naša komuna
G L	A S 1 L O OBČI	N S K E G A ODBOR	A SZDL	LJUELJANA-VIČ-RUDNIK
LETO	IV.	LJUBLJANA,	SEPTEMBER I!I64	ŠTEVILKA 9
predsednik: ti to med nami
Na obisku v nuklearnem Inštitutu ,Jožef Štefan" in v turističnem domu na Krimu
Vselej je lak«, ko je med nami naš najdraiji gosi — predsednik republike tovariš Tilo. In tako je bilo tudi ob njegovem zadnjem obisku. Prisreno, vzradoščeno in pa radostno. V spomin nam za eas nebule uliaja misel, ko je bil predsednik Tilo pred leti o svojimi najbliz.jimi sodclavei na obikkn v Polhovem Gradeu im ko je lako beseda nanesla na turizem, ki je bil tisti čas pojem v glavah sieer nadvse iznajdljivih Pol-hograjeanov, je kaj hitro prav v tistih glavah vzklila zamisel o turizmu, o tein, da bi Polhov Gradee že v nekaj letih postal Vleku med našimi tiiristienimi kraji' in hi ob uvoji slikoviti okidici iin enkratni podobi Polhograjskih Dolomitov zapisal svoje ime med naša do tedaj še neodkrita turistična središča. To se je tudi kasneje uresničilo. Polhov Gradec je postal v našem turizmu pojem priljubljenega rekreacijskega središča, ki pa leto za letom dobiva novo in novo podobo. A«, naj bo o tem dovolj. Pred dvema letoma je bil predsednik Tito spet naš tlragi gost. S tovariši Mačkom, Marinkom in z dr. Brecljem je obiskal dom na Ktireščku in se pohvalno izrazil o vsem, kar se mu je ponudilo kar na dlani ob čudovitem razgledu na Kamniške planine in na Triglavsko pogorje, ki se je tisto popoldne kot nalašč pokazalo v vecm sv(«jcni sijaju. Da pa zaj-cs ne bi šli predaleč, naj povemo, da je bil konec prejšnjega meseca predsednik Tito e svojo soprogo spet med nami. Tudi tokrat nač gost. Obiskal je nuklearni inštitut „Jožcl' Štefan" in turistični dom na vrhu Krima.
^"'•dsednik Tito se je dalj časa zadržal v vseh laboratorijih in oddelkih inštituta ..Jožef 1 r«ii * .— \\, 8|iU »ra vidim« v enem izmrd oddelkov Ijuhljun^ke^a nuklearnega inštituta
Ze v Egodnjih jutranjih urah, 27. avgusta je šla v nuklearnem inštitutu „«Iožef Štefan” na Jamovi ce»ti od ust do ust novica, da bo predsednik Tito obiskal njihov kolektiv. Veselje je bilo nepopisno, ob enkratni radosti [»a je ostajala merica vznemirjenosti, ki jc za čas odvrnila vse misli, ki so se tisto jutro zajedle kot vsak dan v svoje delo. Toda negotovosti in vznemirjenosti je bilo kaj kmalu konec.
sveta Beno Zupančič, odšli v veliko sejno dvorimo, kjer jim je v daljšem razgovoru najprej direktor dr. inž. Osredkar obrazložil razvoj, te pri nas naj večje znanstveno-raziskovalne insti-tueije, ki so jo začeli graditi leta 1949 na pobudo pokojnega Borita Kidriča. Visoki gostje so z zanimanjem sledili izvajanjem diraktorju tir. inž. Osredkarja, ki je med drugim tudi poudaril, da sc danes ljubljanski nuklearni
Visoki goslje na razgovoru o razvoju in perspektivah inštituta ..Jožef Štefan1*, s katerimi jili jc seznanil direktor dr. inž. Milan Osredkar — Na naši sliki od leve proti desni: podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, predsednik Tito. sekretar CK ZKS Miha Marinko in predsednik
skupščine SR Slovenije Ivan Maček
Nekaj jm> uri je predsednik Tito s soprogo Jovanko stopil na prostrano ploščad pred glavnim poslopjem nuklearnega inštituta „Jožef Štefan1*. Bil je vedro razpoložen. Ob vhodu so ga pozdravili sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, podpredsednik dr. Marijan Hrc-relj, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič in direktor zavoda dr. inž. Milan Osredkar. Ze takoj je bilo čutiti prijetno razpoloženje, čeprav so visoki gostje šele prestopili prag nuklearnega inštituta.
„In veste kaj?“ je bolj v šali kot zares, kar jc bilo videti z njegovega obraza, dejal predsednik Tito. „Mislil sem, da jc inštitsit i:a drugem kraju, pa vendar vidim, da ni. Ali se Ljubljana ne vrti?“
„Nc, prav na tem mestu, kol stojimo, smo ze 15 Ict,“ mu jc med smehom, ki se je pomešal kar naenkrat med zbranimi gosti, liitcl pripovedovati direktor inštituta dr. inž. Milan Osredkar.
V sejni dvorani
Ko so se tako ugledni gostje med smehom le zedinili, da stoji inštitut na istem mestu res že [Hlinili 15 let, so predsednik Tite, sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SR Slovenije lian Maček, podpredsednik dr. Marijan Brecelj in podpredsednik izvršnega
inštitut ukvarja poleg svojih specifičnih nalog na znanstveno-raziskovalnem področju še z aplikativnimi raziskavami, z nalogami, od katerih ima velike koristi prav naša industrija ob vse večjem razmahu proizvajalnih sil in vse večji proizvodnji ter produktivnosti dela. Vendar pa stanje dandanes v inštitutu le ni tako rožnato, kot bi si morda človek ustvaril itis ob bežnem obisku med njegovim 420-članskim kolektivom. Težav je več. Predsednika Tita in ostale goste, ki so prisostvovali razgovorom v sejni dvorani inštituta, pa so zanimali predvsem vsi tisti problemi, ki utegnejo ob čim prejšnjem reševanju pospešiti delo v ljubljanskem nuklearnem inštitutu. Mednje sodijo prav gotovo šc v največji meri problemi nestabilnosti dela, ki so prejkonc posledica na-stabilnih planov pri nas nasploh, problemi utesnjenih in za delo že neprimernih prostorov in problemi, ki zadevajo zastarelo opremo, ki jo- bo treba sčasoma zamenjati.
Ko je direktor inštituta dr. inž. Milan Osredkar zaključil svoja pojasnjevanja je nato [Hivzel besedo predsednik Tito:
„In kako to, da jc inštitut zrasel prav sredi stanovanjskega okolju?'*
„Ko so pred petnajstimi leti prvič zasadili temelje novemu nuklearnemu inštitutu na tem kraju, tu še ni bilo stanovanjskega naselja. Razvilo se je šele kasneje, takrat, ko smo že
(Nadaljevanje na 2. strani}

Prisrčno srečanje s
Pogled 7. balkona turističnega doma na vrhu Krima je zares nepozaben — Te bi nam bržčas pritrdil tudi predsednik Tito, ki sil je ob prekrasnem poletnem dnevu ogledoval bližnje vrhove, ki so nudili veličastno podobo — Za predsednikom Titom je predsednik skupščine
SR Slovenije Ivan Maček
predsednikom Titom
(Nadaljevanje s 1. strani)
imeli inštitut,“ je predsedniku pojasnil direktor dr. inž. Osredkar.
„Saj, saj. Profesorji so si tu okrog ustvarili svoje nove domove in nič ni čudnega, ce je zdaj tako naselje,« je nekdo med gosti ob dialogu predsednika republike in direktorja inštituta, pridal še svojo besedo. Spet je prostrano dvorano napolnil smeh. Predsednik Tito se je nato s svojimi spremljevalci napotil na ogled nekaterih obratov nuklearnega inštituta.
M laboratorijih
Predsednik Tito, sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, poti predsednik dr. Marijan Brecelj in podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, so si po razgovorih v veliki sejni dvorani inštituta ogledali več njegovih laboratorijev. Med drugim so se dalj časa zadržali pri ogledovanju laboratorija za masno spektroskopijo, v oddelku za radiobiologijo, v analitičnem laboratoriju, z zanimanjem pa so si ogledali tudi elektronski mikroskop, van den Graaffov pospeševalec, analogne računske stroje, oddelke za radiobiologijo, elektroniko in nuklearno elektroniko, kemični oddelek in delavnice.
Med ogledovanjem je bil predsednik Tito nadvse zadovoljen nad vsem, kar so mu pokazali njegovi gostitelji v ljubljanskem nuklearnem inštitutu. Ko si je tako v enem izmed mnogih oddelkov ogledoval njegove naprave, je dejal, da je zadovoljen z vsem, kar je imel priložnost videti in občudovati.
„Zadovoljcn sem. Napravili ste prav lepe stvari,« je med sprehodom po laboratorijih ia oddelkih pripomnil predsednik Tito.
Darilo kolektiva
Ko si je predsednik Tito ogledal vse važnejše laboratorije in oddelke v inštituta, sc je podal še enkrat v veliko sejno dvorano. To pot ni bilo razgovorov kot pred dvema urama, ko se je predsednik republike s svojim sprem-
stvom pomenkoval z direktorjem inštituta. V dvorani je bilo čutiti praznično razpoloženje. Za 420-člansld kolektiv tega znanega ljubljanskega inštituta je bil to zares v pravem pomenu besede.
„Srečni smo vam pripravili darilo, ki je rezultat naših naporov i» v spomin na naše današnje srečanje in na vaš obisk pri nas,« sc bile besede, ki so v enem glasu strnile najboljše želje kolektiva naše vodilne znanstvenoraziskovalne hiše predsedniku republike. Bilo je prijetno in ko je predsednik Tito kot tolikokrat poprej, spet posegel s svojo običajno hudomušnostjo je bilo razpoloženje domala na višku. Dvorano je preplavilo nepopisno navdušenje, saj bo ostal 27. avgust 1964 med najpomembnejšimi datumi, ki jih je doslej zabeležila kronika ustvarjalcev v ljubljanskem nuklearnem inštitutu na Jamovi cesti.
