------    407   ------
Spomin na deželni zbor kranjski.
Ostaja nam po dani obljubi obširniše po stenogra-ficnih spisih naznaniti našim bralcem obravnave o novi postavi zarad šolskega nadzorstva in o postavi zarad narodne ravnopravnosti v šolah in uradnijah.    Začnemo tedaj
8 postavo zarad šolskega nadzorstva.
Nemških govorov ne bomo prestavljali, saj jih tudi treba ni prestavljati, ker to, kar je bistvenega v nemških govorih, pride tako na sitice v slovenskih govorih naših poslancev.
Postavi zarad šolskega nadzorstva je bil dr. To man poročevalec. — Poslanec Dežman je prvi poprijel besedo; njemu je odgovoril tako-le
poslanec Svetec: „To se je pač dalo naprej vedeti, da gosp. Dežman ne bode izpustil take lepe priložnosti, da bi ne vrgel kamna po naši narodni duhovščini, in da bi ne razkladal liberalnosti in lepih fraz o liberalizmu. To se je dalo naprej uganiti in slišali smo ravnokar, kako na tanko se je to dopolnilo. Včeraj smo slišali od gosp. barona Apfaltrerna, ki je zagovarjal glas velikih posestnikov; on je rekel, da so veliki posestniki konservativni in da naj se posebno duhovščina naša ogiblje to svojo podporo podreti. Gospoda moja, jaz mislim, da naša duhovščina, ki je slišala danes govor od enega zastopnika velikega posestva, ne bode pričakovala posebne podpore od te strani. (Dobro! dobro! in veselost na levici in med poslušalci.)
Grosp. Dežman je izrekel skrb, da po takem veselju, ktero so doživeli nekteri na Kranjskem, da je padel konkordat, vendar naše ljudstvo pride pod du-hovsko oskrbništvo. Meni je žal, da gosp. Dežman, ko je izrekel to tožbo, ni dokazal, pod kako oskrbništvo in zakaj zopet pod duhovsko? Če človek pregleda postavo, ktera leži pred nami, mora se prepričati; da nismo v odboru v ničemur pomnožili duhovskega zastopa pri šolskem nadzorstvu, ampak da smo jih le toliko pridružili, kolikor jih vlada sama predlaga. Ako bi tedaj res nova postava stavila ljudstvo pod duhovsko oskrbništvo, je tudi ravno tako vlada kriva, ki je postavo predložila, kakor odbor, ki je to postavo pretresal.    Naj to malo bolj na tanko pojasnim.
Kar se tiče kraj nega šolskega sveta, ima po vladi priti v ta svet en duhoven in ravno tako po naši postavi; le v tistem primerljeju, ko bi se utegnilo primeriti, da pod eno šolo spada več fara, dovoljeno je tudi fajmoštrom vseh teh fara stopiti v ta svet. Ali takih primerljejev, moja gospoda, je zdaj na celem Kranjskem tako malo, da jih lahko na prste preštejemo, in ako je zdaj takih primerljejev, v nekih letih gotovo prestanejo, ker vemo, da se meri na to, da vsaka fara dobi svojo šolo. Tedaj je to, mislim, jasno, da v krajni šolski svet nismo deli več duhovnov, kakor vlada. En duhovnik mora vendar biti; to tudi postava zahteva, in jaz mislim, če do tega pride, da bi v našem ljudstvu duhovnik ne imel nobene besede več govoriti, da bodo to žalostni časi, in jaz si ne želim takih časov doživeti. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.)
Kar se tiče kantonskega eolskega sveta, je zopet predlagala vlada za vsako versko spoznanje enega zastopnika; tedaj se vlada ni spotikala nad tem, da bi v ta svet prišlo več duhovnov, in mi, ker pri nas nimamo več raznih ver, smo vzeli dva duhovna, tedaj mislim, čisto po misli in tendenciji državne vlade. Tedaj tudi, kar se tega sveta tiče, mi nismo več duhovnov noter silili, kakor toliko, kar je mogoče po vladinem predlogu.
Kar se pa tiče deželnega šolskega sveta, nismo čisto nič premenili in smo pri tem ostali, kar je vlada svetovala. Dva duhovna je vlada svetovala, in dva je tudi odbor obdržal. Tedaj gospoda moja, kje je zdaj tisto stavljenje naših šol pod duhovsko oskrbništvo?
Zdaj pa premislite razmero glasov. V ljudski šoli bode sedel en duhoven kot zastopnik duhovskih obzi-rov, potem so učitelji, namreč svetovnih in verskih predmetov, to sta učitelj in katehet, in razun tega pride iz občine 2 — 5 mož, ktero število ima vselej uganiti kantonski šolski svet; tedaj, gospoda moja, so svetovni notri v večini. Dva sta duhovna, in vsi drugi, to je, 3—6 so notri svetnega stanii. Tako jaz mislim, da dva proti 3—6 nimata nobene prevage, in da tedaj tudi to ni res, da bi tukaj duhovniki tako moč imeli, da bi tako rekoč pod oskrbništvo mogli staviti celo šolo.
Kar se tiče kantonskega šolskega sveta, sta v njem samo dva duhovnika; nasproti je notri c. k. kantonski predstojnik, dva moža učiteljskega stanii, in dva zastopnika dotičnega okraja; tedaj spet dva duhovna proti petim neduhovnim. Kako bo tedaj tukaj prevaga du-hovskega stanu, kako kdo to izreči more, jaz tega za-
fopasti ne morem. (Dobro! na levici in med poslušalci.) n zadnjič v deželnem šolskem svetu, tukaj, gospoda moja, sta spet dva duhovnika, nasproti pa stojijo: deželne vlade predsednik, potem referent šolskih reči, deželni šolski inšpektor, dva uda deželnega odbora, in zadnjič dva uda učiteljskega stanu. Gosp6da moja, spet dva duhovna proti sedmim neduhovnim. Kje je potlej duhovsko oskrbništvo? naj pove, kdor ve; jaz ne vem. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.)
Gosp. Dežmandvomi, ali ima naša duhovščina kaj zaslug, ali prav za prav ne dvomi, ampak naravnost reče, da nobenih zaslug nima, temveč, da duhovstvo zadržuje napredek naših šol. Jaz bi vendar želel, ko je Dežman od teh okoliščin govoril, da bi nam bil en malo bolj na tanko razložil in v praktičnem življenji dokazal, ali res duhovstvo zadržuje šole, ali ne. Jaz sem tudi to reč s pozornim očesom gledal in mnogo let sem obračal pozornost na šolske reči, ali meni se je vedno dozdevalo, da ne duhovstvo, ampak da vlada in birokracija ste bili veliko veči zadržek šolstvu , kakor duhovstvo. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)    To hočem precej dokazati.
Prvič vprašam, kdo je dajal šolske postave, od koga je tisto, kar se imenuje šolska ustava (Schulver-fassung)? Ali ni od vlade? Ali ni imela vlada vse po-stavodajstvo zastran šol v svojih rokah? Ali je mogoče bilo, duhovstvu drugače delati, kakor tako, kakor so postave pisale? (Čujte! čujte! pravo! — na levici in med poslušalci.)
Drugič, gospoda moja, kdo je postavljal učitelje? ali jih ni zopet vlada postavljala, ni vlada dajala dekrete tistim, ktere je postavila za učitelje?
Tretjič, ali ni vlada nadzorovala šol, in imela naj-višega nadzorstva nad njimi? Gospoda moja, da bodete prevdarili, kako je vlada imela vse v rokah in tudi v tej reči tako presilno moč, da je duhovščina čisto zadej ostajala, vas opomnim samo tega, kar smo doživeli v našem novejšem času. Poprejšnji naš gospod državni namestnik baron Bach je bil  enkrat te misli,   da naša
-----    408    -----
duhovščina ni taka, kakor bi mogla biti, in kaj je storil? on je prvič po svoji volji dekane, ki so bili šolski nadzorniki, odstavil; on je učitelje, ki mu niso bili po volji, prestavil, cel6 odstavil; on je naravnost zagrozil tukajšnjemu knezoškofijskemu konzistoriju, da, ako ne bode tako, kakor on hoče, on mu vzame vse Šolsko področje. (Dobro! dobro! smeh na levici in med poslušalci.) Vprašam vas, kdo je imel govoriti v šolah ? Ali ne sama vlada? sama c. k. vlada, a duhovščina je bila tista, ki je le zvrševala to, kar je vlada ukazovala.
In, gospoda moja, ako bi bila res duhovščina v tej reči napačna, ali ni mogla drugemu vodstvo šolsko izročiti? Ako pa tega ni storila, kako bodemo dolžili tiste , ki niso imeli druzega opravila, kakor vladine ukaze zvrševati!
Jaz mislim, da to ne velja.
Gosp. Dežman, se ve, je šel nazaj v stare čase (veselost na levici in med poslušalci) in pobral po vseh kotih, kar je našel pri duhovščini nasprotnega šolstvu. Gospoda moja, ko bi jaz hotel nazaj hoditi v stare čase in jih meriti po današnji meri, bil bi tudi druzih stanov našel in vam vedel kaj posebnega povedati. (Pravo! veselost na levici.) Da ne bom daleč segal, gospoda moja, vas opomnim samo tega, da je komaj preteklo 200 let, kar so copernice sežigali. (Smeh.) In teh sodba niso delali duhovni, ampak svetovni sodniki od cesarja postavljeni. (Dobro! dobro! gromoviti smeh tudi med poslušalci.) Te sodbe so potrjevali od najniže do najviše stopinje. Gospoda moja, tako je bilo nekdaj, in ako so duhovni v tistem času trpeli pod neugodnostjo časa, niso bili tega sami krivi, ampak Čas 5 in ako hočemo na-nje kamnje metati, moramo jih pobrati in tudi po druzih vreči.
Gosp. Dežman je na dalje trdil, da naše šole so bile prav dobre, v boljem stanu, dokler je g. dr. Močnik bil v naši deželi; potem pa so jele nazaj iti. On je rekel, da sploh vseh duhovnov ne zametuje, ampak, da nekteri so mu všeč (veselost tudi med poslušalci), da ima nekoliko prijateljev med njimi. (Smeh na levici in med poslušalci.) Meni se zdi, gospoda moja, da so ravno tisti njegovi prijatelji, ki imajo zdaj najviše nadzorstvo naših šol v rokah (dobro! dobro! in veselost), in jaz mislim, da ne na druge duhovne, ampak, če gr6 tukaj kaj napek, če se tu kaka krivica godi, naj bi se on oziral na svoje prijatelje* (Dobro! gromoviti smeh na levici in med poslušalci.)
Gosp. Dežman je na dalje razkladal, kako je naša dežela v šolstvu potem za vsemi drugimi zaostala, še cel6 za Krško škofijo na Koroškem, za Sekovsko in Lavantinsko na Stajarskem in celo za tirolsko deželo. Gospoda moja, jaz mislim, da je tukaj gosp. Dežman ravno prav slab primer vzel, in posebno, ko se je oziral na Tirolsko; zakaj, on ko liberalec, nam drugače rad očita, da smo preveč klerikalci (veselost na levici in med poslušalci), in ako, gospoda moja, vendar vkljub vsemu temu so na Tirolskem dobre šole, in kakor nam je on na karti pokazal, je tam največ šol, tak bi že moral iz tega samega sklepati, da niso duhovniki, niso klerikalci krivi, če so šole slabe, ampak kdo drugi. (Dobro! dobro! na levici.)
Pozabil sem še povedati poprej en vzrok, da so naše šole tako slabo napredovale in tako slab sad rodile; in ta vzrok je bil ravno en tak, ki je prihajal od vlade, ki je tako rekoč navdihoval vse naredbe zastran šol, to je bila želja, našo deželo ponemčiti. (Res je to! dobro! veselost na levici in med poslušalci.) To je bilo krivo, gospoda moja, da naše šole niso imele nobenega napredka, in med Jjudmi tudi nobenega spoštovanja, nobenega kredita. Šole so bile pri nas vravnane tako, da so bile samo učilnice   za  nemški jezik;   kaj  je  bil
nasledek tega? Da se v njih noben ni naučil ne nemškega jezika ne domačega, pa tudi nobene druge reči ne, tako da, ko je stopil iz šole, ni vedel druzega, kakor nekoliko nemških besedic, ktere je v kratkem času popolnoma pozabil; in kdor je bil posebno prebrisan, temu je ostalo to, da je znal svoje slovensko ime z nemškimi črkami zapisati. (Gromoviti smeh na levici in med poslušalci.) To je tista izvrstnost naših prejšnjih šol, to je pa tudi pravi vzrok, da naše šole niso napredovale, ne pa duhovščina, ker je znano, da so se šole še le v najnovejšem času in to ravno po duhovščini uravnale tako, kakor morajo biti, na narodni podlagi.
