Štev. H. _ V»DOMOLJUB« 1928_ HM GOSPODAR Pod kakimi pogoji bo mogoče izvažati živino v Nemčijo? Odkar so se razširili glasovi, da bo Avstrija z zvišano carino preprečila izvoz živine vseh vrst iz Jugoslavije v Avstrijo, moramo gledati na to, da dobimo kje drugod odjemalce za našo živino. Ker se je sklenila pogodba z Nemčijo, do mogoče nekaj živine prodati v nemško republiko. Žal pa so pogoji, po katerih bi se mogla pošiljati živina v to državo, zelo tesni. V naslednjem navajam važnejše .določbe, ki se tičejo izvoza naše živine v Nemčijo. 1. V trgovinski pogodbi med našo in nemško državo ni Nemčija prevzela nobene obveze v pogledu postopka pri uvozu živine. Radi tega je Nemčija popolnoma svobodna in lahko brez kontrole uredi predpise pri uvozu živine iz naše države. Nemška vlada niti ni hoteia, da napravi z našo državo veterinarsko konvencijo — pogodbo — po kateri bi se uredilo z zakonom, kako je postopanje pri prevozu in prevzemu živine v Nemčiji. Morda je temu krivo dejstvo, ker je naša država razkričana, da se pri nas premalo pazi na zdravstvene predpise. Oni, ki torej hočejo sedaj, ko imamo pogodbo z Nemčijo, živino pošiljati tje, morajo biti zelo previdni. 2. Za svinje iz naše države je nemška idada izdala popolno prepoved oziroma splošno zabrano. To se pravi, kdor hoče svinje pošiljati v Nemčijo, si mora pri nemški vladi iz-poslovati posebno dovoljenje. Za ostalo živino — govedo, konje itd. — obstoji v Nemčiji samo veterinarska prepoved. 0 tem lahko dajo natančnejša pojasnila naši državni veterinarji. Dovoljenja oziroma prepovedi uvoza izdajajo v Nemčiji posamezne zvezne države — Saška, Bavarska, Prusta itd. — a ne država in imajo te dežele pri tem popolnoma proste roke. Vlade posameznih državic lahko brez dovoljenja in vednosti berlinske vlade dovolijo posameznim uvozni-čarjem uvoz živine, ali pa ga prepovedo. Nemški uvozničarji imajo veliko prednost. Ti debijo za vseh vrst živino dovoljenje uvoza v ozemlje nemške republike. Težje pa dobijo tudi Nemci sami tako dovoljenje za svinje nego za druge vrste živine. Iz tega sledi, da so v Nemčiji zelo previdni in se bojijo, da bi zanesli kako kužno bolezen z Balkana v Nemčijo. V zadnjem času se opaža, da Bavarska zelo gre na roko pri uvozu živine iz naših krajev. Tudi za uvoz svinj tu ne gre tako težko kakor v drugih nemških zveznih državicah. Morda bi bilo dobro, da kaka gospodarska organizacija naših kmetovalcev skuša dobiti zvez z Bavarci, da si zagotovimo njen trg. Opozoriti moramo na sledeče: Veterinarski izkazi iz naše države — spričevala naših zdravnikov — se v Nemčiji ne upoštevajo. Živina se pri vstopu v nemško ozemlje strogo pregleda po nemških živinozdravnikih. Radi tega zavisi dovoljenje za prevoz v Nemčijo samo od dobre volje tamošnjih živino- : zdravnikov in v glavnem seveda od zdravja živine. 