„No, pa spet darilu. Le, kam bom z njimi?« je že k zvrhani meri tega prijetnega vzdušja dodal še svojo šalo predsednik Tito.
Med razpoloženjem, ki je prav v tistem trenutku doseglo svoj vrhunec, je inž. Igor Levstek izročil predsedniku Titu protonski gradientni magnetometer, napravo, ki deluje na principu jedrske magnetne resonance in je prva te vrste v Evropi ter druga v svetu. Doslej jo je uspelo izdelati le ameriškim jedrskim strokovnjakom. Napravo lahko s pridom uporabljamo v geologiji in arheologiji, torej pri dveh sorodnih znanstvenih zvrsteh in pri najnatančnejših geoloških ter na arheoloških meritvah, ki delujejo na principu jedrske magnetne resonance.
Priznanje
ljubljanskim
jedrskim
strokovnjakom
Potem, ko je prejel darilo kolektiva nuklearnega inštituta „Jožcf Štefan«, je predsed-nik Tito med drugim v svoji zahvali poudaril, da je zadovoljen, da je lahko obiskal to znano ljubljansko znanstvcuo-raziskovalno institucijo.
Ko je govoril o kadrih na znanstveno-razisko-valnem področju je predsednik Tito dejal, da se naši strokovnjaki lahko merijo z ostalimi evropskimi strokovnjaki, ki delajo na teh področjih, vendar pa med njimi obstoja precejšnja razlika. To je pokazal tudi obisk v huklenrnem inštitutu „Jožef Stefan«, kjer so za tovrstno znanstveno-raziskovalno delo kot ga opravlja 420-čIanski kolektiv slabi pogoji za vse obsežnejše delo, saj premajhni in neprimerni prostori ne ustrezajo čedalje večjim potrebam. V tem je razlika, je menil predsednik Tito, da ustvarjajo strokovnjaki v inozemstvu v mnogo boljših pogojih kot pa pri nas. Drugih razlik pa vendar ni, saj lahko prizadevanja dovolj zgovorno pokažejo, kaj je v zadnjih letih ustvaril kolektiv nuklearnega inštituta „Jožcf Stefan«.
•	Prav gotovo so bile besede predsednika Tita
•	za 420-člauski kolektiv inštituta z Jamove
•	ceste doslej največje priznanje za njegovo
•	dolgoletno in nadvse plodno delo in priza-
•	deva«ja na znanstvcno-raziskovalncm potl-
•	roeju ob pogojih, ki dan za dnem terjajo
•	čim hitrejšo ureditev perečih problemov, s
•	katerimi se srečujejo že vsa ta leta pri vseh
•	pvojih bogatih snovanjih in zamislih. Lpaj-o mo, da bo kolektiv z Jamove ceste dorasel o tudi tem problemom, kot jim je bil vse d« o danes pri svojem vsakdanjem delu na znan-o stveno-raziskovalnem področju.
Na vrhu Krima
Prvič se je konec prejšnjega meseca, potem, ko je bil v nuklearnem inštitutu „Jožef Stefan«, predsednik Tito povzpel g soprogo Jovan ko in s svojim spremstvom na vrh Krima — naše jdinstvene turistične postojanke na več kot 1100 metrov visoki, skrajni točki Krimskega pogorja.
Bil je lep in prijeten dan. Ko sc je kolona avtomobilov ustavila tik pod vrhom pod turističnim domom na Krimu, je bilo razpoloženj« že skoraj na višku. Predsednik Tito se je s Svojo soprogo in. s spremstvom, v katerem so bili sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, podpredsednik skupščine dr. Marijan Brecelj in še drugi, po bližnji poti napotil proti vrhu Krima, od koder je lep razgled na vse bližnje kakor tudi daljnjc gorske ,.vršace«. Razgled na Kamniške planine, pa tudi dlje, na drugo sirim. Visoki gostje so bili navdušeni nad vsem, kar so videli. Sončno popoldne pa je s prijetnimi uricami oddiha na vrhu Krima pridalo svoj delež k še boljšemu, da skoraj nc rečemo enkratnemu počutju, kakršnega je mogoče občutiti le na gorskih vrhovih. Predsednik Tito si je najprej z zanimanjem ogledal okolico turističnega doma, potem pa je stopil še v restavracijo. Za trenutek sta s soprogo Jovanko „pozirala« fotoreporterjevemu objektivu (oa naši sliki), ob kramljanju s svojimi spremljevalci pa je hitro minil čas. Visoki gostje so »e ustavili še na balkonu doma, saj je odtod prav lep razgled. Predsednik Tito si je ogledoval sotesko, ki se stisnjena izgublja v vaseh ob vznožju Krimskega pogorja.
•	Po ohisku v turističnem domu na Krima s«
•	je predsednik Tito s soprogo in s svojim o spremstvom vrnil proti Ljubljani. Vendar pa o lahko po njegovem obisku rečemo; ugotovi-o tev po nas navdaja ob tem času z velikim o zadovoljstvom, saj je predsednik Tito doslej o obiskal našo triperesno turistično deteljico o — najprej Polhov Gradec, za njim pa pred o dvema letoma dom na Knreščku in prejšaji o mesec — turistični dom na vrhu Krima.
Besedilo: Ivan Vimik Fotografije; Jože Vetrove« in Leon Jere
RAZŠIRJENI PLENOM OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Problemi vzgoje in izobraževanja terjajo hitrejše in učinkovitejše reševanje
Dne 18. septembra 1964 se je zbral na svoji seji razširjeni plenum občinskega odbora SZDL, ki je razpravljal o aktualnih problemih vzgoje in izobraževanja v komuni.
Spričo pomembnosti vprašanj o vzgoji in izobraževanju, posvečamo pričujočo stran nekaterim bistvenim problemom, ki jih beležimo ta čas v naši komuni v šolstvu in vzgojnovarstvenih ustanovah. Še posebej pa smo izluščili iz pripravljenega gradiva za plenum nekatere bistvene misli iz problematike šolstva, medtem ko smo se vprašanjem vzgoje in varstva posvetili v nekoliko krajši obliki.
po en šolski kabinet. Polovica šolskih stavb je neprimernih, nekatere pa bi bil iz higienskih razlogov potrebno zapreti (Horjul, Velike Lašče, Stara šola v Preserju). Iz objektivnih razlogov je zaskrbljujoča tudi kadrovska zasedba najpomembnejših učnovzgojnih področij, pa tudi vodstvenega kadra.
Za večjo
organiziranost šol
Pogleg v prihodnost
Osnovna šola je od prvega leta šolske reforme leta 1958, ko je vključila v svoj splošno izobraževalni sistem mladino od 7 do 15 leta, prav letos v glavnem zaključila obdobje svojega kvantitativnega naraščanja.
Osnovna šola mora opraviti v naslednjem •bdobju ne več kvantitativni, ampak kvalitativni napredek, ki naj se navzven odraža s lem, da bo vsaj 8()o/0 učencev uspešno zaklju-eilo osemletno šolsko obveznost, kar bo mogoče doseči z izboljšanjem materialnih, social-nih, zdravstvenih, kadrovskih in seveda tudi d m gib jiogojcv.
Izboljšanje standarda pouka in vzgoje je Potrebno na vseh učnovzgojnih [»odročjih, še zlasti pa tam kjer so slabi materialni pogoji,
pomanjkljiva organizacija pouka bistvena •vira za vidnejši napredek.
Za poenoten učno vzgojni postopek
Da bi dosegli zgoraj postavljene vzgojno-j*obraževalno. cilje in višjo kvaliteto znanja vse šoloobvezne mladine, sc bo moral [Htuk orga-rdzirati tako, da bo učnovzgojni proces po-*notcn, da tiodo [>odcžclskc in mestne šole do-^glo vsaj eno izmeno in pol, kar bo omogo-cilo organizacijo novih oblik in metod delu, ■celotno bivanje otrok, kabinetni pouk itd.
Ustavna in zakonska določilu o finansiranju dejavnosti šol Im> potrebno v obdobju 1964 do l9'«» v celoti realizirati. Prav tako je potrebna ^alizacija ustavne določbe o brezplačnem šo-Knju, v katero pa je potrebno vključiti tudi Prevoz, prehrano in šolske jiotrebščinc v celoti.
Da bi mogli [Kutaviti realna izhodišča za doseg« zgoraj navedenih smotrov, je nujen Vsaj bežen pregled obstoječega stanja. Selc po jein pregledu 1h> mogoče sprejeti določene nage i„ jjj, [gverili v temeljito obravnavo **®I*<n organom, ki so za njihovo realizacijo v vrat> odgovorni; to je, svetu za šolstvo, ^rttzbcnein skladu za šolstvo, občinski skupščini 111 vodu za prosvetno [icdagoško službo. Ugotoviti moramo, da obdobje kvantita-»ti i' llaraščanja na območju naše občine še encano in je pričakovati, da bo ta proces Prešolanj« otrok iz [Midrožničnih šol a kombi-*nim ] ton kom; končan šele v naslednjih le-^'< ta 1958, ob začetku šolske reforme, je ot °l.7'U^t° v °bvezno osemletno šolanje 5860 8t^° ' ttt številka pa je skoraj ob istih pro-l1^ raznieiali narasla do letošnjega leta J~ °trok. Ta primerjava pri (»vršnem de ,lll|Va^CU razn,er nc bi vzbudila liojaziii glc-gp v.8 ®6a prostora, resnica pa je, da se kaže oddapm'-C 8,)*s*icga prostora le v višinskih ni v	predelih, nastaja pa velika stiska
JJtevil'*'1 ‘,l središčih in na mestnem območju, leti), ° '"'“dbic je namreč upadlo v zadnjih it! (l i oddaljenih predelih za 40o/», v središčih Ti prc,'tlU ln (»dročju pa naraslo za 62<>/o. cijo	* hažejo, da 1» z ozirom na migra-
*jeni^ , '!V.alstva na podeželju in priseljcva-l97o ^	''N alst\a na mestnem |>odročju leta
obv-,„ J* °l,ln,»'jl* naše občine že 7800 šolo-
•	S <,lrok'
*	IrtoCr"1? n,i,,,<> dej!ilva’ da je prav v
1,1 šolskem letu zaključila obvezno
•	osemletno šolo prva generacija po izidu za-
•	kona o osnovni šoli, da pa rezultati uspehov
•	te generacije nikakor niso v skladu z obče
•	družbenimi interesi tako po standardu zna-
•	lija kot po njegovi kvantiteti.
