Štev. 82,
Izhaja ysak de*
12vntk popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— m pol leta K 72"—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*—
V Ljubljani, sreda, 13. aprila 1921.
PoStnlna platana v gotovini.
Leto L
Oretlnižtva in uprsuništvo v pitarjeoi ulici Stcv. C — Telefon uredništva štev. SO — Teiafon — apravnlžtvs 5',w. 32« =>
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*—
DELAVSKI UST
za en mesec K 12'—
POSAMEZNA ŠTEVILKA ©@ VIN.
Profit razbija rcdffealno-demDkratsko Dlsdso
uečino.
Belgrad, 12. aprila. »Balkan« priobčuje izjavo Stojana Protiča, v kateri pravi, da se ne namerava umakniti iz političnega življenja, — V parlametarnih krofih se razširja vest, da snuje Protič nov klub, v katerega vstopita Nastas Petrovič, Momči-lo Ivanič in še nekaj drugih radikalnih poslancev, razen tega pa 12 muslimanskih poslancev iz Južne Srbije. Protičev klub bo štel najmanj 20 poslancev.
Belgrad, 13. aprila. (Izvirno.) Včeraj je obdržal radikalni klub sejo, ki so se je vdele-žili tudi ministri. Na njej se jo razpravljalo o koraku Stojana Protiča in Ivaniča, Seja je bila
zelo burna. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da se posl. Ivanič izključi iz kluba, glede Protiča pa se počaka na odločitev verifikacijskega odbora. — Sodeč po razpoloženju, je sigurno, da bo v radikalnem klubu prišlo do razcepije-nja. Sodi se, da bo imel Stojan Protič čez 40 poslancev v svojem klubu.
Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Včeraj bi imel j verifikacijski odbor reševati vprašanje Proti-* čevega mandata. Toda radi nesklepčnosti se seja ni mogla vršiti in je preložena na danes. | — V političnih krogih se govori, da bo Protič j svojo izjavo, da odstopi kot poslanec, preklical.
VelffaansSri gozdni požar o Bohinju.
MBISžonska
ill Is SfBBeniia psslona?
Številke kličejo!
Pogostoma so se culi javni in prikriti očitki in pritožbe, češ, vi Slovenci ste nezadovoljen element, zahtevate vedno od države pripomočkov, ko vas vendar država tako velikodušno čez mero podpira.
V koliko je ta trditev resnična, naj služijo podatki iz državnega proračuna za leto 1920/21-
Te podatke je treba deliti: 1, Dohodki celokupne države v eni vsoti brez diferenciranja po raznih pokrajinah. 2. Dohodke, katere plačuje samo Slovenija, Take dohodke plačujejo tudi druge pokrajine, ti pa Oe pridejo za naš račun v poštev. Za nas so merodajni le dohodki slovenske pokrajine »Slovenija«, i'i dohodki niso všteti med dohdke celokupne države pod- št, 1, 3, Vsaka pokrajina ima torej svoj delež na ieh dohodkih celokupne države ped st. 1, torej tudi Slovenija. 4. Izdatki, ki se tičejo celokupne države (krona, parlament, sploš-državni dolg, državni savet, ministrski savet, pisarna redova, kabinetna pisarna, Podpora invalidom, starnpanje novčauic). 5, Izdatki za posamezne cenirale {ministrstva], katere plačuje država, torej tudi Slovenija od svojih davkov. 6. Izdatki, ki so V proračunu za Slovenijo namenjeni.
I. Dohodki celokupne države so sledeči: 1. carina 402,350,000 dinarjev, 2. tro-šariaa 129,340.000 dinarjev, 3, dobit na novcu 90,000,000 dinarjev, 4. davek na poslovni promet 400,000.000 dinarjev, 5. pomorska uprava 611.000 dinarjev.
Od teh dohodkov lahko popolnoma mirno računamo, da odpade od carine in od davka na poslovni promet na Slovenijo J4, od trošarine, od dobitka na novcu pa Vi*« °d pomorske uprave nič.
