NHročnino mesečno l)iu. zn inozemstvo 40 Dio — ne-deljska izdaja celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oL6/111 Telefoni uredništva! dnevna služba 204« — sočna 29*6. 2994 ta ZM* Izhaja vaak daa sjntraj. raaen ponedeljka In dneva pa praznika Ček. raftun: Ljub« 11»nn it 10.6V) ia 10.349 za tuserotej Sarajevo štv. 7%J. Zagreb Mv. ».011, Pruga-Dunaj 24.79* Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2zoniost obrnjena na našo lepo zemljo, kjer bedo na Bledu — slučajno ob 15-letnici Male zieze _ njeni zastopniki dr. Beneš, 1 itulescu in naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, slednji kot predsednik tega važnega sestanka, zborovali, da zavzamejo v imenu vseh treh držav enotno stališče do nekaj izredno pomembnih vprašanj, ki vznemirjajo srednjo Ev- Danes še ni prišel čas, da se podrobno pečamo z blejskim sestankom in s programom, ki ga bodo državniki na njem obravnavali. Toda ze sedaj bi radi, nekako v sj>oinin te znamenite 15-let-nice zveze med tiemi podonavskimi državami, orisali pomen Male zveze v političnem razvoju zadnjih 15 let, tembolj, ker se čestokrat vsled nepo-znanja dejstev tudi pri nas Mali zvezi in njenemu delu ne izkazuje tista hvaležnost, ki bi jo morali, če bi se zavedali, kaj nam je ohranila in predvsem, česa nas je obvarovala. Ko je 14. avgusta 1920 na pobudo češkoslovaškega državnika dr. Beneša nastala politična m vojaška zveza med Češkoslovaško, Romunijo m Jugoslavijo, je čisto odkritosrčno izpovedala, da je njen namen z vsemi sredstvi obvarovati politični zemljevid v srednji Evropi, kot so ga ustvarile mirovne pogodbe. Mala zveza je v teh 15 letih, odkar igra na mednarodnem pozorišcu v srednji Evropi tako pomembno vlogo, doživela tri različne razvojne dobe, ki jih hočemo v par besedah orisati. Prvo razdobje traja nekako do 1. 1929, ko je imela Mala zveza skoraj izključno obrambni značaj toda med tremi državami še ni organicne skupnosti v tem delu V drugi razvojni dobi, ki traja do februarja 1933, so vse tri države defenzivnemu značaju svoje zveze dale orrav za prav iz treh različnih obrambnih pogodb m sicer pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, sklenjene dne 14. avgusta 1920, nadalje pogodbe, sklen ene ined češkoslovaško in Romunijo dne 23. aprila 1921, in končno piogodbe, sklenjene med Romunijo in Jugoslavijo dne 7. junija 1921. V vseh imenovanih treh pogodbah se države obvežejo, da bodo branile mir, ki so ga ustanovile mirovne j>o-godbe in da bodo z vsemi sredstvi preprečevale vsake spremembe mirovnih pogodb, ki so dale srednji Evropi novo politično lice V primeru vojaškega napada Madžarske proti mejam, ustanovljenim v Trianonu, si vse države na podlagi gornjih pogodb obljubil jejo medsebojno vzajemno vojaško pomoč. Pogodba med Romunijo in Jugoslavijo pa je poleg tega naložila obema državama tudi še skupno skrb, da se ne krši mirovna j>ogodba v NeuHlyju, s katero je dobila Bolgarija nove meje. Vrhu tecea so si v imenovanih fiogodbah države medsebojno tudi obljubile, da ne smejo sklepati jx>-godb s kakšno tretjo državo brez predhodnega sporazuma z državo-sopodpisnico. Treba je jx>uda-riti, da so bile imenovane tri pogodbe sklenjene v duhu čl. 21 pakta Zveze narodov, ki izrecno dopušča takšne pokrajinske sporazume za obrambo obstoječega miru in politične razpredelbe. Dne 31. avgusta 1922 sta Češkoslovaška in Jugoslavija svojo zavezniško pogodbo še izpopolnili. Nove obveznosti, ki sta jih državi sprejeli nase, gredo daleč preko prve pogodbe, ki ima za cilj samo ohranitev miru, kajti v dopolnilnih protokolih iz L 1922 sta obe državi sklenili mir ne samo braniti, amjjak ga tudi vsestransko utrjevati s koristnimi ukrepi, posebno pa s čim bolj tesnim sodelovanjem na jiolitičnem in gospodarskem jx>lju in pogostimi sestanki. Zgodovina nam pove, da je bilo v tej prvi razvojni dobi 9 takih sestankov in danes lahko smelo trdimo, da je Mala zveza na ta način prevzela vodilno in odločujočo vlogo v Podonavju ter si jjridobila velikih nespornih zaslug za ohranitev miru na tem ozemlju, kjer so bile neprestano na delu nasprotne sile, ki bi bile brez Male zveze že v prvih povojnih letih zanetile v Podonavju požare. Vsega tega ni bilo, ker je stala na braniku Mala zveza. Toda izkazalo se je, da strnjenost Male zveze Se ni zadostna, medtem ko je prevratna delavnost nasprotnikov obstoječega reda v Podonavju vedno bolj naraščala. Zato so države Male zveze sklenile, da piodpišcjo novo jx>godbo, ki bi dosedanje dvostranske fiogodbe [»vezala v eno samo tristransko. To se je zgodilo dne 21. majnika 1929, ko so Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija predpisale tro-slransko pogodbo, ki je v diplomatičmh arhivih dobila ime »splošnega mirovnega akta in razsoje-valnega postojika za reševanje vseh sporov, ki bi med tremi državami nastali«. Mala zveza se je torej še bolj strnila. Seveda je jiostalo ftolrebno, da se izdela sedaj še jx>seben statut, ki naj strogo in precizno določi način in meje novega sodelovanja. To se je zgodilo 27. junija 1930, ko so zastopniki treh držav svoje dosedanje sodelovanje spravili v napisana pravila in ž njimi uredili tri važna vprašanja: t. Redne sestanke