zasluga edinice. Gotovo so to prihranki delovnega časa, prihranki, ki izvirajo iz boljše organizacije dela, iz prihranka na materialu pri isti kvaliteti in smotrne uporabe strojev. To pa so vsi tisti elementi, ki jih določa naša lastna cena. Če bomo torej pri oceni uspeha edinice izhajali iz lastne cene, istočasno pa tudi upoštevali sodelovanje vseh ostalih, katerih naloga je, prevzeto nalogo izvršiti, ne bomo več daleč od pravilne ocene zaslug sodelujočih. Smatramo pa, da bi se ta način de- V programu investicij pa je še gradbena baza Maribor in Celje, sanacija naselja Ravne, gramoznica Maribor in samski dom v Ljubljani. Razumljivo je, da to ni program za eno leto, vidimo pa vseeno po razmerju med razpoložljivimi sredstvi in investicijami, da smo se dobro zadolžili za nekaj let. Pri tem pa nisem prikazal .plačevanja anuitet, ki gredo prav tako iz naših fondov skupne porabe. Če torej primerjamo naša sred- Z ZASEDANJA CELJSKEGA DELAVSKEGA SVETA Redkokdaj se kakšen delavski svet loti tako podrobnega proufievanja higensko-tehnične zaščite, kot se je je lotil celjski delavski svet ob koncu letošnjega novembra. No, vedeti je treba, da so v celjskem okraju priredili od 17. do 23. novembra teden varnosti, ki ga je vodila in organizirala posebna komisija pri okrajnem sindikalnem svetu. V programu tega tedna pa so bila tudi zasedanja delavskih svetov vseh podjetij v okraju, posebej posvečena vprašanjem varnosti pri delu ter higienske in tehnične zaščite dela. Celjski delavski svet bi lahko to nalogo le mimogrede opravil, treba pa je naglasiti, da se je globoko zavedal velike odgovornosti do kolektiva in se zares z vso vnemo poglobil v ta vprašanja. Komisija delavskega sveta je pregledala skoraj vse sektorje in gradbišča ter poročala delavskemu svetu, kaj je videla, kaj ukrenila in kaj bi bilo treba še storiti. Med najbolje urejena gradbišča sodita sektor termoelektrarne Šoštanj in stolpnice v Velenju. Seveda so tudi tu še manjše pomanjkljivosti. Delavski svet je ugotovil, da na sektorju v Šempetru ne poznajo dosti reda itd.' Ker komisiji ni uspelo pregledati vseh gradbišč, so naročili sektorjem, naj pregledajo vsa delovna mesta. Sicer pa število nesreč pada. Leta 1956. se je ponesrečilo 2,22 */•, litve nanašal le na tisti del, ki bi ga DS namenil za plače nad plačami po tarifnem pravilniku, premije in nagrade. S tem pa smo prišli k drugemu vprašanju, ki mi a'a je postavil tov. urednik: Ali bi dali obratnim svetom del sklada skupne uporabe in kakšen naj bi bil? Mislim, da je bilo dosedanje izvajanje potrebno tudi za odgovor na to vprašanje. Zgoraj šmo namreč analizirali velikost sredstev, ki nam letno ostanejo na razpolago. Videli smo, da ta sredstva niso posebno velika, saj znašajo po odbitku plač nad plačami po tarifnem pravilniku ocenjeno komaj 90 milijonov. K tej številki pa moramo za primerjavo postaviti naš perspektivni program investicij, stanovanjske izgradnje in fondov. Ta program predvideva v bližnjih letih: Iz posojila Iz last. sred. 10,750 6,500 3.000 6.000 73.000 44.000 11.000 5,000 5,000 381,200 164,250 stva in naš program, mislim, da nam je odgovor na vprašanje precej jasen. Samo stroga štednja in koncentracija sredstev na planirane objekte nam je lahko vodilo naše gospodarske politike. Le tako bomo smotrno obrnili naša sredstva, tako da bomo iz njih črpali tudi maksimalne koristi, da bomo pri tem skrbeli za razvoj podjetja pa tud' za boljše stanovanjske in življenjske pogoje članov našega kolektiva. Ing. Hugo Keržan lani 1,79 Vo, letos pa do konca septembra 1,73 "/» zaposlenih. Število bolezenskih izostankov daljših od sedem dni pa raste. Lani je bilo vse leto 727 takih dni, letos pa v devetih mesecih že 715. Bilo pa je tudi pet težjih nesreč več kot lani. Posebej so opozorili na to, da imajo v Hrastniku premalo rjuh, da spe delavci še vedno na slamaricah, v. Otiškem vrhu pa je separacija tako slaba, da se je bati, da se bo kmalu podrla. Delavski svet je ob koncu opozoril, da hodijo po gradbiščih razne inšpekcije, ki ugotavljajo pomanjkljivosti, pišejo zapisnike, bržko pa hoče sektorsko vodstvo posamezne stvari urediti, naleti na težave, bodi denarne, ali pa je treba dolgo čakati na zaščitna sredstva. Zato menijo, da bi bilo bolje sektorjem več pomagati. -do Preklic Na podlagi izjave, ki sem jo napisal dne 1. IX. 1958, se Jankotu Viharju ni moglo dokazati, da bi ne pripeljal gramoza na objekt. Zato zapisnik preklicujem. Skladiščnik Jože Fužir Rekonstrukcija Obrata gradbenih polizdelkov 165,200 Separacija Otiški vrh Separacija v Kopru Investicije HTZ ca. Stanovanja in samski domovi v Ljubljani 172,000 Stanovanja in samski dom v Mariboru 44,000 Samski dom Jesenice Dom na Pokljuki Dom na Pohorju Delavski svet podjetja je na svojem zase-* danju dne 5. decembra t. 1. razpravljal o devet-| mesečnem periodičnem obračunu, ki mu ga je i predložil v razpravo in potrditev upravni od-! bor. j Iz tega obračuna povzemamo nekaj najvaž-1 nejših podatkov, ki bodo gotovo zanimali člane j našega kolektiva. V tem obračunskem razdobju je doseglo j podjetje celotnega dohodka 4.175,536.110 dinar-! jev ali za 18.8% več kot v istem razdobju pre-1 teklega leta, ko je znašal celotni dohodek j 3.515,969.718 dinarjev. Povečanje gre v glavnem I na račun obsežnejših gradbenih del na pod-I ročju stanovanjske izgradnje, ki jo letos izvaja j naše podjetje v večjih gospodarskih središčih, | na primer v Ljubljani. Mariboru in drugih manjših krajih, kot v Velenju, Ravnah, Jesenicah itd. Nasproti letnemu planu, ki predvideva za to' leto 4.9T6,'300.000 dinarjev celotnega dohodka, smo v devetih mesecih dosegli oziroma realizirali 84.9%! To jasno kaže, da bomo tudi leto« ne le dosegli, temveč tudi presegli svojo proizvodno nalogo. Delitev celotnega dohodka Iz celotnega dohodka, ki znaša 4.175,336.110 dinarjev, se krijejo poslovni stroški in sicer: din — materialni izdatki 1.863,293.540 — osebni izdatki za storitve drugih 831,406.327 — osebni izdatki •materialnega značaja 120,137.928 ; — obresti od kreditov za osnovna sredstva 1,152.544 1 prenos: 2.815,970.109 prenos: 2.815,970.109 — obresti od kreditov za obratna sredstva — stroški za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev — drugi izdatki materialnega značaja — amortizacija — obresti od sklada osnovnih sredstev — obresti od sklada obratnih sredstev — zemljarina- — prispevek za kadre — prispevki in članarine _____ zbornicam — dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje — prometni davek — prispevek za sklad za riziko 24,338.393 72,681.041 10,123.005 103,010.367 19,435.309 18,742.888 95.854 5,970.984 369.830 - 13,657.581 14,285.475 21,384.639 skupaj 3,120,103.525 medtem ko predstavlja razlika 1,055,2132.585 dohodek. V odnosu do celotnega dohodka znaša dohodek 25.3 %. V devetih mesecih lanskega leta je znašal dohodek 1.021,089.519 dinarjev ali 29.1%. Delitev dohodka Iz doseženega dohodka je bilo treba najprej izločiti obveznost podjetja do družbeno investicijskih skladov politično teritorialnih enot in federacije v obliki prispevka iz dohodka. Ta znaša za vseh devet mesecev 142,363.639 dinarjev. (Tega prispevka so bila gradbena podjetja lani izjemoma oproščena.) Iz preostanka, ki predstavlja čisti dohodek, smo poravnali še prispevek za rezervni sklad v znesku 15,934.617 dinarjev, tako da je ostalo še 896,914.329 dinarjev. Delitev čistega dohodka je naloga delavskega sveta. V razpravi o njegovi delitvi je delavski svet upošteval priporočilo upravnega odbora ter sklenil, da se iz sredstev čistega dohodka razporedi 851,037.143 dinarjev na osebne dohodke delavcev, ostanek 45,877.186 dinarjev pa naj ostane do konca leta nerazporejen. Na osebne dohodke razporejena sredstva čistega dohodka 851,037.143 naj se uporabi za kritje: a) med letom izplačanih osebnih dohodkov 771,037.143 b) akontacija osebnih dohodkov med t. p. po polletnem periodičnem obračunu 40,000.000 811,057.143 ostanek 40,000.000 pa naj se razdeli med člane kolektiva kot nadaljnja akontacija na račun končne delitve osebnih dohodkov nad tarifno postavko za leto 1958. Finančni uspeh Iz devetmesečnega obračuna je nadalje razvidno, da smo dosegli do konca septembra skupno 279,876.90,0 dinarjev dobička, od tega din a) po gradbeni dejavnosti 208,565.572 b) po stranskih obratih 40.690.609 c) pri storitvah (uslugah) 16,745.262 d) pri prodaji materiala 13,877.457 V odnosu do prodajne cene znaša v odstotku izraženi uspeh pri posameznih dejavnostih v primerjavi z uspehom I. polletja t. 1. kakor sledi: ’ ■ ^ • !1 ■ ?