3. Prevez preko avstrijskega ozemlja v Nemčijo dovoli Avstrija samo v tem slučaju, če imajo prevozniki uvozno dovoljenje nemških oblasti. Ako tega dovoljenja ni pri drugih prevoznih listinah, avstrijske oblasti že na meji pri Jesnicah, Spielfeldti in Pliberku zavrnejo prevoz živine. Ker se bo sedaj, ko je stopila v veljavo trgovinska pogodba z Nemčijo, gotovo nudila tu in tam prilika, da se bo dalo vsaj nekaj živine prodati v Nemčijo, kjer so zelo vabljive cene za vse vrste živine, svetujem našim ljudem, da so pri sklepanju pogodb z Nemčijo skrajno previdni. Ker Nemčija nima prav nobene obveze, je vse odvisno od dobre volje nemških oblasti.'Naša vlada nima pri tem nobenega vpliva in nima pomena, obračati se v tem oziru nanjo. Dobro bi pa bilo, da bi se naše gospodarske organizacije, pa tudi podjetni posamezniki, obrnili za informacije naravnost do sorodnih organizacij in velikih solidnih mesarskih podjetij na Bavarskem in drugih mestih Nemčije. Ali še enkrat svetujem strogo previdnost in prevdarnost. Uspeh gnojenja z umetnimi gnojili. Če hočemo natančno ugotoviti pravi učinek umetnih gnojil, moramo z njimi delati pravilne gnojilne poskuse. 0 tenj se je že ponovno pisalo v strokovnih in drugih časopisih v Sloveniji; izvedlo pa se je tudi že nebroj takih poskusov. Umestno pa je, da se z uspehi poskusnega gnojenja seznani tudi .širša kmetijska javnost, ki jih naj izrabi v praktičnem gospodarstvu. Med drugimi izvaja te poskuse tudi Delegacija proizvajalcev čilskega solitra, ki vrši strokovno propagando za razširjenje umetnih gnojil. Tako je tudi v tekočem letu izvršila večje število poskusov gnojenja s čilskim solitrom in v zvezi z njim s superfosfatom in kalijevo soljo. Ti gnojilni poskusi so bili izvedeni vsi po enem načinu z namenom, da se ugotovi, koliko več pridelka nain da gnojenje s samim čilskim solitrom, koliko pa v zvezi s superfosfatom in kalijevo soljo. Kakor že znano, vpliva namreč načelno dušik (v čilskem solitru) predvsem na razvoj steblovja in listov, to je na raščo rastlin, fosforova kislina (v superfosfatu) na razvoj in klenost zrnja, kali (v kalijevi soli) pa na debelost gomolja in korenstva. Seveda potrebujejo od posameznih rastlin nekatere več, druge manj umetnih gnojil, da nam dajo zadovoljiv pridelek. Tako^ se n. pr. zadovolijo žita na posejano površino od enega hektarja s 300 kg superfosfata ter s 150 kg čilskega solitra in kalijeve soli. Koruza pa potrebuje že več njej priklednih gnojil, zato ji damo po 250 kg čilskega solitra in kalijeve soli, zadostuje ji pa 300 kg superfosfata. Krompir in pesa rabita samo dušik in kali, potrebujeta zato pa 250 kg čilskega solitra in ravno toliko kali- jeve soli. Pripominjamo, da so to najmanjše količine, ki jih rastline nujno rabijo, če naj pokažejo očividen uspeh. V pokrajinah, kjer jo uporaba umetnih gnojil bolj razširjena, trosijo dvojne in celo trojne množine teh gnojil in to s prav dobrim gmotnim uspehom. Vseh takih poskusov je bilo v tekočem letu 34, in sicer pri pšenici, ječmenu, ovsu, koruzi, krompirju in krmski pesi. Izmed teh je bilo 21 poskusov pri žitu in koruzi in sicer vsak poskus na štirih parcelah, 13 poskusov pri krompirju in pesi, vsak na treh parcelah, ker je gnojenje s superfosfatom tukaj odpadlo. Vsaka parcela je bila po 100 četvornih metrov. Prva parcela je zaradi kontrole ostala negnojena, druga je dobila 3 kg superfosfata in iy2 kg (koruza 2i4 kg) čilskega solitra, označena je s PN, tretja li/2 kg kalijeve soli (koruza, krompir, pesa po 2V- kg) KN, četrta samo s ty> (ozir. 2%) kg čilskega solitra N. Pridelek se je stehtal iz vsake parcele posebej in ugotovil pri žitih in koruzi za zrnje in slamo, pri krompirju za gomolje in pri pesi za koren, če preračunamo dobljene številke na hektar (to je 1% orala) smo vsled gnojenja pridelali več na gnojenih parcelali v kg: a S a i I ° 1 55 T 1260 -1 'č? t* M s CM i s 1 N j 270 I § i m Z [ slama 1 s -t S 00 1160 S [ zrnje j 1 i 400 s CO § OOSI S z a S m o co s £ & 1360 j i Cl« *> Še o precepljanju sadnega drevja. - j«-'.; iTii .. :•:•: Ti; . E»> :t:v: "t- sm.i- -rt "t ' i .-.■: i ^utitrsTv. BKiTfc Včnit* k s.i: v ii : ;.. V. : •. : !Ch'ii i>. • .irjti' : M i,. •.•».! u .r. ■> n :: • "v . , »ST»£> Iifc tirali- iT: .i- ' ~ n ' : : i.l. ti i. : i s.:'t. trni :.. V < ,±"e r • - • hi j- z.h. 2 mK . xu v..n>Lrr.i: :>. r ;,.;. r t-, j ;■ .. i.'-: " L pi f"t~ v it • siil2.: trg:-"'' r-.-i.i- .i-. tr x -_n pr;•. i, r-i.iE.tt iT, ifJi3.t • >..(.> ■• \ - :-.'•■. - u rr .' Tek-' > -ai.if i: ;■:•;>.- ti «,> Lit;:. ->.-«. rtti: ;.t r jasi -UCV -tb ,L t tr. it ; ■ . ,•*•'• tri kj--.-v ii-; r-rjtr. tul.: .. L'-r — . -ji."-., ii }■:'■' iii • - > T.'... i,' - ; • ;;jx> • . • >*7<". •->■-. 1 št•: ai r Mfflf .ITI. C {•fOHtf k , , . •; ;« :•. ' : > - ' ■■ ■ . C ,.. . ,•T' f. '* r--H.ni: -t ■ r- i>. .? :>: ' i u:-' ' '' r,.~ ;• - r' čti iz k "'i stnK :•: b ?' T ^^ 7, i- ■:-: sil. :-•■ >>'• ■ • : •• 7'/1*:* cl - ;> ..• - '-' - ' '•i- Odgovor na čfanek: Še r>ovodobnost m naša kmetija. ~k r:-:- tiiix :. • . . nt j'r-*ji.»t5i iti Kssf-: 1 ki lita j: iv C- "k'kT*i~.-. -■ SnO*»; > ->.:.. :-H . : v . tk rr. krt; c si \7ti: t: s. i- ND.-J), m 'iT. JB-: r-ti ,.} rt;3icri; . > "'• '. '. i. .. i. '. -r:' . ..; jf 1 ." :■< -t; y • - ;.;.X- - »(»tj« ji« T:- rib;ri.-.. i. '.-. l ;.it \ ~ r..(-"k ~>: -ifcij Ti v \J-- jii^cr a S^V-R '®ijo ■•»'"j • :,,<- • fi Kri. it. ' •: . afk-^z. t • o.- - .i . —.--r t j«. - . r:. - -.>■: .Tt r ..-titiKo j-:«-: & :,:ci": ' , m:-, ac/u t t V>«i - . - . .t r- as-. :■' •• f-.ii v: i :" rj.tasibo. • • isa *••: ' 'tti p:? • L- Vr vjata. i r -i v - .r. ^.i :•: j •: t ji: ,.ra r..«.i- kar-ct^rr« i iz. JKviai: - : -r- Pi ' s t :. i/ —. .' I 17t,C JIK • - i ni trn: nmtujr. . ti . • k ' r? 1; ->- .'i7»!MjIi; 1 ' ilf>UK.:,|tin, . "o K-T,»..lBi;- va. n.. i.i m -;t.i. ,, jš- . •• . ,Tl!* krt j«- " -n . cit n. -T "(K. *. t-.ii.i-; Titrasč«« 'is !*f»-(atht tm-.-rt,'. rtn mir |T '",,. V toemt fi.IsfiT: Lušči, aragf pr m-^Tiistnt. '.'ti:-tr.ii-j fKr.oiint wim r»t-Hi j :mr. jni: .it j,- irn u. joresar , fi,.. > i.iiTf-riiii ne. (»bnt*if'.<'Dt Tf i«-.. V t - ■ ■ -it S- t'"t'7i|vt J)",-; 't<-i(i Jl.....f,( I* afflimo rtr- «'- xl tU tifc VOBdHT. fri" IJt iT, taka Qt V« ,(«tai,k:i ;'•• W f ■'. > ;.•••.. ^ t) Ti- ,tL J-,; tudi a-k ,ur.- 1,1 ^ ni u Mf :.tfŽL t« 6- v.', Jcv'W7riT-t flf?,K5 w i,;., * m« « .■■ bflBK šuurtai : "'' ,; :,:,žai-trtn,; c: otj vrhu. Ti t wj.<,t*.. Tvšt.^f: , • s:- » t-, :,ti Ti,n.. u:iv: I^TZr^VZ ^ - C. * Hf ^HikrtllMU. Aprili : - : " -:■ i - - i . , :,. - . t . - ; i lik s ^ ; .... iBB^fct •.