zunanjih ministrov treh držav Male zveze vsaj enkrat na leto, sicer pa jxi-trebi; 2. Med članicami Male zveze vlada načelo popolne enakopravnosti; 3. V gotovih določenih primerih lahko en zastopnik držav Male zveze zastopa na mednarodnih konferencah vso zvezo, torej tudi ostali dve državi. Cisto jasno je, da je v tej novi obliki Mala zveza žela odslej še mnogo večje uspehe. Dobila je v Svetu Zveze narodov svojega stalnega zastopnika, česar prej ni bilo, ker je pakt Zveze narodov protežiral v prvi vrsti velesile, malim državam pa ni pustil do besede. Prvi zastopnik Male zveze v Svetu Zveze narodov je bil Jugoslovan, pozneje so se zastopniki menjali po vrstnem redu in pride Jugoslavija zopet letos na vrsto. Naj pri tej priliki omenimo samo poskus carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo pod Scho-berjevo vlado marca 1932, ki je bil onemogočen samo vsled odločnega nastojva Male zveze. Brez nje bi že danes vihrale na mejah držav Male zveze hitlerjevske zastave s kljukastim križem. Toda mednarodnojx)litično ozračje je postajalo tako hudo in napadi na obstoječi red v Podonavju Predsednik vlade pristašem gg. Puclja in dr. Marušiča: Slovenijo predstavlja dr. Korošec Senzacionalna izjava dr. Milana Stojadinoviča o organizaciji JRZ v Sloveniji Dr. Stojadinovič na Bledu. Bled, 22. avg. Predsednik vlado g. dr. Milan Stojadinovič sc je tokrat mudil na Bledu dva dni. Večkrat je medtem zelo rad sprejel dopisnika »Slovenca« ter mu izjavil, da je ta dva dni bivanja na Bledu porabil za to, da sc odpočije. Mnogo izletov je napravil v blejsko okolico in je bil zelo zadovoljen, da je lahko blizu proučeval razmere v enem izmed najbolj naprednih in gospodarsko razvitih okrajev Slovenije. Seveda pa jc svoje bivanje na Bledu porabil tudi zato, da dodobra pripravi sestanek Male zvezo, ki se bo kakor znano začel na Bledu 29. t. m., a zunanji ministri držav Male zvezo pridejo na Bled zvečer 28. t. m. Diplomati pri predsedniku Prvi dan svojega bivanja na Bledu ministrski predsednik jr. Stojadinovič ni sprejel prav nikogar. Včeraj se je podal na lov v Kranjsko goro, in sicer v spremstvu svoje sojiroge, ki je tudi silno navdušena za lov po naših planinah. Za predsednika vlade pa je znano, da je navdušen lovec. Danes zjutraj pa .je bilo jired dvorcem Belvedere silno živahno. Bil je to zopet eden velikih diplomatskih dnevov na Bledu. Avtomobili z mi-sterijoznima značkama CD so kar švigali celo dopoldne po hribčku pred Belvedere. Predsednik vlade je že zgodaj zjutraj povabil k sebi v avdijenco francoskega poslanika na našem dvoru grofa Dampierra. Razgovor med njima je trajal izredno dolgo. Ko je bil še francoski poslanik pri predsedniku vlade, se je prijavil za avdijenco turški poslanik na našem dvoru, g. Hajder-beg. Takoj nato je bil tudi sprejet in ostal dalj časa pri predsedniku vlade. Medtem je jirišel v Belvedere senator dr. Avgust Gregorin, ki se .je tudi prijavil v avdijenco, pa ni bil sprejet. Dr. Puc in prol. Jarc Medtem so je jired Bclvederom pojavil avto bana dravske banovine dr. Puca, ki so je pripeljal v spremstvu ljubljanskega podžupana prof. Jarc a. Ko so bili diplomatski posveti končani, je bil dr. Puc s prof. .Tarcem takoj sprejet pri predsedniku vlado. Ban dr. Puc je poročal o vsem, kar je v zvezi s pripravami za sestanek Male zveze. Podžupan prof. Jarc pa jc predsedniku vlade podrobno referiral o težavnem položaju mesta Ljubljane in njene okolice. Predsednik vlade se je z veliko skrbjo pozanimal za vsa vprašanja, ki se tičejo slovenske prestolnice in obljubil, da bo od svoje strani storil vse. pa tudi pri ministrskem svetu bo zastavil ves svoj vpliv, da pomore k dostojnemu razvoju naše prestolnice. Na Bledu so to dni nahaja tudi bivši minister in predsednik Jugoslovanskega avto-kluba, dr. Velizar .Tankovič. Tudi ta je prišel k predsedniku vlade, da mu poroča o konferenci jugoslovanskih Avto-klubov, ki se je te dni vršila na Bledu. Takoj nato so se zopet nadaljevali diplo- | matski posveti. Prvi je prišel poljski posla- I nik na našem dvoru g. Denbicki, kmalu za njim pa romunski poslanik Gurancscu, ki pa zaradi kratkega časa ni mogel biti več sprejet Predsednik vlado so je namreč odpeljal v Bohinj, kjer je bil pri knezu-namestniku Pavlu sprejet v avdijenco. Na Bled se jo vrnil zopet ob tri četrt na 6. Kmalu nato pa se je predsednik vlado že odpeljal na kolodvor Lesce-Bled, odkoder je ob 6.45 odpotoval v Belgrad. Na kolodvor ga je spremljala njegova soproga z obema hčerkama. Soproga ministrskega predsednika se je s kolodvora vrnila v hotel na Pokljuki, kjer ostane še nekaj dni na počitku. »Vesel sem, da se Slovenci zopet oklepajo svojega ljubljenega in preizkušenega voditelja dr. Korošca" Ministrski predsednik g-, dr. Stojadinovič je bil tako prijazen, da je rad dal nekatera pojasnila o naši notranji politiki dopisniku »Slovonca«. Predsednik vlade mu je izjavil, da je zelo vesel, da je Jugoslovanska radikalna zajednica naletela ravno pri Slovencih na tako ugoden odziv. Razvoj političnega položaja v Sloveniji ga navdaja z največjimi nadami, saj se slovenski narod zopet oklepa svojega ljubljenega in preizkušenega voditelja dr. Antona Korošca. Vodstvo politike Jugoslovanske radikalne zajednice je v Sloveniji izključno poverjeno dr. Ant. Korošcu. Res je, da so gospodje okoli dr. Marušiča In Puclja poskusili, da bi se priključili Jugoslovanski radikalni zajednici. Toda tudi to je prepuščeno izključno saino dr. Ant. Korošcu, ki je vodja vseh Slovencev. Demokratski ushohi so vsi za jugosl. radikalno zajednico Belgrad. 