• 'M «£ OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE GRADBENEGA VODSTVA V LJUBLJANI Skrb za delavca (Nadaljevanje s 1. str.) Razpravljali so tudi o tričetrtiet-ni bilanci podjetja ter so z zadoščenjem ugotavljali, da so med najboljšimi gradbišči pri Gradisu. Gradbeni polizdelki: Delo se industrializira Poročilo je bilo sicer sila splošno in načelno. Razprava pa je le opozorila na nekaj perečili problemov tega kolektiva. Tako so n. pr. razpravljali o proizvodnji, ki bo odslej tekla na industrijski način, da bodo zadostili velikim potrebam pri gradnji stanovanj. Podružnica se je v primeri s prejšnjimi leti precej popravila in je upati, da bo sindikalno delo še napredovalo. O ostalih občnih zborih bomo pisali prihodnjič, ker še nismo dobili zapisnikov. Nekaj splošnih ugotovitev ■ Predvsem moramo naglasiti, da so bili letošnji občni zbori boljši kot prejšnja leta in da je bilo zlasti manj govorjenja o osebnih dohodkih delavcev, kar kaže, da je tudi zavest gradbenih delavcev že močno porasla. Razpravljali so o mnogih perečih problemih tako proizvodnje kot upravljanja in gospodarjenja in se torej delavci že močno zanimajo za ta vprašanja. To mora biti vsekakor vodilo izvršnim odborom sindikalnih podružnic, ko ocenjujejo razpoloženje v kolektivu in določajo program svojega dela. IS Zlasti letos so precej govorili o medsebojnih odnosih, kar priča o rasti družbene zavesti delavcev in o že razvitih demokratičnih težnjah naših delavcev. V takih pogojih so birokratski pojavi vse redkejši, s čimer mora računati vsak odgovoren uslužbenec podjetja. B Občni zbori so skoraj povsod ugotavljali, da komisije delavskih svetov niso opravile svojih nalog in bo morala zlasti sindikalna orga- nizacija nenehno opozarjati delavske svete in jih spodbujati, da bodo uporabili komisije kot demokratične organe delavskega upravlja-nja. * Morda sploh ni bilo občnega zbora, kjer ne bi govorili o delovnih in življenjskih pogojih delavcev. To nas vse opozarja, da moramo za ta vprašanja resno skrbeti, saj je to ena izmed temeljnih nalog sindikalne podružnice. Osrednjemu delavskemu svetu pa kaže priporočiti, da bo dal najmanj dve tretjini skladov skupne porabe za družbeni standard in tako rešil najbolj pereče primere, hkrati pa tudi tako prispeval, da bo gradbeništvo izgubilo značaj sezonskega dela. Pri tem kaže spet poudariti, da so prav sindikalne podružnice dolžne nenehno opozarjati na spoštovanje varnostnih predpisov tako s strani delavcev kot odgovornih voditeljev proizvodnje in da ne smemo ničesar prepustiti slučaju. ■ Opaziti je tudi, da imajo sindikalne podružnice precej denarja 0 Potrdi se predlog upravnega odbora, da se razporedi iz sredstev čistega dohodka na osebne dohodke delavcev 40,000.000 din, da se iz teh sredstev izplačajo članom delovnega kolektiva za državni praznik 1. januarja 1959 ca pol mesečnih osebnih dohodkov. To izplačilo se smatra kot akontacija na osebni dohodek nad tarifno postavko za let(? 1958. Kot podlaga za delitev gornje kvote med posameznimi edinicami služi tako kot ob polletju minimalni osebni dohodek. ■ Osvoji se predlog investicijskega programa za nabavo strojev, ki je razdeljen v tri prioritetne stopnje. B Ker je vsota za nabavo novih strojev po tem programu prekoračena za 30 milijonov dinarjev od one, ki je na razpolago iz amortizacijskega sklada, se manjkajoča sredstva dodajo iz sredstev za investicije, v kolikor bodo ta na razpolago. B Potrdi se odpis osnovnih sredstev za leto 1958 v vrednosti 66,519.416 din oziroma ocenjeni vrednosti 11,757.100 din. ■ Ker se je ugotovilo, da so nekateri stroji še sposobni za obratovanje kljub dinarski vrednosti, oziroma je popravilo posameznih strojev še rentabilno, se reaktivirajo s 1. I. 1958 osnovna sredstva v vrednosti 6,263.308 din. B Odobrijo se dodatki k osebnim dohodkom delavcem po posameznih delovnih mestih v višini, kot jih predlaga uprava podjetja, s tem, da se izvrši njih obračun za čas od 1. oktobra t. 1. dalje v plačilni listi za december 1958. ® Ker sedanji pravilnik o določanju in izplačevanju premij v podjetju ne ustreza v sedanji obliki, niti ni v svojem obsegu in po svoji vsebini, sklene delavski svet podjetja, da se obstoječi pravilnik o določanju in izplačevanju premij v podjetju razveljavi in pooblasti upravni odbor podjetja, da izdela merila in okvirne smernice po katerih se bodo izplačevale za leto (958 nagrade namesto premij do višine, ki je določena v členu 26. tarifnega pravilnika. B Rok za sestavo kompletnega pravilnika o HTZ se podaljša do 31. V. 1959. B Pravilnik o počitniških domovih se da v proučitev vsem edinieam podjetja, s tem. da pripravijo svoje pripombe in predloge do prihodnjega zasedanja. B Z ozirom na to, da gre tov. Josip Hronek, šef gradbišča Ravne s i. I. 1959 v pokoj, se Imenuje za šefa gradbišča tov. ing. Alojz Štok. Tarifna postavka se mu določi v bruto znesku 53.000 din mesečno. V zvezi z zaključkom del na avtocesti sc odobri kvota za izplačilo nagrad, in sicer: za gradbišče Krško v višini 350.000 din in za gradbišče Velika Loka v višini 400.000 din. ffi Ravno tako se odobri tudi nagrada za vestno in požrtvovalno delovanje na avtocesti tov. Antonu Martinšku in ing. Alfredu Petelini v višini bruto po 50.000 din. B Ker gredo v pokoj zaslužni in dolgotrajni člani kolektiva Ravne, in sicer: tov. Josip Hronek, tov. Leopold Uršič in Hedvika Močnik, sklene delavski svet podjetja, da se jim ob odhodu iz kolektiva izroči primerno darilo v vrednosti mesečne bruto plače. B Na ObLO Ljubljana-Center se pošlje prošnja, da nam odstopijo prostore bivše restavracije »Ilirija« s pogoji za najem prostorov, ki bi jih rabili za preselitev dosedanje menze v Savskem naselju. B Dopis, ki ga je poslala Zveza sindikatov Jugoslavije — komisija za delavsko in družbeno upravljanje, v zvezi s spremembo Zakona o delovnih razmerjih, se odstopi komisiji za sestavo tarifnega pravilnika. B Odobri se dotacija kegljaškemu klubu »Gradis« Šoštanj v višini 45.000 din za nabavo kegljev in krogel. fS DS je sporazumen z odstopom dela parceje našega obrata Šk. Loka šoli za lesno stroko Škofja Loka. E8 Odobri se podpis gradbene pogodbe med Zavodom za stanovanjsko izgradnjo za dela pri sta-novanjsko-komunalni graditvi na območju mesta Ljubljana za dobo 7 let v vrednosti 7,9 milijard dinarjev. B Podeli se nagrada tov. ing. Lenardu Treppu v bruto znesku 50.000 din kot priznanje za zamisel in izdelavo elaborata o montažnih grabljah po sistemu P. B. N. B DS potrdi delo komisije za razdelitev stanovanj, ki je bila imenovana na II. zasedanju DSP. Sklenil je tudi komu se stanovanja dodele. Mladina Je zaživela Po zborovanju mladinske organizacije je pri nas vse drugače. Klub mladih pro-* • , i i-i i i izvajalcev smo ustanovili in tudi ta daje lo pomeni, cla so bili sindikalni ocl- |0n našemu družbenemu življenju. Na borniki sila »varčni« prav v takili našem gradbišču mladinci vsebolj čitajo zadevah, v katerih ne bi smeli biti. časopise in knjige, igrajo šah. Zdi se, n • , • i- . i ida se tudi »šolarji« učijo bolje. Tistim, I n tem mislimo tako na podpore ^ jim gre siab§e v šoli, pomagajo nji-socialno Šibkim članom sindikata, hovi starejši tovariši. Drugi spet pridno še bol i pa na prosvetno, kulturno polnijo delavniške dnevnike ali pa se v in športno delo sindikalnih podružnic. Vse kaže, da so raje sedeli na denarju, kot da bi kaj organizirali, kar bi koristilo sindikalnemu članstvu. Seveda pa moramo opozoriti, da sindikalni denar ni namenjen za razne prireditve, katerih edini namen je, da dobi vsak član po eno klobaso in liter vina in se to plača iz sindikalne blagajne. Istočasno pa mladinci moledujejo za vsak dinar in tožijo, da nimajo športnih rekvizitov, igrišč, knjig itd. B Ob koncu moramo še posebej omeniti, da je odstotek sindikalno organiziranih precej visok, da pa so najslabši v Ljubljani, kjer nimajo organiziranih skoraj niti polovico zaposlenih in kvarijo odstotek za vse podjetje, saj presežejo povsod čez 90 odstotkov. C. - J. prostem času vadijo na tabli težkih matematičnih nalog. x —- jr \ "" HiF V liliji SRP Predsednik ljubljanske LMS Petrič Klub mladih proizvajalcev, ki smo ga ustanovili pri nas, že ima svoj program dela. Dobiti misli nekaj strokovnih športnih filmov, jih predvajati članom kluba in ostalim članom našega kolektiva v naši dnevni sobi. Včasih pa se posedemo za urico v sobi in se pomenimo, kaj je prav in kaj ne. Tako vidite, je zaživela mladina pri nas. In zdi se mi, da ima veliko zaslug za to mladinska organizacija in klub mladih proizvajalcev. Leon Petrič Strelci za praznik republike Pred praznikom republike je bilo v okviru našega podjetja strelsko tekmovanje. Strelci so ga organizirali v počastitev Dneva republike in v počastitev pete obletnice strelske družine »Gradis-Kovinar«. Tekmovalo je šest skupin. Gradis CO Maribor in Ljubljana, s strelci z gradbišč Maribor,' Ljubljana in Šoštanj. Seveda so sodelovali tudi strelci iz naše centrale. Skupina z Jesenic se je prijavila, vendar ni prišla na tekmovanje. Organizacijo tekmovanja je prevzela strelska družina Gradis CO Ljubljana, družina iz Šoštanja pa je pripravila za tekmovalce kosilo in druge stvari, ki so bile potrebne. Za zmagovalce so bili pripravljeni štir-jo pokali in dve plaketi. 