II. Dohodki, katere samo Slovenija • plačuje, so sledeči (druge pokrajine ne pridejo v poštev); 1. direktni davki z državnimi pribitki 378,907.000 kron; 2. neposredni davki, pristojbine, takse 54,873.350 kron; 3. monopoli (lobak, petrolej, vžigalice, cigaretni papir) 522,863.200 kron; 4. železnice 45,846.000 kron; 5. pošta, teleion, telegraf, čekovni urad 60,713.000 kron; 6. domene, šume, rudniki 180,533,950 kron; 7. toplice 3,367,584 kron; 3. najemnina vojašnic v Ljubljani 288.000 kron; 9. razni dohodki (kazni, bolnice, šolnina, upravne pristojbine itd.) 12,618.483 kron; 10, kapitali in fondi 10,763.114 K, Skupaj 1.258,86*9.451 kron. K temu še delež Slovenije na carini (V4) 400,000.000 kron, delež Slovenije na trošarini (l/14) 40,000,000 kron, delež Sloveni e ha dobitku od novca (l/14) 26,000.000 kron, delež Sloveni/e na poslovnčm prometu (J/4) ^00,000.000 kron, Skupni državni dohodki iz Slovenijo znašajo torej 2.164,869.451 kron (dve milijardi 164 milijonov 869 tisoč 451 kroni),
III. Izdatki, ki zadenejo celo državo ko: 1. krona, parlament, splošni državni dolg, državni savet, ministrski savet, kabinetna in pisarna redova, invalidske podpore, štampanje novaca 426,529.163 dinarjev; 2, zunanje ministrstvo 9,271.880 dinarjev; 3, ministrstvo vojne in morna-
rice 1,155,076.560 dinarjev; 4, ministrstvo saobračaja 132,778,129 dinarjev in še zraven 847,787.032 kron; 5. prehrana in obnovitev 25,245.030 dinarjev; 6. agrarna reforma 43,870,242 dinarjev; 7. ministrstvo za konstituanto 454.038 dinarjev; 8. rezerve 20,000,000 dinarjev; 9. justično ministrstvo samo centr. uprava 2,144,000 dinarjev; 10, naučno ministrstvo samo centr. uprava 5,322.000 dinarjev; 11. kultus ministrstvo, samo centr, uprava 772.000 dinarjev; 12. notranje ministrstvo, samo centr. uprava 6,782.000 dinarjev; 13. ministrstvo narodnega zdravja, samo centr. uprava
11.873.000 dinarjev; 14, finančno ministrstvo, samo centr. uprava 23,092.000 dinarjev; 15. ministrstvo za javna dela, samo centr, uprava 2,630.000 dinarjev; 16, ministrstvo pošte, telegrafa, samo centr. uprava. 2,404,000 dinarjev; 37. ministrstvo za poljedelstvo, samo centr, uprava 1,144,000 dinarjev; 18. ministr. za šume in rude
534.000 dinarjev; 19. ministr. za trgovino in obrt, šemo centr. uprava 5,031.000 dinarjev; 20, ministr. za socialno skrbstvo, samo centr. uprava 7,696.000 dinarjev; skupaj 1.882,949.042 din, ali 7.531,696.165 kron, prištevši izdatek ministrstva saobračaja 847,787.032 kron; skupaj 8.379,4S3.200 kron.
Ako računamo, da ima Jugoslavija 131/^ milijonov prebivalcev, Slovenija 900 tisoč, pride od teh državnih izdatkov 1j}. na Slovenijo — okroglo 598,535.000 kron!
IV, Izdatki, ki so samo za Slovenijo namenjeni, in niso v državnih izdatkih pod III, zaračunjeni, so: 1. Dolgovi (obresti, amortizer.! a) 9,075.482 kron; 2. civilne in vojaške penzije 11,277.604 kron; 3. dra-ginjske doklade 185,000.000 kron; 4. Koroška 5,000.000 kron; 5, begunci 8,000 000 kron; 6, likvidacijska komisija 647.000 kron; 7, justica 14,466,707 kron; 8. šolstvo 76,102.264 kron; 9. kultus 3,673.062 kron; 10. notranje zadeve 18,765.987 kron; 11, zdravstvo 35,188,334 kron; 12, finance 238,169.312 kron; 13. javna dela 32,590.853 kron; 14. pošta, telegraf, telefon 23,003.062 kron; 15, poljedelstvo 19,912.148 kron; 16, rudarstvo, šume 117,193.912 kron, 17, trgovina, obrt 2.881.S90 kron; 18. socialna preskrba 33,846.679 K; skupaj 834,794.426 kron. Prištevši >/i4 delež Slovenije od skupnih državnih izdatkov 598,535.000 K, dobimo skupno vsoto izdatkov za Slovenijo, 1.433,329.426 kron.
Končni račun se tedaj glasi: Dohodki države iz Slovenije 2.164,869.451 kron; izdatki države za Slovenijo 1.433,329.426 K. Dričava računa tore; iz Slovenije prebitka 731,510,025 kron.
Ali je po teh računih Slovenija pasivna?
Za vsako osebo v Sloveniji se računa od dojenčka naprej, brez občinslfih in drugih davkov, samo na državnih davkih 2.400 kron letno.
* * *
Te številke kličejo glasneje ko vse drugo po avtonomiji slovenskega ozemlja!
Ljubljana, 13. aprila.
Iz Bohinja so dospela točnejša in obširna poročila o velikanskem požaru v Soteski v bohinjski dolini: V ponedeljek ob 3. uri popoldne je na dosedaj nepojasnjen način pričelo goreti na žagah verskega zaklada. Te žage ima v najemu konzorcij lesnih trgovcev; Franc Dolenc iz Škofje Loke, Jakob Pogačnik iz Podnarta in tvrdka Arnejc iz Jesenic* Ti so namreč prevzeli podjetje v najem za izrabo gozdnega bogastva. Okoli ž^g so bili nakopičeni veliki skladi najfinejšega lesa in hlodov. Požar se je z veliko naglico razširil, Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz Bohinjske Bele, Bleda, Rečice in Bohinjske Bistrice. Te štiri požarne brambe cb vsej svoji požrtvovalnosti in pomoči od domačega prebivalstva pa niso mogle obvladati silnega ognja in biti kos divjemu, elementu s svojimi malimi brizgalnicami. Poleg tega jih je ovirala tudi velikanska vročina, ki se je širila od požarišča. Tekom popoldneva v ponedeljek je požar vpepe-lil obe žagi in skladišča najfinejšega rezanega lesa ter kupe hlodov. Rešili so le nekaj hlodov, ki so bili na postaji, Požar se
66
usaa
ZelezniCarSem alkohol prepoeedmj
LDU Belgrad, 12, aprila. (ZNU) Ministrstvo za narodno zdravstvo izdeluje načrt zakona, s katerim se vsem železničarjem v času, ko vrše .službo. nrej?p.vedujejo alkoholne pijače.