In ozrimo se zdaj nekoliko po deželi, poglejmo take narodne šole, kako lepo znajo otroci, ki obiskujejo zadnje šole, brati, pisati, znajo skladati pisma, se uče sadjereje in sviloreje. Gospoda moja, še take šole so, kjer se učijo geografije, kmetijstva; lahko bi povedal z imenom take šole, če se hoče kdo prepričati, in jaz bi res gosp. Dežmanu svetoval, naj na priliko pogleda St. Viško šolo na Dolenskem pri Zatičini, ki je prava šola na narodni podlagi (klic na desni: nemške. Dr. To-man: tudi na Preski! Veselost med poslušalci), in komu se imamo mi zahvaliti, da so se naše šole vkljub vladinem ukazom in vkljub vladinim postavam tako na bolje pre-drugačile, nikomur drugemu, kakor naši duhovščini, in ako dandanašnji šole napredujejo, je to edina zasluga naše duhovščine. (Klic: res je! dobro! na levici.)
Se v6, gosp. Dežman je rekel, v naših šolah se le slovensko odgojuje; al bati se je tega, da bi se ne odgojevali slabi Avstrijanci in ne naj pred čioveki.
Gospoda moja, jaz mislim, da ravno tisti, ki pri nas delajo za narodnost, delajo tudi za Avstrijo (dobro! dobro! na levici in med poslušalci) in jaz se vje-mam popolnoma z gospodom, ki je rekel, da tisti, ki so pri nas poslanci nemške vere, ki po sili hočejo naše ljudstvo izkoreniniti in iz nas Nemce napraviti, ne delajo za Avstrijo, ampak za koga druzega — na severu* (Gromoviti dobro-klici na levici in med poslušalci.)
Gosp. Dežman je tudi rekel, da pri nas se že v šolah vcepljuje neka narodna sovražnost. To, gospoda moja, bi bil moral gosp. Dežman dokazati (klic: se ne more!), ali tega ni dokazal in jaz mislim, da se v naših ljudskih šolah ne uči nič druzega, nego kar se ima učiti. Otroci ljudske šole so pač še malo za to, da bi razločevali, kaj je narod. (Klic: nemškutarji.)
Gospoda moja, jaz vam bodem pa eno drugo povedal; jaz poznam eno koterijo v Ljubljani, ki z vso silo dela na to, da se sovražimo, da se Nemci ali Slovenci v kranjski deželi grdo gledamo. (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.) Kdor bere „Tagblatt", ta se vsaki dan lahko prepriča. (Dobro! dobro! gromoviti smeh na levici in med poslušalci; deželni glavar zvoni.)
Gosp. Dežman je tudi nekoliko hotel krhati pod-učevanje naše duhovščine v teologiji, in njemu se ne zdi prav, da se tako zaklepajo in da se notri po svojem svetem poklicu in svojih potrebah podučujejo. Jaz mislim, da to z nižimi šolami pač nima nobene zveze; Če se duhovščina pripravlja za to, kar jej je vedeti in znati treba za nje poklic, to je njena reč; pri vsem tem pa sem trdno prepričan, da imajo duhovniki, kterim je vlada izročila obilno ljudskih in viših šol, čeravno so bili v teologiji in zaprti, brez dvombe še zmirom več sposobnosti, kakor drugi učitelji ljudskih šol, ki niso bili v teologiji.
Gosp. Dežman nazadnje pravi, čas zahteva emancipacijo, emancipacijo od vseh kast, bodi-si vojaških, bodi-si birokratičnih, in tedaj tudi od duhovščine. Jaz nikdar nisem bil nasprotnik emancipacije v svojih mejah,  ampak tukaj se le čudim, ko nam gosp.  Dežman
-----   409   —
emancipacijo svetuje in pridiguje, zakaj se on sam, zakaj se njegova stranka ne emancipira ravno od birokracije. To je vendar jasno, da bi njegove stranke že ne bilo, ako ne bi imela podpore od birokracije, in če jo birokracija zapusti, je ta stranka danes proč. {Smeh.)
Tedaj, gospoda moja, kdor hoče druge popravljati, naj začne najprej sam pri sebi! (Klic: Tako je! veselost na levici.)
Sploh je današnja postava tako zmerno izdelana na vse strani, in vsakemu je zavarovana njegova pravica, kar je po natori in pravici imeti mora; ima je duhovščina, ima je šola in občina; in delili smo vladi pravice v obširni meri, tako, da, ako bo svojo dolžnost vsak zvrševal, bo ta postava zadostljiva na vse strani, in popolnoma primerna našim okoliščinam. Zatoraj vam svetujem sprejeti jo popolnoma tako, kakor jo odbor predlaga.                                            (Drugi pot nadalje.)
415
Spomini na deželni zbor kranjski.
0 postavi zarad šolskega nadzorstva
na dalje.
Govor poslanca dr. C os te se je glasil tako-le:
„Prav na tanko je odgovoril že moj predgovornik gosp. Svetec temu, kar je gosp. Dežman danes „tako lepo" povedal (veselost); jaz bodem dostavil le nektere faktične opazke, da, če se bodo brali naši ste-nografični spiski, se ne bode mislilo, da bi to res bilo, kar gosp. Dežman pravi.
Prva opazka gre besedi gosp. Dežmana, češ, da je tudi naša dežela s posebnim veseljem sprejela sklep državnega zbora, da propade konkordat. Gosp. Dežman tem svojim besedam sam ni verjel (smeh), zakaj on dobro ve, da ravno iz naše dežele je šla peticija z mnogimi podpisi na državni zbor zoper to, da se raztrga konkordat. On se morda spominja na to, da, ko so eni klicali na dan, da naj se zvečer razsvetli ljubljansko mesto, je lahko bilo šteti tista okna razsvetljena, in da morda nobene noči tako temne v Ljubljani bilo ni, kakor tista razsvetljena noč (dobro! dobro! smeh).
Na tanko je že pokazal gosp. Svetec, da predlog šolskega odbora ne stavi šolo pod klerikalno oskrbni-štvo; na tanko je to dokazal, in jaz mislim, da bo priložnost to tudi še bolj na tanko izpeljati. Jaz ne tajim , da ima morda potlej naša duhovščina tudi kak upliv na šole; al to je naravno in našim okoliščinam primerno.
Gosp. Dežman je rekel, da mi nimamo nobenega posebnega vzroka zaupati naši duhovščini, in da bi to nam na tanko dokazal, popisal je životopis enega idealnega duhovnika kranjskega. Mi smo od njega slišali, da on nima nobene boljše izreje, kakor da je na gimnaziji, potlej pride v teologijo, in ko neopresbiter gr6 na deželo. Jaz moram vendar le vprašati, kaj da misli gosp. Dežman, da je boljša izreja, kakor ona na naši gimnaziji; ali imamo boljših srednjih šol, ali imamo drugih šol, ali pridejo tisti, ki stopijo na vseučilišče, iz druzih šol kakor iz gimnazij?
Gospoda moja, kaj je „izreja." Izreja je tudi dandanes dvomna: izreja v pravem pomenu, in tista socijaina izreja, ki je navadna v javnem življenju. Imamo zatoraj ljudi, ki morebiti nikdar niso šole videli, ki so se morda doma sem ter tje kaj naučili, in, kakor smo slišali, imamo ljudi na veliki uradniški stopinji dosihmal, ki niso nikdar šole videli, morda tudi nič posebnega ne znajo, pa vendar imajo tisto izrejo, ktero zahteva soci-jalno življenje, ktero si pridobi po Čitanji liberalnih časnikov. Ali je to izreja človeka, kteremu se mora v resnici zaupati mladina? ali je tista izreja za javno in socijalno življenje res edina, ktere potrebuje duhoven? Največi filozofi od starih Grkov naprej do Kanta niso imeli prav nič te omike, in vendar so prvi možje, ki so živeli. Tedaj, kar zadeva tisto izrejo, ta je dvom-
ljive cene, in jaz mislim, da naši duhovniki, kar jim je treba vedeti, to vedo, in v kterih rečeh jim je treba izrejenim biti, v tem so izrejeni (dobro! dobro!).
Gosp. Dežman se je sklica val na shod naših ljudskih učiteljev. Jaz njega nisem videl v tem shodu, in ne vem, ali govori iz lastnega prepričanja ali po svojih prijateljih, ki so tam bili. Jaz sem pa sam pričujoč bil, in jaz napak ne sodim, če rečem, tej ideji, ktero je gospod Dežman tukaj izrazil, o shodu kranjskih učiteljev ni bil dal nobeden podpore. Naši učitelji dobro vedo, kaj je treba, in hodijo z roko v roko z našo duhovščino.
Da bi kratil naši duhovščini zasluge za naše šole, je povzel iz Helfertove knjige nektere anekdote in nam jih je danes bral. Take anekdote, take posebne stvari vendar niso v stanu nam zgodovinsko izkazati zasluge, in prav lahko je takih pravlic vloviti; zakaj ni povedal zgodovine naših šol naprej od časa Marije Terezije do istega časa, ko je grof Thun ministerstvo nastopil? Jaz nisem pripravljen na to, da bi danes statistično dokazal, koliko zaslug ima naša duhovščina za šole; kdor bere oficijelni list ljubljanski, lahko vsako leto vidi, koliko zaslug si pridobi naša duhovščina vsako leto v šolskih zadevah, in kako si vsako leto pridobi tudi zahvalo od vlade.
Tedaj je jasno, da je naša duhovščina gotovo hvale vredna v zadevah šolstva, sicer pa so meni živeči izgledi več vredni kakor vsi pergamenti in kakor vse knjige, in takih izgledov pa imamo zadosti in tudi v naši sredi. Le glejte na tistega prečastitega poslanca, ki zarad zaslug šolskih cesarski križ na prsih nosi. (Dobro!)
Gosp. Dežman je tudi govoril o naših provizo-ričnih (Nothschulen) šolah in je rekel, da so v resnici ,,Nothschulen", ter je mislil, da so zarad tega ,,Noth~ schulen", ker se slabo opravlja šolska služba v teh šolah. Jaz pa rečem , se ve, da so v resnici „Noth-schulen", pa ne po Dežmanovem smislu, ampak ker pričajo in kažejo, ker je naše ljudstvo preobloženo z davki tako ; da ne more zidati šol, in zarad tega smo hvaležni duhovščini, da so napravili take ,,Nothschulen." (Dobro! dobro!)
Kako pa da je z zidanjem šolskih poslopij, to se bode razvidelo iz poročila deželnega odbora, ko bode izročil prošnje, ki smo jih prejeli od občin, ktere zahtevajo zarad šol 150 oastotkov doklade. (Čujte! čujte!) Prosim vas, gospoda moja, mi vemo, kako obložen je kmet, in kako sploh je kranjska dežela preobložena z davki; vprašam vas zdaj: kako je mogoče šole zidati, če ni denarja za živež in potrebne materialne reči?
Gosp. Dežman je v svojem drugem govoru tudi rekel, da zarad tega se mu zdi, da mora ves drug duh veti zdaj iz postave predložene po šolskem odboru, kakor iz predloga cesarske vlade, in zarad tega se je sklicaval na to, da šolski odsek je popustil vse tiste posebne opazke, ki jih je imel predlog vladini o iz-raelcih in protestantih. Gospoda moja, da smo tisto popustili , se meni zdi prav naravno; izraelcev cela dežela nima, protestantov imamo, pa ne toliko, kolikor jih zahteva vladni predlog, da bi bili samostojno zastopani v okrajnem zboru. Tedaj ni mogoče, da bi se to odobrilo, saj je vlada sama predlagala, da le tiste cerkve ali vere imajo biti zastopane v okrajnem svetu, ki imajo najmanj 500 duš v eni občini. Tega na Kranjskem ni zdaj in ko bi postave dali za razmere, kterih ni na Kranjskem, zarad tega nam ne more nobeden očitati, da smo protestantom kratili kako pravico, ker, če bi bili tudi ostali pri predlogu vladinem, ne bi bila nič drugačna, kakor je zdaj.    In tako menim tudi jaz,   da
šolski odsek ni lahkomiselno, kakor mu je očital gosp.
*
------   416   —-
Dežman, ampak z dobrim prevdarkom, in glede na razmere naše dežele izdelal postavo tako, da z dobro vestjo moram reči, če se potrdi ta postava, se našim Šolam nova in dobra podlaga naredi. (Dobro! dobro!)
(Dalje prihodnjič.)
------    423    ------
Spomini na deželni zbor kranjski.
O postavi zarad šolskega nadzorstva
na dalje.
Govor poročevalca dr. T o m a n a se je glasil tako-le : Nadjati se je bilo , da priložnost taka se ne bode izpustila iz rok, kakor je današnja pri posvetovanju postave o šolskem nadzoru, o kteri se more tako liberalno govoriti, kakor je gosp. Dež man govoril in razlagal — duh od razjasnjenega duha — (veselost.) Vendar vse, kar je gosp. Dež man, poslanec velikih posestnikov, tukaj nam povedal, zel6 nasproti stoji temu, kar je drugi poslanec velikih posestnikov in sam veliki posestnik povedal nam včeraj. (Veselost.)