•	Povprečje 58,2»/o, izdelanih po izidu šolske
•	reforme so zadosten dokaz nasprotij med
•	družbenimi interesi in dejanskimi! rezultati
•	šolske reforme. Slabši rezultati so bili ugo-
•	tovljeni zlasti na podeželskem območju, to-
•	rej tam kjer so nezadostni materialni po-
•	goji, kadrovski pogoji, socialni problemi,
•	neurejeno varstvo otrok in slaba organiza-
•	cija pouka predvsem iz objektivnih razlogov,
•	prišli močneje do izraza kot pa v mestu.
Kljub vsem prizadevanjem je organiziranost šol še vedno na relativno nizki stopnji. Od skupnega števila 6452 šoloobveznih otrok, še vedno 840 otrok obiskuje pouk na podružničnih šolah, od tega pa dobra polovica, to je 491, ali 7,61 o/o kombiniran pouk. Na štirih šolah (Krvava peč, Mohorji, Golo, Zapotok) je 40 učencev deležno še vedno kombiniranega pouka tudi na predmetni stopnji, to je od 5. do 8. razreda, kljub teinu, da so te šole skoraj brez potrebnih učil, da je predmetnik na višji stopnji izredno skrčen, ter da so predmeti fiziku, kemija, tuj jezik, razvojni nauk, tehnična in likovna vzgoja povsem izločeni iz vzgojno izobraževalnega sistema.
Sol«	Število učencev 1. 1957	Dokončalo letos 8 razred	o/p
1. Oskar Kovačič	107	67	71
2- Ig	59	43	75
3. Horjul	42	23	51
4. Polhov Gradec	58	22	38
5. Dobrova	33	18	59
6. Vrhovci	59	41	69
7. Brezovica	ni podatkov		
Kvaliteta vzgojno izobraževalnih področij, zlasti eksaktnih, je pod nivojem. Težko bo karkoli storiti, ako ne bo prišlo do temeljitih sprememb tako v materialnem kot v kadrovskem |>ogledu. Na zunaj sc kaže to v sledečih dejstvih: na učenca pride 1,30 m2 v eni izmeni, medtem ko naj bi še po starih republiških normativih prišlo vsaj 3 m2 bruto površine na učenca. 12 osemletk ima eno sodobno in dve zasilni telovadnici. Vse osnovne šole imajo komaj eno fizikalno in eno kemično predavalnico. Sole premorejo povprečno komaj
Vse šole delajo v dveh izmenah, razen dveh, ki delajo v treh. Izgledi so, da bodo v prihodnjem šolskem letu prešle v tri izmene še dve šoli. Novih oblik dela kot celodnevno bivanje, kabinetni pouk, eksperimentalno delo, uvajanje aktivnosti učencev ni. Odlične elaborate o socialni strukturi svojega okolja, ki jih posedujejo šole na pobudo zavoda za prosvetno pedagoško služim, so brez materialne osnove, ter tako gola formalnost.
Uredbe in predpisi o finansiranju šol s strani občinske skupščine niso bile uveljavljene. Čeprav spadajo poleg realizacije predmetnika in učnega načrta tudi ostale dejavnosti šole pod osnovno dejavnost, so šole prejemale po obstoječi kategorizaciji določena sredstva le za realizacijo učnega programu ter materialne izdatke. Šole niso kljub dokaj dobrim delovnim programom uspele na relaciji šola — sklad skleniti pogodbenih odnosov. Ta dejstva so povzročala in še povzročajo ne samo politične, ampak zlasti tudi pedagoške probleme, saj bistveno znižujejo standard splošno izobraže-vubtega sistema. Šele v šolskem letu 1963— 1964 so šole prejele za dodatno dejavnost 2 o/o od svojih globalov. I’o izračunu pa je mogoče ugotoviti, da ta vsota zadostuje le za nudenje
dodatne pomoči v ukviru 4 ur 1500 otrokom, kar je seveda odločno premalo. Prav to je vzrok, da še danes traja polemika v kolektivih o uspešnosti ali neuspešnosti dodatne pomoči, ter ali ne bi kazalo ponovno uvesti izpitov. Ta polemika je izredno škodljiva, saj se odvija v času, ko dodatna pomoč prav zaradi slabe materialne osnove ni mogla dati tistega, kar smo od nje pričakovali.
Skoro vsi učenci plačujejo prevozne stroške, stroške za prehrano in šolske potrebščine. Šole po letu 1958 sploh nimajo več materialnih pogojev za rast še pred leti obveznih in izredno koristnih dijaških podpornih knjižic.
Mnoge podeželske osemletke s obrez strokovno kvalificiranega kadra. Fond za štipendiranje pri občinski skupščini je bil vsekakor prenizek, saj je mogla občinska skupščina v zadnjih letih štipendirati za potrebe šolstva le 4 slušatelje učiteljišča, nobenega pa na višji ali visoki šoli, čeprav je jasno, da je pomanj-kljiva zlasti predmetna zasedba na šolah, ter da 4 štipendisti spričo okroglo 400 zaposlenih prosvetnih delavcev predstavlja toliko kot nič-
Stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev se ni reševalo, ter je bilo prav tako problematično, kot stanovanjsko vprašanje družbenih služb z našo občino vred. Šele v aadnjem času je bilo opaziti določene premike, ki dajejo perspektivo v tem pogledu tudi družbenim službam.
Skrb za dolgoročno programiranje izobraževalnega sistema
Mnogo je tudi subjektivnih vzrokov. Or-gmii, ki bi bili prvenstveno dolžni skrbeti za razvoj splošno izobraževalnega sistema, to je svet za šolstvo. Sklad in občinska skupščina so prav gotovo pokazali zlasti premalo vztrajnosti pri reševanju določenih problemov ter so marsikatere važne odločitve prepuščali upravnim organom, seveda predvsem za to, ker zaradi togosti dela niso bili sposobni ažurno reševati problematike. Glavna slabost delovanja teh organov pa je, da niso delovali kot organi, ki bi vodili politiko družbenih interesov v šolstvu ter dolgoročno programiranje razvoja splošno izobraževalnega sistema. Tako tudi spoznanje občinske skupščine o tem, da je šolstvo važno področje ni prineslo šolstvu nobenih direktnih koristi, ker je bilo to enkratno spoznanje, ki pa ni prineslo nobenih ukrepov, s tem pa tudi ne bistvenih posledic.
Vendar korak naprej
Subjektivne vzroke lahko iščemo tudi znotraj šol. Namesto konstruktivnih prizadevanj po zvišanju kvalitete dela ob obstoječih pogojih je bilo uporabljeno ogormno energije za destruktivne razprave o tem, da je neposredno vestno delo odvisno od višine osebnega dohodka itd. Brez ozira na to pa moremo zlasti v zadnjem letu ugotoviti na našem področju precejšen premik v korist napredka šolstva Jako v šolah, družbenih organih za šolstvo in v občinski skupščini. Tako so bile prav v zadnjih letih zgrajene nove šolske stavbe v Trnovem, Preserju, Vrhovcih, Brezovici in na Rakovniku. V izdelavi so projekti za šole na Bičevju in v Velikih Laščah. Začela sc je tudi gradnja šole na Igu.
Gimnazija je dobila sredstva za opremo laboratorijev.
Od predlanskih 14,2P/o otrok s kombiniranim poukom je ta številka v letošnjem šolskem letu padla na 7,69 p/o ali skoraj za polovico.
Prvič v povojnih letih so družbeni organi dobili sredstva za neposredno reševanje stano-vanjske problematike prosvetnih delavcev. Čeprav so ta sredstva šc skromna (18 milijonov dinarjev) je pričakovati njihovo povečanje v prihodnjem letu, s tem pa je dana osnova, da se v nekaj letih postopno reši problem po- ' manjkanja stanovanj prosvetnih delavcev.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Oče vodovodov
Lojzeta Knepa poznam že precej časa, pa do pred kratkim nisem vedel tega, da ga imenujejo na kmetih kar „Očc vodovoda1'.
Lojze ne govori rad o sebi, o svojem delu pa še manj.
Za prejšnji mesec vem: imel je dopust. Ko grem' zjutraj po cesti mimo občine, vidim Lojzeta, kako pride po stopnicah.
•	Ali nisi na dopustu? — vprašam.
— Sem. Pa ne morem biti. Z ižansko
vodo ni nekaj v redu . ..
Nekaj dni kasneje se srečava sprl. Po aktovki, ki jo ima, vem, da spet ni na dopustu.
•	Kam Lojze?
— Za vodovod na Črnem vrhu je treba še nekaj urediti. ..
In spet odhiti. O sebi noče govoriti, o svojem delu pa še manj.