22. avgusta. Danes je prosvetni minister dr. Dobrivoje S lose vir dal izjavo o vtisih, ki jih je nabral na včerajšnji konferenci poslancev skupščinske večine, pripadnikov bivše demokratsko stranke. Minister g. Stoševič je izjavil, da so sc na tej konferenci vsi narodni poslanci izrekli, da popolnoma odobravajo program iu statute jugoslovanske radikalske zajednice, ker je v bistvu istoveten tako i njihovim osebnim stališčem, kakor s stali šfem bivše demokratske stranke. Posebno je poudarjeno poglavje o širokih samoupravah, ki se je zanje zavzemala tudi bivša demokratska stranka. Dalje so se vsi govorniki kar najpohvalneje izrekli o predsedniku krnljevske vlade dr. Milanu Stojadinoviču in poudarjali njegove državniške sposobnosti, njegovo politično ne|>rislranost in njegovo veliko stremljenje po pomiritvi prejšnjih političnih strasti in vrnitvi države v normalni kolosek. Pri debati sta so v glavnem izkristalizirali dve stališči: Kni so bili za vstop r JI!/, zaradi njenega programa, ker v politiki ne sme igrali nikakc vloge formalnost, kakor n. pr. ime stranke. Drugo stališče je bolj formalnega značaja zaradi imena stranke, v katerem so nekateri govorniki Tideli edino zapreko, da bi pristopili poprej, preden konsultirajo svoje volivre iu strankarske prijatelje. Naposled jo bilo ludi nekaj maloštevilnih prisotnih, ki so so izrekli zoper vstop v Jugoslovansko radikalno zajednico. Zaradi takih deljenih nazorov je razumljivo, da je sklep o vstopu t jugoslovansko radikalno sajednico odgoden dn 2. septembra. Kar se mene tiče, sem zmerom več dal na bistvo kakor na obliko, in zato sem sklenil stopiti v jugoslovansko radikalno zajednico, ker mislim, da so program in ljudje, ki lxido ta program izvajali, najvažnejše pri vprašanjih take vrste. Za takšno stališče ima poblastilo od svojih volivcev Topličanov. Komunistični neredi v Amsterdamu Bruselj, 22. avgusta. b.»XX Siecle« jx>roča iz Amsterdama, da je prišlo do krvavih izgredov med policijo in komunističnimi agitatorji po ulicah Amsterdama. Policija da je bila prisiljena uporabiti orožje, ker je morala braniti svoje življenj?. Komunistični agitatorji so na ogenj odgovorili. Pri tem medsebojnem obstreljevanju je bilo več ljudi, tako med komunisti kakor med policisti, več ali manj nevarno ranjenih. Izgredi so se začeli na ta način, da so se v za-padnem delu mesta zbrale večje skupine protifa-šistov, ki so nosile seboj megatone in trobite po ulici protifašistična gesla ter sklepe kominlerne proti fašizmu. Nekatere skupine so se pojavile celo na strehah hiš ter so razglašale od tam svoja gresta nad nared, ki se je sprehajal po ulici ali radovedno zasedal vsa okoliška okna, da opazuje to, na prvi pogled nedolžno demonstracijo. Toda naenkrat je zač»k> leteti s treh strani kamenje na policijo, ki je zahtevala, da naj sc demonstranti odstranijo in dajo mir. Ko je kamen zadel nekega policista na glavo, je policija vzela stvar bolj zares in poskušala priti do demonstrantov, ki pa so zabarikadirali vse dostope na strehe. Policija sploh ni mogla do njih in ko sc je vrnila na ulico, je še naprej letelo kamenje nad njo in so padli celo prvi revolverski streli. Nemir se je razvil v poulični nered in v paniko, ko se je raznesla vest, da prirejajo podobne napade na policiste tudi na drugih krajih mesta. Policija je morala jx>dvzeti resne ukrepe, da napravi red in se je poslužila orožja. Komunisti na strehi so se umaknili, oni na ulicah pa so se strnili v skupine ter začeli postavljati barikade. Raztrgali so obcestne pločnike in betonirane ceste ter iz kosov betona in kamenja zgradili barikade. Ko se je policija približala, so jo začeli obmetavati zopet z betonskimi odlomki. Policija je odgovorila s salvo strelov iz svojih pušk, dejanje, ki ga oblasti ne odobravajo, ker po njihovem mnenju ni bilo potrebno. Preiskava bo dognala, kdo je dal povelje za streljanje, ki je ranilo večje število oseb na ulicah. Komunisti so se takoj obrnili in vzeli svoje ranjence s seboj, teda ko so prišli v druge dele mesta so začeli razgrajati in obstreljavati policijo z revolverji. Šele sedaj je tako močili — posebno, odkar jih je podpirala močna velesila — da je bila Mala zveza prisiljena misliti na nadaljnje možnosti medsebojne strnitve. Sporazumeli so se končno dne 16. februarja 1933, da sklenejo mesto trozveze jx>seben pakt, ki je vse tri države, kolikor se tiče zunanje politike, spremenil v eno skupno mednarodnopravno telo. Mala zveza je s tem jiaktom |x>stala skoroda zvezna država s 50 milijoni prebivalcev, ki so trdno odločeni, da branijo mir in nedotakljivost svojih meja v Podouavju. Toda s tem novim paktom so države Male zveze nehale bili samo pasivni varuhi obstoječega reda in so postale aktivni tvorci varnosti. Vse tri države so izenačile vodstvo svoje splošne