Gosp. Dežman pravi,   da  mi  v  deželnem zboru ne merimo po tistem  merilu,   kakor meri vlada  o po-
------   424   ------
stavi, ktero je ona predložila zastran tega, kako se ima sestavljati krajni šolski nadzor. — Jaz mu rečem, da, ako smo mi kaj prenaredili postavo, od vlade nam predloženo, smo jo toliko in tako prenaredili, da smo dali enako pravico vsem tistim, ki imajo govoriti kaj v šoli, ki imajo ljubezen do šole in otrok, in ki morejo v šolskem svetu po svoji vednosti koristiti šoli. Sicer smo se sploh skrbno držali meje, ki je postavljena v državni postavi od 25. maja 1868. leta. Lahko bodem dokazal, da sta gospoda Dežman in Kaltenegger oba v zmoti in da je v zmoti vsak, ki tako, kakor ona dva mislita, misli in govori, da smo le v enem samem stavku   kaj   svetovali,   kar   bi   čez   mejo   državne  po-
stavevšlo.
Če gosp. Dežman pravi, da je poročilo zelo površno, mu odgovarjam, da je poročilo res kratko, pa vendar vse tisto obsega in vtemeljuje, česar je treba, a več ne, da pa, čeravno je gosp. Dežman dolgo de-klamiral, vendar ni nič dokazal. (Smeh.) Kratki, temeljiti govori več dosežejo kakor dolgi, in prepričajo bolje, kakor pa taka lektura, ki toliko časa vzame.
Tri tedna, pravi na dalje, je bila ta postava v od-borovih rokah in hoče kriviti nektere poslance od naše stranke, da niso delali dosti. Kaj more naša stranka za to, če odborniki njegove stranke niso pogosto hodili v odbor; naj bi njim očital, da so izostajali od sej, in da  zarad   njih   poprej   ni   mogla   ta   postava   priti   na
rešitev.
Gosp. Dežman je klical nam zastopnikom, ki smo sedeli v državnem zboru, naj vprašamo svojo vest, ali smo ravno tako, kakor govorimo zdaj, govorili v državnem zboru, in kakor državna postava zahteva. Na to mu rečem, da smo ravnali ravno tako, in kakor postava zahteva; v nje mejah smo se držali, kar bom pozneje dokazal.
Kteri duh veje v postavi? vpraša. Duh ravno-pravnosti. Kavnopravnost mora vladati v vseh pri-merljejih, v vseh razmerah državljanskih, to je, ne duh, ki podira, ampak duh, ki zida hišo narodu. Kavnopravnost je neobhodno potrebna tudi v tem, kar se tiče šolskega nadzornega sveta; če ne, bo spet prevaga na eni ali drugi strani, in ravno to, kar ni šlo zarad ene strani, bilo bi nevarno zarad druge strani, in potem bi se znalo zgoditi, da bi šola sama nič ne veljala. To misel naj bi gosp. Dežman prevdaril. V teh rečeh imamo dobro premisliti, da ne postavimo take prevage enega elementa, kteri bi okrepil v šoli birokracijo, in bi šole gotovo bolj slabil, kakor po misli gosp. Dež-mana duhovščina. (Pravo! na levici.)
Gosp. Dežman pravi, da hočemo nekako skrivaj artikelce spraviti v postavo. Protestiram zoper to, da bi se bilo kaj skrivaj delalo, da bi se o postavodavstvu moglo kaj skrivati. Očitno smo svoje misli postavili, in če ne mislijo enako z nami drugi govorniki, naj ne razžalujejo! Al žalibog, da je razžaljevanje tu navadna stvar, in to mi mora pritrditi vsak, da žaljenje prihaja zmiraj od une strani, in ne od naše. In, ako se sklicujete, da ni res tako, da je od naše strani šlo, skušate vi le motiti občinstvo; vi skušate s tem pravo podobo stenografičnih zapisnikov nekako kaliti. Al saj se je vse med pričami godilo, in priče se ne morejo zatreti. To sem izustil zato, ker se je razžaljevalo v vsaki seji in na zadnje nam vriva obnašanje tako, ki je vladalo na tej strani, kteri sem zdaj na odru bliže, kakor sicer, ko sedim.   (Veselo3t.)
Gosp. Dežman je popisal izrejo naše duhovščine, in mislim, da on sam ni bil veliko drugače iz-rejen, kakor v naši gimnaziji in liceji (dobro! veselost na levici), in on je razvijal iz tega, kako malo je izobražena naša duhovščina,   in  da tedaj le malo upliva
sme imeti do šol. Gospod Dež man, povem vam, da ste to prehitro izustili; ozirajte se na duhovščino po drugih deželah; jaz mislim, da čast naše duhovščine se ne sme nikakor oskruniti; noben stan v državi ni tako čist, da bi smel eden na druzega kamenje lučati. Naša duhovščina zasluži, da jo častimo, da! naša duhovščina posebno zarad svoje skrbi do šol zasluži, da smo ji hvaležni, in da jo povzdigujemo, ne pa oskru-njamo. Ali ni tudi iz naše duhovščine prišlo mnogo izvrstnih veljakov? Pokazati bi mogel mnogo izgledov, kako se drži naša duhovščina svojega poklica, ozna-njevati pravo vero in izobraževati ljudi ne le samo doma, temveč^tudi v daljnih neznanih krajih. Amerika priča temu. Sel je pred nekimi tridesetimi leti iz naše duhovščine Pire v daljno Ameriko in ko je pred nekimi leti prišel kot starček 90 let star še enkrat nazaj v svojo domovino, jo ogleda, solze svoje zadnje ločitve potoči in gre spet nazaj delat v svojem svetem poklicu, in zopet tam oznanuje sveto vero in razširjuje izobra-ženje med divjaki. In ta časti vredni rojak tudi premore še več. Sklenil je za amerikansko vlado mir in pogodbo z divjim narodom, ktero ni mogla vlada sama skleniti. To je en izgled — in tacih je več. In drugi veljak — slavni naš Kn oble h ar! Ali ni on šel v Afriko, v kraje, kjer še popred ni stopala nobena peta evropejska? Ali on ni na vse strani izobraževal tam ljudstvo? Ali ni on imel toliko učenosti, vednosti in modrosti, in ni on toliko izvrstnega ž njimi nabral in zapisal, da občudevali, da zavidali so ga Francozje in Angleži? In kje se je on izredil? Ali ne tudi na tisti poti, ki jo je gosp. Dež man zasramoval?
Ce je pa naša duhovščina tako, kakor gosp. Dež-man pravi, neizobražena, kako se more gosp. Dežman vendar še hvaliti, da ima toliko prijateljev med duhovščino. (Smeh.) „Ex socio cognoscitur homo!" Ako so tako neizobraženi njegovi prijatelji, kako vendar more gosp. Dežmanov ^izobraženi in svitli duh" ponašati se s takimi prijatelji, kajti soditi bi se moralo, da človek, ki se z neizobraženimi peča, sam mora malo biti izobražen.
Gosp. Dežman pravi dalje, da izvira nevarnost zarad šolskega nadzornega sveta odtod, da duhovni pastirji pridejo va-nj, in če še katehet pride in učitelj, bodo se potem zvezali in vkup držali, zakaj učitelj se vendar le še duhovnov drži. Vendar se je enmalo za-bliskalo njegovim željam, ko se je spominjal zadnjega shoda učiteljev, in kako da se je tam govorilo, namreč, da bi ne bil presladek učiteljem jarm duhovščine. Ali ne sledi iz tega, kakor g. Dežman pravi, da bodo učitelji zdaj bolj samostojni in da le komaj čakajo, da se ta duhovna zveza neha? Kaj se pa bojite po tem te zveze v šolskem nadzornem svetu? Ce dosežejo to, po tem se ni bati, da bi duhovni in učitelji v krajnem svetu vkup držali. Kaj se tedaj bojite te zveze?! Ko se ravno od učiteljskega shoda govori, naj povem, da sem bil tudi jaz priča, ko je res mnogo izvrstnih misli na dan prišlo v tem učiteljskem zboru; posebno se je spoznalo, da je neobhodno potrebno to, da šole postanejo čisto slovenske. To se je spoznalo iz tega vzroka, ker, ako se mladina uči v nemščini, si s to ubija glavo in jo nazadnje tudi ubije, tako, da si ne pridobi potrebnih vednosti, in še svojega maternega jezika, kterega otrok seboj prinese, se popolnoma ne nauči. To je tisti učiteljski shod osobito spoznal in nobeden zoper to ni bil! (Klic na levici: Čajte!)
Gosp. Dežman je rekel, če beremo v naših časnikih eden ali drugi sestavek, ki toliko kadi zdanjemu šolstvu, smemo si misliti, da te sestavke pišejo duhovni sami. Gospoda moja, jaz rečem to, da, kar je meni znano po naši deželi in kar sem kot odvetnik imel pri-
-----   425   -----
iiko videti, duhovščina naša za nase šole osobito veliko dela in sicer v mnogih zadevah. Duhovni se trudijo, da spravijo vkup ljudi, da začnejo šolo, in večidel so do zdaj duhovni bili tisti, ki so ustanavljali šole in po tem pa še v šoli podučevali in to večidel zastonj. In če bi bil tudi kteri duhovnik take sestavke o šolah v časnike pisal, da smemo jim pač bolj verjeti, kakor pa tistim   sestavkom   od   ,,Besitza"   in   „Inteligencije"   po
drugih časnikih.
Gosp. Dežman je v duhu pregledal nekdanje čase naših šol in je tri Čase posebno stavil, glede na to, kako so naše slovenske šole bile za časa reformacije, ministra grofa L. Thuna, in od 1861. leta naprej.
Kar reformacijo zadene, gospoda moja, je to gotovo in to je g. Dežman sam potrdil, da se med duhovniki takrat ni našlo dosti nevernikov in reformatorjev, in da je gotovo, da je Kranjska svoji veri dosti zvesta ostala, da so tedaj tujci morali priti, šole po reformatorskem načinu vredit. Al to je razloček med tistim reformativnim Časom in današnjim, da je narod naš s svojimi sinovi — duhovni stan — večidel zvest ostal, da so morali tujci učiti; v današnji novi (narodni) reformaciji pa se njega učitelji najdejo domd, in to so naši „indiferentistiu v veri in „indiferentisti^ ali nasprotniki v narodnih stvareh. To je razloček nekdanje in naše sedanje reformacije; takrat so tujci morali priti, zdaj so domačini postali tujci narodu (gromoviti dobro-klici na levici in med poslušalci, veselost, nemir na desni) in so pripravljeni sebe in nas spraviti ob narodnost. (Dobro!)
Gosp. Dežman obžaluje, kakor se mi zdi v resnici, da nismo mi na Kranjskem protestanti postali. (Veselost.) Jaz le rečem toliko , da jaz ne zametujem drugoverskih spoznavalcev, drugih verozakonov, al jaz sem vesel, da smo katoličani, in jaz vam rečem, ko bi se bila naša dežela še tudi zarad vere razcepila, in ko bi več tujih verozakonov imeli, bi še od te strani prepir naraščal kakor v drugih deželah sploh. Iz tega prepira, iz teh svad gotovo ne izvira občna korist! Jaz se čutim katoličana, pa ne zametujem druzih verozakonov! Solzil bi se, ko bi naše ljudstvo katoliško vero zgubilo, kajti to je zveza edinosti za nas. Mi hočemo katoličani ostati, in smo srečni, da smo katoličani. Narod se ne more dvigniti, ki svojo vero zapušča in nove išče, tako, da na zadnje nobene nima. (Dobro! dobro!) Pa še nekaj, še ena razlika. V tistem Času, ko so protestanti v naši deželi bili, so oni podpirali naše slovstvo, so podpirali tako našo narodnost in posluževali se našega jezika in tako temelj položili današnjemu; sedanji domači „reformatorji" pa nas hočejo ponemčiti. (Živahna pohvala in smeh na levici in med poslušalci.)
Kar čas drugi — za grofa Thuna — zadeva, celo obrekovanega od neke stranke, je gosp. Dežman sam rekel, da v tistem času se je ravno duh narodnosti v šolah ustanovil. Takrat so šole pri nas prav dobro napredovale in sicer, kar se tiče števila in vrednosti šol, in čeravno je gosp. Dežman rekel, da duhovni so malo k temu pripomogli, ali da so se tu in tam nasproti stavili, ni dokazal ne stvarce, da bi se bil eden ali drug duhoven kje posebno nasproti stavil. Iz tega tedaj le eno izvira, in to je, da „n aro d na šola" je le edino prava. Iz tega pa je gosp. Dežman preskočil na tisti primerljej, o kterem smo pred 2—3 dnevi govorili zarad šole v Žabnici, in on je rekel, da tisti upor proti šoli prišel je od duhovščine. Iz tega trdi, da tako se je godilo zmiraj pri nas! Al vse to nič ne velja. Zabniška šola bi se bila morala ustanoviti brez izšo-lanja St. Duhčanov iz dobre loške šole, in brez siljenja, da morajo ti zdaj novo šolo v Žabnici zidati, ktera se po postavi   od Žabničanov   samih  bi  bila morala   usta-
noviti. Iz tega se pa vidi, da, če se proti postavi in naravi hočejo osnovati šole, nasprotstvo izraste. Vprašati se le mora tedaj, kdo je pa Jsriv, ta, ki nasprotuje, ali ta, ki postave ne spoštuje? Šole naj se napravljajo po postavi in na vsestransko korist ljudstva, ne pa v škodo posamesnih.