Bom pa jaz!
Najprej življenjepis:
Rojen v Grosupljem. Diplomirani sanitarni tehnik. Zdaj sanitarni inšpektor skupščine naše občine. Prva služba v Kočevju, potem na avtocesti (za poseben uspeh pri zatiranju griže in tifusa nagrajen in pohvaljen), spet Kočevje, Nova Gorica in pristanek v Ljubljani. Ves čas službe sodeloval pri malih asanacijah, ki so mu nekakšen konjiček. To je vse.
— To je vse! — mi je rekel Lojze, ko sem ga spraševal po njegovem delu in mi je [lovcdal zgornje podatke.
•	Kaj pa je to „male asnnacije“?
— Male asanacije imenujemo gradnjo in popravila vodovodov, vodnjakov, ureditev sanitarij, gnojišč itd.
•	Zakaj pa so prav ..male"?
— Ker je zanje vedno malo denarja.
•	Kako to, da sc najbolj zanimaš ravno za vodo? Saj pravijo, da voda še za v čevelj ni dobra ...
— Videl sem ljudi, ki so zboleli ker niso imeli dobre vode. Videl sem kmete, ki so vozili z živino vodo štiri ure v hrib. Ko so prišli domov so otroci že čakali, da bodo pili. Živina je bila tako žejna, da bi popila vse, kar je pripeljala. O, če imajo ljudje vodo, potem imajo vse.
•	Bajc si vso Slovenijo prepredel z vodovodi in vodnjaki? Kako je s tem? Kdaj si začel?
— Organiziral sem gradnje po mnogih krajih. Mislim, da me Slovenija kar dobro pozna. Do sedaj sem organiziral gradnjo 119 vodnjakov in vodovodov, štiri imam pa še v delu.
•	123 objektov! Kako pa si vse to zmogel?
— Kar šlo je. Pri vsaki gradnji sem bil zelo skromen in zadovoljen z majhnimi sredstvi. Imam primer, ko sem začel več deset, da ne rečem sto milijonov vreden objekt graditi s 40.(100 dinarji. Pa je šlo.
•	Veliko dela je bilo. Nekaj pa mora biti pri vsem kar te je veselilo. Kaj pa je bilo to?
— Najbolj veseI sem takrat, ko končam kakšno delo. Kadar zaključimo gradnjo novega vodovoda sem tako vesel, da
r:.............. . • ■ ■ -
I
me kar v grlu stiska in ne morem niti govoriti. Ce se ustavim v kakšni vasi, kjer sem delal, se ljudje v hipu zbero okrog mene in so veseli, ker sem prišel. To je največje plačilo.
Naj izdam še nekaj. Lojzetov konjiček je tudi kuhanje. Pravijo, da mu gre odlično od rok.
• In kaj počneš kadar res ne delaš?
— Rad berem strokovno literaturo, da se kaj naučim. Tudi s prijatelji rad posedim in se kaj pogovorim.
E. Jurič
Kje so ustanoviteljske dolžnosti?
(Nadaljevanje s 3. strani)
Kakšno vlogo pri vsem tem igra Zavod za prosvetno pedagoško službo. Predvsem je treba o eniti, da so minila že štiri leta od izida Zakona o prosvetno pedagoški službi, ki naj bi po razpustu inšpektorjev za šolstvo prevzela le pedagoško instruktorsko delo, medtem ko bi upravno delo vodili občinski referati za šolstvo oziroma oddelki za družbene valska služba spričo demokratizacije v šolstvu službe. Pokazalo se je dvoje: prvič, da sveto-lahko postane sama |>o sebi namen in drugič da občinski referati za šolstvo odmirajo. Tako je prav z novelo zakona o PPS prišlo do ponovne združitve pedagoškega svetovanja s pedagoškim nadzorstvom icr neposrednim ukrepanjem. Pokazalo sc je, da pedagoška služba ne more iti le v strokovno jvedagoško smer marveč vsaj v zasledovanje in spremljanje
vseh obrobnih tudi idejnih dogajanj v splošno izobraževalnem sistemu. To je med drugim tudi vzrok da je potrebno pedagoško službo okrepiti z resnično dobrimi strokovnjaki na kar se nanaša novi republiški predpis o verifikaciji zavodov za PPS.
Vsi izgledi in razvoj peljejo v to, da ostaneta samo dve relaciji v teh odnosih in sicer: šola; družbeni skladi za šolstvo in šola — prosvetno pedagoška služba. Da pa bo to mogoče doseči, l>o morala občinska skupščina prav gotovo bolje izvajati svoje ustanoviteljske dolžnosti zlasti kot koordinato odnosa do teavoda, ki je z ozirom na veliko materialno heterogenost občin samoustanoviteljic izredno potrebna še zlasti sedaj, ko novi predpisi o verifikaciji in novela zakona o prosvetno pedagoški službi vleče za seboj tudi določene večje materialne zahteve za delovanje tovrstnih zavodov.
Meči našimi vzgojno varstvenimi ustanovami
V naši občini mreža vzgojno varstvenih (Ustanov ne raste z gospodarskim razvojem komune, čeprav se vedno bolj kažejo nujne potrebe po lakih ustanovah in po njihovi razširitvi. V naši občini je 7 vzgojno varstvenih ustanov (v nadaljnjem besedilu VVU). ugotoviti pa moramo, da so veliki industrijsko razvijajoči predeli brez VVU (na primer: Polhov Gradec, Preserje, Dobrova. Ig. Brezovica in Škofljica), čeprav je tam mnogo žena zaposlenih ter so po analizah društev prijateljev mladine na teh področjih tudi potrebe po varstvu in vzgoji otrok, velike.
Premajhne
zmogljivosti
• Razpoložljiva mesta so polno zasedena ter so vrtci sprejeli celo več otrok kot pa je njihova zmogljivost. Posebno pereče je vprašanje sprejemanja novih otrok v vrtcih na bičevju, Trnovem in ,.Malči Beličeve", kjer morajo dnevno odklanjati nove prosilce. Problem nezasedenih mest je le še delno v vrtcu v Mestnem logu — zaradi neprimerne lokacije Vrtca ter v Rožni dolini za oddelka šolskih in predšolskih otrok od 2 leta starosti navzgor, dočim je problem sprejemanja dojenčkov v Rožni dolini zelo pereče. Za razširitev oddelka za dojenčke v Rožni dolini nimajo več možnosti, ter morajo zato manjše otroke do 2 leta starosti dnevno odklanjati. Ker je to edina ustanova za dojenčke v občini je njen okoliš prevelik, saj nosijo matere malčke celo iz Iga.
Urejena prehrana otrok
so šoloobvezni 6514. jc v varstvo zajetih le 2,5 odstotka.
Vzgojno varstvene ustanove nimajo za šolarje primerno urejenih prostorov, tla bi pa otroci lahko nemoteno opravljali tlomače naloge in se uspešno pripravljali za šolo, medtem ko bi se drugi varovanci, ki so žc dovršili to delo lahko ukvarjali z interesno dejavnostjo. Tudi primerne opreme za šolarje v naših vrt-cih ni. KI jul) tem pomanjkljivostim sc pri šolarjih kažejo zelo dobri vzgojni in učni rezultati. Vse ustanove kažejo zelo dobre učne uspehe svojih varovancev. Vzgojiteljice uvajajo y.n delo s šolskimi otroki najrazličnejše oblike tlela. čcpra\ imajo pri tem velike težave, saj imajo a' svojih skupinah učence iz vseh osmih razredov in tudi iz različnih paralelk. Nove oblike tlela s šolskimi otroci Im> treba še utrjevati in izboljševati, zlasti z medsebojno izmenjavo izkušenj vzgojiteljev in učiteljev.
Medsebojne hospitacijc učiteljev in vzgojiteljic bi bile nujno potrebne, vendar je to težko izvajati zaradi subjektivnih razlogov (časovna obremenitev učiteljev), pa tudi zaradi primernih prostorov. Učilnice za šolarje so prenapolnjene. V okviru osnovnih šol še ni urejenega varstva šolarjev, čeprav skrbe šole, da imajo vozači primerne prostore, dokler čakajo na prevozna sredstva ter skrbe za urejeno prebrano otrok, saj tlobiva mnogo otrok tudi kosila v šolskih kuhinjah. Na šolali predvsem ni prostora za urejeno varstvo šolarjev — saj imajo naše šole po dve izmeni — nekatere p* tudi |w> tri. Primanjkuje tudi finančnih sredstev in kadrov. Zanimivo je, da učitelji ob Vprašanju ali bi prevzeli varstveni oddelek za šolarje, zahtevajo za to poseben dodatek, obenem pa smatrajo, da vzgojiteljice za isto delo ne bi smele imeti večjih dohodkov kot uči-telji na šolah.
Kje so igrišča?
• Malico prejemajo vsi varovanci vrtcev. V vrtcu „Malči Beličeve44, ki je odprt ves dan, dobivajo predšolski otroci malico dvakrat. Prehrano plačajo starši v celoti sami. Ti prispevki so kaj nizki, malice mesečno od 500 do 750 dinarjev, kosila pa od 1500 do 3400 dinarjev, ker dobivajo vrtci še mednarodno pomoč \ prehrani. Z ukinitvijo tc mednarodne pomoči bo nastal |>onoven problem prebrane v vrtcih.