2e^ v drugi seriji strelov je Ivan Vučkovič^ z gradbišča Ljubljana dosegel najboljši uspeh. Dosegel je od 300 možnih kar 253 krogov. K-let je V2-letje gradbena dejavnost 6.7 % 6/5 = proizvodnja stranskih obrate 7.0% storitve (usluge) 7.7% r>.0% prodaja materiala 3.3% 3.1% skupaj: 6.1'% 6.0% H stva Ljubljana, gradbišče Zalog, gradbeno vodstvo Celje. Med obrati pa zavzema lesni obrat v Škofji Loki prvo mesto, za njim pa so kovinski obrati, obrat gradbenih polizdelkov in avtopark. Plače za izdelavo Iz tega pregleda vidimo, da je uspeh skoraj pri vseh dejavnostih sedaj nekoliko boljši, kot ob polletju. Izjema so to pot stranski obrati, ki so v uspehu močno zaostali nasproti polletju. Ta ugotovitev ne velja za lastne obrate v Škofji Loki. Gledano v celoti smo v tem obračunskem ... razdobju dosegli relativno skoraj enak uspeh ZI.ie’ kakor sledi: Režija gradbišča V devetih mesecih tega leta znašajo skupni stroški režije gradbišča 329,732.C>(>4 dinarjev ali 10.3% prodajne cene. Po posameznih gradbenih vodstvih oziroma gradbiščih znašajo stroški re- kot v prvem polletju. Pri delavskousiužbčnskih menzah je izkazana pri večini gradbišč izguba, ki se je pokrila iz sredstev osebnih dohodkov. Udeležba edinic pri ustvarjenem celotnem dohodku in uspehu Vrstni red edinic po doseženem celotnem dohodku je naslednji: 1. Gradbeno vodstvo Maribor 17.5 ■% 2. Gradbeno vodstvo Celje 143% 3. Gradbeno vodstvo Ljubljana 13.9% 4. Kov. obrati Ljubljana 8.4% 5. Gradbišče Krško ® 7.7% 6. Gradbišče Velika Loka 6.7% 7. Gradbišče Jesenice 6.1 % 8. Gradbišče Ravne 5.3 % 9. Gradbišče Koper 4.9 % 10. Obrat gradbenih polizdelkov 4.7% 11. Lesni obrati Škofja Loka 4.3 % 12. Gradbišče Zalog 2.7% 13. Avtopark 2.6% 14. Projektivni biro 0.6 % 15. Centrala 03% Skupaj . . . lOO.O % Relativno najboljši uspeh je dosegel'kolektiv gradbišča Jesenice, sledijo mu po vrstnem redu Krško, Ravne, Velika Loka, gradbeno vod- Gradbišče Zalog D.? % Gradbeno vodstvo Celje 11.9% Gradbišče Koper lt.9% Gradbišče Ravne 10.7 % Gradbeno vodstvo Ljubljana 10.4 % Gradbeno vodstvo Maribor 10.1 % Gradbišče Jesenice 93% Gradbišče Velika Loka 8.7% Gradbišče Krško 6.6% Močno nad povprečjem izstopa le gradbišče Zalog. V znatni meri ga opravičuje okolnost, da so tukaj skoro vsa dela v zaključni fazi, ko je realizacija razmeroma nizka, režijski stroški pa niso zato bistveno nižji. Režija podjetja Stroški režije podjetja znašajo skupno 98,475.447 din ali 23 % prodajne cene. Ce iz prodajne cene izločimo vrednost obrtniških del, tedaj se ta odstotek poveča na 3 %. Ker so gradbišča odvajala med letom na račun te režije 4%, se jim je po tem periodičnem obračunu preveč odvedena razlika povrnila. Ne bi mogli trditi, da smo tukaj prihranili neke večje zneske, pač pa je to odstopanje posledica tega, ker v začetku leta, ko smo določali ta odstotek. nismo računali na takšno povečanje naše realizacije, se pravi računali smo z nižjo realizacijo pri istih stroških centralne režije. Ce si naposled ogledamo še element izdela- j nih plač, vidimo iz periodičnega obračuna, da j so znašale te plače skupno 460,483.424 dinarjev 1 ali 143% nasproti prodajni ceni. Pri posameznih gradbiščih znaša ta odsto- ! tek, kakor sledi: Gradbišče Zalog 23.6% Gradbišče Koper 18.5 % Gradbeno vodstvo Maribor 17.1 % Gradbišče Jesenice 17.1 % Gradbeno vodstvo Celje 16.5 % Gradbišče Ravne 15.7 % Gradbeno vodstvo Ljubl jana 1L7 % = Gradbišče Velika Loka 7.1 % Gradbišče Krško 6.1 % i Posamezne skupine so se uvrstile takole: prvo mesto je zasedel Gradis CO Ljubljana s 1.198 krogi, drugo gradbišče Ljubljana s 1.111 krogi, tretje Šoštanj s 1.059 krogi, četrto CO Maribor s 1.039 krogi, peto centrala Ljubljana z 951 krogi in šesto gradbišče Maribor z 881 krogi. Med desetimi najboljšimi strelci so tile: Ivan Vučkovič, gradbišče Ljubljana 253 krogov, Ludvik Snajder 251 krogov, Ivan Kunsterle 249 krogov, Janez Zupan 244, (vsi iz CO Ljubljana), Lado Lerš, CO Maribor 233, Mirko Herci, CO Ljubljana 232, Franc Bukovec 230, Ferdo Tomše 228, Ivan Podkrižnik 226 (vsi iz CO Šoštanj), Jože Jarkovič, CO Ljubljana 222 krogov. Strelska družina Gradis CO Ljubljana se zahvaljuje vsem udeležencem, posebno pa strelski družini in sindikalni podružnici gradbišča Šoštanj za prizadevanje, da je tekmovanje v redu potekalo. Sindikalne podružnice in strelske družine, priredite še kdaj takšna tekmovanja! Ludvik Snajder Tudi v tujini vedo za dograditev avtomobilske ceste V Švici se nahaja na specializaciji strojnik centralnih obratov tov. Mišič Anton. Preden je odšel v tujino, je sam sodeloval pri gradnji avtoceste in se je ves čas, odkar je odpotoval, zanimal, kako napredujejo dela. Dne 25. XI. 1938, dva dni po otvoritvi ceste Ljubljana—Zagreb, je pisal našemu kolektivu pismo, ki ga delno priobčujemo: Spoštovani kolektiv! Moj glavni namen v tem pismu je, da svojemu kolektivu zn predčasno dograditev velikega dela na avtocesti in k velikemu prazniku Dneva republike 29. novembru naj-iskreneje čestitam. Zanimivo je, da je tov. Mišič iz švicarskih časopisov izvedel, da je avtocesta predčasno dograjena in da bi si dal duška, da je tudi sam sodeloval b koncu leta bistveno ugodnejša, kot i bi bila po dosedanjih instrumentih delitve. ■ Seja sekretariata sindikalnega od* bora. — Sredi decembra se je sestal sekretariat sindikalnega odbora Gradisa. Razpravljali so o osnutku poslovnika sindikalnega odbora in sekretariata, o občnih zborih podružnic ter o likvidaciji podružnic v Veliki Loki in v Krškem. — Pravilnik so dali v razpravo vsem sindikalnim podružnicam. Glede občnih zborov pa menijo, da je slabo, ker člani sekretariata podružnicam niso pomagali pripravljati občne zbore, nekateri pa se jih tudi niso udeležili, kot je bilo predvideno. Pravijo, da jih šefi gradbišč niso pustili. Nekatere podružnice pa tudi niso nanj niti vabili. — Imenovali so posebno likvidacijsko komisijo, ki naj prevzame arhivo in ostalo gradivo podružnic v Veliki Loki in v Krškem, ker se ti gradbišči z zaključkom del na avtomobilski cesti ukineta. Med drugim so razpravljali še o administrativnem poslovanju sindikalnih podružnic. ■ V Kopru so kupili nov radijski aparat. — Na eni izmed sej izvršnega odbora sindikalne podružnice v Kopru so sklenili, da bodo kupili radijski sprejemnik. V ta namen so določili 50 tisoč dinarjev, torej bodo kupili kar dober sprejemnik. Poročali so tudi, da so priskrbeli za člane sindikata 35 kubičnih metrov drv, 17j0 kg jabolk in 4000 kg krompirja. Cene so bile zmerne. GB A D! 40V VR? I MK * StfaE I ŽCvžjehjski • GENERATORSKA POSTAJA V ŽELEZARNI • GRADNJA DIMNEGA VODA V ŽERJAVU S T este, čisto pozabili ne smete name. Tudi jaz ne bom na.vas, Gradisovce. Ra-da bi, če bi mi še naprej pošiljali Gradisov vestnik, saj bom plačala naročnino za pol leta naprej . . .< Hedviki Močnik, ki je pri Gradisu že od vsega začetka, je hudo, ko odhaja v pokoj, luko ie naneslo, da se tisti dan nistva srečala, da b. mi povedala kaj več o svojem bogatem delavskem življenju. Sedem let za tri mesece »V Ravne sem prišel 20. marca 1951. leta. Rekli so mi, da me pošiljajo sem le za tri mesece. No, iz teh treh mesecev je narastlo sedem let in b: ostal še dlje, če ne bi šel v pokoj.