Gosp. Dež man pravi: od 1861. leta gre vse nazaj — in vendar je takrat Schmerlingijanizem začel srečo razlivati čez dežele, takrat se je začela Schmerlingova epoha, glasoviti centralizem, kteri pa je prav za prav tudi še danes na tej strani najbolj čislan. Centralizem je uvek tisti princip, ki državi vse daje, deželam pa jemlje. In to je, kar se tu zastopa še zmirom! (Dobro! dobro! na levici in med poslušalci.)
Gosp. Dež man je rekel, da šole tako imenovane „Nothschulen" ali potrebnice ne kažejo posebnih zaslug za duhovščino, in jih je 45 naštel. Al to je dokaz, da naša duhovščina ima ljubezen do naroda, do šole in da kaj stori. In, gospoda moja, ali se je tako prijetno z mladino vkvarjati? „Quem dii odere, paedagogum fe-cere!"
Ali se more misliti, da nima duhovščina posebne ljubezni do ljudstva, ako otroke podučuje? Ako bi duhovščina prostovoljno poduka ne vzela na-se, bi v mnogih krajih nemogoče bilo šol napravljati. So taki kraji, ki so hiše prav raztresene po hribih, kjer otroci ne morejo zmiraj v šolo hoditi, po zimi ne dopušča šolo obiskovati prehuda zima, prevelik sneg, spomladi morajo pasti, sicer starišem pri delu pomagati in tako ostane le kratek čas za šole, in tako bi morali za celo leto učitelja plačevati in si tako težave nakladati. Da se tedaj po takih krajih duhovščina sama loti podučevanja in napravi najprvo „Nothschulen", to je njih velika zasluga in rečem, da niste prav rekli, da so „Nothschu-len" prav za prav „revne šole"; „p o treh ne šole" so — in v tem se razločujejo — v takih krajih, ker si ne morejo prave redne šole osnovati! Gotovo v nobeni deželi nimajo takih „Nothschulen", ko pri nas, in to je le zasluga duhovnov.
Ce se v drugih krajih, po drugih škofijah več za šolo stori, postavimo, v krški, sekovski in lavantinski škofiji, ne pride to na to, ali je duhovščina se posebno udeleževala, ampak osobito na to, da vlada in nje uradi pomagajo šole ustanavljati. Pri čistih Nemcih pa tudi šola zarad tega bolje napreduje, kjer njej „nemška" šola koristi, kakor bi nam „slovenska" koristila. Res pa je, da se za naše dežele, ki so daleč preč od Dunaja, kakor v drugih rečeh, tako tudi v teh manj zgodi, ko za tiste, ki so bliže cesarja, in tu res velja prislo-vica: Ki je daleč od sklede, z žlico ne doseže.
Gosp. Dežman je na zadnje mislil, da je prišel do pravega dokaza, zakaj naše šole propadajo, in kaj je rekel? Našemu času je bilo prihranjeno v šolah „prave Slovence" odrejati! To, misli, je vzrok, da šole ne napredujejo.
Kako pa Slovence odrejati, če ne za Slovence? (Smeh.) Ali mislite, da bomo nemškutarje izrejali, menite, da narod, ako nemškutarski postane, svoj značaj s tem kaže. Nemškutarstvo, to je, kar vi želite, dokler se to še bolj ne razširi, mislite, da naše šole ne bodo napredovale! (Smeh.) Drugič pa mislim, da je naš slovenski narod, da je cela dežela pokazala, da je lojalna od nekdaj. (Kromer: K reči! Sikanje.) Gosp. Dežman je rekel: „Die JSchule solite zuerst einen Men-schen und einen Oesterreicher, nicht aber einen Slove-nen erziehen!" Jaz ne vem, ali je ob pravi razum prišel ali kaj? Slovenci so gotovo dobri Avstrijani, gotovo bolji ko nemškutarji. (Pravo! pravo! na levici in med poslušalci — smeh, predsednik zvoni.) Gospoda moja, ako vi patriotizem merite  po tem,  koliko  se nenemški na-
------    426    ------
rodi ponemčujejo, rečem vam, da slabo službo delate Avstriji. Ako pa hočete Slovence za slabe Avstrijance sumnjevati, pokažite dokaze za to. Ali se je slovenski narod kdaj izneveril cesarju ali državi. Ali hočete ali smete dvomiti nad zvestobo naroda, ki je tolikrat zvesto prelival svojo kri za državo? Slovencem je pr-rojena zvestoba. Ce pa nečete tega verjeti, držite nas saj za toliko pametne, modre, da se zvesto držimo Avstrije, ker vemo, da, če ona propade, pade naša bran, in vojska postane med Nemci in Italijani za našo deželo. Mi se tedaj zvesto držimo Avstrije, če nam je kot drugim narodom pravična! (Dobro! na levici.) tn kdor občuti le malo pameti, reče, da mi ne moremo spadati k tistim, ki so zoper obstanek Avstrije. In kdor nam to podtika, nima toliko pameti, da bi našo pamet zapopadel! (Dobro! dobrol) Na propad Avstrije dela le nemška politika, nemškutarstvo dela vedoma ali neve-doma na propad in noče tega spoznati. Ali je to avstrijski patriotizem, če se le dela za „veliko Nemčijo"? Nikakor ne! Kadar bode zopet treba braniti cesarja, bodo Slovenci povsod za cesarja žrtovali svojo krv in tako zopet izpolnili svojo sveto dolžnost.
Jaz moram reči, da se le čudim, kako da se more v tem razodeti, le količkanj govoriti, da bi šole dobre bile, če Slovenec pride kot Nemec iz šol! Ali je drugače izvrstna, ali se sploh v njej kaj nauči, na tem vam ni nič ležeče, da le o njej svojo narodnost popolnoma zgubimo, to je vaše geslo! (Pravo! pravo!) Eno pa je gotovo, naše šole, posebno ljudske šole, ne bodo poprej napredovale, dokler ne bodo narodne, in zato take nočemo imeti.   (Dobro!)
Nazadnje sta gospoda Dež man in dr. pl. Kal-tenegger rekla, da smo mi, ki smo to postavo izdelali, prehudo obsodili tisti duh, ki v vladni postavi veje in da smo mi kazali, da nimamo nobenega potrpljenja interkonfesionalnega, da ne priznavamo nobene druge cerkve, in sploh se je sklicavalo na to, da tudi v državni postavi to drugače stoji zapisano. Jaz pa rečem to, da v osnovi, ktero je vlada predložila, sta dva paragrafa, ktera zastran tega odločujeta, koliko število mora biti drugih verozakoncev, da imajo pravico v krajnem, kan tonskem ali deželnem šolskem zastopu biti zastopani in po tem bi jih v Ljubljani moralo biti 500 duš, da bi imeli pravico zastopnikov; toliko jih pa pri nas v deželi ni nikjer druzega verozakona. Mi bi nikakor ne hoteli komu kratiti pravice v postavi izrečene. Ako bi od ktere cerkve toliko spoznovalcev bilo, kolikor jih zahteva postava, gotovo bi jim bili postavili isto pravico, kakor katoličanom. V sporočilu je že sicer temeljito rečeno, da drugih verozakonskih — razun evangeljskih — razmer pri nas ni, in le še to donesem, da je na vsem Kranjskem 319 evangeljskih in sicer avgsburškega in helvetskega spoznanja, in da v Črnomlju je 231 duš grškega spoznanja, toliko, da bi se v naši postavi morali na to ozirati. Mi pa postavo delamo za naše okoliščine, — kako se nam tedaj mora očitati, da bi bili „intolerantni"?
Na zadnje še gosp. Kromerju odgovorim: on pravi, da imamo čuda veliko hudodelnikov v naši deželi, in da je temu gotovo to krivo, da so naše šole slabe, da je šole duhovščina slabo vojdila, in da se ji tedaj upliv na šole odvzeti mora. Čudno dosledo-vanje! Prvič nima sama duhovščina nalogo boljšati ljudstvo, ampak tudi uradniki. Ce je slaba omika kriva hudodelstva, ima o tem tudi vlada zadolženje po svojih organih. Ce so pa šole preslabe, je tega kriva bila „germanizacija", ker se je ponemČevalo, namesto pod-učevalo ljudstvo v šolah. Napravimo pametne, izobra-živne ^slovenske" šole, in zboljšala se bode omika. In glejte, tako se s tem tudi vjema neko spoznanje nekih
uradov; o tem morem sledeče povedati: Jaz, ko predsednik slovenske Matice sem bil naprošen, da bi dajali v kaznilnice ali ječe ^slovenske" knjige, da bi jih tam hudobneži brali in se poboljšali. Se le takrat se spomnijo , daje nase ljudstvo slovensko, kadar v ječo pride, namesto, da bi mladino dobro odgojevali, ko je še dobra in čvrsta, ne v nemškem, ampak v slovenskem jeziku. Sicer bodete tudi za naprej Slovence v ječi v slovenskem jeziku zboljševati morali. Tako se kaže iz vsega, da šole bodemo zboljšali, če postanejo za slovensko ljudstvo slovenske, ne pa šole „germa-nizacije".   (Dobro! na levi.)
------    433
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
Obravnavalo se je o ravnopravnosti narodni v 20. seji deželnega zbora. Ker je stvar važna na vsaki način — naj vlada potrdi zborove sklepe ali naj jih ne potrdi — in ker stenografični zapisniki ne pridejo vsem rodoljubom v roke, bojo „Noviee" prinesle govor dr. Tomanov, Kramaričev in Svetčev in končajo letošnji list z govorom poročevalčevim.
Tako-le se je glasil govor dr. Jan.  Bleiweis-a:
Kdor je ravnokar slišal šolski postavi nasprotne in včasi prav strupene besede, misliti si mora, da ne živimo v ustavni Avstriji, zakaj ravno tisti možje, ki se v eno mer imenujejo „verfassungstreu", ravno ti možje enoglasno zapirajo vrata narodni ravnopravnosti v naših šolah. (Pohvala na levici in med poslušalci.)
Ker smo tedaj iz ust tako imenovanih „Verfassungs-treue" slišali tak glas, treba je, da ustavi sedanj i nekoliko bolj v obličje pogledamo, da vidimo, je li ustava kriva teh govorov, ali se morebiti le napačno tolmači.
Ker se je poročilo odsekovo vstopilo na §. 19. de-cemberske ustave o splošnjih državljanskih pravicah, se tedaj s tem tudi priznava veljava decemberske ustave; na tem stališču in glede na §. 19. deželne naše ustave imamo pa potem tudi pravico in celo dolžnost, da očitno povemo, kaj mi mislimo o sedanji ustavi.
Avstrija v preteklih dvajsetih letih ni bila srečna s svojimi ustavami — zmirom kaj druzega, nikoli nič pravega, nikoli nič stanovitnega! In zakaj ni bila srečna? Zato ne, gospoda moja, ker se ni merilo z enako mero vsem narodom, zato ne, ker je Schmerling sprave (Ausgleich) iskal le z Nemci, baron Beust pa je je iskal le z Magjari.
To, gospoda moja, pa nikakor ni prava mera v Avstriji, kjer tudi druga kraljestva imajo zgodovinsko pravo, a ne samo Magjari, in ker bi morali tudi drugi narodi imeti popolnoma narodne pravice, a ne samo Nemci.
S tem pa je dvalizem obsojen — obsoj en je zato, ker ni po volji veliki večini narodov, niti tistih, ki bivajo v sedanji novo iznajdeni „Čislajtaniji", niti tistih, ki bivajo v „Translajtaniji", — in zakaj ne? Zato ne, ker je narodnost njih tu in tam v vedni nevarnosti. To pa, gledč na razmere državne avstrijske, že pred vedeti, ni bilo treba preroku biti. In, gospoda moja, jaz nisem prvi, ki v kranjskem deželnem zboru ne poje hvale dvalizmu. Gotovo se še spominjate, da je grof Anton Auersperg že pred menoj definiral dva-listično Avstrijo „državo na dveh bergljah'% rekši, da taka država ne more stati na trdnem stalu. Grof Anton Auersperg se je sicer izneveril tej svoji britki sodbi, al sodba njegova ostane, kakor skušnja kaže, vendar le resnična! (Klic: Res je!) Dvalizem ni okrepčal celotne Avstrije, nam pa je naložil še mnogo bremen in nevarnost hujo naklonil narodnosti naši.