politike in so temu dale tudi otipljiv dokaz z ustanovitvijo stalnega Svela Male zveze, ki je vrhovni izvršilni organ nove politične tvorbe in se mora predpisno sestati vsaj trikrat na leto ter predstavlja nekako skupno zunanje ministrslvo, obvezno za vse tri zaveznice. Delavnost nove Male zveze ie bila zadnja leta zelo mogočna in plodovita. Saj je znano, da je Mussolinijev r>redlog z dne 18. marca 1933 za ustanovitev direktorija velesil v Evropi (jjakt štirih velesil) padel v vodo samo vsled neomajnega na-sprotslva Male zveze in je dobil pohlevno obliko, iz katere je francoski memorandum dne 10. aprila 1933 na pritisk Male zveze izrinil vse rcvizioni-stične možnosti. Ne smemo pozabiti tudi na zgodovinsko konvencijo, ki so jo države Male zveze sklenile v Londonu s sovjetsko Rusijo dne 3. julija 1933, ko so sprejele skupno definicijo napadalca. Države Male zveze so šle še dalje. Sklenile so prijateljski pakt s Turčijo, dale so inicijativo za zbli-žanje z Bolgarijo in za sklenitev Balkanskega sporazuma, ki deluje v najtesnejši zvezi z državami Male zveze. Svojo nevklonljivost pri obrambi obstoječega političnega reda je Mala zveza z uspehom |x>kazala neštetokrat, svojo miroljubnost pa najbolj lani po strašnem 9. oktobru. Zalo s |X>nosom zremo na blejski sestanek, ki bo pomenil zopet eno stopnjo naprej pri delu za varnost naših meja m naše svobode. prišlo vojaštvo na konjih in motornih kolesih, ki je ulice nemudoma pomerilo in napravilo takoj red tudi po strehah. V večernih urah je bil vzpostavljen zopet red in je tako ostalo tudi danes zjutraj do večernih ur. Oblasti so mnenja, da sc neredi ne bodo več ponovili. Kolovodje komunislcov so bili deloma že aretirani. Lahka atletika v Zagrebu Zagreb, 22. avg. b. Tekme med angleškimi študenli in Jugoslovani so se končale s 7:1 za Angleže. Včeraj otl 9—II so se vršile pred 3000 gledalci na igrišču Concordije lalikoatlctskc tekme med študenli Velike Britanije in Jugoslovani. Tekmovanja so se pričela ob igranju angleške in jugoslovanske himne. Tekmovalce je jx>zdravil |iredsednik Ugrinič. Tek na 400 m: I. Ivanovič 55.3, 2. Suvati (Anglija) 57.2, 3. Bannister 58.1. Ivanovičev rekord ni priznan, ker je jxxlrl eno zapreko. Tek na 100 m: I. Holmes 11 sek., 2. Duncan 11.2, 3. Bauer (J.) 11.3, 4. Bazzi (Anglija) 11.3. Tek na 800 m: Nastopil je samo Anglež Stott-hard, ki je zmagal z 1:5S.8 proti Jugoslovanu Nik-hazyju 2:01. Skok v daljavo: 1. Duncan 689 cm, 2. Novako-vič 658 cm, 3. Buratovič 635 cm. Tek na 400 m brez zaprek: 1. Blake 52 sck., 2. Jamnicki (Jugoslavija) 53, 3. Baščak 54.5, 4. Bannister 55. Tek na 200 m: 1. Ilolmes (Anglija) 22.6, 2. Bauer 23.5, 3. Mazi 23.5, 4. Small 24.1. Tek na 1500 m: 1. Lovelock (znan svetovni rekorder) 4:07.6, 2. Ward (Anglija) 4:13.6, 3. Uor-šan 4:18.6, 4. Curda 4.28. Štafeta 4kratl00 metrov: 1. Anglija 44.2, 2. Jugoslavija 44.6. Izven dvoboja so bila tekmovanja v metanju kopja in krogle. Metanje ko|}ja: 1. Miloš 54.88, 2. Marjan 54.88, 3. Markušič 54.2, vsi Jugoslovani. Metanje krogle: I. Kovačevič 14.01, 2. Marjan 13.20. 3. Kleut 12.80, vsi Jugoslovani. Angleški gostje so davi odpotovali iz Zagreba Italija 43 milijonov Rim, 22. avg. AA. Agcncia Štefani poroča: Po zadnjih podatkih jc štelo italijansko prebivalstvo v kraljevini koncem julija meseca 43,316.000 duš. Edini, hi je razorožil Monte Carlo, 22. avg. AA. Mona.ški knez je odpustil vso svojo vojsko, ki šteje (Ki mož. Oficirji in vojaki so prejeli trimesečno odpoved. Knez jc storil ta sklep radi štednjo. Dohodki carine postajajo čedalje maniši. Kakor jc znano morajo carinski dohodki kriti večji dol proračuna te kneževine. Kako si Angleži zamišljajo vojno v Afriki V dveh etapah treh strani... Neguš se ho moral umaknili in se ho postavil v bran šele v visokih gorah svojega cesarstva - Vojna brez velikih bitk - Fronta dolga 1700 km London, 22. avg. b. .United Press« poroča iz krogov vojnega ministrstva, da so tam prepričani, da bodo motorizirane čete italijanske vojske 24 ur po izruhu vojnih sovražnosti že lahko zasedle mesto Arluo, ki je od Eritreje oddaljena samo 25 km. S tem bodo poravnali poraz, ki so ga pred 40 leti pri Adui doživeli. Zasedba Adue bo dala italijanski armadi novega poleta za nadaljno prodiranje v notranjost Abesinije. Tri ofenzive Angleško vojno ministrstvo ie po mnenju .United Press« prepričano, da bodo sovražnosti izbruh-uile v začetku oktobra, če ne prei, kar je pri trenutni razdraženosti na obeli straneh meie zelo lahko mogoče. Tukaj trdijo, da bo Mussolini kmalu po zavzetju Adue odletel osebno v Afriko, kjer bo v Adui navduševal vajake za nadaljne zmagovite pohode. Istočasno, ko bodo italijanske čete korakale proti Adui, bo vodstvo italijanske armade izvedlo tudi krilno gibanje proti Gondarju, na jugu bo pa nastopila še tretja oienziva iz Somalije in sicer na zelo široki črti proti Ogadenu. Angleži ne verjamejo, da bodo Abesinci v stanju to trojno prodiranje uspešno zaustavljati in bodo morali sprejeti umik v notranjost dežele kot edini izhod na svoj račun. Toda to bo šele prvo razdobje italijansko-abesinske vojne. Ko bodo namreč italijanske čete dosegle postojanke prvega prodiranja, se začenja šele druga faza vojne in sicer koncentrirano prodiranje proti Addis Abebi. In to prodiranje, pravijo Angleži, bo bolj težavno. Abesinci, ki po pisanju časopisov, ne razpolagajo z več kakor 12 letali, okrog 100 tanki, 300 »trojnicami, eno protiletalsko baterijo ter 600.000 puškami, imajo svojega najboljšega zaveznika v puSčavski vročini in v malariji, ki razsaja po zamočvirjenih krajih med gorskimi grebeni. Tudi gorovje samo je neprecenljiv zaveznik, kajti po njem te bosa noga abesinskega vojščaka brez težav giblje, med tem ko je za obuto nogo evropskega vojaka skoraj nedostopno. Gverilska vojna Abesinski cesar pravi, da abesinske vojska ne bo izzvnla nobene odprte bitke, v nasprotju z 1. 