-« r. .> .: I tS- -ni . 'JT'r-1 ■ ■ TT ■ ■ - -ii::fil».':; -. . .1.1.;, : j? prt. a.ritc pa OKi^ft. '.e -. liHg-Jits - Maž.urjf»(«fi. aa -iA^irtK vfjkic ; {®tltf*ni ;■: ><»-.ii.m. tti< TH :-.;>fkK- {17* 1 v ™murt dobre -ta-i.^.. ^ v i, 4 - -li! »t Bffif-tijski kii. i h • impr-art ±»h-tft]i t., , '' * :*J ' ^aih rAsmorah - drupa otoi^biL d-ibitafi !£)c U l" bš tJr teko ur-ne, kof -o. Br- /. ,jvonij b-: j« : '-e še Je prazn<. kar jjfa :rrižl(r(r a>. : T.i-- owtje m • .Vaj -i . -.'i-.- '•'»r.:^. kafcKnetn je i--; - „!" ftrj- raj:--! lovarH Benko. t-i K- pn?*}- pr-trel-.-r.j prak-^ in* -trinjam z a »i m in k pr-^-..taj Ki '.a-i - r>ovi. ko »-topij.j ■■ ^ :■•■ ■'->:■ if precej dobro ;zrežkani z ,»,'. -i-:--rc j -na. Pre«-; prakse .j ."[f. r.• -•:.'. j- '<<• y pf-i - -».-:r imajo prilike prei>kukiti b Ji v •MŽjftJnsi tbop "raj prž>;t:'&o - veibaJi :e ceso življenje in m - i p -iid cžjJcov iz fci šo jim * vai -1*1, ■ -pominu in kateri jim bijdo k • ,-. —0 i-t rtzz< .igo :z isfiisoiiov pr«-tf,in-;. -: ' 1. veli- o :'t>A-» i Ker pa > B ako motni«. ;.» ij - . i »<<» j i. •'•■ *BM4»«i ».-» ?»i ->.jiT«?l f!3ič'. •<.e. pa atz r*- vJcr;>- -p-K '-.«;•• .-iiuMt kja.. . ...i, leto viieJ nevednega jn Mpraiijot«« Vk 'urjenja p»-i:-.*ri i.i -i^siikri;' r ^ i" ■* -ia ^r lli^e ijai, -: £<•: ".O p .,;0,. id» ie uftae« ptinn b* k4L / - pr, tria-.-ii, • >: r>-» lis. Žr «aao t j* .. ..-j. - i'; :.- . ..i t >-, ; . - j,,, B« saj dotee --j. ki M pahekor z* upndat^ x« i>- •- .; ;,>. fiS.*. ri« kip --- "■2" a» T J M'*«!«. « i ha-.: ,-itk ... ■ ^V-; - --■ "a- ' " . >v t v-ffl ^r-. tri;* -.v -<- • ule- . _ k, u.- 1.1.-1 je v «»B (^ K^i pršili cbneJcilt t rjwt atelj: -r. •• Ijpir.-r-1 - .. - in jo, - .-': -"i - tšv*r. . m lo- •■ '-'i. I?.. ^kt-c : '-licu — ' ' ' ' j.'--: . -ir»i >.-•• • N>- —m:: ■■; • ■ i£..v • i-ff: j« zeb iBTif.iias m ms-jOL iwp-den . viKjitr dnna » roma* Ml pri ponoS «hfcrK» rif c^nt-*" pri t< ravnili »t <..-lcrr.?t:k Wfi : . !«ja- * rirbfBo. ki pešnak: pra\' P?"? i.ii.fi-f- lil -i- . tj rv-ajoni pciatkl iu- - •:-.-• *.±Jt*. 1 i r^im ~ '"r-t r. k*V V * - našS>:; f-ripo- —i rik klc rjA»'—, • i'.- i- .j« K- šifB It; : C liti A v- Viri-. -■'.v- ...... Denar. i Ž.*. khr*«j» 1V2Č- \ 'tr ► "kka in s« pUčc^ v Danko po * i ventunev. nA;-;h N^TAb v Ljuhlja-I«). /lAgrvbu in Bo^rmiii ^ pUKvale iiu jcmsko valuto po kl)-U v*--iiih: 1 anelo- 277.5;t Din. i anvnški .klir j >n, 1 holandski vh.kunar Piti. t n?m-sk« 'iiMrka UV.-vS Din. | ^feirski frank ' 1 »sadjarska |\nfa Din. t ;.vstr«jski šilill}l so-J Din. i »>ra ,ul: 1 trsnk i-M Din. 1 ;)ika kjvn.) Dir \ cBet. .'ni-pa o 1.25 Din; na debelo pa po 1 dinar. Najvažnejši kupec je sedaj Vojvodina, ki si pri nas nabavlja dovolj krompirja. •— Mleko je navadno po 2.50—3 Din, dobi se pa tudi že po 2 Din liter, ker ga mlekarice iz okolice skušajo na vsak način oddati. — Masla je veliko na trgu in sicer ne samo iz mlekarn, ampak tudi od kmetov, ki sami posnemajo in prodajajo maslo večkrat za vsako ceno, celo po 20 Din za kg. Povprečna prodajna cena na debelo