Decemberska ustava ima marsikaj dobrega in hvale vrednega; al dosihmal je večidel vse to, kar se nam dobro in hvale vredno zdi, ostalo le na papirji, — izpeljalo se ni! (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.)
Deželni zbori so „paladium" svobode, zato moramo mi ravno na tem mestu izreči, da zahtevamo d j a n s k o izpeljavo o bistvenih ustavnih pravicah; saj se je že v nekterih drugih rečeh izvrševanje začelo, kterih treba ni bilo. Obžalovati pa moramo prav posebno, da so se mnogoterim drugim homatijam dodale še verske, kterih cel6 treba ni bilo. Ne tajim, da je nemški liberalizem po njih vpil; al Avstrija ni nemška, zato žali eno stran, kar je drugi všeč. In če vlada sama bere mnoge nemške časnike, ilustrirane in neilustrirane, kteri na vse kreplje črnijo duhovščino in žalijo katoliško vero, za Boga! da mora vlada sama zaklicati: Moj Bog, obvaruj me mojih prijatlov: „Herr Gott, bevvahre mich vor meinen Freunden!" (Gromoviti smeh.)
Gospoda moja, verska postava je prava Pandorina puška, iz ktere so skočili veliki hudiči pa mali hudički, ki letajo po nekterih časnikih ilustriranih in ne ilustriranih, pa tudi po nekterih deželnih zborih. (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.)
------    434    ------
Gotovo bi narod naš zadovoljen bil, ako bi se bile namesti te postave dale izvršilne postave o narodni ravnopravnosti. (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.) Nas, slovenskega naroda zastopnike v tem deželnem zboru, mora v srce žaliti to, da se mu ne privošči ravnopravnost in da bi resnica §. 19., kakor smo slišali danes, morala na Kranjskem ostati prazna beseda, ako bi v tej hiši Še tista stranka imela večino, ktera jo je do zdaj imela, in ktera še danes misli, da je za narod naš slovenski §. 19. le puhla fraza brez veljave! (Klici: Res je! Dobro, dobro!)
Pa poglejmo še, kako se godi drugim bratom našim po Slovenskem.
Stirski Slovenci se zasmehujejo, kedar pošteno tir-jajo narodne pravice, in tisti preblagi mož Kaiserfeld-Blagatinšek drzne se celo reči, da krivico dela Slovencem, kdor zahteva slovenski jezik v šole! (Čudež.) Ali se ne zavzame po pravici vsak rodoljub, ako čuje take besede od moža, ki sedi na visokem stolu državnega zbora dunajskega!
Glejmo dalje, kako se godi primorskim Slovencem? Ti so se tako „angeljsko dobro" počutili med Italijani, da so tržaškemu zboru slovo dali in domu šli. (Smeh.)
In koroški Slovenci? Koroški Nemci so tako ljubeznjivi, da so za to skrbeli, da Slovenci ne enega poslanca nimajo v deželnem zboru (dobro! dobro! smeh), in da ne bi kakošna huda sapa zahtev slovenskih pihnila v deželni zbor koroški, so celo tabor prepovedali , ker ni 10 do 20, ampak le 5 milj oddaljen od deželnega zbora. (Dobro! smeh na levici in med poslušalci.)
Tako, gospoda moja, se godi ravnopravnosti naroda slovenskega. Ali ni tedaj želja popolnoma opravičena, da se Slovenci združimo v eno politično celoto. (Gromovita pohvala na levici in med poslušalci; — predsednik opominja poslušalce, naj mirni bodo, sicer bi jih moral odpraviti iz dvorane.)
Poročevalec dr. Bleiweis nadaljevaje:
Poslušalci kažejo veselje, ako slišijo izraziti to, kar tudi njihova srca čutijo.
Zelja po zedinjenji Slovencev v eno celoto klije v srcu našem že 20 let. Že 1848. 1. sem jo razodel na cesarskem dvoru na Dunaji svitlemu nadvojvodu Jovanu in ponovil jo v prvem deželnem zboru našem, zato so me takrat Časnikarji pikali moža „mit dem blutenden Herzen." (Veselost.) Ista vroča želja me navdaja še danes in me bode navdajala tako dolgo, dokler ne bode spolnjena. To zedinjenje Slovencev, gospoda moja, je naša panslavistična ideja, to je naš avstrijski panslavizem, ki objema pokrajine tistega naroda, ki je nekdaj zedinjen bil. Slovenci Kranjci in Primorci so že nekdaj zborovali skupaj, — o letih 1780. Imeli smo Stajarci, Kranjci in Korošci gubernijo za „Inner6sterreich" v Gradcu skupaj; do leta 1850. smo imeli v Celovcu skupno nadsodnijo. To tedaj, kar želijo Slovenci dandanes, ni nič po vsem novega, in nobeden nam ne more zavoljo tega očitati in podtikati kakih politično nevarnih namenov. Nam je cilj in konec, da se zberemo v eno skupino, le ta, da si zavarujemo narodnost svojo. Al to ne bilo bi samo naši narodnosti koristno, na srečo bilo bi tudi Avstriji sami. Od severa bučijo valovi germanski in od juga valovi italijanski; Če ne bode slovenski narod tu vmes trdna skala,  na kteri se razbijejo ti valovi,   Avstrija pogine.
Po vsem tem tedaj je želja zedinjene Slovenije na vsako stran opravičena in ponavljala se bode ta želja tako dolgo, dokler ne bode več klic vpijočega v puščavi.
Glede   na   govor   cesarskega   gospoda   namestnika
tudi jaz z veseljem konštatiram, da je odločno izrekel, da vlada stoji na našem stališču, da je njena resna volja narodom varovati pravice; hvalo za to sta mu izrekla dva moja gospoda predgovornika, in ponavljam jo tudi jaz; vendar obžalujem, da ga v tem trenutku ni tukaj, da bi mu povedal, kar imam na srcu. On je rekel, „die Beamten werden dieses Gesetz mit dem-selben Eifer handhaben, ob es in Form eines Landes-gesetzes erlassen, oder ob es ihnen im administrativen VVege zur Pflicht gemacht wird." Gospod cesarski namestnik nekako predobro sodi, kar se godi v cesarskih pisarnicah naših; on misli, da uradniki že vsi delajo po danih ukazih; al jaz mu morem zagotoviti, da poznam zunaj Ljubljane in v Ljubljani politiških in sodniških gosposk, od kterih ne en slovensk odlok na deželo ne gre. Saj tudi ni davno, kar smo v časnikih brali, da je rodoljuben župan na Notranjskem javno zahteval od gosposKe Planinske, naj vendar dopisuje slovenski! Naj vlada pošlje komisijo po pisarnicah naših, da pozveda po registraturah slovenske spise, — in pokazalo se bode, da so le — bele vrane.
Gospodu Kromerju je že gospod Svetec tako obširno odgovoril, da meni ne ostane nič druzega, kakor to, da se za gospoda dr. Puxa bojim, da bode kmalu imel prepolno bolnišnico: kajti slišali smo danes od gospoda Kromerja od „von traumerischen Utopien an-gesteckten", „mit dem sussen Klange der Mutter-sprache undderen Bedriickung angesteckten", „durch Sirenengesang angesteckte n" oder „durch čitalnica angesteckten." (Smeh.) — Gospod Kromer je tudi rekel, da utegne po slovenskem uradovanji več stroškov in potem ljudem več davka priti. To isto je tudi neki kantonsk predstojnik rekel, slišal sem to iz zanesljivih ust; to pa se pravi le ljudstvo naše begati! Za slovensko uradovanje ni treba nič več ali posebnih uradnikov; naj so le ti sposobni. Tu ne gre za veče davke, ampak za več vednosti slovenskega jezika pri uradnikih — kdor gane zna, naj se ga uči, ali pa naj ne je slovenskega kruha! Gospod Kromer je, kakor pravi, 24 let služil na Kranjskem in Stajarskem, al naj mi pove, ali je ves ta Čas že ktero vrstico v slovenskem jeziku pisal? — In ker je danes celo moj sin s svojimi otroci prišel v debato, moram gospodu Kromerju naravnost reči, da moj sin in njegovi otroci bili bi nesrečni, ako bi imeli takega očeta, kakor je gospod Kromer, kar se tiče ljubezni do narodne ravnopravnosti.    (Smeh.)
Gospodu Dež man u bodem samo eno povedal (ve-selost), zato, ker je gospod Svetec mu že več povedal. Gosp. Dežman je govoril o neki deklici „ein Mad-chen vom Lande"; jaz bi to deklico gospodu Dežmanu želel, da bi jo za ženko vzel in da bi ta deklica bila vrla Slovenka pa bi gospoda Dežmana navdehnila s tako živim domoljubljem, da bi nam še drugo pesem zapel od „prokletih grabelj."   (Velika veselost.)
Gospod Zavinšek se je posebno za „hauzirarje" potega val, da bi na ljubo hauzirarjem padel §. 19. (Veselost.) Lepo prosim slavno vlado, naj si spomni, da celo havzirarje kliče naspotna stranka na pomoč, da bi odbila § 19!
Gospoda Kalteneggerja spoštujem za zmernega moža, za moža logike; al Nemec je skozi in skozi, kadar pa Nemec sodi o Slovencih, prestopa logika rada v sofistiko. To je očitno pokazal, govoreč o tem, da bi narodna naša pravica se spreobrnila v „Unrecht," vstopil se je po vse na stališče konstitucijonalnega društva, ktero toliko zasluži to ime ustavnega društva, kakor „lucus a non lucendo."
Konečna moja beseda je ta, da tudi jaz želim, kakor je gospod Svetec rekel,  da bi  se vsi   sprijaznili v
-----   435    -----
spoznanji, da se da vsa čemu narodu, kar mu gre, in le še to rečem, ako bi jaz za cesarstvo Avstrijsko snoval temeljne postave „Grundrechte,a napisal bi jim za prvi paragraf to-le: »Oesterreich ist nationslos; keine Nation ist die herrschende in Oesterreich!" {noben narod ne sme gospod biti v Avstriji). ^Dolga in živa pohvala.)
3
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
Po obljubi v poslednjem listu lanskega leta nadaljujemo govore o zadevah narodne ravnopravnosti, in začnemo z govorom poslanca g. Kramariča. Tako-le je govoril za poslancem g. Kromerjem:
„Prosim besede. Ko bi jaz mislil, da je gosp. Kro-mer prerok, bi za njegovo besedo res veliko dal, ali, gospoda moja, mi po deželi ga poznamo kot velikega zatiralca slovenskega jezika. Naše soseske, da! vsa dežela pozna gosp. Kromerja za odpadnika, za izdajalca naše narodnosti. (Pohvala med poslušalci; veselost, nemir na desni.)
En poslanec, gospoda moja, je včeraj zel6 razbijal po kmetih in jim očital, da ne znajo z boršti in ho-stami ravnati; naj pogleda tisti poslanec, kako oni sami hoste posekavajo, in po tem naj pride k nam na kmete gledat, kako znajo sode šparati v kletih napolnjene, med tem, ko so po grajščinah večidel prazni sodovi. (Veselost.) Strašno me je kot kmečkega poslanca raz-žalil gosp. baron Apfaltrern včeraj, ko je rekel, da je kmet neumen. Ali misli on, da je res kmet še tako malo prebrisan? Mislite, da ne vć, da je tlaka že nehala, da smo vsi enaki; naj bode grof, baron ali „furšt", ali Bog ve kaj, našega ljudstva ne bodete več zapirali v svoje ječe. (Nemir na desnici; veselost.)
Gospoda moja! jaz zastopam tukaj kmete in poznam dobro njih želje; zatoraj vam rečem, da naj se vpelje slovenski jezik po naših uradnijah in šolah. (Gromovita pohvala na levici in med poslušalci.) Jaz prosim, da se vpelje slovenski jezik. Naj gospoda nemškutarja Kromer in Dežman še tako kričita tu v našem zboru, naj še tako našega slovenskega kmeta in duhovščino grdita, mi vendar smo in ostanemo Slovenci in hočemo živeti na naši slovenski materni zemlji po postavah, ki dajejo vsem enake pravice.   (Dobro, dobro!)
Gosp. Kromer nam je očital, da mi na Hrvaško
vlečemo. A zakaj bi ne? Jaz sem blizo na meji hrvaški sosed; mi zastopimo Hrvata in on nas; mi kup-čujemo ž njim , tam se že davnej uraduje v domačem jeziku. Al mislite, da je Hrvat, ki nosi le breguse in srajco, kaj manj, kakor vi? Nimamo mi vsi le enega cesarja, pred kterim smo vsi enaki? (Gromoviti dobro-klici na levici in med poslušalci — nemir na desni.) Jaz bi želel, da bi bil gosp. Kromer tudi en kos Hrvata! (Dobro! veselost na levici in med poslušalci.)