< Tako je začel svoje pripovedovanje Polde UVšič, delovodja v Ravnah, sicer pa je izučen za tesarja. Pri Gradisu pa je že od tt. maja 1945. leta, torej prav od osvoboditve. takrat je delal v Mariboru pri tvrdki sUbald Na-simbeni«. To podjetje je prevzel Gradis Dela je vodil pri gradnji oblastne skupščine, v bivši kadetnici, vojašnici v Melju, gradil konjušnico v Slovenski B.strici m še internat na leznem. Potlej je prišel v Ravne. »Najhujše je bilo zame 1952. leta, čakajte, zdi se mi, da- je bilo 1951. Ne, bo kar dr/.alo. Bilo je 1952. leta. Tistega dne ne bom nikdar pozabil. Graddi smo veliko halo za jeklarno. Neki drugi delovodja pa je podiral staro upravno poslopje železarne. Jaz sem imel takrat ir; dni dopusta. Šel sem namreč na trgatev. V Ravne sem prispel s petim vlakom. Precej sem šel na sestanek m oni delovodja je bil takrat še tam. Ponoči pa jo je potegnil čez mejo. Njegova dela bi moral prevzeti jaz. Naslednji dan pa se je podrl strop in je šest delavcev zasulo. Ed.en izmed njih je na prevozu v bolnišnico umrl. drug; so bili pa hudo polomljeni. Pega jaz nisem kriv, saj me še zraven ni bilo in dela še nisem prevzel ... Da. da. ta dan sem si zapomnil. Tudi lepe dni smo doživeli. Tisti hkof na primer, ko smo končali topilnico v Žerjavu. Gostili so nas. da je b:!o veselje. Najbolj hitro nam je šla od rok gradnja čistilnice v Ravnah, pa tudi topilnico v Žerjavu smo zelo hitro napravili. Naša najcenejša gradnja pa je Ladmekov most čez Mežo. Naredili smo ga skoraj zastonj, za borih devet in pol nrlijona dinarjev. Ko smo ga betonirali, nas je pošteno napralo. Deževati je začelo ob devetih, ko smo začeli, in prenehalo naslednjega dne ob treh z.jutraj, ko smo tudi mi stresli zadnjo lopato betona. E j. saj res! Ta je bila pa dobra! Ko smo kopali temelje za ta most, smo zabetoniral; vehke kvadre &0 X SO, nanje smo /e postavili oder. Neki dan pa nam je voda vse skupaj odnesla. Tud: o betonu ni b !o ne duha ne sluha, škode smo imeli 128 tisoč dinarjev. Pravzaprav škode m bilo nobene ker nam jo je povrnil DOZ. To je bila prva gradnja, ki smo jo zavarovali.« »Kako ste se pa z ljudmi kaj razumeli?« »Sedaj so večje težave, ker so zbrani z vseh vetrov. Ne vem, ali res ne razumejo, ali pa nočejo razumeti. Danes so čisto drugi časi. Ce včasih kdo ni hotel poslušati, je dobil knjižico, danes moraš pa večkrat zamižati na eno oko, če nočeš, da ti ne uide drugam. Zda; ie pri nas že dosti bolje in vsak kmalu spozna, da za lenuha ni mesta pri nas.« mango Sreča v nesreči Josip Hronek, šef gradbišča v Ravnali bo pričakal začetek svojega zasluženega pokoja v mavcu. Smola zares taka! V začetku decembra je prišel v Ravne naš direktor Keržan. Tema je že bila, ko sta šla s šefom gradbišča Hro-nekom iz pisarne. Naenkrat je Hroneka zmanjkalo. Padel je v jamo, v katero vozijo žlindro iz železarne. »Najprej sem pošteno zaklel, potlej pa sem hvalil boga, da sem padel v jamo jaz in ne direktor. Pravi hudič bi bil, če bi bil on notri. Tako eem se jezil sam nase in na svojo počeno nogo, sicer bi mi direktor pel levite.« Res — sreča v nesreči. Življenje tovariša Hroneha je zares pestro. V vsem svojem dolgoletnem službovanju je zgradil 1500 stanovanj, od tega jih je bilo tisoč po osvoboditvi. Sodeloval je pri vseh vrstah gradenj razen pri hidrocentralah. Njegova najvišja stavba sta ljubljanski nebotičnik in pa konica mariborskega narodnega doma. Takrat je že mislil, da mu bije zadnja ura. Pa naj sam pripoveduje: »Postaviti smo morali novo konico. Oder smo zgradili na jabolku in vse lestve trdno privezali. Ne vem, kako se je zgodilo, toda zadnja vrhnja lestev ni bila privezana. Zlezel sem gor, nenadoma pa sem začutil, da se je začela lestev z menoj vred nagibati nazaj. Časa sem imel samo še toliko, da sem pogledal v globino. Videl nisem nič drugega kot ostre konice železne ograje. Za razmišljanje ni bilo časa. Spustil sem se — lestev se je naslonila nazaj, jaz pa sem telebnil na oder.« »Moja najgloblja gradnja pa je vodnjak na Posavcu. Tam je imela bivša mestna občina ljubljanska počitniški dom za svoje uslužbence. Vode niso' imeli in so nam naročili, naj zgradimo vodnjak. Vsi so rekli, da je voda. Še baron Kodela je prišel s svojo »vrbico«, ki je tudi kazala, da je spodaj nekje voda. Kopali smo in betonirali, kopali in betonirali tja do petintrideset metrov globine, pa do vode nismo prišli. Potlej so nam rekli, naj dela ustavimo in je vodnjak najbrž še danes suh, če vanj niso napeljali kapnice.« Tovarišu Hroneku ne bi prisodili toliko let, tako svež je njegov spomin. Po osvoboditvi je gradil most čez Savinjo pri Šempetru, drugega pri Kapli, stanovanjske hiše v Štorah in žičnico v Štorah, ki je pa danes ni več. V Velenju je postavil prvih pet četvorčkov ... »Tista iz Velenja pa je tudi zabavna in nam po svoje kaže, s kakšnimi težavami smo se včasih borili. Bila so tista planska leta, ko školjk za stranišča nisi dobil, če nisi bil na prioritetni listi. Tako se je zgodilo, da so bili četvorčki že vseljeni, stranišča pa neuporabna. Po geslu »pomagaj si sam« smo postavili »javno« stranišče iz desk sredi modernega naselja.« V Kidričevem je vodil gradnjo štirinajstih stanovanj- skih blokov, treh samskih domov, dvajsetih četvorčkov in restavracije. »Ta restavracija in hotel v Ravnah sta prava »cukrčka«. Stala je res veliko, vendar je meni —- gradbenika v poseben ptvnos,« je pripovedoval tovariš Hronek. Iz Kidričevega je 1952 prišel v Ravne. Od takrat so zgradili osem stanovanjskih blokov, stolpnice, hotel, gimnazijo, most čez Mežo, ekshaustor v Žerjavu, dimnovodni kanal, topilnico, lurgi obrat v Žerjavu____ »Najhujše delo je bilo na mostu čez Mežo. Bilo je decembra. prav takle čas in tudi vreme ni bilo nič boljše. Na sebi sem imel dežni plašč, kožuh, suknjič, volneno jopico, pa sem bil moker do kože. Kot je že Uršič povedal, smo začeli betonirati ob devetih. Ob pol enih so začeli ljudje že obupavati. Poslal sem avto v Ravne in so pripeljali vročega čaja in klobas, da smo si privezali duše. Potlej je šlo.« Tovariš Hronek se spominja še gradnje neke industrijske hale. kraja pa ni hotel povedati. Drugega cementa niso imeli razen tistega iz Zidanega mostu. Halo so zabetonirali, po enem mesecu pa beton še nf vezal. Čakali so še dva meseca preden so jo ra/ona žili. .Stala je. Steza za žerjav je bila izračunana na obtežitev desetih ton. Investitor pa US SipB?:!; • VAJENSKI DOM V RAVNAH $ * • FRANC POLAJNAR. PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA, ALOJZ GABERŠEK ŽASIOPNIK INVESTITORJA IN ČLAN UPRAVNEGA ODBORA PAVLIC TER c' LAN OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA NIKOLA NOVAK SEF JOSIP HRONEK HEDVIKA MOČNIK (V ČRNEM) DELOVODJA POLDE URŠIČ se pa spomnil, da mora držati 24 ton, ker So dobili take žerjave. Montirali so jih — in hala še danes vzdrži... >Z investitorji sem sc sijajno razumel«, se je pohvalil lovariš Hronek. »Nikdar v življenju se z njimi nisem prepiral. Od je, ki ima denar (včasih ga tudi nima) in od njega živimo. Ravnal sem se po načelu, da dobra beseda vedno dobro mesto najde, pa naj je investitor še tako pasji. Ce drugače ne pomaga, mu pritrdiš, narediš pa po svoje, če je to boljše.« »Moj najboljši šef je bil tovariš Majster, za najslabšega pa ne povem, ker še živi. Ko bo umrl, se pa o umrlih govori vedno samo dobro.« __. Plan bo presežen Sredi tega leta je šlo delo na tem gradbišču dokaj slabo od rok. Zlasti pri stolpnicah so bili močno pod pianom. Res jih je zadrževalo slabo vreme, gradbene jame jim je zasulo, da so morali štiri dni izkopavati material, vendar le niso dela tako organizirali, kot bi ga lahko. Tudi kvalificiranih delavcev jim je manjkalo, sicer jih pa tudi danes nimajo kaj prida več. V nekaj mesecih velikih naporov jim je le uspelo plan v glavnem dohiteti in bodo, kot vse kaže, namesto 280 milijonov dinarjev, kolikor je bilo predvideno v planu, ustvarili letos 315 do 320 milijonov dinarjev vrednosti. Grade tri stolpnice, cd katerih je ena pod streho. En blok malih stanovanj, v njem je 32 stanovanj, je že gotov, drugi je v gradnji. Vajenski internat je že pod streho, prav tako tudi trgovski dom. Oddali pa so že dva bloka, v katerih je 42 stanovanj. V železarni grade prizidek mehanične delavnice, generatorska postaja, ki so jo razširili, pa je začela obratovati že na Dan republike. V tovarni tlakujejo še cesto in pripravljajo temelje za novo valjarno. V Žerjavu adaptirajo upravno poslopje, v Ravnah pa so že asfaltirali cesti na trgu in na Cečevju. Skupno je danes zaposlenih okrog 2i90 ljudi, povprečno pa je bilo zaposlenih čez leto 254 ljudi. Predsednik delavskega sveta: Položaj se popravlja »Spomladi pravzaprav nismo imeli dosti dela. Gradili so dom vajencev, za katerega je kasneje zmanjkalo denarja, ter XVI. im XVII. blok. Šele kasneje smo prevzeli gradnjo stolpnic. Takrat smo se znašli v težavah predvsem zaradi pomanjkanja kvalificiranih in. polkvalifici-ranih delavcev,« je pripovedoval tovariš Franc Polajnar, predsednik delavskega sveta gradbišča. »Nekoga smo potem poslali v Prekmurje, da je nabral delavce. Ker nam je najbolj manjkalo zidarjev, smo kakih deset delavcev naučili zidati in so danes priučeni zidarji. To nam je precej pomagalo, da smo mogli z deli napredovati in vsaj za silo loviti plan.