Za varstvo šolarjev, je v občini Vič-Hudnik premalo poskrbljeno, saj j<^ od vseh otrok v naših otroških vrtcih 514 (le 165 šolarjev, kar je 32,1 o/o). Ce računamo, da je vseli otrok, ki
• Poseben problem so igrišča. Urejeno igrišče ima vrtec v Rožni dolini, kjer ga j« uredila krajevna skupnost. Otroški vrtec * Trnovem jc otvoril novo igrišče 30. maja I«' tos. Otroški vrtec „Malči Beličeve44 in Kolezij* imata prostor za igrišče ob ustanovi, vendar sta ta dva igrišča še neurejena. Ureditev ustanovi jMičasi pripravljata zaradi premajhni® finančnih sredstev. Vrtca Bičevje in Barje p® nimata prav nobenega prostora za igrišče, kar je |K)Sebeti problem zlasti za vrtce na Bičevju# ki tudi nima možnosti peljati otroke na bližnji
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kot vsako leto je bilo tu li letoŽ.ije poletje klimalsko okrevališče nu Rakitni polno mladih letoviščarjev S slike pa vidimo, da prejkone ni manjkalo smeha, veselja in pa zdra*®
sproščenosti v nara>i
turistična načrtovanja prihodnosti pod drobnogledom
Za Rakitno - rekreacijski center na Rožniku in turistični objekti ob Ljubljanici
2A NAS LIST GOVORI DIREKTOR ZAVODA ZA RAZVOJ TURIZMA VIČ-RUDNIK ANDREJ ZORMAN
(lena tudi gradnja rekreacijskega centra na Rožniku ter ureditev camping prostora na vrhu Rožnika.
Restavracijo bi zgradili na terasi, na desni strani, pred sedanjim gostiščem Gad. Lokacija pod Rožnikom je za to novogradnjo zelo pri-
Zgraditev motela in ureditev camping prostora v njegovi neposredni hližini, je zamisel, ki bi jo uresničili do zimske sezone 1966. leta ter bi služil za nastanitev ekip, ki bodo sodelovale na bližnjem svetovnem prvenstvu r hokeju na ledu.
• Kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva v naši občini?
Na področju naše občinske skupščine je 'veliko naravnih rezervatov za rekreacijske centre, ki pa bodo sčasoma nujno prerasli v splošne turistične postojanke za domače in za tuje turiste.
Ugodni klimatski, terenski in vsi drugi .pogoji taka pričakovanja upravičujejo, saj nu-dijo na mnogih krajih združenih toliko narav-•*uh pogojev, da takorekoč terjajo izgradnjo (posameznih rekreacijskih centrov.
V smislu resolucije razvoja turizma na 'območju naše občinske skupščine in perspektivnega plana izgradnje gostinsko turističnih 'ter vseh drugih, turizmu namenjenih objektov, j« v .teku izgradnja prve faze, verjetno naj-
Meti
V'*
našimi
(Nadaljevanje s 4. strani)
sprehod. TNa terenu Vič-Rudnik ni nol)cnega •igrišča, razen na terenu M. Belič, kjer je igrišče oh Gradaščici (Tomažičeva ulica) že 10 let. Za lo parcelo pa je sedaj že izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo zasebne stavbe in l*0 tako še lo edino igrišče v naši občini od-Padlo. To igrišče je vzdrževalo društvo prijateljev mladine „Malči Beličeve" in je vanj Vložilo velika sredstva.
”• Kje naj sedaj dolu DPM sredstva za nredi-c tev novega igrišča, za katerega še ni loka-eije? ..le potem čudno, če ljudje izgubljajo c voljo do dela v družbenih organizacijah?
Kje, kdaj, kako ...
•	vMalči Beličeve" — Obdržali so kvali-'t**® in jo izpolnjevali z natančnejšim notranjim Meloni. Poleg tega so gospodarsko napredovali ^ tem, da so uredili igrišče. Sodelovanje s
ajevno skupnostjo sc je še poglobilo, enako * ostalimi družbenimi organizacijami.
•	Trnovo — Poleg kvalitete napredka so '*,r®dili novo igrišče. Uporabljali ga bodo tudi 1,81 otroci na terenu. Varstvo na igrišču imajo
'Preskrbljeno.
•	Bičevje — S svojim kvalitetnim delom Vzbudili pri starših takšno zanimanje za
*l8t*novo, da imajo vsa mesta zasedena in da •'•jo dnevno odklanjati nove prosilce. Velik •oblem je igrišče in ureditev kletnih prostorov. ^ clike Lašče — Edini vrtec, ki sc pri •es uspešno razvija in je vzdržal tudi v <**itežjil, |H)gojili.
•	Harjc — Vrtec živi v izredno težkih [m>-pj ’ Vc*ldar ima ves čas od 30 do 36 otrok. ^ Pravili so vse potrebno za preselitev vrtca
"^kotr8*10 Pro9lorc (Pr‘ Jelačinu), dokler ne 1» ®a,la »ovogradnja vrtca v stanovanjskem
Rožna dolina — Premajhna zainteresi-VzS<,jncga kadra za uspešno delo. Vso Posvečajo v glavnem dojenčkom. Delo 'bujni VSCi verjetnosti ne najltoljši medse-odnosi med vzgojiteljskim kadrom. Pre-•tajjj * dejavnostjo vseh krožkov. Tudi s 1 “iuiajo pravih stikov.
^	a
**den,. j* eMia — Zmogljivosti niso polno zaje ij r vjtcc nima prave lokacije, čeprav l°raln'b in vzgojnih vidikov zelo po-za okolico v kateri se danes nahaja.
večjega centra za letno in zimsko sezono, v okolici Ljubljane. To je izgradnja turistično rekreacijskega centra na Rakitni.
• Kaj se nam potemtakem obeta že v bližnji prihodnosti pri načrtnem razvoju turizma?
Po vseh predvidevanjih ho v nekaj letih, odvisno v največji meri od materialnih možnosti, zraslo na Rakitni pravo letoviško mestece — ljubljanski St. Moritz. Za letno sezono bo nedvomno zelo zanimivo urejeno umetno jezero, točneje kopališče, z vsemi potrebnimi napravami ter urejeno okolico za sprehode z različnimi igrišči, parkirnim prostorom, bifejem in tako naprej.
Usposobitev jezera terja čim prejšnjo izgradnjo večjega gostinskega obrata, ki naj bi po naši zamisli povezal vse turistične objekte »ta Rakitni v enotno organizacijo.
Umetno jezero, ki žal v tej sezoni še ne bo moglo služiti svojemu namenu, bo v zimski sezoni, kot drsališče že delovalo kot samostojen zimsko-športni objekt. V povezavi z vlečnico, ki bo po vseh predvidevanjih usposobljena do 15. januarja 1965 (teren je obdelan, trasa je pripravljena), pa bo že v prvi zimski sezoni zaključeno zimsko-športno središče.
S primernimi komunikacijami bo celotni rakitniški center povezan z vsemi izletniškimi in turistično zanimivimi točkami tako v bližnji kot daljnji okoUci, na primer Kureščkom, Krimom, Iškim Vintgarjem, Cerknico, Rakovim Škorjanom in drugimi.
Dnigi večji center bo ob Ljubljanici in bo segal delno že v območje občine Center. To 1m> rekreacijski oenter, ki bo segal od Grubarjevega kanala do Podpeči. Ta, naravnost idealni naravni park ob rečni strugi je poznan le maloštevilnim občanom in so vse njegove naravne lepote doslej popolnoma neizkoriščene.
V kratkem bo izdelan idejni projekt za ožji del ob Špici, kjer je predvidenih tudi več bazenov s tekočo vodo za kopanje. S tem pa bomo še bolje izkoriščali zmogljivosti novozgrajenega gostišča na Livadi, saj je zmogljivost tega gostišča v primerjavi s sedanjim obiskom, daleč večja.
Med Ljubljanico in Malim grabnom predvidevamo gradnjo svojevrstnega mostiščarskega naselja, ki bo prav gotovo privabljalo mnoge
Zemeljska dela pri gradnji umetnega jezera na Rakitni gredo v teh dneh žc li kraju — Že v kratkem bodo začeli z betoniranjem jezerskega dna, tako, da bo novo jezero služilo
svojemu namenu že prihodnje poletje
domače in tuje turiste. Ponazoritev mostiščarskega življenja bo brez dvoma posebna atraktivnost tega centra, ki 1k> deloma prirejen kot muzej z urejenim gostinskim obratom.
In še rekreacijski center na Rožniku. Med vrsto turistično gostinskih objektov, je predvi-mema, predvsem zaradi izredno lepe lege in možnosti, da bi restavracija obratovala neprekinjeno — skozi vse leto.
Restavracija pa ne bo samo vabljivo rekreacijsko gostišče, |>ač pa bo [m> svojem načinu gradnje izpolnila vrzel po večjem prireditvenem prostoru, ki ga v Ljubljani primanjkuje, interesentov za koriščenje lakih prostorov pa je vedno več.
Izgradnja tega centra pa ne bi služila samo dnevnemu izletništvu in rekreaciji občanov našega mesta, pač pa bi nedvomno prešla v stacionarno gostišče za tuje turiste. Tu naj omenimo, da je vedno več turistov, ki prihajajo iz velikih mest in ki se ne žele nastaniti v velikih, modernih hotelih, ampak mnogo bolj cenijo udobje prirodnega okolja. Restavracija pod Rožnikom, zlasti če bi imela tudi načitvenc kapacitete, bi prav gotovo pritegnila vedno več takih gostov.
Z ureditvijo nove ceste Ljubljana—Crikve-nica, preko Dolenjske, sc nam odpira novo turistično področje okrog Turjaškega gradu.
—. . . j,
Z adaptacijo porušenega gradu in ureditvijo njegove okolice, ki bo svojstveno urejeno, pa bomo pridobili nadaljnje možnosti razširitve turistične dejavnosti na našem področju. Vzporedno z ostalimi restavratorskimi deli bo uspo-
Že nič kolikokrat smo govorili o Turjaškem gradu, [n zdaj prav zares, ho bodo končana še nekatera rastavratorska in obnovitvena dela bo dobil Turjak novo restavracijo med starimi grajskimi zidovi. Otvoritev maj bi bila že prihodnje leto — kdaj, pa je zdaj še
težko povedati.