Poglejmo nekoliko v zgodovino nazaj. Kdo daje vojake, kdo pošilja v vojsko svoje sinove, da prelivajo krv za domovino, ali „furšti" ali sploh žlahta, ali pa kmet? Kdo je branil Avstrijo proti mnogoletnim napadom krvoločnih Turkov? Niso to bili sinovi prostih Hrvatov in Slovencev? Kdo je rešil leta 1848. Avstrijo gotovega pogina? (Pohvala.)
Zato, gospoda moja, ozrimo se na slovenskega kmeta, na njegove potrebe, dajmo mu slovenske urad-nije in šole. Saj mi znamo tudi drugih jezikov, znamo tudi nemški, in radi pošiljamo svoje sinove v nemške šole, ali prve šole morajo biti slovenske, zato še enkrat prosim, dajte nam slovenskih šol in slovenskih uradnij !" (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)
Tudi poslanec dr. Toman je poprijel besedo in tako-le govoril:
„Gospoda moja! nisem prosil besede, da bi obširno govoril. Odgovoriti pa moram gosp. Kromerju, ker me je njegov izrek, da se nemštvo mora razširiti do jadranskega morja, v srce spekel, kakor mora speči v srce vsakega poštenega Slovenca, ker je ta želja brez patriotizma, brez ljubezni do prestola in države, in Če je treba, bodem to dokazal.
Nisem se namenil obširno o narodnem jeziku govoriti; ta reč je rešena na svetu, kaj velja narodnost so rešili drugi možje, kakor g. Kromer. Rešil je to tudi tisti velikan, kteri je skoro celi Evropi zapovedoval, kije oči zatisnil na št. Helenskem otoku rekoč: „tistemu bodo narodi pristali, kteri bode z narodi držal'*, in dokler se bode potomec njegov teh misli držal, bo mogočen vladar, oziralo, ravnalo bode se po njegovih mislih, pa ugasnil bode blišč njegov, kadar bo popustil to misel.
Nobena država pa nima tolike potrebe oziroma na svoj obstoj in mnogovrstne narode, kakor ravno Avstrija, da se prime misli, biti vsakemu narodu v postavi enako pravična. Avstrija mora biti vsem narodom, deželam pravična, ako hoče obstati, saj „kdor bode z narodi držal, ta bode zmagal!" (Živa pohvala na levici in med poslušalci.)
Te besede vodijo danes v Evropi in Avstriji vso politiko, bodi si centralizem, dvalizem ali federalizem ali kakor se te oblike imenujejo; vse, verujte meni gospoda, vse nič druzega ni, kakor narodna politika. Nemec zahteva po stari navadi čez nasimeti vlado in mi drugi narodi čutimo, da imamo samostalni ostati  pravico, — in za to je boj.
Jaz vpričo prečastitega gospoda vladinega zastopnika radostno izrečem, da Slovenci, da večina kranjskega zbora z veseljem pozdravlja, kar je danes izustil gospod deželni predsednik o §. 19. decemberske ustave, kterega sem jaz nasvetoval in kteri je potrjen bil. Mise radujemo, da vlada hoče nase pravice v življenje sklicati, in to nam je zagotovil vladni gospod namestnik ter pričakujemo izpeljave te obljube.    (Dobro, dobro!  na levici in med poslušalci.)
Vladi treba ni, nas za sovražnike držati, če nam da to, kar nam gre\ Najimenitnejša vprašanja, na kte-rih rešenji sloni obstoj Avstrije, so ta, v tem so zedi-njeni vsi nenemski narodi! — „Avstrija naj dela na to,
4
da narodu vsakemu izkaže enake pravice, — brez tega miru ni."
Tisti mir, ki ga gosp. Kromer misli, je mir nepravičnosti, nepostavnosti, tisti mir je mir birokratične Avstrije. Avstrija pa mora drugača biti, kakor taka, ona se mora presukati v novo, kajti zna tudi drugače obstati, kakor tako, da samo tisti velja, kteri nemški jezik govori.
Ali vsi po materi nemški govore? Najmanjši del! Angleži, Francozi, Italijani ne pravijo, kakor se sliši od Nemcev, da je kultura, omika angleška, francoska, italijanska; omika je splošno blago vseh narodov v Evropi, celega sveta (dobro, dobro!); to verujte meni, da si jo bode slovenski narod gotovo pridobil tako, kakor nemški narod začel si jo pridobivati od druzih narodov in osobito od italijanskega naroda {Dežman: Oho!) Niso li od tod prišle vse umetnosti? Ni pravoslovje prišlo izBolonije? Kakor zajemajo še danes vsi narodi iz knjig Grkov in Rimljanov si vednosti in bi rekel neko posebno omiko in modrost, pa nimajo nobene zveze z Rimljani in Grki, ki niso več politični gospodarji in tudi ne bodo nikdar več; tako bodemo tudi mi Slavjani, če treba, zajemali iz zakladov druzih narodov vednost in omiko, — al sužni jim nečemo biti za to.
In verujte meni, Bog je vstvaril slovenski narod, da naj sledi po času, v omikanju človeštva; mi znamo najvišo stopinjo omike doseči, da, Slavjanstvo bode pokazalo omiko, kakor jo ves svet videl nikdar ni. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) In del slovanskega naroda smo mi Slovenci; zahtevamo tedaj, da se začnemo vsestransko izobraževati, da naš narod zadobi vse pravice do svojega jezika, po kterem le si zamore zadobiti omiko.
Kar je gosp. Kromer o tem govoril, je kakor Nemec pravi, za vsacega pametnega in poštenega Slovenca in človeka „uberwundener Standpunkt." O tem se mi ne pričkamo več, to le še odbija starinska birokracija, s to se pa ne zgovarjamo več danes; ona ne more vekovita biti, temveč se mora odkriti in podati se. — Dve reči na dalje pa moram še ogovoriti. Gosp. Kromer je rekel, da so narodnjaki zapeljivci, da mladina zarad njih trpi, da stariši iz višine gotovo osveto kličejo zoper te, ki so jo zapeljali, in ko bi bil on še naprej govoril, bi bil še gotovo imena zapeljivcev imenoval. Na to bi jaz lahko veliko odgovoril, ako bi hotel; al rajši rečem le eno. Naj noben oče, ki odgaja svoje otroke po vodilih „nemškutarstva", in po vodilih g. Kromer j a, bi se tako malo bati imel osvete, kakor rodoljubi, ki budijo narod.  Le toliko rečem — in nič več.
Kar pa zadene drugo besedo, kakor da bi se pri nas gojila misel jugoslovanskega kraljestva, gospoda moja, nismo nikdar kaj tacega zahtevali, nismo nikdar kaj tacega storili ali očitali v deželnem zboru. In rečem celemu svetu, da se radujemo, da ljubimo vsakega slovanskega brata, da bodemo ž njimi v dušni zvezi stali drug drugega podpiraje, da bomo popred omiko dostignili, ktera omika bode naše nasprotnike razjasnila in razvedrila. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) To je dušna zveza; ona nima nič nevarnega v sebi, da bi države podirala; mi nismo nikdar kaj tacega govorili, nismo nikdar kaj tacega Čuli, kakor smo slišali danes po predgovorniku, „da se mora nemštvo razširiti do jadranskega morja" in kakor je slišati bilo pri nekem godu v sijajni^ veselici na Dunaju, ko so nemški strelci vkup leteli, čudili smo se, da je mogoče bilo v središču Avstrije in vpričo cesarskih pomočkov in na njih ušesa govoriti sledeče besede: „Avstrija in Prusija ste historičen pomen; ako niste, kmalu morate biti, kakor tudi državi Avstrija in Prusija v historično kamro spa-
date, in Nemčija vzraste nad njima." Gospoda moja, kaj takega še nobeden Slovan govoril ni; kar v tem leži, to je tisti pomen kakor v besedah, „da Nemčija do jadranskega morja se mora razširiti", in tako rečem, kar sem enkrat že drugod rekel, Germanija ljubi Avstrijo in jo objema tako, ter se prijema obal jadranskega morja, da jo bode zadušila na svojih ljubezni polnih grudih, če Slovani temu ne bodo branili. (Dobro, dobro! na levici.) Toliko in nič več.
Al še eno. Gospod zastopnik c. k. vlade je rekel, daje postava vladino stališče; veselim se in radujem v tem, da je vlada to spoznala in da nam v vseh potrebah narodnosti zadostiti hoče in prosim, da naj poroči vladi na Dunaju, ako bode spolnila svojo besedo, ne bode zvestejih podpornikov za Avstrijo kakor mi! Al gosp. Kromer je rekel, da on zarad pravic do narodnega jezika na postavnem stališču stati ne more; kdor pa ni na tem, ta je na n ep o s ta vnem, neustavnem stališču, ta se pa ne more „verfassungs-freundlich" imenovati, kar se vendar gospod Kromer zmiraj imenuje!" (Dobro!)
11
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
(Na dalje.)
Govor poslanca Svetca se je glasil tako-le: „Gospod Kromer je obžaloval, da se je v naši deželi vnel prepir zastran jezika. Al jaz bi prašal, kdo je pa kriv, da imamo prepir? Ali je treba imeti prepir? Podajte se, moja gospoda, tistemu, kar zahteva pravica, kar zahteva postava, in kar zahteva naravno pravo, pa je vsega prepira konec. (Živa pohvala na levici in med poslušalci.) Dokler pa Vi nečete sprejeti tega stala, do tistih mal bode prepir, in gospoda moja, prepir, kterega ne bo prej konec, dokler pravična stvar ne zmaga. (Dobro, dobro!  na levici in med poslušalci.)
Gosp. Kromer hvali stare čase, ko ni bilo od tega prepira še nobenega sledu; jaz njegove hvale ne morem potrditi; kajti oni časi bili so žalostni za našo narodnost. Res je vladal mir, toda na eni strani mir pasivni, tojebilmir, kakoršen vlada na pokopališču, ka-koršen vUda na grobu; Slovenci so bili mrtvi, se niso Čutili. On hvali čase, ko so „vandrovci" hodili iz Ljubljane v nemške kraje, in se bogatili tam z nemškimi znanostmi in skušnjami; on hvali čase, ko naš dijak od slovenščine ni nič vedel, ko se je izobraževal samo v nemškem jeziku, ko so ga na Dunaji radi za privatnega učitelja ali inštruktorja jemali. Ja, gospoda moja, res je, bilo je tako; ali vprašam Vas, primerite tisti čas sedanjemu času, ali je res takrat obrtnost, učenost tako slovela; ali se nam ne očita od vseh strani, da je naš narod daleč za drugimi zaostal? Ko bi tisti časi res tako srečni bili, pač bi to ne moglo biti; ampak mi bi morali stati na vrhuncu obrtnijskih vednosti, na vrhuncu znanstvenega izobraženja. Saj tega ne porečete, da je slovenski jezik kriv, da smo zaostali; zakaj slovenske šole smo še le dobili zadnja leta, pred petimi ali šestimi leti — še le od tistihmal nam je bilo mogoče, poskušati nauk v svojem jeziku. Ali mar ni tako? (Dežman se smej a.)
Gosp. Kromer misli, odkar so naši dijaki jeli učiti se slovenskega jezika , so zaostali v izobraženji, kriminalna sodnija ima opravljati ž njimi, in namesti da bi se učili in izobraževali, trosijo svojo delavnost po čitalnicah. Na to imam jaz le to odgovoriti, da tudi dijaki v starejših časih niso bili na tako visoki stopinji, kar se tiče nemškega jezika, da bi ne bilo nič več želeti treba. Ozrimo se v praktično življenje, in skušnje nam bodo pokazale, da ljudje, ki so vse šole po starem izdelali, nemškega jezika vendar ne znajo; le lomijo ga, in le malokteri se je po svojem lastnem učenju dokopal do tega, da ga res zna, pa ne iz šole, ampak iz lastnega učenja.
Gosp. Kromer je omenil, da je en gimnazijast naredil dvajset pogreškov v nemškem spisu. Na to odgovarjam : Ne davno je stal v enem nemškem časniku ljubljanskem nemški spis od enega gospoda iz stare šole, ki je zdaj sodnik v nekem kranjskem trgu, tudi tistega gospoda nemški spis sem jaz občudoval, kajti naredil je bil tisti gospod morebiti tudi kakih dvajset pogreškov (dobro! smeh na levici in med poslušalci), in ta gospod posluje že veliko let v praktičnem življenji, šole je izdelal čisto po stari sistemi, in tudi uraduje samo v nemškem jeziku. Vidite tedaj, da tudi tak ne zna vselej nemškega jezika!  (Smeh,)
Kar se tiče tega, da imajo kriminalne sodnije tudi z dijaki opraviti, mislim , da se to ne godi samo pri nas, ampak tudi kje drugod, in lahko se tega prepričamo iz časnikov. To pa rečem, da se morebiti nikdar ni tako ostro pazilo na slovenske dijake, kakor dandanašnji, in da sodnije v starejših časih bi bile marsikaj za otročarijo izrekle, kar dandanašnje izrekujejo za kriminalna hudodelstva. (Gromoviti dobroklici in smeh na levici in med poslušalci; nemir na desnici.)