« »Predvideno je, da bomo čez zimo postavili instalacije za prvo stolpnico, jo znotraj ometali in jo zasteklili. Najbolj pa nas zadržuje, ker ne dobimo radiatorjev za centralno kurjavo. Te bomo dobili najbrž šele sredi februarja in bomo morali zakuriti koksove peči, da bomo mogli delati. V vajenskem domu bomo prav tako montirali instalacije in postavili podboje. Potlej imamo še gradnjo trgovskega doma, kjer bo še tudi precej dela, pretežno obrtniškega.« Delavski svet se je doslej sestal petkrat, če računamo še tisto zasedanje dan po našem obisku na Ravnah. Pogovorili so se o delu čez zimo im v ureditvi naselja. Naselje je zares slabo O naselju v Ravnah so že neštetokrat govorili. Staro je že deset let in so barake že močno razpadle. Postavili bodo novo stavbo iz »rozakomet« zidakov, s kakršnimi zidajo v Gerbičevi ulici v Ljubljani bloke analih stanovanj. V tej stavbi bo prostora za okrog 60 ljudi. Tako bo problem barak v glavnem rešen. Poslopje menze pa je bilo že tako slabo, da so morali menzo zapreti. Od prvega decembra se branijo v domu železarjev in plačajo po 160 dinarjev na dan za zajtrk, kosilo in večerjo. Dejansko je hrana sicer dražja in plača gradbišče razliko, torej tisti del. kot ga plača železarna za režijske stroške. Medtem pa že preurejajo menzo gradbišča in predvidevajo, da bo v dveh mesecih že gotova. Druga pa je stvar s prostorom, kjer bi mogli delavc malicati. Glede tega niso pokazali kaj prida iniciative. Zadovoljili so se z ugotovitvijo, da hodijo delavc: domov na malico, če delajo na Cečevju. To pa le ni tako blizu. No, tiste dni, ko ie pritiskal mraz, v Ravnah so namerili 15 stoipnj: pod ničlo, so si uredili zasilen prostor v eni izmed stolpnic. Okna so zadelali z deskami, v prostoru so kurili, da so se delavci vsaj malo pogreli. Da pravzaprav tudi sam: ne skrbe dosti zase, je videti še po tem, da stranišč še niso začeli urejati. »Lahko rečem«, je dejal tovariš predsednik, »da delavci še nikdar niso tako marljivo delal; kot zadnje čase na stolpnicah. Če vključimo nedelje, so delali tudi po enajst in pol ure na dan. Čez dan so na primer delali do šestih zvečer, po večerji pa so šli betonirat ploščo na drugi stolpnici. Včasih so delali celo po dvajset efektivnih ur na dan. Sicer pa je delo na stolpnicah večji del normirano (ca. 80 %). Celotno gradbišče pa je letos presetrlo norme povprečno 24 odstotkov. Kot sem že rekel, nam je sila primanjkovalo delovne sile. Na dveh stolpnicah je delalo 32 ljudi. Kljub temu smo zgradili v enem mesecu šest etaž. Potemtakem smo gradili eno etažo pet dni.« Mladina se organizira Mladinska organizacija ravenskega gradbišča je po daljših naporih spet zaživela. Sprva so ji obljubili, da jim bodo uredili rdeči kotiček, vendar so v njem nastanjeni obrtniki in z rdečim kotičkom še kmalu ne bo nič. Sindikat je kupil mladinski organizaciji raznih rekvizitov v vrednosti trideset tisoč dinarjev in jim tako dal gmotno osnovo za njihovo delovanje. Za dan republike so priredili mladinci prav prijetno proslavo. Največ zaslug zanjo ima tajnica gradbišča Simonova, ki je napisala skeč, vso prireditev sama režirala in tudi napovedovala vse točke. Ona se aktivno udejstvuje v ravenski Svobodi, kjer je sicer včlanjenih dokaj malo G radi sovce v. Veliko prijavljenih, a malo izvoljenih Centrala Gradisa je razpisala tečaje za kvalifikacijo. V Ravnah se je prijavilo okrog dvajset polkvalificiranih delavcev. Brž ko pa so izvedeli, da bo treba polagati izpite v Mariboru, se jih je nekaj premislilo, nekateri pa ne izpolnjujejo vseh pogojev razpisa, ker nimajo v delovni knjižici vpisano, kdaj so postali polkvalificinam delavci. Gradbišče samo pa namerava prirediti posebni tečaj iz splošnih predmetov ter tako pomagati delavcem, da bodo laže napravili izpit. • KOLEKTIV, KI GRADI STOLPNICE /"k ' . * • NOVI MOST ČEZ MEŽO Iz našega kolektiva v Ravnah se bodo ob koncu tega meseca poslovili trije njegovi člani: Hedvika Močnik, šef gradbišča Josip Hronek in delovodja Polde Uršič. Novi šef ing. Stok, ki bo prišel sem iz Maribora, bo našel kolektiv poln volje do dela, složno delovanje družbenih organizacij. Gradbišče mu je že poznano in torej ne lx> imel velikih težav. Trije člani tega kolektiva so našli svoj življenjski pristan v Ravnah. Oni so dejavna priča velikih delovnih zmag, ki jih je ta delovni kolektiv slavil od vsega začetka, priča tudi velikih naporov in težav, s katerimi so se srečavali. Centralni delavski svet se je prav te dni v imenu vseh Gradisovcev vsaj malce oddolžil, ko jim je njegov predstavnik izročil darila. Vsi pa pričakujemo, da bo ravenski kolektiv z istim delovnim poletom kot zadnje mesece izpolnil tudi v prihodnjem letu vse postavljene naloge V. J. OPERATIVNO: JOŽE MOPED — HRONEK V DELOVNEM POLETU PROGRAM DELA DELAVSKEGA SVETA Komisija za sestavo programa dela delavskega sveta gradbišča Ravne na Koroškem nam je poslala zelo obsežen in podrobno sestavljen načrt, na kaj naj bi vse njihov delavski svet mislil, kako naj bi potekalo njegovo delo. Žal, nam prostor ne dopušča, da bi objavili celoten sestavek. Omejili se bomo samo na nekatere najbistvenejše ugotovitve in pobude. Prav pa je, da se je delavski svet odločil za sestavo takšne komisije in razčlenjeval svoje dolžnosti. To bi morali storiti tudi drugje. Že iz tega programa je namreč videti, da bi nekatere stvari morali gradbiščni delavski sveti že zdavnaj storiti, vendar so z njimi odlašali. V Ravnah so se na to pravi čas spomnili. Po mnenju komisije je bodoče delo delavskega sveta treba usmeriti na tele štiri stvari: Da delavski svet sestavi svoj poslovnik dela in v njem začrta svoje osnovne naloge, da skrbi za izobraževanje in poživi skrb za delavca. Komisija ugotavlja, da sta delavski svet in upravni odbor preveč vase zaprta, da v upravljanju ne sodeluje širši krog članstva. Delavski svet opozarja, da je treba obvezno tri dni pred sejo oziroma zasedanjem sestaviti dnevni red in podrobno razčleniti posamezne točke. Na vsaki seji pa naj samoupravni organ ugotavlja, če so sklepi izvršeni in tistega, ki jih ni izpolnil, pokliče na odgovornost. Komisija meni, da mora biti osnovna naloga delavskega sveta in upravnega odbora nenehno prizadevanje za povečanje storilnosti dela. Na to jih opozarja tudi zaključek polletnega obračuna, ko so ugotovili, da je proizvodnost padla. Komisija meni, da je sicer organizacija dela res stvar upravno- operativnega vodstva, vendar lahko na to vsakdo vpliva. Storjen naj ne bo noben odvečen korak. ‘Vsak član strokovnega vodstva naj bi opozarjal delavce na slab način dela, vsak delavec pa naj bi tudi predpostavljenega opozarjal na izboljšave in nepravilnosti. Seveda je treba misliti tudi na strokovno izpopolnjevanje delavcev in zato naj bi vodstvo skupaj s sindikatom organiziralo pozimi tečaje za pridobitev določene strokovne ravni. Posebno je treba pospešit’ delo v akordu, razna sporna vprašanja glede tega pa naj bi reševala posebna strokovna komisija, ki bi jo izvolil delavski svet. V okviru podjetja naj bi tudi večkrat organizirali strokovna predavanja, da bi lažje vpeljavali nove metode dela in uporabljali razne nove materiale. Komisija tudi meni, da sedanja tarifna komisija ni zadovoljivo opravljala svoje naloge. Sestavljena je bila iz delovodij in sektorskih rodij Ln delavci torej niso imeli zadostnega vpliva na delo te komisije oziroma jim je bilo onemogočeno mišljenje o delu te komisije posebno še, če le-ta saj občasno ne poroča delavskemu svetu o svojem delu. Zato, da bi lahko člani delavskega sveta vedeli za svoje pravice in dolžmosti, bi morali po mnenju komisije prav vsi temeljito poznati osnovne predpise, to je zakone in uredbe in jih tudi življenjsko uresničevati . Podrobno bi morali poznati predpise o delavskih svetih in poznati pravilnik o higiensko-teh-nieni zaščiti. Delavski svet naj bi z raznimi oblikami vplival na pridobivanje takšnega znanja, to je, da naroča razne brošure, da imajo v okviru