Direktor zavoda za razvoj turizma Andrej Zorman (na desni) in predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze Andrej Suhodalnik ma gradbišču umetnega jezera na Rakitni
sobljcn tudi gostinski prostor, svojstveno urejen ter zlasti zanimiv za tuje turiste.
Ker ugotavljamo, da turistična dejavnost, ki bi na sodobni ravni zadovoljila vse potrebe naših delovnih ljudi in ugodila tudi potrebam zahtevnejših tujih turistov. Immuo postopoma skušali urediti posamezna področja, s tem da Immuo nudili gostinsko turistične usluge na primernem nivoju, ob istočasni ureditvi vseh dejavnosti.
1’oleg glavne dejavnosti — projektiranja nujraznov rstnejšib gostinsko turističnih objektov 1m> Zavod v najkrajšem času organiziral lastno propagandno službo in informativno pisarno, ki bo v zimskem času uredila in narezala stike s potovalnimi uradi in agencijami Homa in v inozemstvu ter si vnaprej zagotovila zasedbo vseh razpoložljivih kapacitet, ebonen* pa oskrbela tudi vodniško službo.

NOVA STANOVANJSKA NASELJA OB MALEM GRABNU
Bodo besedam sledila dejanja?
„7500 prebivalcev naj bi dobilo nova Bta-*M>vanja“, to je bil osnovni moto načrtovalcev stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Vič-Rudnik. V ta namen so sklicali sredi avgusta sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik, zastopniki Zavoda za urbanizem, republiškega sekretariata za turizem in ljubljanskega sveta za urbanizem ter predstavniki podjetij „Jelo-vioa“, „Edilit“ in lesnega kombinata Ljubljana, Id bodo dobavitelji vseh objektov.
Nedvodno je, da so pri načrtovanju strokovnjaki imeli v mislih večja stanovanjska naselja; po načrtih naj bi zgradili dve soseski, Id naj bi bila locirana med cesto v Mestni log in Malim grabnom.
Na sestanku so sestavili posebno komisijo, M bo skrbela za vsa pripravljalna dela, kot bo geodetska izmera zemljišča, priprava načrtov za gradnjo, pridobitev investitorjev, ureditev in izvedba varčevalnega sistema med kandidati za stanovanja ter ostala dela, ki so potrebna za učinkovit start brez zastojev.
„Duhovni očetje" teh dveh sosesk ob Malem grabnu so se odločili, da naj bi naselji bili montažni, zato je tudi komisija sestavljena iz samih priznanih strokovnjakov, kot so inženirji: Slavko Trošt, Marko Deu, Lojze Blenkuš, Janez Jerman in Marko Šlajmer, ki so si pridobili ogromne tovrstne izkušnje ob gradnji podobnih stanovanjskih naselij v opustosenem Skopju. Prav ta skupina strokovnjakov je tudi zagotovilo, da vsi ti lepi načrti ne IhkIo ostali 'samo na papirju in da bo spomladi prihodnjega leta začelo rasti na Viču velikansko montažno naselje.	*	: - | *! f j -! I • I ' ’
ik Na Sestanku So tudi sklenili, da je treba narediti vsaj tri variante novega naselja. Da pa so zelo tehtno in preudarno sklepali, pa kaže tudi dejstvo, da je treba vse območje, kjer bodo nove hiše stale, pred pričetkom del komunalno popolnoma urediti, tako da pozneje, ko bodo stanovalci že prebivali v novih domovih ne bo nc[M)trcbncga prekopavanja za najrazličnejše napeljave, kar dokončen izglcd stanovanjskega okoliša često zavleče v nedogled. Za to bosta izdelala kompleten inženiring stanovanjski sklad občine Ljubljana-Vič-Rudnik in Zavod za urbanizem.
Prva študija tega naselja, ki sta jo izdelala inženir arhitekt Milan Štrukelj in inženir arhitekt Alenka Rajec, ki pa seveda še ni sprejeta in zategadelj tudi ni dokončna, izgleda nekako takole :
• Naselje naj bi bilo sestavljeno iz dveh delov in naj bi zavzemalo prostor velik okrog 73 hektarov zemljišča na parcelah med Malim grabnom in Cesto v Mestni log. V prvi izmed dveh sosesk bi našlo svoj novi dom 4000 prebivalcev, druga pa naj bi nudila streho nad glavo 3500 novim prebivalcem naše občine. Vsaka skupina hiš naj bi imela več tipov stanovanj s tremi, štirimi, petimi lin šestimi ležišči, tako da bi bile zajete številčno najrazličnejše družine.
Razen samih stanovanj pa bi bile v obeh soseskah tudi vzgojnovarstvene ustanove, osemletka in pionirski center ter za rekreacijo otrok pa tudi starejših številna športna in otroška igrišča.
Okrog 150 metrov v notranjosti soseske bi bil center naselja, ki naj bi ga obrobljale trgovine, servisi, objekti za politično, kulturno in družbeno udejstvovanje, razen tega pa še cela vrsta najrazličnejših lokalov, ki bi delali na principu „non-stop“ — torej ves dan.
Naselje bi imelo svojo glavno prometno arterijo, seveda pa bi se promet odvijal tudi [h> »ervisnili cestah med skupinami hiš in po stanovanjskih cestah in poteh med hišami. Da pa ne bi bilo nepotrebnega trušča v naselju,
pa so predvideli garaže, ki naj bi bile postavljene 150—200 metrov daleč od najbližje stanovanjske hiše v naselju.
V centru pa 'bi se pešpoti združile in na tem križišču naj bi bil večji prazen prostor —— lahko ga imenujemo trg, kjer bi bili še obrat družbene prehrane, slaščičarna in bife.
Ce bodo vsa pripravljalna dela potekala v redu in ne bo prišlo do nepredvidenih zaprek in težav; te pa so v našem gradbeništvu vse prepogost pojav, bodo montažno naselje enodružinskih hišic začeli graditi že spomladi prihodnjega leta, zaradi montažnega načina gradnje pa bi bile prve hišice vseljive že v jeseni istega leta. Vse naselje bo bilo predvidoma urejeno v dveh letih.
Primer iz nesrečnega Skopja nam jrovc, da načrti nikakor niso nerealni, vendar so kljub temu nekateri strokovnjaki na posvetovanju o njih tudi podvomili. Znano je namreč, da so enake ali podobne načrte imeli tudi drugod, pa jih niso zaradi tega ali drugega vzroka (subjektivnega ali objektivnega), niso znali nikakor uresničiti.
•	Tako ostane naloga stanovanjskemu skladu
•	Hraše občine, da ne ostane le pri posvetova-
•	'njih in sestankih, antpak da se čim prej
Slednjič se bo izpolnila njihova dolgoletna želja — V Kozarjih bodo gradilil nov vodovod — Občinska skupščina je že pred kratkim najela kredit v višini) 51 milijonov dinarjev, tako, da bodo lahko s temi sredstvi zgradili vodovod
•	preide k dejstvom, saj.čas neusmiljeno teče
•	in prav časa bo graditeljem najbolj pri-
•	manjkovalo, če bodo hoteli svoje načrte
•	natanko izpolnjevati. Vsekakor pa bi bila
velika škoda, čc bi načrti « stanovanjskih soseskah ob Malem grabnu prekrila dcbcl» plast prahu in bi polagoma utonili v pozabo.
B. S.
PRIMERA Z IGA IN TOMIŠLJA OPOZARJATA:
NE IGRAJMO SE Z ZDRAVJEM!
Kar nenadoma se je v prvi polovici avgusta pojavilo večje število bolnikov, ki so v viških ambulantah začeli tožiti zaradi bolečin v želodcu. Zdravniki, ki so bolnike pregledali, so ugotovili, da so se omenjeni ljudje zastrupili z yodo. To je bila neustrezna škodljiva voda, ki jo uporabljajo vsi, ki so priključeni na ižanski vodovod.
In res, vsa obolenja so se pojavila na Igu in v Tomišlju. Nekatera obolenja; bilo jih je pet ali šest, so bila tako huda, da govorimo lahko o griži. V ostalih primerih, ki jih je bilo okrog 80, pa gre le za lažja črevesna obolenja. Ostrejši primeri so morali po po-pioč v bolnišnico, ostali pa so po nekaj dneh okrevali doma.
' Takoj, ko so ugotovili, odkod vzrok bolezni, so Zavod za zdravstvo in pa predstavniki občinske skupščine storili vse, da bi nadaljnje širjenje te nepo-trebne bolezni preprečili.
Da so bila obolenja res nepotrebna, potrjuje tudi dejstvo, da je oddelek za komunalne zadeve naše občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik takoj nakazal vodovodnemu odboru na Igu milijon dinarjev iz sredstev komunalnega sklada, ki so jih uporabili za ureditev vodovoda. Ker se naprav za kloriranje; tako imenovanih kloratorjev zaenkrat ne dobi, so člani vodovodnega odbora in pa strokovnjaki zavoda za zdravstveno stanje sami zgradili preprosto napravo za kloriranje. Obolenja
mm
Škofljici sc obeta že v bližnji prihoilnosti nov.i podoba — V tem našem kraju naj bi zrasla močna lesna industrija, s tem pa bi Škofljica pridobila še na marsičem, kar bi lahko v veliki meri pospešilo razvoj leg" uodročja
so po teh ukrepih vidno upadla, vendar' se vseeno vsiljuje mnenje, da bi tabo prebivalci, kakor tudi graditelji le zalivalo pazljivosti obšli neugodne posledice, ki bi bile lahko še vse usodnejše. •
Vodovod Ig—Tomišelj je šele v gradnji, precej prebivalcev pa vodo istega vodovoda že uporablja. Za sedaj i je zgrajeno le zajetje, rezervoar in p»‘ okrog 7600 m vodovodnega omrežja, na katerem so tudi priključki. Zajetje' ni primemo, ker bi bilo treba zgraditi še betonsko pregrado, da voda iz bližnjega mlinskega jeza, kjer se otroci prav radi kopljejo, ne hi onesnaževali vode v zajetju. Sicer pa ni „krivi('a' 1^ na razgretih mladih kopalcih ozirom® na vodi iz mlinskega jezu, ampak zajetje tudi ni varno pred atmosfersko’ vodo in tudi ta je lahko izplaknil® zdravju nevarne bakterije v zajetje.