Gosp. Kromer je pripovedoval... (besedo mu preseka posl. Kromer obrnivši se do predsednika: Gospod predsednik, kaj je tukaj vse dopuščeno, tudi uradniško čast tako napasti, kakor je to g. Svetec storil?   To je vendarpresilno!)
Poslanec Svetec nadaljuje: „Prosim, ima gosp. Kromer pravico, mojo besedo pretrgati? (Predsednik odgovori, da Svetec ni nič tacega rekel, da bi bil zaslužil svarilo. Pravo, pravo na levici in med poslušalci.) Poslanec Svetec nadaljevaje: Nadalje je očital gosp. Kromer naši mladini, da zahaja tudi v čitalnice. Kolikor je meni znano — vsaj za Ljubljano vem — je šolski mladini za zdaj prepovedano, čitalnico obiskovati; tedaj se zastran tega nič prepirati ni, ali je govoril pravico, ali krivico. Al če na slovensko mladino pazijo, da ne bi k narodnim društvom pristopala , vprašam, gospoda moja , ali se tudi tako ostro meri, kadar kdo k nemškim turnarjem pristopi. (Smeh.) Alije morebiti tudi takrat toliko hrupa?
Gosp. Kromer nadalje pravi, da je zdaj nastala sovraštvo med Slovenci in Nemci, in da to sovraštvo zmerom bolj narašča. Na to mu odgovarjam, da to ni po vse res. Mi proti poštenim Nemcem, proti pravičnim Nemcem nimamo nobenega sovraštva, in kdor pozna skušnje v našem mestu, bode videl, da je ravno domača stranka poštene Nemce podpirala in si prizadevala, poštene Nemce spraviti v mestni in druge za-stope.
Slovenska stranka ni nikdar poštenih Nemcev odbijala; kar pa res ne moremo trpeti, to so tisti Nemci, kteri so prišli iz tujega, ter pomagajo, domači narod zatirati; proti tem, potem proti tistim Nemcem, ki niso pravi Nemci, ki so ko Slovenci odrasli, ki so še nedavnej kratke hlače nosili (smeh), zdaj se pa šopirijo za Nemce, in domačo reč, domač narod zatirajo, proti takim Nemcem se stavimo, in ti so vredni našega sovraštva. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)                     (Dal. prih.)
19
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
(Na dalje.)
Gosp. Kr o mer je rekel, da ta princip, da je učni jezik najbolji materinski jezik, ni resničen, zakaj če bi ta princip resničen bil, potlej bi morali Eskimos, Botitiidi in Indijanci v severni Ameriki najimenitnejši ljudje biti. Jaz bi na to odgovoril: Ko bi ta princip ne bil resničen, morali bi Nemci in drugi pravi bedaki biti, ki se ravno v svojem materinskem jeziku podučujejo in imajo povsod materinski jezik za učni jezik.   (Smeh.)
Gosp. Kromer pravi, oče naj ima odločevati, v kterem jeziku bi svoje otroke podučevati dal. Gospoda moja, naj imajo te pravice, mi jih nikomur ne kratimo; oče naj odločuje, naj skrbi, da se bode otrok izučil v tistem jeziku, kterega oče za potrebnega spozna; mi tega ne branimo, ako neče oče sina pošiljati v ljubljansko šolo, naj ga pošlje drugam, če hoče, da se podučuje v nemškem jeziku, naj ga pošlje v privatno šolo, ali naj se napravijo nove privatne šole, če je treba, gotovo se taki napravi nobeden upiral ne bo. Al mi skrbimo za slovenski narod; slovenski narod mora imeti pripomoček za izobraženje, in ta pripomoček je le domači jezik. Se ve, da gospodje na uni strani ne pripoznavajo, da bi bil slovenski jezik pripraven za učni jezik in da bi se dalo sploh v slovenskem jeziku izobraževati in podučevati; al meni se zdi, da ti gospodje ne razumejo prav, kaj je učni jezik. Oni mislijo, da je tisti učni jezik najbolji, ki je najbolj izobražen, ali to ni res. Učni jezik je najbolj tisti, kterega otrok najbolj razume, in to je materni. Kaj pomaga siromaku najučenejši jezik od sveta, ako ga pa otrok ne razume. Da je pa naš jezik popolnoma pripraven za poduk, tega mislim nobeden ne bo dvomil. On je že od nekdaj učni jezik v cerkvi,   kteri očitate,   da je preme-
tena, da zna izvoliti svoja sredstva, ona je od nekdaj z našim slovenskim ljudstvom govorila le v slovenskem jeziku, in to kaže, da je slovenski jezik za nauk najpripravniši. Da je jezik pripraven za nauk, ni treba, da bi bil učen jezik. Poglejmo v zgodovino. Mislite, da so po nemško lomili naši misijonarji, ko so divje Indijance spreobračali ? Ali se niso poprej indijanskega jezika učili (čujte, čujte! na levici) in v tem jih učili svete vere pa tudi indijanske bukve pisali, ter tako indijanski narod izobraževali? In gospoda moja, če se ozremo na našo lastno zgodovino slovensko, kaj pripoveduje naša zgodovina o krščanstvu, kako se je med slovanskim narodom razširilo? Zgodovina pripoveduje , da so prišli najpred nemški misijonarji med Slovence širit vero; al njih nauk se ni prijel, ker niso jezika znali, in nazadnje so zginili blagotvorni verski nauki brez vspeha za narod. Tu je zmislil nek slovensk knez, da narod potrebuje narodnih učiteljev, in je poslal po Cirila in Metoda, rekoč: Ona dva, slišim, da znata slovenski jezik, teh tedaj prosim, da mi jih car pošlje. (Dežman: Na Kranjskem ne!) Ta dva sta prišla, sta podučevala v slovenskem jeziku, prestavila sta svete bukve na slovenski jezik in od tistihmal je stalo krščanstvo nepremakljivo med Slovenci.   (Pintar:  Res je!)
Gosp. Kromer dvomi, ali je naš jezik koristen ali ne. Gospoda moja, meni se dozdeva, kakor so današnje okoliščine, da je. Slovenski jezik je prav koristen, tako, da bode žal tistim starišem, kteri ga zanemarjajo pri svojih otrocih; ni več tisti čas, ko je nemščina bila edino zveličavna v Avstriji.
Poglejmo nekoliko okrog, kje je mogoče še izhajati samo z nemškim jezikom? Poglejmo na Ćesko, Moravsko, Gališko, Ogersko, Hrvaško, Primorsko, Laško, nikjer ne morete več izhajati samo z nemškim jezikom, pa tudi pri nas ne. Jaz sem popolnoma prepričan, da je neobhodno treba slovanskega jezika in da ne more noben učitelj dobro skrbeti za narod brez znanja slovanskega jezika. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.) Ozrite se malo v prihodnost. V Orientu se odpirajo železnice; zid, ki zapira Turčijo, bo^more-biti kmalu podrt, tedaj se ves jug odpre, in kteri jezik bo doli? Slovanski! Čedalje bolj izdeluje tudi Rusija svoje železnice, te železnice ne odpirajo samo neizmernih zakladov vsega natornega blaga, ampak bodo tudi prevoznice med Azijo in Evropo. In spet kteri jezik bode tam potreben? Slovanski! Kje morejte še samo z nemškim jezikom izhajati? Na gornjem Štirskem, na gornjem Koroškem, na gornjem in doljnem Avstrijskem, na Salcburškem in na gornjem Tirolskem; to je vse, kjer vam samo nemški jezik zadostuje. Odtegnite svojim otrokom znanje slovenskega jezika; ali jih bodete potem le v te kotiče pošiljali, da si bodo kruha iskali? (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)
Tedaj, gospoda moja, je popolna napaka, je greh starišem, je nesreča otrokom, ako se ne skrbi za to, da bi znali tudi slovenski jezik, ki je slovanski, in se je po njem lahko naučiti druzih slovanskih jezikov.
Gosp. Kromer na dalje pravi: Res, pravico imamo; al vse drugo je pravico imeti, in vse drugo, zahtevati jo, kar ni dolžnost. Jaz mislim, da v teh obzirih, v kterih mi zahtevamo slovanski jezik, je tudi to naša dolžnost. Ako je učni jezik tisti najbolji, ki ga otrok najbolj razume, to je materinski; ako je to res, potem je naša dolžnost, zahtevati ta jezik. Ako je to res, da se pravica v uradih in sodnijah najbolje izvršuje v jeziku tistih, kterih se tiče, in mislim, da je to res, potem je spet naša dolžnost, zahtevati, da se rabi pri slovenskih ljudeh slovenski jezik.
20
Gosp. Kromer je nekak hotel reci, da bi le od stranke zaviselo, v kterem jeziku naj se piše. Na to mu jaz odgovarjam, da on čisto krivo razklada postavo. Naj bere on v kazenskem redu (Strafproeessordnung), naj bere on in bode našel v njem: „Ce bi tisti, kterega zaslišuje, ne znal đruzega jezika, kakor na pr. italijanskega ali francoskega, da se mora v tem primerljeju zapisati izreka tega človeka vselej v italijanskem ali francoskem jeziku, ne samo takrat, ako bi ta zahteval, ampak vselej." To je postava. In če bi se to ne zgodilo, ima viša deželna sodnija dolžnost reči: ta zapisnik ni za nič, ta sodba ni veljavna; kasirati bi morala tako pravdo, v kteri se ni na dotični paragraf oziralo. Kar velja za Italijana, za Francoza, velja tudi že za Slovenca zdaj. Ko bi se ravnalo tako, kakor piše postava in ministerski ukaz, onda bi se morali ne samo protokoli slovenski pisati s slovenskimi ljudmi, ampak viša sodnija bi morala po svoji dolžnosti zametati in kasirati vse take pravde, ki niso po postavi. (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)
Gosp. Kromer pravi, da naš kmet tega ne želi, da je on po mnozih skušnjah ljudi željo izrekel. Gospoda moja, da ljudstvo to želi, ne bodem se opiral na posamesne peticije, ker vemo, koliko so vredne. Mi jih imamo pro in contra. Leta 1866. so prišle peticije contra iz Tržiča in Idrije; vedeli smo, kako in po kom so prišle; — pozneje so spet prišle iz ljubljanskega in kranjskega mesta pro, in danes spet tri za, in dve proti. Jaz na to ne gledam, ampak imam za naše ljudstvo drug dokaz. Naše ljudstvo na tanko ve, kaj zastopniki njegovi mislijo, kteri program imajo; njegovi narodni zastopniki so že v poprejšnji sesiji to nasvetovali in predlagali, kar danes; ljudstvo je vedelo, kaj hočejo in kakošen program imajo, in vendar, kaj se je pokazalo? Ali je narod zavrgel svoje poslance? Ne! Dvakrat jih je izvolil po vrsti z največo večino, dvakrat proti vsemu nasprotovanju naših Neslo vence v, proti vsemu nasprotovanju same vlade. (Gromoviti dobro-klici na levici in med poslušalci; resnica!) To, gospoda moja, je dokaz, kaj ljudstvo hoče in kteri ravnajo po njegovih mislih in željah.
Gosp. Kromer je hotel dokazati tako, da kmetje nemščino zahtevajo, da na meji kranjski in koroški kranjski kmetje svoje sinove na Koroško in koroški kmetje svoje na Kranjsko dajejo, da bi se eni nemškega in drugi slovenskega jezika učili. Gospoda moja, to dokazuje na obe strani; to dokazuje, da je tudi slovenski jezik potreben, in celo prosti Nemci spoznavajo, da je potreben. (Smeh.)
On je na dalje rekel, da nektere občine so prosile, naj se jim pošilja državni zakonik v nemškem jeziku, ker slovenskega ne razumejo. To se je zgodilo na Koroškem v treh občinah; al vprašam jaz, kteri kmet pa razume državni zakonik? naj se mu pošlje v nemškem ali v slovenskem jeziku, zato ker so predmeti večidel viši, kakor njegova razumnost. S tem ni čisto nič dokazal; pa če bi tudi res bilo, da zakonika ne razumejo, zato ker jezik ni pravi, naj se pomisli, da je velik razloček, ali je prestava dobra ali slaba, ako je slaba, se iz tega še ne more izpeljavati, da bi bil jezik kriv, ne pa tisti, ki prestavlja, ki jezika ne znL. (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.)
(Dalje prihodnjič.)
27
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
(Na dalje.)