za kmečko maslo je 27.50 Din za kg, za čajno maslo iz mlekarn 35—45 Din za kg. — Jajca so se pocenila in stanejo po 1—1.25 Din komad. — Mast se je podražila in stane 26—28 Din kg. — Sira jo v sirarnah polno, da ne vedo kam ž njim. Trgovci v mestih ga pa prodajajo na drobno še vedno po 40 Din kg, sirarnam ga pa ne marajo dražje plačati nego po 22—24 Din. Manjka pač osrednja prodajalna sirarn, ki bi uravnavala cene. g Tržišče i jajci. Cene jajcem so v naši državi še vedno previsoke, da bi jih bilo mogoče drugam uvažali. Zato ne moremo konkurirati na inozemskih tržiščih. Za naše blago se v Švici plača 160—180 švicarskih frunkov za zaboj od 1440 komadov (1 komad po 1.22—1.37 Din), v Italiji 600—700 lir (1.25—1.46 Din) in v Nemčiji okrog 140 mark (1.40 Din). g Hmeljsko tržišče. V Žatcu je promet precej živahen. Povpraševanje je bilo predvsem za dober srednji in prvovrsten hmelj raznega izvora. Kupljenih je bjlo v zadnjem tednu v žatcu samem in na deželi 500 stotov žateškega, 200 stotov ostilega češkoslovaškega in 400 stotov tranzitnega hmelja predvsem za inozemski ^nemški) račun. Cene so se za malenkost izboljšale, zlasti za izbrano blago. Prvovrstno blago stane 2000—2100 Kč za 50 kg (67.50—70.90 Din za 1 kg), dobro srednje blago 1900—1950 K £(54.10-55.80 Din), slabše srednjo blago po 1850 Kč (52.40 Din). Nekaj partij izbranega blaga je doseglo izjemne cene do 76 Din. V tranzitnem hmelju se je trgovalo boljše jugoslovansko blago, in sicer l aski hmelj po 900 -1000 Kč (30.40—37.10 Din za kg), savinjski pa po 1200—1250 Kč (40.50-42.50 Din). — Nurnberško tržišče jc bilo bolj slabo in se je prodalo Ie 150 hal. Povpraševanje je samo po boljšem domačem in jugoslovanskem hmelju. Ta se je plačeval po 50—160 mark tranzit za 50 kg (13.60—41.40 Din za kg). Prvovrstni haller-tauski hmelj notira 240—300 nrark (65.20 —81.50 Din za kg). g Lesni trg. Povpraševanje po Irdeni lesu na jugoslovanskem trgu je živahnejše in so se cene nekoliko okrepile. V zadnjem času jc bilo izvoženega mnogo okroglega lesa, posebno hrastovine, kar bo sčasoma slabo vplivalo na nošo lesno industrijo. Zanimanje za gozdne licitacije je še vedno izredno veliko. Na tržišču mehkega lesa ni še prišlo do zboljšanja cen, nasprotno so te še nekoliko popustile. Na italijanskem tržišču je opažati izrazito smer po naraščanju cen. Povpraševanje po gradbenem lesu je živahnejše ter jc pričakovati, da se bo s pri-četkom gradbene sezije še povečalo. — Izvoz našega lesa v Madjarsko se je preteklo leto znatno dvignil, kar je deloma pripisati visokemu stanju romunskega leja. Glede na slab trgovinski promet z Madjarsko predstavlja naš izvoz lesa več kakor eno tretjino skupnega izvoza v to državo. Po naši statistiki smo v prvih 9 mesecih pr. 1. izvozili v Madjarsko 2,425.000 stotov lesa napram 1,359.000 stotov v istem razdobju 1926. leta . Živina. g Živinski sejem v Ljubljani 15. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 267 konj, 78 volov, 41 krav, 9 telet in 60 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 53 konj, 48 volov, 25 ki 'av, 8 telet in 50 prašičkov za rejo. Pri srednježivahnem prometu so ostale cene v glavnem nespremenjene. Za 1 kg žive teže so je plačevalo: Voli prvovrstni 8.50 Din, drugovrstni 7.50 Din, vprežni 6.75 Din, krave debele 5—6 Din, krave klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din. Ker je bil ta sejem drugi v mesecu, je bil le srednje obiskan in dogon bolj slab. g Mariborski prašičji sejem 17. t. m. Tega dne je bilo prignanih 99 prašičev in 1 koza; prodanih pa je bilo 72 prašičev. Cene so bilo te-le: mladi prašički 5—6 tednov stari komad po 125 Din, 7—9 tednov stari 280—300 Din, 3—4 mesece stari 380- 450 Din, 5—7 mesecev 450—550 Din, 8—10 mesecev stari 580—650 Din, 1 leto stati 1000 —1200 Din. Za kg žive teže se je plačevalo 10—12.50 Din, mrtve teže 16—17 Din. g Cene sirovim kožam na mariborskem trgu. Na mariborskem trgu so bile pretekli leden naslednje cene: Goveje kože 19—22 Din za 1 kg, telečje 25—30 Din, svinjske 19—20 Din kg, konjske kože 150—200 Din komad. — S tem jo cena kož dosegla svetovno pariteto in izgleda, da bo šip višje. g Dunaj porabil jugoslovanske živine in mesa: Leta 1926. je bila na Dunaj uvožena iz Jugoslavije 3601 tona mesa, iz Madjar-ske 2012 ton, iz Romunije 6676 ton in iz Poljske 16.502 toni. Leta 1927. pa je Jugoslavija uvozila 1178 ton, Madjarska 231 ton, Romunija 3538 in Poljska 1487 ton. Na dunajski trg z živino je Jugoslavija uvozila lani (v oklepajih podatki za 1. 1926.): govedi 42.188 (24.219), prašičev 209.477 (186.391), od teh špeharjev 162.177 (122.132), mesnatih 47.300 (28.057). g Zborovanje živinorejcev priredi živinorejski odsek okrajne blagajne za kamniški sodni okraj dne 26. februarja t. 1. ob pol 10 v prostorih Kamniškega doina v Kamniku. K obilni udeležbi vabimo vse zavedne živinorejce. Zadružne vesti. g Zborovanje mlekarskih zadrug. V nedeljo 12. t. m. se jc vršilo v Ljubljani v hotelu .Union« zborovanje vseh mlekarskih zadrug včlanjenih pri Zadružni zvezi. Na tem setanku se je predvesm razpravljalo o krizi mlekarstva. Zaradi nastale nadpro-dukcije so cene mlečnim izdelkom, zlasti siru že toliko padle, da prodajajo danes sirarne sir po svoji lastni produkcijski ceni. Sklenilo se je, da naj vodi trgovino z mlečnimi izdelki le centrala, ki bi poskrbela za izvoz mlečnih izdelkov, doma v tuzemstvu pa vzdržala cene na primerni višini. Zastopniki mlekarskih zadrug so naprosili in naročili vodstvu Osrednjih mlekarn v Ljubljani, da izdela načrt za skupno prodajo vse mlečne produkcije. g Hiraraki posvet na Jesenicah. Kmetijska družba je sklicala v nedeljo 19. t. m. na Jesenice setanek, ki se naj posvetuje o korakih, ki bi jih bilo ukreniti, da se omeji predvsem današnja kriza v prodaji sira. Zborovanje je ob pol 11 otvoril družbeni ravnatelj inž. Lah, ki je pozdravil vse navzoče zastopnike oblasti in sirarskih zadrug. G. inž. šabec, ravnatelj mlekarske šele v škofji Loki, je obravnaval vzroke o današnji krizi, gg. ravnatelja Obersne in Trček o centralizaciji širne trgovine v lastni režiji in otvoritev trgovske poslovalnice v Ljubljani, g. Mencinger pa o ustanovitvi osrednje širne kleti za Bohinj v Bohinjski Bistrici. Po triurni obravnavi