Graditelj pa bi potreboval za dokončno ureditev in vzpostavitev vodovoda še najmanj 30 mili jonov dinarjev, ki pa jih naša občinska skupščina tačas na žalost ne more zagotoviti.
Torej bi stanovalci, ki so vezani U® ta nedograjeni vodovod nikakor ip®-smeli uporabljati vode iz vodovodni^ napeljave, odnosno bi jo morali vsaj prekuhavati, vendar menimo, da l’1 bilo treba prebivalstvo na tem p° , ročju tudi opozoriti na vse nevarnost uporabljanja te vode. Sicer pa bi bi ■ nemara najboljši ukrep, da bi sc vod® enostavno zaprlo, dokler vodovodni o« bor na Igu ne dobi potrebnih sredstev^ oziroma, dokler ne zagotovi, da bo 1 cevi pritekla zdravju neškodljiva vod -
•	Zal tudi tale prispevek kaže kot
•	zvonjenje po toči, vendar naj 'd"
•	nem opozori na nevarnost podobni*
•	primerov v prihodnje, saj bi se <>k0
•	len ja lahko končala vse drugače kot
•	so se na vso srečo v tem primeI ^
Zlata Trtnik
Naia občina se lahko ponaša, da je v njeni sredi klub z najboljšo plavalno e ki j »o v državi. Na Kolcziji so vzkliki spodbujanja, veselja in razočaranja |K)tih-nili, zato |>a je zdaj toliko vec živahnega kramljanja o uspehih PK Ljubljane, o njenih borbenih mladih plavalcih in plavalkah, ki so odvzeli naj višji naslov splitskemu Mornarju, oziroma so se zapisali v zlato knjigo slovenskega plavanja,
portreti
) saj so prvi slovenski klub. ki je po vojni osvojil državno prvenstvo.
H kupu republiških rekordov in najboljših letošnjih rczultatot v državi so prispevali domala — če ne upoštevamo štafete—vsi plavalci kluba. Zlata Trtnik, Dam Vrbovšek, Urban Dermastja, Miša Souvan in komaj 16-lctni Boris Vošnjak «o vendar pustili najmočnejše brazde v kolezijskem bazenu. Dermastia je izjavil, sda je osvojitev prvenstva doslej njegov najsrečnejši dan, toda najbrž ne bo zameril, če se posvetimo Zlati Trtnikov!, 17-letni gimnazijki, ki je letos že spet najliitrejša jugoslovanska plavalka. V ne ^najbolj ugodnih vremenskih pogojih in še manj ugodnih razmetali, ki so letošnje poletje spremljale njene priprave, je na , prvenstvu dosegla letos najbol jši čas na 100 m craWl — 1:07,7. Spomnimo sc, tla je Zlata pred dobrim mesecem na dvoboju z Avstrijo v Gleichembergu zmagala • časom 1:07,9.
Na vprašanje ali jc zadovoljna z letošnjim najboljšim časom, je naša Zlata •odgovorila takole:
..Kako ne bi bila. saj sem letos manj »renirala kot lani, ko sem v morju po-stavila rekord 1:05,8. Toda morska voda jc pač slana, rezultati v sladki vodi so ' realnejši.”
• Ali upaš, da boš izboljšala lanski
rekord V
.»Da,” je odgovorila Zlata. „Zdaj. ko je doma nekoliko bolje in nimam več toliko opraviti z gospodinjstvom, imam Več časa za plavanje in manj skrbi splob. Toda brez skrbi nisem. Nisem tako razpoložena kol morda kaže moj videz. Mama se je po treh mesecih sicer vrnila iz bolnišnice, toda bojim se ... Tjakaj se Ih» vrnila zaradi operacije. Da. če bi bila mnma zdrava. |K>tcm bi »usekala” |n> rekordu. No. upam, da ga bom tc dni
kljub temu potolkla na mladinskem dvo-l>oju z Italijo v Sirarusi na Siciliji. Ce pa tam ne Im> šlo gladko pa imam še eno priložnost, in sicer na državnem prvenstva! za posameznike, ki bo od 18. do 20. septembra v Dubrovniku ali pa v Splitu.”
• Takrat boš vendar v šoli, kateri razred že obiskuješ!
..Vpisala sem se v četrti razred gimnazije. Morda start v šoli ne bo naj-boljši. Najprej Siracusc, potem pa Dubrovnik ali Split. Na državnem prvenstvu me morda sploh ne bo. O tem bodo odločali un šoli. V primeru, da mi bodo start dovolili, l>om morala po končani letni sezoni pridno segati po knjigah, da ne bo kaj narobe.”
•	»Letos nisem imela kdo ve kaj od
•	počitnic,” je nadaljevala Zlata, dekle
•	visoke postave in modrih, vedrih oči.
•	Po končanem šolskem letu sem zbole-
•	la, več ko dva tedna vode sploh ni-
•	sem videla. Za tem pa takoj tekme:
•	Poljska, Avstrija itd. Boriti sc je trc-
•	ha. in prav’ jc tako. seveda če to ne
•	presega tvojih moči. Vse bi še nekako
•	šlo, če ne bi bilo v začetku sezone, ko
•	nismo se tako pripravljeni, preveč
•	startov, ob njenem koncu pa premalo.”
D. Kuret
v n° Jr °dsla na pot karavana najboljših jugoslovanskih kolesarjev na svetovno prve: •nicosko Savojo, so kolesarji Odreda na čelu z Andrejem Boltežarjeiu (na sli Ju), osvojili naslov moštvenega državnega prvaka — Prvenstvo je bilo v Marihoi
Letošnje moštveno državno prvenstvo v plavanju je minilo v znamenju odlične uvrstitve mlade ekipe s Kolczljc — Prvič po osvoboditvi so plavalci Ljubljane osvojili! najvišji naslov v državi in s tem dokazali, da so ob čeprav težkih pogojih, zmožni tudi! najvišjih podvigov
Ljubljani naslov državnega prvafta
• Na državnem plavalnem prvenstvu na Kolcziji je ekipa Ljubljane dosegla svoj doslej največji uspeli. Med elitno dražbo najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov je v izredni konkurenci prvič jmi osvoboditvi kot edina slovenska ekipa, osvojila naslov državnega prvaka. Zbrala je 27.802 točki, za njo pa so sc uvrstili: Mornar (Split) 27.410 točk. Mladost (Zagreb) 26.814 točk. Jadram (Split)
Športni

25.484 točk. Jug (Dubrovnik) 24.916 točk. Triglav (Kranj) 24.248 točk. Partizan (Beograd) 23.062 točk in POŠK (Dubrovnik) 22.613 točk. Med novimi državnimi prvaki najdemo tudi najhitrejšo Jugoslovanko Zlato Trtnikovo (razgovor z njo objavljamo na dragem mestu), ki je premočno zmagala v tekmovanju na 100 metrov prosto.
o XIX. državno prvenstvo v streljanju nam ni prineslo takšnega uspeha kot lani. Na strelišču ob Dolenjski cesti se je v minulih dneh zbralo več kot 100 najboljših domačih strelcev, ki so sc pomerili v tvorbi za nasllove novih državnih prvakov. Največ uspehov so imeli strelci iz Srbije, medtem ko je po dveh
RAZPORED PREOSTALIH SREČANJ SVOBODE V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI
27. Septembra v Mariboru:
BRANIK:SVOBODA 4. oktobra v Ljubljani:
SVOBODA : ŽELEZNIČAR (Maribor) 11. oktobra v Ljubljani:
SVOBODA : ILIRIJA 18. oktobra v Ljubljani:
SVOBODA:SOBOTA 25. oktobru v Hrastniku:
HRASTNIK : SVOBODA 8. novembra v Celju:
CELJE : SVOBODA 15. novembra v Novi Gorici:
NOVA GORICA : SVOBODA 22. novembra v Kidričevem:
ALUMINIJ : SVOBODA 29. novembra v Ljubljani:
SVOBODA : RUDAR (Trbovlje)
letih odšel pokal predsednika Tita, ki ga jo dvakrat zapored osvojila ekipa naše občiae, zdaj v Beograd. Nosilci najvišjega priznanja so strelci beograjske Univerze. V streljanju s vojaško puško je bil med posamezniki najboljši Jože Vrbine, ki je prejel za darilo novo kara-
DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK RAZPISUJE VPISOVANJE V TEČAJE ZA TUJE JEZIKE:
angleščina, nemščina, ruščina, italijanščina in francoščina, začetna in nadaljevalna stopnja; in za knjigovodstvo začetna in višja stopnja.
Prijave sprejema do 1. oktobra 1964 Delavska univerza Ljubljana-Vie-Rudnik, Dolenjska cesta 47 a ali pa po telefona številka 20-756.
binko. Sicer pa so naši strelci zabeležili še nekaj vidnejših rezultatov, med njimi černie z naslovom letošnjega državnega prvaka. Mnogo več sreče so imeli naši strelci, ki so tekmovali na državnem prvenstvu na glinaste golobe, kjer so ponovno osvojili naslov najboljše ekipe v državi.