DANAŠNJA PREDBOR35A.
Zagreb, 38. aprila. (Izv.) Današnja preu-borza notira sledeče kurze: Dunaj 24.10 (blago; tendenca slaba); Italija 040 (denar, tendenca čvrsta); Berlin 231; Praga 195.50 (tendenca čvrsta). Nesvyork 142, dolarji 138.50 (tendenca slaba) ; Pariz 10.16, London 500.
■y
s>e
V soboto je bila v parlamentu razprava in glasovanje o znani obznani, ki jo je Vesničeva vlada naperila proti komunistom, Kaj je obznana? Veliko smo že pisali o tem in poslanci Ljudske stranke so v parlamentu ostro nastopali proti tej demokratski iznajdbi. »Obznana« je tisti znani razglas Vesničeve vlade, s katerim je bila razpuščena komunistična organizacija p<? celi državi in zatrto komunistično časopisje. Ta »obznana« je bila naperjena proti komunistom, je pa bila pripravljena tudi zoper druge opozicijske stranke. Naše mnenje je v tem oziru bilo in je:
Če sc kdo pregreši kaj proti postavam naj se kaznuje, saj imamo na razpolago ^akone in sodišča. Toda še do danes se vlada ni potrudila, da bi bila »zločince« tirala pred sodišče, kjer naj se dokaže njihova krivda ali nedolžnost. Zato smo bolj ko kdaj prej uverjeni, da je »Obznana« le čin politične samovoljnosti in nasilstva vlade proti nasprotni politični organizaciji. To pa je za ureditev pravnih razmer v pravni državi1 naravnost nemogoče sredstvo. Vsied tega smo bili in smo z vso odločnostjo nasprotniki »Obznane«. V istem smislu so svoje stališče poudarjali vedno tudi poslarici Ljudske stranke v parlamentu in v soboto glasovali proti »Ob* znani«.
Zgodilo pa se je, da jfo demokratski listi prinesli o sobotni seji in o glasovanju naravnost potvorjena poročila. Dokler smo brali le ljubljansko »Jutro«, ki je poročalo, da so poslanci Ljudske stranke glasovali za obznano in za vlado, smo mislili, da gre tu le za pomoto. Toda tudi zagrebški in belgrajski demokratski listi so poročali na dolgo in široko ter z velikimi črkami, da so poslanci Ljudske stranke glasovali za obznano. Tedaj smo uvideli, da tu ne gre za pomoto, marveč, da se je zgodilo veliko politično sleparstvo. Demokratski listi, ki jih je sram svoje policajdemokratske vloge, so hoteli javnost namenoma varati, češ, saj so tudi druge stranke za obznano. Zato moramo ugotoviti to grdo in nemoralno postopanje v poročanju liberalnih listov, ker je dognana resnica, da so poslanci Jugoslovanskega kluba, ki so ostali v Belgradu, v smislu svojih sklepov, izjav ter pravice glasovali zoper nasilno in samovoljno obznano.
Komunisti, ki bi po svojih poslancih morali biti nekoliko bolje informirani o političnem položaju, pa očividno zajemljejo svoje informacije iz »Jutra«. Le na ta način si moremo razlagati, da so pričeli ponekod gonjo proti krščanskim socialcem, češ da so njihovi poslanci glasovali za nasilno in izjemno odredbo kapitalistične vlade. S posebno vnemo pa so sc lotili fega »dela* socialdemokratki »trabanti« :;ospoda Antena Kristana. Tem poslednjim e ne čudimo, ker vemo, da je njim »Juro« bližje ko socializem. Vznemirja pa nas ta zadeva prav nič, in na »ogorčenje« ki " zrastlo na demokratski laži, nič ne damo-
je razširil tja do savskeg*. m c* tu.
Kako močan je bil plamen, se vidi po tem, da so zgoreli celo hlodi in lee, ki se je nahajal v vodi. Žerjavica in iskre, ki so švigale visoko v zrak, so zanesle ogenj tudi v bližnje gozdove.
GOZDOVI GORE.
Proti večeru so pričeli goreti gozdovi na več krajih. Plamen se je tukaj z velikansko naglico razširil. Grozen je bil poglej na Jelovico, ki je bila en sam velikanski pamen. Vsa Boh. Bistrica ie bila razsvetljena kot ob belem dnevu. Zvečer so potem telefonirali v Ljubljano po pomoč. In šele sinoči je prišlo 145 vojakov s častniki, ki so takoj pričeli z rešilno akcijo, Ko to pišemo, požar še vedno trata.