so se sklenilo resolucije, ki poživljajo mlekarske organizacije, da se v obrambo svojih gospodarskih interesov tesno združijo v skupno osrednjo organizacijo. Druga resolucija sklene ustanovitev osrednje poslovalnice v Ljubljani, ki naj v svojih rokah združi širno trgovino vseli sirarskih in mlekarskih organizacij v deželi. Tretja resolucija ugotovi potrebo po ustanovitvi moderno opremljene osrednje kleti v Bohinjski Bistrici za ves Bohinj. V četrti se pa nastopa proti krošnjarenju v. mlekom in mlečnimi izdelki. Razno. g Strokovna razstava za gostilničarsko obrt, od 2. do 11. junija 1928. Uprava Ljubljanskega velesejma se je odločila, da svojemu letošnjemu velesejmu od 2. do 11. junija priključi še posebno strokovno razstavo za gostilničarsko, hotelsko in kavarniško ohrt. 8' tfamen te razstave je, da pokaže prizadetim, kako naj izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostov, tako domačih, kakor (udi bolj razvajenih tujcih Tujski promet v naši državi vedno bolj narašča, vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovclj, oni hočejo tudi udobja in piv." vrstili postrežbe, kar vse jim pri nas še n; n^ii v toliki meri kct v drugih državah in r.a kar so oni navajeni. Zato je korist te prireditve na dlani. Razstava bo nudila najmodernejše na tem polju, nove strokovne izume Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in ostalih duav Inozemstvo razstavi pretežno stvari, ki se pi i nas ne izdelujejo. Kot razstavijalci pridejo torej v poštev tudi naše domače ivrrdk1 ki spadajo v eno ali drugo sledečih skupin: Kuhinje in oprema kuhinj; konserviranje živi; poliištvo; oprema točilnic; svetlobna tehnika; pralni in snažilni pripomočki, oprema r ;f~al-nic in stranišč, samopreskrba z vodo, plinom, elektriko, naprave; vrtovi, igrišča, garaže; kletarstvo; organizacija strokovnega knjigovodstva in zaračunavanja; knjige tiske/ine, plakati in slično. g Uro: Tomasove žlindre otežkoien. Kakor znano je že nad leto dni pri nas v veljavi piavilnik o prometu z nimetnimi gnojili, glasom katerega se med drugim ne sme uvažati Tomasova žlindra, ki. nima naj-mani 18 in pol odstotka tosforo\e kisline. Si testne odredbe je .bilo -vnuguj nekoliko vagonov tega gnojila iz ne k i tvornic, ki so imele zalo občutne zgube. Zaradi tega je sklenil kartel pro«va]aIce\ Tomasove žlindre v Nemčiji, da tako dolgo ne pošlje v Jugoslavijo blaga, dokler obstojajo ti predpisi. Tako so ostale nase gospodarske in kmetijske organizacije brez Tomasove žlindre ravno ob času, ko kmetovalci to gnojilo najnujnejše rabijo. — Čudimo se, da iii mogoče dopovedati našim merodajnim krogom v Belgradu, da s tako neumestnimi pravilniki, sestavljenimi brc/, sodelovanja gospodurskili krogov, naravnost ubijajo našo kmetijsko produkcijo in vpro. paščajo kmetijstvo sploh. Vse delo, ki (rU razvijajo kmetijske korporacije v oblastih, da bi zvišale pridelke, je brezuspešno, do^ kler jih na ta način ovirujo pri njih strokovnem delovanju. En milijon dolarjev je zaslužil wa-shingtonski odvetnik Hogan, ki je uspešno zagovarjal pred sodiščem petrolejske-ga magnata Dohenyia. Zadnji dneyi potekajo za naročanje knjig Družbe sv. Mohorja. Naroči hitro! Kako se je pri nas izvedla agrarna reforma. (Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.) 