•	Rokometaši Krima, ki tekmujejo v po vi eezoni s svojimi vrstniki iz ljubljanske Olimpije so z uspehom začeli novo sezono. Premagali po moštvo Tržiča in so trenutno na vrb« lestvice Slovenske rokometne lige.
•	Pomlajena enajsterica Svobode je v odločilnem srečanju tretjega kola slovenske nogometne lige po razburljivi igri premagala favorizirano moštvo Slovana s 3 :2. Igralci Svobode so pred tem zabeležili še eno zmag* *. V Izoli so premagali domačega Delamarisa z 2 : 0 in imajo zdaj štiri točke ter so v sredini prvenstvene tabele.
»Naša komuna”, glasilo izdajateljske skupnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vie-Rudnik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Virnik, Vlado Firm, Darko Pcrovšek in Jože Jesih. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1» telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NB Ljubljana št. 6(M)-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in je plačljiva vnaprej. — Tisk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani.
Čedalje bolj živahna Rakitna
Ko so sc pred nedavnim v našili časnikih pojavili prvi članki o Rakitni, so naši občani prav gotovo z zanimanjem prisluhnili prvim napovedim velikih del, ki jih ima v načrtu Zavod za turizem in gostinstvo, katerega jc ustanovila občinska skupščina Vič-Rudnik.
Skoraj dvomljivo so zvenele I>esedc časnikarja, ki jc na koncu obširnega članka napisal: ,,boino videli...”
Bomo videli, je prav gotovo dejal tudi marsikateri naš občan, ko je bral o zamisli zgraditve turistično-rckreacijskcga centra na Bakitni. Sedaj, ko od teh napovedi pravzaprav ic ni preteklo veliko vode, pa lahko našim občanom in vsem tistim, ki so z zanimanjem in veseljem, pa tudi tistim, ki so z dvomom sprejeli vest o izgradnji turistično-rekreacij-skega centra na Rakitni, zagotovimo, da te napovedi začenjajo dobivati svojo realno obliko in vsebino.
Gotovo ni slučaj, da bo kot prvi objekt široko zasnovanega načrta izgradnje Rakitne, zaživelo umetno jezero, točneje, kopališče z vsemi potrebnimi napravami ter urejeno okolico (buffetom, parkirnim prostorom itd.). Pri vsem tem pa bo okolica jezera ostala takorekoč .nepopravljena, saj bo jezero na terenu, ki ga jc priroda sama že nekako pripravila, le dopolniti je treba njeno delo s tem, da številne potočke zberemo v eno samo jezersko površino. „ Dela na jezeru: projekt je delo ing. Mileta Čučka, gradnjo pa bo investirala občinska skupščina Vič-Rudnik, lepo napredujejo. Zal kopalci v tej sezoni niso prišli na svoj račun, zato pa se ga bodo verjetno ob dograditvi prvi razveselili ljubitelji zimskega športa — drsanja. Zamisel, da bi jezero v zimskem času viK|K>sobili za naravno drsališče ima mnogo pristašev, to zamisel pa bodo prav gotovo tudi z veseljem pozdravili mladi prebivalci mladinskega in klimatskega zdravilišča na Rakitni, katerim bo jezero v letni in zimski sezoni prisjicvalo svoj delež k njihovemu razvedrilu in zabavi, ter tako [Kvsredno vplivalo na njihovo uspešno zdravljenje in rekreacijo.
Na ta dan, ko bo dograjen ta prvi objekt bodočega turistično-rckreacijskcga centra na Rakitni, se prav pridno pripravljajo prebivalci Rakitne in kot pravijo člani turističnega društva, bodo morali kar dobro poprijeti, da bo Rakitna lahko sprejela vse obiskovalce, ki so obljubili, da bodo prišli.
V Pacugu, kjer smo letošnje poletje dobili novo mladinsko letovišče, sc je zvrstilo v stir.h izmenah po 21 dni 665 otrok — Med njimi jc bilo tudi 40 predšolskih otrok — Za spremembo od prejšnjih let so bili med letošnjimi poči librami na letovanju ob morju predvsem otroei iz mestnega predela naše občine — Precej pohvalnih besed za vzorno organizacijo letošnjega letovanja ob morju, gre skrbnim organizatorjem v zavodu za letovanje mladine, še posebej tov. Šilcu in tov. Zavčcvi
POJASNILO!
Upraviteljstvo osnovne šole v Polhovem Gradcu nam jc v zveži s prispevkom, objavljenem v 6. številki našega lista ,,Priznanje pionirjem z osnovne šole tia Dobrovi” poslalo dopis, v katerem želi, da po nekaterih netočnih oziroma izpuščenih podatkih popravimo to vest.
Tako popravljamo, da je bila v dvoletni akciji jugoslovanskih pionirskih iger ,,I>etu tehnične kulture mladih” najbolj- * ša med vsemi našimi šolami osnovna šola Polhov Gradec, ki je za svojo uspešno dejavnost prejela od okrajne komisije JPI četrto nagrado v višini 100.000 dinarjev. Uspeh prizadevnih učencev z osnovne šole v Polhovem Gradcu pa je še toliko večji, če imamo ob tem v mislih, da so med 27 nagradami prejeli četrto okrajno nagrado. S tem seveda [»opravljamo omenjeno vest, da jc bila najboljša šola z Dobrovc, ki jc prejela za svoja prizadevanja nagrado — del opreme za fizikalno-kemijski laboratorij. Najboljši kolektiv v dvoletni akciji v „I.cUi tehnične kulture mladih” pa smo imeli v osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Ob tem pa jim veljajo tudi naše čestitke.
UREDNIŠTVO
IGO
na jubilejnem vinskem sejmu
Na letošnjem desetem jubilejnem mednarodnem sejmu vin, žganih pijač, sadnih sokov in gostinske opreme od 29. avgusta do 6. septembra je sodelovalo tudi IGO — podjetje za izdelavo gostinske opreme. — Podjetje, ki se ukvarja z načrtovanjem, izdelavo in montiranjem gostinske opreme za vse ■vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov, se je na jubilejnem sejmu predstavilo z nekaterimi svojimi jiajlw>lj znanimi izdelki.
Na letošnji jubilejni predstavi vin, žganih pijač, sadnih sokov in gostinske opreme pod kupolo Ljubljanskega razstavišča smo videli predstavnike ž vseh petih svetovnih celin.
Vse kaže, ila hodo letošnjo jesen zaključena dela pri gradnji novega cestnega odseka od Pijave gorice do Snirjcnj, ki bo dobil asfaltno prevleko — S tem pa bo dokončno urejena asfaltna cesta Ljubljana—Kočevje, ki jc lani oktobra povezala našo zahodno Dolenjsko
s slovensko metropolo
LOJZE HABJAN IZ ŠKOLJICE NAM PIŠE:
Redka delovna akcija
V četrtek, 27. avgusta 1964, so bili vaščani Zaloga, majhne vasice ob robu Ljubljanskega barja, priče nenavacbie in skoraj bi rekli redke delovne akcije.
Na robu vasi, kjer se prično razsežni bukovi gozdovi, jc pred leti krajevna organizacija ZB Škofljica postavila padlim liorceni, ki so danes pokopani v skupni grobnici — lep spomenik. Vaščanom sta grobnica in s]K>mcnik v jmhios in po svojih močeh vedno skrbe zanju kot Uidi krajevna organizacija ZZB NOV. Kljub temu pa okolica spomenika in grobnice nista bili vedno tako urejeni kot bi sicer morali biti.
Prav ta dan pa so vaščani začudeno ostrmeli, ko so grobnico in spomenik obiskali pacienti okrevališča na Gomniškcm vrhu, da bi uredili okolico počivališča padlih l»or-ccv in žrtev fašističnega nasilja. Zc dopoldne jc dobila okolica ob spomeniku in ob grobnici padlih borcev novo, prijetnejšo podobo. Obiskovalci z Gomniskega vrha so najprej odstranili travo in listje, nasuli peska in [kisadili rože. Skratka — opravili so delo, ki jc žc nekaj časa sakalo pridnih rok. Saj vaščani v tem času, ko je bila sezona kmečkega dela na višku, si prav težko odtrgajo urico prostega časa.
•	S svojim drlom pri ureditvi okolice spomenika in grobnice pa zaslužijo pacienti i'a
•	okrevališča na Gomniškcm vrhu javno priznanje in zalivalo.
J
Biro za gostinstvo in trgovinsko opremo
Las. ki jc predsedniku Titu vedno tako kratko odmerjen, jc posegel med vedro razpoloženje tudi to pot — Vendar pa tega ni videli z naše slike — Predsednik lito se jc namreč za krajši čas zadržal s svojo soprogo v restavraciji turističnega doma, kjer ju jc v prijetnem kramljanju „zmotil“ tudi fotoreporterjev objektiv
Konec julija so v Ljubljani ob prisotnosti številnih gostov, zastopnikov turističnih zvez, občinske skupščine Vič-Rudnik in [lodjetij, ki sodelujejo v industrijski skupnosti MAR1S, izročili svojemu namenu tchnično-komcrcialni biro za gostinsko in trgovinsko opremo. Z ustanovitvijo tega biroja so dobili proizvajalci gostinske in trgovinske opreme veliko prednost
kot doslej, ko so morali prek na j različne j ^ proizvajalcev kupovati gostinsko in trgovin* opremo. Vsi ti proizvajalci bodo hdiko n* * . dalje naročali kompletno opremo pri MARI ki Ih> sklepal [>ogodl>c s proizvajalci g08tlD,|_ in trgovinske opreme, med njimi z ^ tovarno hladilnikov, IGO v Ljubljani, e m1*3 ELMO in. drugimi.