ŠKODA.
Lesni trgovci cenijo škodo na milijone. Le na najboljšem narezanem lesu znaša 4 milijone. Upepeljena poslcpja in žage: 2 milijona. Škoda pogorelih gozdov pa 10 milijonov. Najbolj je prizadet verski zaklad in pa lesni trgovci. Hudo je tudi prizadeto prebivalstvo, ki je nad to grozno nesrečo popolnoma obupano in nujno prosi pomoči,
Mi vemo, da so poslanci, ki zastopajo naš program, glasovali proti izjemni naredbi, ki je bila naperjena zoper komuniste, da pa so socialdemokrati, ki so v žlahtj s po-iicajdemokrati od »Jutra«, glasovali za izjemen zakon zoper katoliško cerkev.
Socialdemokracija je v tem boju igrala zelo nečedno vlogo. Kaj jo briga načelo socializma, ki ga je poudaril sam »Naprej«, ko je pisal, da je za socialista »kaoeej-paragraf« ravno tako nesprejemljiv kakor »Obznana«! Kaj jih briga mnenje svojih najboljših mož, med katere štejemo tudi Alb. Prepeluha. List »Autonomist«. ki ga on izdaja, je zapisal v svoji 1, številki:
»V isto kategorijo zatiranja svobode kakor »Obznana« spada tudi kancelpara-graf... Naše mnenje ie, da vere tudi kan-celparagraf ne bo ubil, tudi duhovniške agitacije ne bo preprečil, pač pa označuje njegove zagovornike za jako nesvobodo-1/ubne in nedemokratske ljudi.«
Poslanci Ljudske stranke so glasovali proti »Obznani« kakor so glasovali proti kancelparagrafu, ker po svojem programu morajo ščititi svobodo in pravico, socialdemokracija pa o svobodi le govori, glasuje pa za policajdemokrate.
Poglavje o »Obznani« je za nas spričevalo doslednosti in možatosti, za socialdemokracijo pa spričevalo neodkritosti in politične prodanosti kapitalistični buržu-aziji.
. _________________________________
¥ o&ratE&g Istrskih JnioslooanoD.
Belgrad, ti!, aprila. (Izv.) Poslanci vseh parlamentarnih klubov so vložili na ministra predsednika in ministra zunanjih zadev interpelacijo o preganjanju našega življa v Istri in zahtevali, da takoj podvzame energične korake v obrambo našega ljudstva.
Zosza hrSčaiss&lli rn-siarien.
Mednarodni kongres krščanskih .rudarjev v Solnogradu se je sešel 10, t. m., kakor smo že kratko poročali. Glavni namon kongresa je, sprejeti potrebne sklepe in izvršiti priprave za ustanovitrv mednarodne krščanske rudarske zveze. Na kongresu so zastopane: Nemčija po državnem poslancu Itnbusehu, predsedniku Zveze krščanskih rudarjev, ki šteje fl70.000 članov in osmih drugOi delegatih, Francija, Belgija. Holandska jn Avsirija; krščanske organizacije v Sleziji, Poljski, mi Ogrskem, Češkoslovaškem, v Italiji in J u g o s 1 a v i j i so poslale pozdrave in izjave solidarnosti.
Kongres je otvoril posl. Imbusoh, ki je med drugim rekel: Nikoli niso bile krščanske strokovne organizacije potrebnejše nego so sedaj, samo one morejo zajamčiti povzdigo delavskega stanu. Socialna demokracija je *a to povzdigo malo storila, pač pa je pripravil* tla boljševizmu. Krščansko strokovno gibauje se je oftije&Jo in pokazalo, da je kos itaihuuitti
SŠVan 2,
»Novi Čas«, cfnc 13, aprila 192f.
§tev, 82.
viharjem, samo ono mora rešiti Evropo in kulturo pred polomom. Stotisoci že stoje v našem taboru, poslej moramo potegniti za seboj milijone, da se združimo v delu za obnovo Evrope.
Za Imbusehem je pozdravil kongres sol-nograški župan P r e i s, ki je rekel med drugim: Obnova je delo, delo pa plemeniti moža in bo prenovilo svet.
Za predsednika kongresa je bil izvoljen posl. Imbusch.
Demonstracija radii daoMoo.
Okoli poldne se je včeraj zbralo pred poslopjem delegacije finančnega ministrstva kakih 200 ljubljanskih obrtnikov in trgovcev, zanimivo je, da so prevladovali vojni'dobičkarji. V zadnjih dneh je nastalo v obrtniških in trgovskih krogih veliko razburjenje zaradi previsoke odmere davka na vojne dobičke. Umestni in upravičeni so vsi protesti malega obrtnika in malega trgovca, katerima je naložila davčna oblast previsoka davčna bremena in predpisala velik davek na vojni dobiček. Upravičeno je torej protestno gibanje malega obrtnika proti tem davčnim bremenom, kajti ogrožajo njegov obstanek. To gibanje pa skušajo izrabiti v svoje sebične namene nekateri znani veleverižniki in veleiz-vozničarji, kar je drastično pokazal protestni shod v »Narodnem domu«, kjer so se rinili v ospredje razni gospodje a la Rija Predovič in Seydl. Nižji ljubljanski obrtniki so odkrito izražali svoje nezadovoljstvo nad takimi »protestanti«, osobito so bili nezadovoljni nad deputacijo, ki je po- shodu odšla k delegatu dr. Savniku.