Gosp. Kromer pravi, da, ko bi se slovenščina v uradnije vpeljala, bi se vse počasneje vršilo, ker bi dvakrat toliko dela bilo, kakor zdaj pri nemškem ura-dovanju. — Meni se ravno nasprotno zdi, naj vam to precej v enem zgledu pokažem. Zdaj, ker se uraduje tako, kakor želi gosp. Kromer, se mora slovensko poslušati, in potem nemško narekovati, tedaj slovensko na nemško prestavljati, in potem spet na koncu, ko je treba protokole prebrati, tu se mora, ker stranka ne razume nemški, kakor je zapisano, spet nemško na slovensko prestavljati. Ali ni veliko krajše, precej slovensko pisati? Potem ni treba slovenskega v nemško, in nemškega v slovensko prestavljati; tedaj je dvakrat menj, ne dvakrat več dela. (Živahna pohvala in smeh na levici in med poslušalci.)
In potlej on pravi, zavoljo tega bi imeli ljudje veliko več stroškov. — Tudi v tem se mi zdi ravno nasproti; zakaj zdaj, če kdo nemški dopis dobi od sodnije, ki ga ne razume, mora tolmača iskati, letati od Poncija do Pilata, predno tolmača najde; mora plačevati tistega, ki mu tolmači, trositi denar za pot, in večkrat se še prigodi, da je tolmač slabo prestavil ali ga napak podučil, in da na zadnje tudi od tega škodo trpi. (Res je to! Dobro!) Zato rečem, ne veči, ampak manjši stroški bodo, in več bo pravice, kakor je je dozdaj.
Gosp. Kromer se boji, če mi slovenščino v šole vpeljemo, da nam tujci vsi zbežijo (smeh), in potem, da bo Ljubljana imela strašno škodo. — Meni se saj po zadnjih skušnjah ne zdi, da bi to resnično bilo, zakaj že zdaj so naše šole saj po nekoliko slovenski vrav-nane, pa mislim, da zavoljo tega še noben tujec ni zbežal. Vprašanje je pa to: ali bomo res na tujce gledali? Naša dolžnost je, najprej na sebe gledati. Vprašam, ko bi kdo v nemškem Gradcu ali na Dunaji za sebe tirjal slovensko ali laško šolo, ali se mu vstreže? Jaz saj še nisem nikdar slišal, da bi se bile tam šole po tujih ravnale; zakaj bi se pri nas? Srajca mi je bliže ko suknja; najprej zase, potem za druge in Bog za vse.    (Dobro in veselost na levici in med poslušalci.)
Pa poglejmo malo na skušnje v srednjih šolah, poglejmo statistične date v Ljubljani, v Novem mestu in v Kranji. Veste koliko je tacih, ki so morebiti Nemci, veste koliko imajo tacih, da bi res ne mogli se v slovenščini učiti? Imamo morebiti teh — pa tega ne vem na tanko — povem le, koliko jih je za Nemce vpisanih: v Novem mestu jih je 5, v Kranju 1 in tukaj v Ljubljani je takih, ki se slovenskega jezika ne uČe po slovenski, ampak po nemški 70; če razdelite jih na osem razredov povprek,  tedaj jih v Ljubljani ne pride
na vsaki razred več ko 8. Drugače pa sem jaz prepričan , ko bi deli ljubljanske Nemce na pravo rešeto, da bi jih prav malo na vrhu ostalo. (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.)
To, gospoda moja, je vendar znano, da znd v Ljubljani skorej brez izjeme vsak slovenski — razun tistih, ki so se še le priselili, čeravno je spet res, da njih otroci znajo večidel pred slovenski kot nemški. (Dobro!) Tedaj tudi ti ne bodo imeli vzroka iz Ljubljane uhajati, kedar se vpelje slovenski jezik. — Ali omeniti moram nekaj druzega. Odbor vam svetuje tudi postaviti se za to, da bi se napravila v Ljubljani pravoslovna akademija. Gospoda moja, pravoslovna akademija, če se napravi, ta bo pa zopet koga pripeljala; če na uni strani tudi kteri odpade, tukaj pa jih bode toliko več prirastlo, zatorej se meni zdi, da je gosp. Kromer sam s seboj v popolnoma nasprotji; pri gimnaziji se boji, da bodo tujci odšli, pri akademiji se pa spet boji, da bi tujci ne prišli. (Smeh na levici in med poslušalci.) Se ve, da ima on tu spet svoje razloge, ter pravi, da nimamo za akademijo kaj več sredstev, kakor prestave. Meni se zdi, da on ni bral na tanko našega sporočila; če bi ga bil na tanko bral, videl bi, da je to v Ljubljani že bilo. Jaz sam sem eden tistih, ki sem tukaj v Ljubljani prve pravne nauke slišal v slovenskem jeziku; eno leto smo hodili kriminalno in civilno pravo poslušat v slovenskem jeziku, in kar je bilo 1849. leta mogoče, to bo dandanašnji še lože mogoče. Se ve, gosp. Kromer pravi, če imate same prestave, s čem se boste dalje izobraževali? Ali ravno zato smo vzeli nemški jezik med predmete in nemški jezik tudi na srednjih šolah za učni jezik. Naša postava je tako osnovana , da se bodo vsi lahko naučili tudi nemškega jezika. Po tej postavi bo naši mladini mogoče, naučiti se popolnoma slovenskega in nemškega jezika, pa bodo potem, kakor se pravi juristi ozirajo še zdaj na francosko, angleško in laško literaturo, tudi naši mladenci lahko ozirali se na nemški jezik, in kar v slovenskem ne najdejo, bodo v nemškem, in ko se po priložnosti izobrazijo v italijanščini in francoščini; tudi v teh jezicih iskali, sploh bodo znanje in učenost zajemali povsod, kjer jo bodo našli.
Gosp. Kromer nam očita, da se mi hočemo po Hrvatih ravnati, da jih hočemo v tem posnemati, kar se tiče uredovanja narodnega. To bi ne bilo od škode, ako bi mogli vse vpeljati, blagor nam! Jaz mislim, da v tej reči Hrvati niso napačne poti hodili; sej so se v tem ravnali po Ogrih, Poljakih, Nemcih in Lahih; in niso bili prvi; ni tedaj Hrvatom zameriti, pa tudi nam ne! (Dobro! na levici in med poslušalci,)
Gosp. Kromer nam je na zadnje nekaj podtiko-val, za kar nima čisto nobenega vzroka, da mi nekako gravitiramo — skrivej se ve — že zdaj z Rusijo. (Grozoviti smeh na levici in med poslušalci,) To je znana reč, da so nam to naši nasprotniki velikokrat podtikali in posebno so skrbeli za to poročila policijska in še celo šolska.   (Dr. Bleiweis: gospod Zavašnik!   Veselost.)
Jaz sem imel priložnost o tej reči z gospodi govoriti , ki imajo v državnih rečeh kaj govoriti, in ko se je jelo pripovedovati, česar nas dolžijo in kaj nam pod-tikujejo, so se oni smejali in jaz sem se ž njimi vred smejal, in gospodje so mi rekli, kdor je take misli, da Kranjsko more kdaj gravitirati v Petersburg, kdor more kaj tacega misliti, ta se je pač s svojo pametjo popolnoma skregal.   (Dobro, dobro! in veselost)
(Konec prihodnjič.)
37
Spomini na deželni zbor kranjski.
Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v
šolah in uradnijah.
(Konec.)
Gosp. Dežinan je rekel, da je ravnopravnost, ktero danes zahtevamo, in kakor smo jo uni dan pri gledišču, celo elastična reč, da v tej postavi res zahtevamo le polovico, al da so drugi za nami, ki pravijo, zakaj ne zahtevate vsega. Gospoda moja, tisti, ki tako zahtevajo, imajo po moji misli, kar se tiče pravice, popolnoma prav; zakaj po postavi nam res gre vse. Al mi nismo vsega zahtevali, kar nam gre, in sicer zato ne, ker smo ozir jemali na okoliščine, ki jih je stavil pretekli čas. Mi pripoznamo, da nam je treba nemškega jezika, in hočemo dati priložnost, da se ga mladina popolnoma nauči, kakor na drugi strani slovenskega. Mi nismo prezrli, gospoda moja, težav, ktere bi se pokazale, ko hi mi hoteli n a e n hip vse svoje pravice zahtevati.
Gosp. Dežman se na izvedence sklicuje, češ, da izvedenci so nasproti temu* Na to mu odgovarjam, da to ni res. Nekteri „direktorji" znabiti da so se izrekli proti postavi; to je mogoče. Al jaz vem iz čisto zanesljivih ust, da je visoki gospod iz Ljubljane nekim naravnost ukazal (veselost), kako se imajo izreči. Čudno je pa to, da je g. Dežman rekel, da niso sposobni za to, ti neopresbiterji, in danes se zopet na-nje sklicuje. (Dobro! dobro! smeh na levici in med poslušalci.) Kako, daje gosp. Dežman pozabil na druge izvedence, ki več veljajo,   ko vsi ti?    Naš ljubljanski konzistorij
je tej postavi popolnoma pritrdil, in, gospoda moja, jaz mislim, tista oblast, ki stoji na vrhu vsega ljudskega šolstva, ki ima vse v svojih rokah, ki pregleda in previdi vse, da take oblasti glas je veliko važnejši, kakor pa posamesnih „direktorjev."
Gosp. dr. Zavinšek je pritrdil gosp. Dež manu, da ljudstvo želi nemščine v svojih kmečkih šolah, in je nasprotoval gosp. Kramariču, ki je rekel, da ni tako. Rekel je g. dr. Zavinšek, da je on izrekel to, česar ljudstvo želi, a ne gosp. Kramarič. Al čudno je to, ker sta, kakor znamo, za deželni zbor v Črnomelj skem in metliškem kraju kandidirala obadva gospoda, namreč dr. Zavinšek in Kramarič, da ljudstvo ni izvolilo gosp. dr. Zavinšeka, ampak gosp. K ramanča. (Živahna pohvala in smeh na levici in med poslušalci.)
Ako, gospoda na uni strani pravite: pred so bili veliki možje iz Kranjskega, veliki in učeni, odslej pa tega ne bo več; s tem vi nalašč zanikujete to, kar smo mi v postavi jasno ustanovili. Že enkrat sem povedal in konštatiral, da nam po vsej sili podtikate, da hočemo nemščino pregnati popolnoma, in vendar vsak, ki postavo bere, lahko previdi, da to ni res. Morebiti nam bote to še naprej podtikali in ljudstvo s tem motili; al jaz vam rečem, da delate to po krivici in le zato, da bi nas pred ljudstvom očrnili.
Gosp. dr. pl. Kaltenegger seje v imenu „kon-stitucijonalnega društva" vzdignil zoper to, ker pravimo, da se je ono v nasprotje postavilo z ustavo, in je povdarjal, da je on in društvo popolnoma zvesto ostali ustavi. Al jaz vas vendar vprašam, gospoda moja, kako morete vi to trditi, kako morete reči, da se vjemate z ustavo? „Konstitucijonalno društvo" namreč zahteva, da naj se ta postava zavrže in da naj ostane vse pri starem, kakor je do zdaj! In kako je po starem? Gospoda moja, že v drugem razredu glavnih šol se naši otročiči podučujejo z nemškim jezikom, že v drugem razredu se morajo „Rechenkunst" po nemški učiti; §. 19. osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah pa jasno govori, da se vsakemu narodu mora dati potrebno sredstvo, da se izobrazi v svojem jeziku tako, da se nihče ne sme siliti, da bi se v ta namen tujega jezika učil. Prašam vas, gospoda moja, kako se sklada to, da se naši otroci že v drugem razredu ljudskih šol silijo v tujem nemškem jeziku učiti se, kako se to sklada s §. 19.? Ako mi to razjasnite, potem bodem rad verjel, da ste dobro „konstitucijonalni" in da nikdar ne odstopate iz ustave. Sploh, gospoda moja, ne morem drugače, kakor da se čudim ravnanju „konstitucijonalnega društva" in tistim, kteri ga držijo. Oni pravijo, da so konstitucijonalno društvo, in tukaj se vidi, da so se v tej reči postavili naravnost proti ustavi, proti konstituciji. Tedaj vam, gospoda na uni strani, naravnost povem, da niste konstitucijonalno, ampak da ste nekonstitucij onalno društvo.   (Živahna pohvala na levici in med poslušalci.)
Pa še eno. Predvčerajnem smo slišali od une strani zagovarjati pravice tistih, ki so v „Landtafel" vknji-ženi, — in vendar se ti gospodje vedno ustij o , da so liberalni, ter nam očitajo, da smo fevdalci. Kdo je po tem takem fevdalec? Ali tisti, ki pravijo, da so postave enake za vse? — In tako, gospoda moja, končujem s to željo, da bi se sprejelo, kar je odbor nasvetoval, in da bi tudi uni gospodje, ki so nam dozdaj nasprotni, z nami potegnili in bi postali mi dobri prijatli. (Gromovita pohvala na levici in med poslušalci.)