podjetja razna predavanja in seminarje in da posamezni člani delavskega sveta in upravnega odbora obiskujejo štfrina jstdnevne seminarje v Mariboru. Komisija opozarja v svojih zaključkih delavski svet na to, da bo moral v svojem planu dela posvetiti večjo pozornost nastanitvi delavcev. Zalo bo treba dobiti določena sredstva, za ta vprašanja zainteresirati tako centralo kot tudi komuno in investitorja.Enako pa bo moral kolektiv tesneje sodelovati s komuno. Kot rečeno, je to !e povzetek dokaj obširnega programa dela oziroma pobud te komisi je. .O posameznih stvareh oziroma o posameznih pobudah tega delavskega svete oziroma njegove komisije pa bomo spregovorili še kdaj pozneje. iiitinaMiiiH U KSSSMlUlMBHrataHHBianBBBBflMIUnHnUIUEBBBBilt: 1 d leliti ul polovi Piti Ulil impcppU fEllUuUUil solni rinhrnl M V Si mm Ko je delavski svet na svojem zasedanju dne 5. t. ju. razpravljal o devetmesečnem periodičnem obračunu, je med drugim sklenil razdeliti med člane svojega kolektiva še približno pol enomesečnega osebnega dohodka. To izplačilo naj bi bila nagrada kolektivu za požrtvovalno delo in vložene napore, da je pod- le tis« d Ha vri “k' Pridejo v poštev jetje lahko izvršilo do konca trieefrtletja Vnad TAKOLE ZIDAJO BREZ MALTE V GERBIČEVI ULICI V LJUBLJANI LUKNJE ZALIJEJO Z BETONOM jetje lahko izvršilo do konca tričetrtletja že nad 85 % svoje celoletne planske naloge. Ta delitev se smatra tako kot prva (ob polletju) kot akontacija na končno delitev osebnih dohodkov nad osebnimi dohodki po tarifni postavki za leto 1958. V ta namen je delavski svet namenil vsoto 40 milijonov dinarjev in sklenil, da se ta porazdeli med posamezne edinice linearno, kot podlaga za to pa naj se vzame minimalni osebni dohodek posamezne edinice, ki se izračuna na podlagi rednega delovnega časa, to je 208 ur, pri čemer se upošte- vajo tudi ure, ki odpadejo na letin dopust, državne praznike in boleznine do 7 dni. Prejeto kvoto razdeli vsaka edinica med posamezne delavce po istih osnovah, kot so služile centrali za porazdelitev kvote na edinice. Tudi po izplačilu te akontacije pridejo v poštev Tisti ll S \'f i Ir i o »a zv 4.» »C'4'.,.... . _ • I nika upravičeni na delitev med letom. Tarifni pra-vilnik določa, da so med letom upravičeni na udeležbo pri delitvi osebnih dohodkov nad tarifno po-stavko delavci, ki so bili v razdobju, za katerega se vrst delitev, pri podjetju nepretrgoma na delu vsaj .n mesece in da so na dan delitve s podjetjem v delovnem razmerju. Kdor enega izmed teh pogojev ne izpolnjuje, ne more biti deležen pri tej delitvi. Centrala je izdala vsem svojim edinicam točna navodila za ta obračun in je obenem tudi sporočila kvote. Obračun bo izvršen obenem z rednim izplačilom osebnih dohodkov za december t. 1. ■ima M O Š TI IN TAKOLE POLAGAJO STROP Ni dognano, če so mostiščarji prav na tistem kraju kdaj postavili svoje kolibe na mostišče, toda dognano je, da je bilo tam nekoč jezero... Še danes je Barje. Tega delavcem na gradbišču malih stanovanj v Gerbičevi ulici v Ljubljani ni treba posebej povedati. Geološko zgodovino tistega kosa zemlje imajo zapisano v svojih čevljih, v katere vdere voda, če je korak prekratek, da bi prestopil z deske na desko, zapisana je v terminskem planu gradbišča: zakasnitev zaradi talne vode. Zavoljo nje so morali dvigniti stavbe za tvO centimetrov — in zamuda je bila tu. Če sem dobro štel, je delal Lado Pečenik tisti dan sredi decmbra na tretji stavbi. Na temeljili je stala voda kakih deset centimetrov viso- ko in delavci so kar s posebnim užitkom prali v njej deske z odra, ki so ga pravkar podrli. Poseben užitek je, ko spuščaš desko zviška na vodno površino. Poči in voda brizgne na vse strani. »Daj no, hudiča, že mir! Kaj se igraš, saj bom ves moker«, se je Jezil zidar Lado Pečenik. Za hip se je obrnil od dela in jezno pogledal mladinca, ki je na tako zabaven način pral deske. No. oni ni rekel ničesar, deske je previdneje pral, včasih pa mu žilica le ni dala miru in je kakšno desko »pomotoma« spustil, da je štrbunknila v vodo. »Saj smo kot mostiščarji, kaj«, me je ogovoril Lado. »Le takih hiš si niso zidali!« Takih kajpak ne. To, kar se te dni dogaja v Gerbičevi ulici, je Q\acUtfa STOLPNIC v očju&žjafcC prava revolucija v našem gradbeništvu, saj tako pri nas še nikdar nismo gradili. Lado Pečenik se je pogovarjal bolj sam s seboj kot s svojim pomočnikom: »Takole, vidiš. Zdaj bova tule malo podložila. Daj nekaj treščic. Tale bo prava. Tako, zdaj pa tale kos . ..« Prijela sta velik zidak, če mu tako lahko rečemo, vsak z eno ro-Lo — težak je kakih 32 kilogramov — in ga »vgradila«. Nič ni malte, grade kar »na suho«. Lado je strokovnjaško pogledal po vrvici, da bo zid raven, malo potrkal po zidaku, da ga je spravil v črto in že sta vgradila naslednjega. Vsakokrat se je vrsta na zidu podaljšala za pol metra. In ko sta prišla do roba stavbe, je bil zid za četrt metra višji. Letos v februarju, ko sneg še ni zavod iz Ljubljane je takoj pričel spremljajo težave z načrti, zaradi povsem odlezel, smo na stavbiscu z delom. To so res pravi ljudje »od katerih se delo ne more do kraja stolpnic v savskem naselju zaceli stroke«. Njim se ne more zopersta- razviti. ® piipiavljalnimi deli. viti noben teren. Kar odkrito so Za konec še nekaj tehničnih po- Kmalu za tem je bager zajel nam povedali, da bo poteklo od za- datkov o gradnji, prve žlice gramoz n a te zemlje iz četka vrtanja pa do popolnega geo- Stolpnice v Savskem naselju so gs K? SrtJ.Viz Štifte runf ieZhir!rete U»N|*nj«> b* naročeno, tla ?rs:: šaš, 'sarjsuir. bišču ip ostalo olool'J 3000 % * aV v er ne bodo izdelani in odobreni betonskimi ploščami. Beton skeleta riwaa ™oza K£‘črt, za temeljenje vseh stolpnic. pa bo ostal na vidnih ploskvah ne- i^- P c V , |. Rečeno, storjeno! obdelan. V eni stolpnici bo 56 sta- §rat Prekinitev je trajala dobra dva novanj, v petih 290. Predračunska In potlej spet od kraja: vogalni zidak, za njim »navadni«. Zidar po-klada, pazi le na črto in podlaga prenizke zidake z lesom. Zidake izdelujejo v naši betonarni. Izkušenj še nimajo veliko, pa so kosi precej neenakomerni. Tudi po dva centimetra je kakšen kos višji od drugega. w »lo nas najbolj zafrkava. Zlasti V »ler..u njle5. p. bi OS bilo, da ne prevzamemo več nobe nih del, za katere ni pripravljena vsa potrebna tehnična dokumenta-oija, saj imamo s tem že dragocene izkušnje. Lojze Capuder jam nismo imeli težav Zenici iške a Vi ava nov®nJ’/ Pe‘*h *»0. Predračunska njah tudi tistih članov našega veli- tremi pomočniki.« Pl«s‘i. so. se ujemale, z' geološkimi “ne čuvaHi^'^" " OS‘al1 ^ š* k! so ,bili je vciiko Hitrejše, seveda inje čuvarji. milijonov dinarjev Kvadratura sta- davnega med nami, sedaj pa uživajo pa tudi dosti težje. Ni vseeno Dri- V začetku avgusta smo se ponov- novanj v e.u stolpnici je 5016 im’, zasluženi pokoj. J jeti kos weke ali pa takle »idou« X.1£iSZji t ie »Klik,,,, podriižnica teSr T-tea«.«„fc„, sl„bi. *ss ‘ t-----' .J"' * J . ^ . o * , ii janiau, na mci ujiauujcil lil Ilci J Ul f^a V pri- lILlfcl manjkanju delovne sile in jesen- toliko časa ne zraste nobena stavba hodnje tudi druge edinice posne- neta skemu vremenu, be vedno pa nas iz njih. —A ika ber- il uilc. A. M. predvideni pri vseh stolpnicah, in na tnueseun vodnjakih, 12 © 1.60 m ne iame skozi vse leto prazne ziia- varmom, na Katerega so se tudi na TV‘r. kazalo je, da bosta vsaj dve sto p- i„ 18 © 2.00 m globine 3 do 15 m. le v sinjo poletno nebo DosedajJso °'cl'zvali upokojenci, so začutili, da j t- a :lvlet' nl ,tr,eba h.®10* Poklicairsmona^m^Zav^lTa 3»% V kategonje. ^ dati na belo Ljubljano. To v ved- upokojence namenil dva solo plesa J ^ernstŽnova^h hiš pi Lira It ^ L o Irenutno je temeljenje končano nost tistim nepoučenim judem, ki tako, da so si premeheah svoje vili jih bodo še devet Vsaka izmed sondiranje^ereaa.