Javnost mora sicer z vso odločnostjo podpirati upravičeno in v spomenici na delegata označeno zahtevo obrtnikov po zopetni uvedbi cenilnih komisij, obstoječih iz zastopnikov organizacij, ki edini zamcrejo pravično oceniti gmotni položaj vsakega obrtnika; ne more pa prenesti mirno, da bi to gibanje služilo raznim vojnim dobičkarjem.
Delegat dr. Savnik je zbranim »demonstrantom« izjavil, da bo skušal ustreči zahtevam obrtnikov, zlasti bo deloval na to, da se zopet vzpostavijo cenilne komisije, obenem je pozval vse one, ki so dobili predpisan davek na vojne dobičke in mislijo, da je previsoko odmerjen, da naj vlože primerno vlogo na 4elegacijo proti odmeri.
Zvišane poštne prisfaf-Mm.
y LDU Beigrad, 12, aprila. (ZNU) Po podatkih, zbranih v finančnem ministrstvu, znašajo vsi dohodki pošt v kraljevini komaj 40 milijonov dinarjev, dočim so izdatki, v katerih pa niso vračunane draginjske doklade za poštno osobje, dvakrat večji, Ker se je tudi materijal v tem letu podražil, bi se v tem letu pokazal še mnogo večji deficit. Zato je poštno ministrstvo sklenilo,, da od 1. maja t. L zviša pristojbine
na vse vrste poštne službe za notranji promet, kakor sledi;
Za pisma v lokalnem in daljnem prometu se plača do 20 g 50 par, za vsakih nadaljnjih 20 g ali del istih še 25 par. Za odprte dopisnice 25 par, za dopisnice z plačanim odgovorom 50 par. Za t i s k o -v i n e do 50 g 10 par, za vzorce blaga do 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Največja teža sme biti 500 g. Za p o s 1 o v n e p a-p i r j e se plača za 50 g 10 par, najmanj pa 50 par. Tiskovine, vzorci blaga in poslovni papirji se smejo zdruziti v eno po-šiljatev. V tem primeru znaša pristojbina za 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Neplačane in ne zadosti plačane pismene poši-Ijatve ostanejo neizpremenjene, t. j. zanje se plača dvojna pristojbina. Vse aosedaj navedene pošiljatve morejo biti tudi priporočene. Za priporočenje se plača en dinar. Ta taksa se mora plačati pri oddaji pošiljatve. Pristojbina za pisma z označeno vrednostjo se lahko plača ali kakor pristojbina za priporočena pisma po teži, ali pa po vrednosti, V drugem primeru se plača za vrednost do 100 dinarjev 50 par, od 101 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja, dalje pa za vsak del te vrednosti še 1 dinar. Za avizo se plača 20 par. Ako se pošiljatev glasi za kraj, v katerem se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev na dom
1 dinar. Za pakete se plača pristojbina po teži in po vrednosti. Po teži se plača za paket do 5 kg 5 dinarjev, od 5 do 10 kg 10 dinarjev, od 10 do 15 kg 15 dinarjev, od 15 do 20 kg 20 dinarjev. Po vrednosti
' se plača do 100 dinarjev 50 par, od 100 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja. Največja teža sme biti 20 kg, največja vrednost 1000 dinarjev. Za denarne pošiljatve (denar in vrednostne papirje), ako so zaviti v paket, se plača pristojbina po teži in vrednosti. Ako vrednost ne presega 1000 dinarjev, je pristojbina enaka pristojbini navadnih paketov. Ako pa prekorači 1000 dinarjev, se plača za vsakih 1000 dinarjev še 1 dinar. Za velike pakete se plača dvojna pristojbina po teži. V krajih, kjer se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev
2 dinarja, tam pa, kjer prebivalstvo hodi samo na pošto po pošiljatve, se plača 20 par za avizo. Vse te pristojbine se morajo plačati pri oddaji paketa. Z eno poštno nakaznico se sme poslati največ 1000 dinarjev ter se plača do 25 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev 80 par, od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100 do 300 dinarjev lVa dinarja, od 300 do 500 dinarjev 2 dinarja, od 600 do 1000 dinarjev 3 dinarje. Za dostavitev na dom se plača za vsakih 50 dinarjev 20 par. Za povratni recepis se plača pristojbina 1 dinar.
politični dogodki.
-j- Konstituanta. 12. t. m. se je vršila seja načelnikov parlamentarnih klubov, na kateri so se posvetovali glede generalne razprave o ustavi v konstituanti. Vlada hoče, da se glavna razprava zaključi do 1, maja, nakar bi sc začela podrobna razprava. Pri glavni razpravi bo govorilo nad
JB. Bulwer
55
Posledfip	šm
Pompejih.