1896, ko je bila pri Adui na majhnem prostoru strašna bitka, kjer je ostalo od 16.000 Italijanov samo 6.0n0 živih. Abesinsko armadno poveljstvo sc bo tudi skrbno varovalo pred tem, da bi zbiralo veliko število vojakov na manjšem prostoru, ter dajali italijanskim letalom priliko, da bi jih obmetavali z bombami. Abesinci so se odločili za »gverilsko voino«, za male borbe, ki se dogajajo neprestano sedaj tu, sedaj tam, noč in dan, nenapovedano, nepričakovano. Abesinci pravijo, da bodo na ta način mogli prizadejati italijanski vojski, bo za fronto potrebovala ogromna cestišča za dovoz municije in provijanta ter nešteto skladišč, veliko škodo. Pri teh bojih v abesinskem visokogorju bi moderno orožje, kot so tanki, bombe in letala ne koristilo mnogo. Med tem bi pa neprestano nadlegovanje italijanskih predstraž, neprestani napadi trenskih prevozov in dohajališč in vojaških etap učinkovalo na moralo nasprotn-kove vojske, ker bi odpornost vojaka, ki ne bi bil nikoli varen, zmehčalo v boju proti sovražniku, ki ga ne vidiš in ga ne moreš nikoli zajeti. Takšen je. pravijo Angleži, taktični načrt ne-guševe armade. Abesinski cesar je že davno opustil misel, da bi nasprotnika mogel kedaj uničiti. On more samo pričakovati, da ga bo dolgo vojskovanje v strašnih okoliščinah izmučilo, da bo svoje namene moral sam od sebe opustiti, posebno ker bo morala Italiia računati s fronto, ki se bo raj!ego-vala na 1.700 km (kot iz Pariza do Belgrada). Usodna seja angleške vlade: „Vemof kaj je treba" Ijondon. 22. avg. c. Za današnjo sejo angleške vlade je vladalo v Londonu ogromno zanimanje. Sltromna palača vladnega predsedstva na št. 10 v Downing Streetu je bila od vseli strani oblegana od radovednega občinstva in od časnikarjev. Vseh 22 ministrov angleške vlade se je zbralo kninlu po 10. uri pod predsedstvom Uaklvina k seji, ki je trajala z majhnim presledkom opoldne nad 5 ur. Ko se je seja ob pol 5 končala, niti en član od vlado ni hotel podati prav nobene izjave. Edino MacDonald se je usmilil časnikarjev in jim izjavil: »Mi vsi jasno gledamo nu vse, kar se mora storiti!- I Ker po seji ni bil objavljen noben komunike, se časnikarji spuščajo samo v kombinacije. Najbolj resen komenlar sporoča svojemu listu »Tempsov« dopisnik, ki ve o seji angleške vlade povedati sledeče: Na poteik današnje debate je zelo vplivalo dvoje dejstev: ; t. ameriški senat jc izglasoval zakon o po i polui nevtralnosti; 2. Italijansko javno mnenje jo i vladnim gla : šilom »(iiiirnale d' lluliat na čelu zavzelo uuen-i krat pomirljivo stališče napram Angliji, »Giornalc d' Italia« objavlja namreč uvodnik, v katerem zelo hvali augleško-italijunsko prijateljstvo. Po vsem tem se je razprava na današnji seji razvijala zelo zmerno in so člani angleške vlade iskali predvsem način, kako najli formulo za ta-kozvano demokratsko ekspanzijo Italije, ki ne bi motila ne Anglije in tudi ne bi kršila pakta Zveze narodov. Ta čudna demokratska ekspanzija bi nu eni strani omogočila nadaljevanje diplomatskih razgovorov o vsem abesinskem problemu, v slučaju ostrejših nastopov proti Abesiniji pa ne bi prišla pod sankcije pakta Zveze narodov. Nato pa se je takoj načela debata o takozvanem embar-gu, to je prepovedi izvoza orožja v Italijo in Abesinijo. Glede Ilalije se pričakuje, tla bo po tej eeji angleška vlada glede uvoza orožju zavzela kon-ciljantnejše stališče. Vsi^ razprava je bila torej posvečena temu, kako zagotoviti nadaljno svobodno diplomatsko razgovarjanje med Rimom in Londonom, obenem pa ne škodovati paktu Zveze narodov. Sklepi današnje seje vsekakor ne morejo bili preveč usodni, ker se že nocoj odpeljejo zopet vsi ministri na svoje počitnice. Predsednik vlade Baldvvin se vrne zvečer v Aix les Bains. Italijanski konzm se je ranit sam Pariz, 22. avg. TG. Uradna Havas poroča iz Addis Abebe, da je italijansko poslaništvo v Addis Abebi izdalo uradno poročilo, da se je italijanski konzul v Gadzami baron Falzoni, ki je bil na potovanju iz abesinske prcstolice nazaj v kraj svojega delokroga, sam ponesrečil pri pregledovanju svoje puške. Puška se je sprožila in konzula je strel težko ranil v ramo. Prenesli so ga v bolnišnico v Addis Abebi, kjer upajo, da mu bodo rešili življenje. S tem so tudi demantirane vse vesti, ki so jih razne svetovne tiskovne agencije raznesle po svetu, češ, da so italijanskega konzula napadli abesinski bojevniki in ga obstreljevali ter ga pri tem ranili. Če bi bila ta vest resnična, bi pri današnjem razpoloženju pomenila izbruh vojne, zato ni čudno, da so se po prVih vesteh takoj tudi že razširjale druge, da je Italija prekinila diplomatične zveze z Abesinijo in da jc izbruh vojne z Abesinijo pred durmi. Splošna mobilizacija v Ahesiniji Adis Abeba. 