1. Posestne reforme. Ponovno sem že poudaril, da tare našega kmeta v prvi vrsti pomanjkanje zemlje, zakaj komaj dobra četrtina kmetov ima tolika posestva, da morejo na njih zadovoljivo gospodariti, (ločim se velika večina ravno zaradi premajhnih posestvec ne mora z njih primerno preživljati. Prvo vprašanje, ki pri tem nastane, je torej, kako povečali posestveca naših malih kmetov? Že spredaj smo poudarili, da je to izvedljivo le v majhni meri, zakaj Slovenija je naseljena tako gosto in njena površina je že (ako izrabljena, da za to potrebne zemlje ni kje dobiti. Edino, kar prihaja tu v poštev, bi bila popolna odprava f i d e j k o m i s n v in razdelitev še preostalih vele-posestev med kmetiško ljudstvo (mnogi zahtevajo, da se veleposestva ohranijo in uvede na njih zadružno obdelovanje, a tozadevni poizkusi se niso obnesli še nikjer). Ogromna večina veleposestev je bila razdeljena že ob priliki zemljiške odveze po I. 1848 . (razen v Prekmurju, ki je bilo pod Ogrsko in zato zemljiška odveza tam ni bila izvršena), vendar jih je tedaj ostalo se nekaj Razen tega je pa v sredini druge polovice preteklega stoletja, ko je bil pri nas liberalizem na višku in je zašel kmet v največje stiske, prešlo precej zemlje zop< t nazaj v roko veleposestnikov in drugih kapitalistov. Na ta način smo prišli do tega, da je bilo ob prevratu na ŽSSS5 3 l0Veniit t 222 veleposestev v skupni Hmškem J v ' V "^ri i.drugih pokrajinah, zlasti na -maskem, v Voj\odini m v Rosni e bilo to stanje za kmetiško prevr t°u t '"Ri^T'^^, ^ «"«tela ljudS ob Kebte kmete ' * M nidele >"ed zemlje Plod te zahteve sta bila zakon o provi/orični agrarni reform z dne 25 februar h i ic io ' S * 21- julija 1. 1919. (1. 1920. toZ^S^^teta^te Lio™1 °,n?' kl ""aj0 "ad 75 lia Poljedelske zem ic ali ™ nad 200 ha celokupne površine). Na ta način je v , - ^agrarno reformo, nasledi,ja mnoz^j^ 7' l?3.| X K I P. t a p X4 5 ° 2 £ j 5 »S ! 2 I I E'. l I o N 3 C •O ~ a r:' u < I C tK i •3 a | »II o- I a-a, a 5' c v.* "3 o 1 < f ~ r5 o" I i I I I io § •>1 Ol O« N CD S 3 S o 3" ■T> „ < o. o •a o. o o % 2. 5" ~ s e" c c C. "1 N G. r- cr io a> to --i cr o C. (t o N (0 o c. o a. o (D 3 So 3 wr a t3 O pr 5 c T3 — a T 'O „ — to ~ to IO Ot s g s C, 8 cn s č> K 8 u Fo -4 OD S tO 8 8 S tn to £ Dl Ol 1 00 S o N ® Število veleposestev -l 13 n o <■3.7. ris Kakor posnemamo iz zgerajšnjih dveh pregledov, imamo torej pri nas 42.516 ha veleposestniške poljedelske zemlje (obdelane zemlje m pašnikov). V zmislu začasnega zakona o agrarni eiermi bi je smeli obdržati veleposestniki skupno 16.650 ha, i ',e. ",0rali dobiti knietie ^ drugi upravičenci že sedaj 2 v'a.r sp Pa. zgodilo.'Kakor nam kažejo zgorajšnj. il ie 'infni Z0 doS e3 razdeljene komaj 16.070 ha, a veleposest-nritiče " • ° Ved?0 flih ha več nego jim je po zakonu se niso }r S »K,ljedelsko PovrSino, gozdi se pa sploh doslej Pod t1?' ' t^V6l! upravlia «ne površine, ki spadajo poči agiamo roiormo, država sama