Jona pa ni nehala obžalovati njegove odtujenosti, ki jo je sedaj pripisovala zahtevkom in dolžnostim njegovega strogega stanu. Pogosto je ob vseh svetlih nadah in naklonjenosti do svojega ženina razmišljala o prezgodaj nagubanem čelu svojega brata, o njegovih ustnicah brez smehljaja, o njegovi sključeni postavi, in je vzdihovala ob misli, da je vslužnost bogovom mogla tako močno obsenčiti ono zemljo, ki so jo ustvarili bogovi.
Ko pa jo je ta dau obiskal, je njegov obraz preveval nek čuden mir, v upadenih njegovih, očeh je odseval bolj pokojen, umerjen izraz, kakor ga že leta ni opazila. To navidezno izboljšanje je bilo samo trenutno — bil je lažen mir, kj ga je najmanjša sapica mogla vzruvatL
»Bogovi naj te blagoslovijo, brat moj!c je rekla in ga objela.
»Bogovi! Ne govori tako nedoločno; nemara je samo en Bog k
»Brat k
»Kaj pa, če je vzvišena nazarenska vera resnična? Kaj, če je Bog vladar — eden — nedeljiv — sam? Kaj, če so vsa ta mnoga, neštevilna božanstva, ki njih oltarji polnijo zemljo, zgolj zii duhovi, ki nas skušajo odvrniti od prave vere? Tako utegne biti, Jona k
»Oj, ali moremo to verjeti? In, če bi verjeli, ali ne bi bila to žalostna vera?« je odgovorila Napolitanka. »Kakol Ves ta lepi svet naj bo zgolj človek, gore in vode naj bodo brez čara svojih vil one bujnosti vere, lii dela vse božanstveno, ki posvečuje najpreprostejše cvetlice, ki nosi nebeško šuštenje v naj rahlejši sapici — to hočeš tajiti in narediti zemljo zgolj ilovico in prah? Ne, Ape-cid, vse ono, kar je najsvetlejšega v naših srcih, je ravno ona vernost, ki oživlja vsp-mirje z bogovi«
20 govornikov, V jutrišnji seji bo konsti-tuanta volila tretjega podpredsednika, ki bo menda slovenski samostojnež Ivan Urek.
-j- Protidržavni elementi na delu! ■*-
Minolo nedeljo dopoldne je sklicala demokratska stranka v Narodnem domu v Ljubljani shod, na katerem so protestirali proti previsoki odmeri davkov. Govorili so Reis-ner, Francbetti, Windischer in drugi — vsi proti davkom. V tem smislu so sprejeli tudi resolucijo. Ker demokrati že dolgo proglašajo vsakega, ki se pritožu:e nad previsoko odmerjenimi davki ali nad čemerkoli drugim v državi, pa proglašajo za protidržav-nega hujskača in izdajalca, je po gornjem shodu jasno, da so sedaj tudi oni šli med protidržavne elemente. Kaj bo sedaj?
-j- Naš proračun. V finančnem ministrstvu je končano delo, s katerim se je proračun trgovinskega ministrstva reduciral za 30 milijonov dinarjev. V proračunu prometnega ministrstva so* predvideni veliki krediti za zboijšan'e celokupnega prometa v državi. V finančnem ministrstvu menpo, naj se nove zgradbe financirajo s posojili in da naj se v proračun ustavijo samo anuitete za ta posojila.
4- Novo mesto. Politični odbor Ljudske stranke za novomeško okolico vabi svoje zaupnike k sestanku, ki bo v torek dne 19. aprila ob 10. uri dopold. v Rokodelskem domu. — Uvažajte važnost pred-stoječih občinskih valitev in pridite vsi prav zanesljivo.
^Dnevni dogodki.
— Plače profesorjev trgovskih šol. Gospodarsko - finančni odbor ministrov je potrdil sklep ministrstva za trgovino in industrijo, da se plače profesorjev vseh trgovskih šol v državi zenačijo s plačami profesorjev srednjih šol.
— Kolekovanje vlog. Ker na zunanje ministrstvo prihajajo vloge, ki niso zadostno kolekovane, je notranje ministrstvo naročilo podrejenim oblastem, naj vlog, ki so nedostatno kolekovane, sploh ne sprejemajo in ne pošiljajo dalje. Pristojbina za vse vloge znaša 7 dinarjev, od tega 2 dinarja za prošnjo in 5 dinarjev za rešitev. Na to se javnost uradno opozarja.
— Varnost ob meji. V Potoku pri Sorici pred vojsko ljudje niso niti hiš zapirali, kadar so šli na delo, toda o tatvinah ni bilo nič čuti. Zdaj je pa drugače. To je britko občutila kočarica Marija Frelih iz Potoka št. 4. Ko je šla 5. t. m. na delo, je pustila hišo odprto. To priliko je pa porabil neznani tat; najbrže kak tihotapec, kateri se je priplazil iz gozda, ukradel Frelihovi obleke in čevljev v vrednosti 2230 K in izginil v gozdu.