22. avg. b. Snofi je bilo v cesarski paiači veliko zborovanje, na katerem so pod predsedstvom cesarja bili navzoči vsi člani vlade, vladni svetovalci ter vsi plemenski poglavarji. Pri tej priliki je bila sklenjena splošna mobilizacija Abesinije. Tu sklep se utemelji s tem, da so se izjalovile vse nade in napori Abesiuije, da se ohrani mir. delkov. Druge enote so dobile nalog, da imajo biti v pripravljenosti. Pomorske sile pred Malorco so okrepili za dve ladji. Pisanje o kakršnihkoli podrobnostih o gibanju čet na Španskem je v španskih listih prepovedano. Glede na premikanje španskih čet, ki je zbudilo veliko zanimanje v tuji javnosti in precejšnje vznemirjenje na Španskem, je dal vojni minister danes izjavo listom, v kateri trdi, da ni nikakega razloga za vznemirjanje in da ni treba verjeti ab- surdnim glasovom, ki se širijo o tem. Minister je poudaril, da gr« za premikanja neznatnega obsega, ki so v zvezi z novim zakonom o ustroju vojske ui z ustanovitvijo novih vojaških enot na podlagi tega zakona, Nemčija čaka, da tudi pride na vrsto Berlin, 22. avg. b. V današnji številki »Ger-uianie« je izšel članek o kolonijalnent problemu. V tem članku se poudarja, da je z versajsko pogodijo storjena največja napaka s tem, ker so se z ene strani odvzele Nemčiji kolonije, na drugi strani pa se ni ničesar dalo Italiji. Danes potrebuje Italija kolonije, ker ne ntore nič več dihati. Presežek svojega prehivalstva mora nekje nastaniti, enako pa mora najti tudi tržišča za svoje industrijske proizvode. Pri tem se seveda ne sme pozabiti, pravi »Germania«, da je v Evropi tudi še nemški narod, ki trpi vsled tiste bolezni, ker nima kolonij. Nujno potrebno je, da se hitro spremenijo klavzule versajske pogodbe, ki govorijo o kolonijainih vprašanjih, da ne bi ravno kolonije povzročile nove svetovne vojne. Domači odmevi Dr. Auer o vstopu v JRZ Belgrud, 22. avg. m. Pravosodni minister dr. Ljudevit Auer je danes dopoldne obiskal ministra brez portfelja Gjura Junkoviča ter z njim ostal dalj časa v razgovoru. Po odhodu iz predsedstva vlade je časnikarjem na vprašanje, ali bo s svojimi pristaši vstopil v Jugoslovansko radikalno zajednico, izjavil: »Mislim, da moji prijatelji in jaz ne bomo mogli vstopitii v zajednico.« V teku današnjega dne je bilo tudi več drugih obiskov. Tako je notranji minister dr. Anton Korošec sprejel predsednika narodne skupščine Stevana čiriča. Minister brez portfelja Gjura Jan-kovič pa je tekom dopoldneva obiskal trgovinskega ministra dr. Vrbaniča. Pri tem ministru sta bila zatem sprejeta bivša ministra in senatorja dr. Stanko Šverljuga in dr. Zelimir Mažuranič. Pri pravosodnem ministru ' ■ bil danes opoldne minister za gozdove in rudnike Ignjat Stefanovič. Minister brez portfelja Gjura Jankovič je v svojem kabinetu v teku današnjega dopoldneva konferi-rul, kakor smo že omenili, s pravosodnim ministrom dr. Auerjem, zatem z ministrom za socialno politiko Nikolo Preko, Mišo Trifunovičem in Ran-koni Trifunovičem, člunoma bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke. Kmetski dolgovi Španija na straži Po Reuterjevem poročilu iz Madrida, so vojaške priprave Španije v najjužnejših predelih države za obvarovanje španske nevtralnosti v itaiijan-sko-abesinski vojni obsežnejše, kakor je v začetku kazalo, Doznava se, da pošiljajo Španci v garni-zije ob gibraltarski morski ožini čete iz več gar-nizij Andaluzije, pa tudi iz drugih španskih krajev-Tako so iz Valencije poslali na jug kar cel lahko-topniški polk. V Barceloni so nekatere topniške enote dobile nalog, da naj bodo pripravljene za odhod na jug, Razen tega bo danes odšlo v južno Španijo dva pehotna polka in več strojniških od- Ko| pa le tebe treba bilo .. • Dne 21. avgusta se je v planinskem domu gospoda mariborskega župana dr. Lipolda na Pohorju rodilo dete. ki mu za enkrat še niso dali imena, ampak ga provizorično kličejo ->enolna ju-goslovenska nacionalna fronta«. Babic in botrov je bilo, kakor poroča »Jutro«. okrog 30 iz dravsko, savske in primorske banovine, v duhu pa so bili, kakor beremo istotam, navzoči in so pomagali tudi vsi »najboljši duhovi naše nacije^, tako da so bilo vsaj po rajnih duhovih zastopane ludi ostale banovine naše države. Srečni oče je, kakor so pač vsi uganili, gospod dr. Kramer, ki je na vsak način holol dati svoji žalostno preminuli JNS vredno, a srečnejšo naslednico. V navzočnosti 30 javnih delavcev in »neštetih brezimenih duhove, ki so bili že zgoraj omenjeni, se je o tem sestavil tudi komunike, v katerem se javnosti pojasnjuje, zakaj, kako in čemu je prišlo do tega znamenitega dogodka na vrhu Sv. Martina. V lein komunikeju, ki ga objavlja »Jutro«, se nam pohorska novoro-jenka predstavlja kot »prava in čista jugosloven-ska ideja«, ki se nam pa, če jo od bliže pogledamo, odkrije kot stara in davno znana, nanovo na.