^Prš ^pre^leSu* iz- t ^ v m P O Vi' ^ ^ , , njdt ZVSla^dobri^šSjsT “nS kopanih sond v t»meliih° v prvi in P ' P Listala bisca in se sprašujejo, kaj dela Želimo, da ne bi ostal gornji pri- lijonov dinarjev. Zidajo pa po za- stolpnici je bilo sklenjino, d«P je manikani^ d“l^UJX “ifli inŽeilirjev TrePP“ “ Sk treba ponovno sondirati na dnu gradbenih jam. In takp so se začele težave, ki jim še danes ni konca. Kot da bi so pretrgali pogonski jermen je vse obstalo sredi najlepše sezone v mesecu juniju. Investitor je ustavil vsa dela, dokler ne bodo znani rezultati sondiranja. V Zavodu za raziskavo materialov so nam obljubili takojšnjo pomoč. Pripravili so motorno vrtalno garnituro in jo že čez en teden pripeljali na stavbišče. Polni nestrpnosti in pričakovanja, kakšni bodo rezultati vrtanja, smo jo spustili v jamo. Bili smo prepričani, da bo ta na videz primitivna naprava brž pregledala obisti matere zemlje in da bomo v kratkem kljub vsemu le lahko nadaljevali. Vendar pa je začelo po dveh metrih vrtanja v vrtini čudno škripati — ugotovitev: prešibka vrtalna naprava. — Naš up je splaval po vodi, je dejal delovodja Polde. Možje iz zavoda pa so ugotovili, da je konglomerat le pretrd za njihov stroj in da tako delo lahko opravi edinole Geološki zavod. Salamenska rešitev — žal dve leti prepozno. Geološki MAKETA STOLPNIC V SAVSKEM NASELJU V LJUBLJANI Letos je lahko vsak po časopisih, filmskih žur-nalih in po radijskih vesteh dojemal poročila in opise s svetovne razstave v Bruslju. Gotovo je bila ta razstava dogodek, ki je zlasti v Evropi zbudil dosti pozornosti in zanimanja. Takih svetovnih razstav je bilo doslej mnogo. Prva je bila 1. 1851 v Londonu ter se jih je potem zvrstilo po glavnih mestih raznih zahodnih »drža v preko trideset. Predzadnja razstava je bila pred vojno v Parizu. Zatem je preteklo več kot 20 let strahotne vojne, težavne obnove, istočasno pa ogromnega napredka znanosti in tehnike, Zato so vsi z velikim zanimanjem pričakovali, kako bodo organizatorji letošnje razstave prikazali vse te izsledke človeškega uma in sodelovanja. Za jugoslovanske obiskovalce je pot na razstavo v Bruslju priredilo potovalno podjetje »Putnik«, ki je za okrogilo in čedno vsotico preskrbelo vožnjo, obisk razstave ^ najnujneše potrebno prenočišče in prehrano. Vabilo »Potnika« za ta izlet je mnoge, ki si žele razširiti svoje obzorje in videti tuje kraje in razvoj tehnike, vznemiril in mnogi so pobrskali po predalih in po žepih in se odločili za to pot. Meni je navedena vsotica kmalu ohladila prvotno navdušenje in sem svojo tiho željo globoko pokopal. Zato sem se tembolj razveselil, ko sem zvedel, da bom šel z nekaterimi tovariši iz »Gradisa« kljub temu na razstavo. »Potnik« je organiziral potovanje tako, da je skoraj vsak teden odpotovala skupina 30—40 obiskovalcev, ki so odpotovali tjakaj z vlakom >n nazaj z avtobusom ali obratno. Nekatere težave z mojim potnim listom so bile vzrok, da nisem mogel odpotovali skuptj s tovariši iz našega podjetja, temveč sem bil razporejen v skupino, ki je odpotovala teden kasneje. Ko sem vstopal nekega zgodnjega oktobrskega dopoldneva v vagon brzovlaka, ki naj bi nas odpeljal čez mejo, sem se bal, da bom samotarji med neznanimi sopotniki. Moj strah je bil odveč; znašel sem se v družbi predsednikov mariborskih občin, ki sem jih že od prej dobro poznal. Imeli smo precej prtljage, saj se je vsak založil čimbolj z domačimi dobrotami; v precejšnji meri smo morali namreč, sami skrbeti za prehrano. »Putnik« je sicer dal vsakemu na razpolago nekaj tujega denarja, kar je pa bilo za naše želje in za običajne stroške le premalo. Zelo prijeten je občutek, če odhajaš od doma poln pričakovanja za nečem neznanim in novim v tujih krajih. Še lepše pa je, če te spremlja, kot je mas, lepo jasno vreme in se voziš po lepi Gorenjski in te pozdravljajo z obzorja že deloma zasneženi, vsi sijoči, naši gorski orjaki. K\> smo se zapeljali skozi Karavanški predor na Koroško, sem gledal z mešanimi občutki kmetske domačije in vasi, ki so bile enake kot kje drugje pri nas in kjer so gotovo še živeli naši ljudje. Ko smo se vozili da!je proti severu, sem po imenih in raznih napisih, vidnih z vlaka, vendar napisanih s tujo pisavo, razločil, da je tukaj vladala nekoč naša govorica. Lepo vreme nas je spremljalo vso pot. Prihajali smo v tesnejše in globlje doline in med strmejše hribe, kjer je naš vlak cesto smuknil v tunel, da se izogne prepadom. Hribi niso bili več svetli in sijoči kot pri nas, temveč manj ostri, toda temnejši; zato so vplivali na nas bolj s svojo veličastnostjo. Ko smo začeli odpirati svoje bisage in torbe, da se malo okrepčamo, sem ugotovil, da je vsak mojih znancev najbrž po nekem tajnem dogovoru, vzel seboj zalogo zlate kapljice, ki je zrasla v njegovi najožji domovini. Začela se je tedaj tiha in podtalna borba za dober glas in sloves med Pekrčanom, Ritoznojčanom, Haložanom in Ljutomerčanom. Nekrvavi boj za prestiž je bil prekinjen s splošno spravo in skupno deklaracijo: nekaj te »municije« je treba dati na stran za težje čase. Avstrija je lepa dežela, zlasti severozahodni del, ki je ves prirejen za tujski promet. Kraji in vasi so cisti in negovani, železnica vsa elektrificirana, zato so bili vagoni snažni in ni bilo neprijetnih saj. Iz doline so vodile proti nevidnim vrhovom številne žčnice, potoki in reke so pa skrbno regulirane in izrabljene za električno energijo. Žal smo lahko le od daleč gledali proti lepemu obmejnemu mestu Salzburgu, ki je poln starih umetnin in zgradb. To mesto je imelo tudi vpliv na del naše zgodovino; cerkvena oblast od tod je segala svoječasno do naših krajev in jim krojila usodo. Ko smo odpeljali iz mesta in prešli preko reke Inn, smo zavozili na ozemlje Zahodne Nemčije. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je bila ravna in je postala enolična. Mimo nas so bežala obsežna, skrbno obdelana polja ter velike, samotno stoječe kmetije, obstoječe le iz enotne stavbe. V daljavi smo v večernem blesku zagledali gladino velikega jezera Chriemsee, znano po svojih lepih gradovih, ki so jih bivši bavarski kralji zgradili po vzorcu francoskih gradov. » V Miinchenu smo si mogli, ko smo čakali na drug vlak, nekoliko ogledati mesto. Odkar sem ga zadnjič videl, je bilo znatno obnovljeno. Zelo sta narastla promet in tempo življenja. Tu in tam se sicer še vidijo škrbine in praznine med hišami kot posledica bombardiranja. Vendar je vse to skrbno skrito s provizoričnimi stavbami, predvsem s trgovskimi in gostinskimi paviljoni. Po stari jugoslovanski navadi smo si ogledali tudi izložbe in cene. Nekoliko smo se oddahnili, ko smo ugotovili, da so skoraj vse višje, kot pri nas. V Miinchenu smo prestopili na vlak, ki je imel posebne spalne vagone. Iz navadnega potniškega oddelka so uredili spalni oddelek za šest ljudi. Spali smo kar dobro in smo si spočiti naslednje jutra za kratek hip ogledali mesto Koln, kjer je znamenita stara gotska stolnica, ena največjih v Nemčiji. Čez reko Ren, ki leče skozi to mesto, so gradili mogočen železniški most, ves naježen z montažnimi žerjavi' in iglami. Ko smo v K din n presedli na nov vlak, nas- je ta odpeljal naravnost proti Bruslju. Tudi zahodni del Nemčije pokrajinsko ni bil kaj privlačen. Značilne so bile le velike industrijske naprave ter čista mesta in trgi, mimo katerih smo brzeli. ' Ne dolgo po odhodu iz Kdlna smo prešli na belgijsko ozemlje. Pokrajina je bila še vedno enaka, pač pa se je takoj za mejo pojavila drugačna zidava Wš. Medtem ko so v Nemčiji, kakor tudi pri nas, v mestih hiše večstanovanjske, smo videli v Belgiji, razen v velikih mestih, hiše zidane v neometani opeki in v glavnem enostanovanjske povezane v neprekinjeni vrsti. Namesto svetlih mest in vasi so mimo nas hitele gruče strnjenih hiš z oz kimi ulicami temačne barve, kar ni pokrajine prav nič poživljalo. Vlak je vozil z. veliko hitrostjo do izvrstnem tiru, ki so ga sestavljale dolge proge zvarjenih tračnic na betonskih pragovih. Namesto sunkovitega takta, ki smo ga vajeni na naših vlakih. sem zaznaval enakomeren žvižgajoč kovinski glas. značilen za izredno brzino. Vozili smo se skozi kraje im mesta, kjer so Belgijci v zgodovini večkrat doživljali usodne dogodke. V tem delu Evrope so se že od davna križali gospodarski in politični interesi močnih narodov. Tod je v prvi in drugi svetovni vojni Nemčija valila svoj nenapovedan napad oroti zahodu. Medtem ko se je v prvi vojni belgijsko vojaštvo junaško upiralo in dokazovalo svoj patriotizem, so Nemci v drugi vojni po malem odporu hitro prodrli do srca države. Kmalu popobb'•• - »si vnuki knznb. da sp bli- žamo velikemu mestu. Številne tovarniške naprave. iet&? Med drugimi sklepi, ki jih je sprejel delavski svet podjetja na zadnjem zasedanju, je bil tudi sklep o nabavi strojev in opreme. Strojna služba centralnih obratov je pripravila investicijski program po željah, ki so jih izrazile edinice med letom, Če bi upoštevali vse prvotne želje, bi bilo potrebno za te nabave 236 milijonov dinarjev. Strokovni kolegij podjetja je ta program z