— Vlom v Goričah. Zločinci so vlomili v skladišče trgovca Franc Dolenca v Goričah in odnesli slanine v vrednosti 1344 K. Ko so nameravali iz skladišča vlomiti še v Dolenčevo trgovino, so jih zapazili in prepodili.
— S samokresom ranil je 21. februarja letos Albin Hlebš v Zgornji Hrušici Antona Hočevarja in mu poškodoval levo
! ;
nogo. Hlebš je prišel z več fanti pred Hočevarjevo hišo izzivat in zmerjat domače fante. Ko jih je hotel Hočevar s palico nagnati, je streljal Hlebš na Hočevarja. Deželno sodišče je obsodilo za to Hlebša na 3 tedne zapora.
ljubljanski dogodki.
lj če lesni trgovec kupčuje s karfijolo,
doživi izgubo. Gospod J. A. je spreten ia dober trgovec z lesom. Slišal je, da se dosežejo lepi dobički tudi pri karfijoli. Naročil je cel vagon karfijole in io razprodal po dnevni ceni. zaračunaj pa ni carine in prevoznine in ie imel veliko škodo, katero je nameraval naknadno prevaliti na pre-kupce, ki so se mu sodnijsko uprli. Gosp. J. A. je pravdo izgubil. Izgube ima do 10.000 kfon
lj Ker sta nagovarjala k tatvini, sta bila obsojena Marija Koren na 4 tedne ječe, Josip Koren pa na 5 dni zapora. Oba sta z Gline.
lj Vojaška begunca. Od I. čete II. bat. 40 pp. v Ljubljani sta včeraj pobegnila dva vojaka-muslima: redova Ekrem Mehmed Alič in Redjo Jusič.
lj Ukradeno perilo. Ivani Mrkun na Privozu št 8 je bilo z dvorišča ukradene mokro perilo, vredno 700 K.
!j Tatvina na Friškovcu, Za juriste kazenskega prava vrlo zanimiv slučaj tatvine. Skozi »odprto« okno je zlezel neki neznan človek v »zaklenjeno« stanovanje železniškega uradnika Boštjana Čenčurja v vili »Fani« na Friškovcu in odnesel z obešalnika na »zaprtih« vratih viseč 1000 K vreden suknjič — zopet skozi »odprto« okno.
lj Tntvina perila. Delavcu Antonu Koprivcu v Rožni dolini je bila ukradena velika množina raznega perila v skupni vrednosti 3600 K. Tatu policija ne more izslediti. Najbrže je tat vse perilo proda! kakemu bosanskemu nakupovalcu, ki pogosto-ma prihajajo v Ljubljano po staro obleko in perilo.
JCaša društva.
d Glasbena Matica. V sredo, dne 27. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v pevski dvorani Glasbene Matice izredni občni zbor z dnevnim redom: Podržavljene konservatorija, in šole Glasbene Matice. Radi važnosti dnevnega reda prosi odbor polnoštevilne udeležbe.
Odgovorni urednik Anton Marinček. lzd»ia konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Ril	išCe gospodična. Ponudbe na
ILLoul/nU	upravo tega Lsta.
Gradbena podjeife
Ing, DukiC
BJUBUAir-iiSS, Res4eva testa 9. sa priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Jona je odgovorila, kakor bi pač odgovoril vsakdo, ki je veroval v poezijo starega bajeslovja. Po tem odgovoru lahko sklepamo, kako hud in trdovraten je bil boj, ki ga je imelo krščanstvo pretrpeti med pogani. Tisto nežno praznoverje ni bilo nikdar tiho, molčeče, vsako, tudi najbolj vsakdanje dejanje njihovega življenja, je bilo prepleteno z njim, je bilo del življenja samega kakor so cvetlice del tir-za.* Ob vsakem najneznatnejšem dogodim so
* Z ršljanom, trto, cvetlicami ovita Ba-hova palica.
se zatekali h kakemu bogu; pred vsako kupico vina so opravili pitno daritev, celo kite cvetja ob njihovih pragih so bile posvečeno božanstvu, in isti njihovi predniki so jim postali sveti in so kot Lari (domači bogovi) vladali nad njihovim ognjiščem in vežo. Ta vera je bila tako vkoreninjena in bujna med njimi, da še dandanes v tistih krajih ni bilo mogoče docela iztrebiti poganstva.
Pa to praznoverje ni bilo prvim kristjanom predmet zaničevanja, ampak groze. Oni niso mirno in skeptično kakor poganski modrijani verjeli, da so bili bogovi izmišljotine svečenikov, pa tudi ne kot preprosto ljudstvo, da so bili v medli luči zgodovine umrjoči kakor oni sami. Prvim kristjanom so bila poganska božanstva zli duhovi.
Apecid še ni na zunaj vzprejel krščanske vere, bil je pa prav blizu tege. Bil je že deležen Olintovih naukov in si je že predstavljal, da je bila bujna domišljija poganov navdih-nenje glavnega sovražnika človeštva. Nedolžni in naravni Jonin odgovor ga je pretreseL In odgovoril je hitro in silno, a tako zmedeno, da 6e je Jona bolj bala za njegovo pamet kakor njegove silnosti.