šmin-kana jugoslovenska spaka slovenskih demokratov in nekaterih njihovih prijateljev, in prav tako starčevsko votel in hrom je jugoslovenski program, ki so ga dali »novi fronti« na pot pohorski »bojevniki«, kakor se sami imenujejo. Tukaj se preinleva v stotisofkrat, da tvorimo vsi eno etično ali etnično edinico, da pa morajo poedini deli na-eijo imeti možnost, da razvijajo svoje posebne kulturne »tekovine« in očuvajo svoje tradicije, dn pa morajo biti te tradicije povezane s tradicijami narodne celote, da se »takozvano« hrvatsko vprašanje mora rešiti samo v skladu z načelom narodnega in državnega edinstva, in se postavlja kot neka edinstvena modrost, vredna kakega Cezarja ali Mirabeaua, da je »samo » resničnem ju-goslovenstvu U v uoitaristično urejeni državi me- i goča polna in prava ravnopravnost vseh delov naroda in pokrajin države« itd. itd. Kolikor je v tem zdravega in pravega zrna, je vsebovano ze v programu ,:Jugoslovanske radikalne zajednice«, kar je pa praznega demokratskega plevela, to je politični razvoj zlasti v zadnjih letih, ko se je »prava in čista jugoslovenska ideja-, boljo laži-ideju, razširjala in »utrjevala:: s konfinacijami, zapori, batinami, redukcijami in slično, odpihnil vihar resnične in čiste ter prave jugoslovanske miselnosti in jeze ljudstva cele države. Ce je zdaj intimna družba na Pohorju idejo državnega in narodnega edinstva vnovič proglasila kol izključno svojo in jo povzdignila šo na tretjo potenco v še hujšo karikaturo unltarizma, nogo jo bil dosedanji unilarizein teh gospodov prvakov — je to navadna sejmarska licitacija, kakor smo jo od te strani že vajeni in ki jo bo jugoslovanska javnost vedela ignorirati, kakor bo ignorirala tudi >,Iu-trov« jasen namig, da v Jugoslovanski radikalni zajednici sedijo ljudje, ki »služijo jugoslovanski misli samo na odpoved in po potrebi tor politični konsielaciji-i. Saj res nihče ni pričakoval, dn sc bo ta mala politična družba odrekla v politični borbi svojega tradicionalnega sredstva, da sumniči patriotizem in poštenost svojega političnega nasprotnika. ko pa je tega vajena že vse svoje življenje in je navada, kakor pravijo, železna srajca. Naj so »enotna jugoslovenska nacionalna fronta te navade le še naprej krepko drži, lo je edino, kar ji ob njenem rojstvu od srca voščimo in želimo, naj ostane neomajho zvesta znanim, v zadnjih treh režimih dodobra preizkušenim tradicijam in »tekovinam JNS in tako kropi naše državno edlnstvo in vse resnične Jugoslovane, da so je bodo znali ogibati! To jo vse, kar se nam je zdelo vredno pripomniti k znamenitemu sestanku na Pohorju. Belgrad, 22. avg. m. Radi rešitve vprašanja kmetskih dolgov je danes bila seja ministrov, članov gospodarsko-finančnega odseka. Seji so prisostvovali finančni minister dr. Dušan Lelica, prometni minister dr. Mehmed Spaho, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, kmetijski minister dr. Svetozar Slankovič in prosvetni minister Dobrivo-je Stosovič. Slednji je bil navzoč kot strokovnjak, kajti bil je preje ravnatelj Privilegirane agrarne banke. Na seji so razpravljali o vprašanju kmetijskih dolgov. Delo na sestavi potrebne uredbe, ki jo bo v smislu pooblastil izdelal ministrski svet, šo ni končano. Člani finančnega odseka so po končani seji časnikarjem izjavili, da bo principe, na katerih bo bazirala nova uredba o reguliranju kmečkih dolgov, določila sama kraljevska vlada. Novi komisarji našega radia Belgrad, 22. avg. m. Prometni minister dr. Spaho je podpisal odlok, s katerim je imenoval nove člane komisarijata radio oddajne postaje v Ljubljani in razrešil dosedanjo člane. Za nove člane so imenovani: Franc Koblar, gimnazijski prof. in pisatelj, inž. Rafael Eržen, svetnik pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, in Miloš Stare, zasebnik v Ljubljani. Razveljavljene znižane voznine Belgrad, 22. avg. m. Na predlog prometnega ministra dr. Spahe je ministrski svet sklenil, tla so popust na železnicah in ladjah, ki so v državni eksploataciji, v višini 50% od redne tarife, za neomejeno število potovanj in v T. in II. razredu članom družin senatorjev in narodnih poslancev razveljavi. Občni zbor JUU Sarajevo, 22. avg. m. Danes je tukaj pričelo zasedanje Jugoslovanskega učiteljskega društva. Temu zasedanju je prisostvovalo okoli 400 delegatov in okoli 3000 učiteljev gostov. V otvoritvenem govoru je predsednik JUU Ivan Dimnik kome-moriral smrt blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Nato je pozdravil razne odposlance. Prečitana je bila deklaracija, v kateri so z.ačrtane smernice Jugoslovanskega učiteljskega društva, ki so v glavnem sledeče: JUU je v preteklem poslovnem letu delovalo v duhu poinir-jenja in se bavilo s konstruktivnim delom na poljn šolske in ljudske prosvete. Odbor JUU se je v svojem delu postavil na stališče zastopanja najširših interesov naroda in države. Njegove glavne smernice so: Treba je zastaviti vse zdrave sile te ustanovo za konstruktivno delo in koristi učiteljstva, šol, prosvete naroda in države. Med tovariši je Ireba dvigati zavest, da bi vsak učitelj postal član svoje stanovske organizacije. V društvu mora biti zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in prepričanja vsakega člana. Da bi učiteljski stan dobil samostojne poglede v kulturnem in gospodarskem