ozirom na prevelik apetit edimc znatno skrčil in ga predložil upravnemu odboru podjetja. Le-ta je imenoval posebno komisijo, ki je imela nalogo program še zmanjšati, ga približati realnim možnostim in ga dokončno pripraviti za zasedanje delavskega sveta. Naše podjetje ustvari približno 158 milijonov dinarjev sredstev iz amortizacijskega sklada. Nekaj sredstev, ki pridejo v poštev za nabavo strojev in opreme, pa lahko določimo iz sklada osnovnih sredstev, ki ga določi delavski svet po zaključku letne bilance. tiste, ki je na razpolago U »uuurti-zacijskega sklada, zato bo s»ka manjkajoča sredstva treba dodate <• sklada osnovnih sredstev, če b« to delavski svet podjetja odobrili. Iz naslednjega pregled* j* r* -vidno, za kakšne nabave sm« namenili ta sredstva: I. Gradbena mehanizacija; A. težja mehanizae., 3 stroji 50,800-/»O B. lažja mehanizae., 198 strojev 52,255jOW» ~ 103,055.000 H. Prevozna sredstva* A. težji avtomobili, 5 43,000.000 B. poltovorni avtomobili, 2 7,ooo.i*>:) C. triciklji, 2 120.0« 50,120 0«* III. Obdelovalni slroji in oprema: A. kovinski obdelov. str., 6 13,870.000 B. lesni obdelovalni strp 3 1,830.000 C. ročlri obdelovalni str,, 31 9961000 D. oprema, 2 375.000 17,071.000 IV. Elektrooprema in pribor: 42 kom. 2,330.000 V. Pisarniški stroji; A. računski stroji, 14 1 0,394.000 B. pisalni stroji, 10 5,619.000 16l2 13.000 Vsega skupaj 188,709.-000 živahen promet, stopnjevana urejenost naselij, gostejše postaje m končno v daljavi Vidna mleeno-srebrna krogla atomiuma nam je potrjevalo, da bomo kmalu v Bruslju. V kratkem smo zavozili v mestne predele, prešli deloma pod zemljo prvi, nato drugi in se končno ustavili na tretjem kolodvoru. Ko smo stopili na prosto, nas je sprejelo moderno in bleščeče velemesto. Organizacija potovanja je bila dobro izvedena. Na kolodvoru sta nas čakala dva avtobusa, last »Putnika«, ki sta postala odslej naš potujoči dom. Že kar v začetku nas je naš vodnik vodil z avtobusom po mestu ter nam razkazoval njega znamenitosti. Bruselj je zgodovinsko mesto. V njega osrčju so prekrasne starinske stavbe, predvsem nanizane okoli trga Grand Plače (Veliki trg), ki je baje eden naj-lepših na svetu. Vsaka od teh stavb je svoječasno pripadala kaki obrtniški ali trgovski zvezi, ki je tu imela svoj sedež. Na tem trgu je tudi prastara mestna hiša, vsa zidana v tipičnem belgijskem gotskem siogu. Druga taka starinska znamenitost in posebna značilnost Bruslja je kipce malega fantka, imenujejo ga »Meneken pis«, ki pred vsem svetom, prav nič v zadregi, čisto nag opravlja malo potrebo. Ta kipec za razne praznike oblačijo in vsak ime-nitnejši obiskovalec prinese fantka obleko s svojega kraja. Teh oblek imajo že cel muzej. Mesto Bruselj se je za svetovno razstavo temeljito pripravilo. Očedili so pročelje stavb, obnovili in uredili cestišča, postavili mnogo novih javnih zgradb, pomnožili prometna sredstva in za pospešitev- prometa po glavnih mestnih krožnih progah uredili nove ceste v useku ali v tunelih, kjer so avtomobili lahko vozili z veliko hitrostjo, ker so bila križišča izločena. Za to so morali preurediti dobršen del kanalizacije in raznih podzemskih naprav mesta, kar je 'veljalo težke milijone. Belgija je bogata dežela, zato je tudi glavno mesto te dežele še posebej bogato. To vidiš na vsakem koraku. Pravijo, da se da bogastvo kraja oceniti najhitreje po številu in kakovosti avtomobilov, ki križarijo po tem mestu. Po tej oceni gre Bruslju od vseli mest, skozi katera smo potovali, prva ocena. Na okoli milijon prebivalcev, kolikor jih šteje to mesto, beležijo dve sto tisoč avtomobilov. Torej ima vsak peti Bruseljčan svoj avto in to drag •n Ker se bodo sredstva ustvarjala še prek vsega 1959. leta, je bilo nujno razdeliti nabavo strojev v tri prioritetne stopnje, ki so razdeljene takole: I. prioriteta II. prioriteta III. prioriteta s-kupaj 83.840.000 dih 56.424.000 din 48.525.000 din 188,789.000 din Kot je razvidno, je vsota za nabavo novih strojev po tem progra-niu prekoračena za 30 milijonov od Iz zgoraj navedenih številk je razvidno, da bomo uporabili 55 % vseh sredstev za gradbeno mehanizacijo. V težji mehanizaciji je predviden en stolpu: žerjav iz uvoza, en težji buldožer :z domače proizvodnje. Ce ga doma ne bo moč kupiti, ga bomo uvozili, zraven pa še en prevozu: kompresor domače proizvodnje. Lažjo mehanizacijo bodo v glavnem vso izdelali v centralnih obratih (ročni skreperji, ja-panarji, samokolnice, mešalci za malto, ročni vitli itd.) ali pa jo bomo kupili v cenejših domačih podjetjih. Med prevoznimi sredstvi bi morali letno nabaviti vsaj deset avtomobilov, ker je naš avtopark domala že iztrošen. Toda denarja imamo samo za 5 avtomobilov, od katerih bo eden vlačilec za prevoz težkih gradbenih strojev. Med obdelovalnimi stroji in ojrre-mo, ki je v glavnem namenjena za naše obrate, in to kovinske ali lesne, je le 9 strojev stabilnih, vsi drugi stroji so ročni, bodisi za kovinske ali lesne obrate ter za gradbišča. Najmanj smo pravzaprav porabili za elektroopremo in pribor, t. j. 1,2% celotne vsote. Nabavljena bo najnujnejša oprema, t. j. stiskalne, omarice za gradbišča, razni instrumenti za meritve in števci. Skoraj 9 % sredstev smo namenili za nabavo pisarniških strojev. Ta številka je na prvi pogled velika, toda razumeti moramo, da smo zadnje pisarniške stroje kupili leta 195l3. Nujno potrebno je bilo nabaviti to opremo. Predvideno je, da bodo električni računski stroji predvsem za gradbena vodstva in stalne obrate, dočim bodo- gradbišča dobila ročne računske stroje. Prav gotovo je, da s tem programom nismo zadostili vsem potrebam naših edinic in smo se morali prilagoditi realnim možnostim. Anton Martinšek Tudi v Podvelki gradimo sodoben. ing. Borut Mnjster Dalje prihodnjič Med vedno zelenimi hribi se vije Drava. Vsako leto naleti na večje prepreke. Sedaj ji zastavljajo pot gradbeni delavci Tehnogradnje, ki gradijo hidrocentralo Ožbolt. Voda bo narasla in poplavila cesto. Drugo je treba zgraditi. In to delo smo prevzeli mi. V teh krajih ni delavcev, ki bi se pri nas zaposlili. Zato so bili skoraj deset dni na gradbišču sami le inženir, tehnik, delovodja, blagajnik, skladiščnik in delavec. Potlej ko je bila avtocesta dograjena, so začeli prihajati naši delavci z avtoceste in delo je vse hitreje napredovalo. Seveda, življenje sprva ni bilo rožnato. Tu ni gostinskih obratov. Zaselki so oddaljeni od železnice po nekaj ur in do njih vodi le pešpot. Vendar pa smo si sčasoma tudi tu v Podvelki uredili življenje. Stanujemo v barakah, sami si pripravljamo hrano in tudi sami si poskr- bimo za zabavo. Največkrat nas razveseli tovariš Blaž Cedilnik s svojo kitaro in orglicami. Bojam J e ločni k pravd, da. je civilna, to je izvengradisovska brana zelo draga, zato si včasih za »nameček« zavrti nekaj plošč na svojem radiogramo-fonu. Inženir Pergar dostikrat z nezaupanjem zre na kuhalnik, kjer si greje svojo argo juhico. Šofer Vinko pa nenehno krpa avtomobilske gume, saj so ceste slabe. Naše naselje bo kmalu gotovo. Potlej ko bo gotovo, vas povabimo, da nas" pridete obiskat. Vendar nas nikar ne iščite tako, kot tisti mladinec, ki se je pripeljal do Maribora z vlakom, potem pa odšel pe<š prek Lovrenca in Ribnice na Pohorju v Podvelko. S seboj je seveda nosil kovček, ki ga je prinesel z avtomobilske ceste. Tako živimo za sedaj. V drugih številkah vestnika pa še kaj več. B T! GRa D/ $ vmam fiRAD tS CčHT&klA k: p f\ I \1\ .vr lyj sJTj gszsskp* r JB ^ - Tl V\. Vo ': \w r ms TC^ M I ^ m / fcti^ 1 y\ /13 yj V*-!~r§ V/ ■■■ > »C- BRALA JE ALI GA BO ZBUDILA? Pepe, kje imaš denar? Kakšen denar? Tule., v Gradisovem vestniku piše, da ste dobili pol plače iz dobička ... BREZ BESED Kaj pa iščeš? Sekretarja za Gradis... Če ga boš še dolgo iskal, ga ne bomo več pogrešali Prej material, zdaj ... Za referenta nabave pri .gradbenem vodstvu Ljub-Ijane je bil imenovan tovariš. Ivan Praprotnik. Ko so nekoga izmed skladiščnikov nekoč vprašali, kako zdaj material »klapa«, je odvrnil: »Veste, to je pa tako: prej smo samo material iskali, zdaj moramo pa še Praprotnika!« »To je pa drago ...« Kadar prideš k Nacetu v Škofji Loki in mu poveš, da je treba kakšno stvar kupiti, vedno vpraša, koliko stane. Potlej pa pravi: »Ejdun, tu je pa dragu ...« BREZ BESED POPRAZNIČNA PODOBA Zakasnela Q karikatura? Bo! Vrat je mehak — bo za delavski svet rgRikflŽSOV VESTJVlKl — Ja, drži. Natanko pet nadstropij še manjka do rc» >r(aže v Gradisovem vestniku.