»Oj, brat moj,« je dejala, » te tvoje trde dolžnosti so ti celo pamet omajale. Stopi k meni, Apecid, brat moj, podaj mi roko, daj da ti obrišem pot s čela; ne grajaj me, jaz le ne razumem, in pomisli samo, da te Jona ni mogla žaliti.«
»Jona,« je rekel Apecid, stopil bliže k
njej in jo nežno motril, »ali morem misliti, da je ta lepa postava, to dobro srce lahko obsojeno v večno trpljenje?«
»Dii meliora! Bogovi naj obvarujejo k je rekla Jona z običajnimi besedami, s katerimi so njeni sodobniki mislili, da lahko obvarujejo slabo znamenje.
Te besede, še bolj pa praznoverje, ki so ga pomenile, so ranile Apecidovo uho. Zamrmral je sam pri sebi, vstal, se obrnil od sobe, nato pa je sredi pota obstal, resnobno pogledal na Jono in iztegnil roke.
Jona je radostno pohitela k njemu, on pa jo je resnobno poljubil in rekel:
»Zdravstvuj. sestra, kadar se prihodnjič snideva, si mi lahko toliko kot nič; sprejmi toraj ta objem, poln vseh onih nežnih spominov otroških let, ko sva imela isto vero in na-do, iste nazore, šege, cilje. Ampak sedaj se morajo te vezi. pretrgati.«
In s temi čudnimi besedami je zapustil
hišo.
Taka je bila v resnici največja in najhujša izkušnja prvih kristjanov: njihovo izpreobrnje-nje jih je ločilo od najnežnejših vezi. Niso se mogli družiti z ljudmi, kojih najnavadnejša dejanja, najnavadnejše govorjenje je bilo prepojeno s poganstvom. Zgražali so se ob blagoslovu ljubezni, zakaj njihovim ušesom je bila izgovorjena z imenom hudobnega duha. Ta njihova nesreča pa je bila njihova moč; ako jih je ločila od ostalega sveta, jih je toliko bolj združevala med seboj. Bili so ljudje iz železa!
Glavk je našel Jono vso objokano. Ker si je že lastil prijetno pravico tolažbe, je izvedel od nje ves njen pogovor z bratom; po njenem zmedenem pripovedovanju njegovega govorjenja pa, ki je bilo samo zmedeno za vsakogar, ki ni bil pripravljen nanj, ni mogel, prav kakor Jona, doznati, kakšen namen ali pomen so imele Apecidove besede.
»Ali si kdaj kaj slišal,« je vprašala, »o tisti novi verski družbi Nazarencev, ki je brat o njej govoril?«
'‘•Precejkrat sem slišal o njenih privržen-
cih,« je odvrnil Glavk, »ampak o njihovih pravih verskih resnicah ne vem drugega, kakor da se vidi, da je v njihovih naukih nekaj nadnaravno otožnega in ostrega Oni žive ločeni od drugih ljudi, se delajo, kakor da bi jih celo paša preprosta vporaba cvetja pretresala, nimajo nikakega nagnenja do veselega, zabav-nega življenja in govore strašne grožnje o bližnjem razdejanju sveta, z eno besedo, videti je, kakor da bi prinesli svojo neveselo, mračno vero iz Trolonijeve votline. A vendar,« je nadaljeval Glavk po kratliem premoru, »jim ni manjkalo mož velike moči in duha, niti izpre-obrnjenoev celo med atenskimi areopagiti. Dobro se še spominjam, da sem slišal očeta pra- \ viti o nekem čudnem gostu pred mnogimi leti v Atenah; mislim, da mu je bilo Pavel ime. Moj oče je bil med mogočno množico, ki se je zbrala na enem naših starodavnih gričev, da sliši govoriti tega modrijana iz Jutrovega; med celo ogromno množico ni bilo slišati niti najmanjšega mrmranja! Tudi najmanjšega glasu šale ali vpitja, s katerim vzprejemajo naše' domače govornike. In ko je ta skrivnostni obiskovalec stal prav na vrhu griča, vzvišen nad brezdušno množico spodaj, je njegovo vedenje in njegovo obličje navdalo s spoštovanjem srca vseh, predno še je samo en glas prišel čez njegove ustnice. Bil je, tako sem slišal praviti očeta, nevelike postave, toda plemenitega, vtisku jočega obličja; oblačilo mu je bilo temno in široko; zahajajoče solnce -— buo je namreč že pod večer — je sijalo na njegovo postavo, ko se je nepremično, zapovedujoče dvigala v zrak; obraz mu je bil precej izmučen in izrazit, kakor pri človeku, ki je pretrpel nesrečo in najresnobnejše življenje po mnogih deželah; ampak v očeh mu je žarel malone nadzemski ogenj in ko je dvignil roko, da bi izpregovoril, je storil to z dostojanstvenostjo človeka, ki ge je navdahnil duh kakega Boga!
»,Možje atenski!’ se pripoveduje, da je dejal, ,med vami nahajam oltar z napisom: N e -znanemu Bogu. V svoji nevednosti častite isto ožanstvo, ki mu jaz služim. To doslej neznano ožanstvo naj vam sedaj razodenem.*
!