ter socialnem pogledu, se mora dvigati strokovna izobrazba učiteljstva. V skladu z interesi ljudstva je treba ustvariti skupne idejne poglede na vso stanovske, šolske in sploh prosvetno potrebe. Kulturno in socialno stremljenje ter delo društva za napredek šolsko in ljudske prosvete se bo doseglo, če si bo zavarovalo svobodo olrok v šoli po principih pouka v materinskem jeziku. Treba jo posvetiti tudi vso skrb za zaostale olroke in je zato potrebno, da se ustanovo posebno šole. Velja naj obvezno osemletno obiskovanje šole brez izjeme, dalje Izvajanje splošnega in strokovnega izobraževanja samo po sodobnih pedagoških principih. Otroke je treba odvračati od prevelikega fizičnega dela in jih preskrbovali s šolskimi potrebščinami, vsaj, kolikor je to neobhodno potrebno. Nujno jn, da se zavaruje svoboda učiteljev pri njihovem poslu po principih: akademska izobrazba učiteljev, pedagoška neodvisnost, gospodarsko-gocialna preskrba, stalnost v služili, državljanska enakopravnost in svoboda. V personalnih zadevah mora društvo skrbeti, ila so obnovijo moralni in pravni temelji. Ko so bila tn in slična izvajanja končana, je bil izvoljen poseben odbor, ki je popoldne nnda-Ijnval s svojim delom. O tem delu bo mi jutrišnji skupščini podal svoje poročilo. Naša vojna delegacija na vaje italijanske armade Belgrad, 22. avgusta. AA. Z nocojšnjim sim-plonskim ekspresnim vlakom je odpotovala v Italijo naša vojaška delegacija, ki bo prisostvovala velikim manevrom italijanske vojske v Bolzanu in Vidmu. Delegacijo tvorita diviz. general Ječmenič in topniški polkovnik za generalštabne zadeve Bo-rivoje Josimovič. Vprašanje dobav premoga Belgrad, 22. avg. m. Kakor je »Slovenec« že poročal, se je ta teden mudilo tukaj vee zastopnikov premogovnikov iz dravske in savske banovine, ker je bila nekaterim premogovnikom znižana dobava premoga za potrebe državnih železnic. Kakor se doznava, bo ministrstvo za gozdove in rudnike stavilo predlog za obvezo omenjenega sklepa, ki so ga stavili merodajnim činiteljem. Belgrajshe vesti Belgrad, 22. avg. tn. S kraljevim ukazom je postavljen za višjega svetnika pri okrajnem na-čelstvu v Ljutomeru V. pol. skup. dr. Ludvik H ari g, višji svetnik okrajnega načelstva galič-kega okraja v vardarski banovini; za višjega pristava pri Higijenskem zavodu v Ljubljani je pa postavljen dr. Kosla A r a m b a š i 6, višji pristav Doma narodnega zdravja v Užicah. Upokojen je dr. Ivan Jenko, šef oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani. Belgrad, 22. avg. AA. Premeščena sta h generalnemu ravnateljstvu državnih železnic za višjega tajnika splošnega oddelka Živan Mitrovič, svetnik pri splošnem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani, in za višjega svetnika h gradbenemu oddelku Branko Dreksler, višji svetnik pri splošnem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Belgrad, 22. avg. m. Privilegirana izvozna družba je sklenila kupčijo z Madjarsko za 100 vagonov bankot pšeniee, ki jih bo razdelila domačim proizvodnikom s tem, da ji bodo isti ob novi žetvi vrnili enako količino. Vso ostalo količino prinosa te žetve bo pa PRIZAD odkupil od proizvajalcev, po ceni, ki bo za 20% višja od rottordamske cene, ki je sedaj v veljavi. Atentat na Dimitrova Pariz, 22. avg. AA. Havas poroča iz Moskve: Po mestu krožijo glasovi o atentatu na Dimitrova. Dozdaj še ni bilo mogoče dognati, ali je vest resnična. in generalni tajnik Kominterne Moskva, 22. avg. TG. Kongres Kominterne je danes soglasno izvolil Dimitrova za generalnega tajnika izvršnega odbora komunistične internaeionale. Dosedanji tajnik Manuilski je moral odstopiti in predati posle Dimitrovu. ki se je na kongresu izkazal za najmočnejšo silo mednar. komunizma. Šahovski turnir v Varšavi Iz prejšnjih kol so bili po nadaljevanju prekinjenih partij doseženi rezultati: iz prvega kola je končal mateh Poljska : Argentinija 2 : 2, iz četrtega kola Jugoslavija : Litva 3 : 1 in iz petega Avstrija : Argentinija 2 : 2, Finska : Danska 2 : 2, Poljska : Litva 2% : 1 'A, Jugoslavija, katere moštvo polagoma prihaja v formo je premagala prej vodečo Estonsko s 3 : 1, Latvija Romunijo s 3 : 1 in Francija Anglijo 21A : \'A ■ Iz petega kola je bil končan tudi mateh med Češkoslovaško in Irsko z rezultatom 4 : 0 za Češkoslovaško, s čimer si je to svojo pozicijo zelo popravila. Iz šestega kola je končal mateh med Jugoslavijo in Palestino 3 : t za Jugoslavijo. Ostali rezultati šestega kola so: visoka zmaga Švedov nad Argentinijo 3Vi : 'A, Češkoslovaška : Francija 2XA : ll-j, Anglija : Latvija 3:1, Poljska : Estonska 3: yA. Senzacija je bil poraz Avstrije proti Finski 1 'A : 2S. Danska : Litva 2 : 2. Sedmo kolo je končalo: Argentinija : Finska 1 'A : 'A (2), Litva : Avstrija 1 : 2 (1|, Estonska : Danska % : 'A (3), Palestina : Poli ,ka , 'A ■■ (3), Romunija : Jugoslavija 1 : 2 (1), An-! glija : Švica 0 : 0 (4), Češkoslovaška : Latvija 0 : 0 (4), USA : Francija 2 : 0 (2), Madjarska : Irska 2 : 0 (2) in visoka zmaga Švedov, ki igrajo izmed vseh še najboljše, s 4 : 0 nad Italijo. Po sedmem kolu vodijo Švedi z 20' 5, na drugem mestu je ie Jugoslavija 17 (1), slede Poljska 16,'.., (3), USA \f>% (2), Avstrija 16