Katolški cerkveni list.
M **
V Cetertik 5£S. Listopada.

§edajni o)i*ii* katolike cerkve.
XIII. Avstriansko c e s a r s t v o.
14. Ogersko. (.Dalje.)
Rudolf //. Jezuiti.
Ko jc v I. i.>76 Rudolf II. kraljevati začel, je bilo samo v tih krajih Ogerskiga, ki niso bili pod turško oblastjo, iMK> luteranskih srenj, kal-vinskih pa še vcc. Šestnajst nadžupanov, skorej vsi pervaki dežele so bili protestanški. Viditi je bilo, de mora katolška vera v takih zadevali v kratkim iz Ogerskiga zginiti. Ali Hog še ni pustil dedine sv. kralja Stelana priti v oblast njegovih protivnikov. V 1. 1571 je postal verli Štefan llatori veliki knez na Sedmograškim in v I. 157(5 tudi kralj na Poljskim. Ta mož jc želel katolški veri pomagati in se jc poslužil k temu svetimu delu — Jezuitov. Njih 14 jih jc poslal iz Poljskiga na Sedmograško; Janez Lcleo in Štefan Santo sta bila njih vodja. Jeli so bili (i patri mladost učiti, tudi so bili že več protestantov spreobernili. Ti so jih gledali pisano, ali dokler sta Štefan Katori in njegov brat Krištof živela, se niso nič upali zoper nje početi; ko je bil pa mladi Sigisniund Ratori veliki knez postal, so Sociniani, Kalvinci in Lutcrani z enim glasarn vpili, de z Jezuiti proč. Zastonj so ti rekli: Turki pustijo vsakiga per njegovi veri, Luterani, Kalvinci, Sociniani, Prekerševavci, Judje smejo na Sedmograškim živeti — zakaj oni ne? Zastonj jih je Sigisniund kakor svoje odgojitele rad imel, mogli so iti iz cele dežele zunaj Klausen-burga, in ko je bil Mojzes Sekeli veliki knez postal, jih je ta terdi Soeinian še od tod spodil. Po njegovi smerti so peršli zopet nazaj: cesarski vojvod Kasta jih je varoval.
Na Ogerskim je hil od I. 1553—1568 slavni Nikolaj Olali nadškof v Ostrigonu. Oznanil je on po Ogerskim sklepe sv. Tridentinskiga ecrkve-niga zbora, vpeljal veliko šol, postavil kloštrov, obhajal 5 cerkvenih zborov, s kterimi je bil opušeno cerkveno zaderžanje ponovil, in poklical je v deželo tudi Jezuite. V Tirnavo so bili peršli pervi 4 patri. Giurski (Rabski) škof Juri Draskovič je
povabil iz Dunaja P. Marka Pitasiča v Steinanian-ger, kjer je ta za katolško cerkev toliko storil, dc je Oraskovič. ki je poznej kakor nadškof v koloči na Ouiiaju kardinalski klobuk prejel, per tej priliki Cesarja Rudolfa prosil, de naj Jezuite po Ogerskim vpelje, ker oni zamorejo nar bolj katolško vero proti protestautam varovati. Rudolf jc kardi-l ala uslišal, dal je Jezuitam prazno proštijo v Tu-roču; veliko so scer mogli od protivnikov prestati, ali njih razumnost in stanovitnost jc zmagala vse. Tako so hili Jezuiti na Ogerskim vtemcljcni.
Rudolf II. jc slabo gospodaril, pečal seje nar raji s kemijo in zvezdogledjem, nar važniši der-žavne opravke pa je vnemar pušal. Strašno so Turki divjali po Ogerskim : tako velik je bil strah pred njimi, de je Rudolf ukazal zjutraj, opoldan iu zvečer k molitvi zvonili, de bi ljudje Roga prosili pomoči zoper tc nevernike. V I. 1596 je bil sultan Mohamed III. mesto Erlau napadel, obetal je s persego keršaiiskim vojakam, dc bojo v miru proč spušeni, ako se vdajo. Verjeli so, ali ko pridejo iz terdnjave, planejo na sultanovo povelje Turki na nje in so vse pomorili, okoli 5000 jih je bilo. V bitvi, ki je bila potlej per Kerestesu, je hil veliki vezir Cikala f poturčen Lah) kristjane tako udaril, de jih je do 50.000 mertvih na bojiši iu v Tisuiiu močirji ležalo.
V toliki stiski so pa protestanti čedalje pre-širniši bili. Sckovskiga škofa na Štajerskim so hili Lutcrani na Sveti večer (15HH) z orožjem napadli , ki je ravno per altarji hil. Na Sedmograškim jc vstal Kalvinc Štefan Rockai, se je zvezal s Turki, poklical vse Lutcranc in Kalvincc se oborožiti, — in kmalo je imel nciziuirno derlial ljudi okoli sebe. V 1. 1604 jc že vse od jutrove meje Sedmograškiga noter do Presburga njemu pokorno bilo. Poslal jc v Carigrad dva poslanca, Štefana Korlat in Jurja Kekedi, ki sta sultanu nemške fantiče kakor sužne v dar perpeljala. Ti otroci so imeli v zasramovanje katolške vere škofijske kape na glavi. Na polji Žakos jc veliki vezir Rockaju krono na glavo djal, mu sablo opasal in ga ogerskiga kralja pozdravil. Ta je vezirju roko kušnil in rekel: Nc iz strahu, ampak iz celiga serca, z
veseljem in ljubeznijo služimo sultanu. — BocRai toliko močan je v I. 1606 s cesarjem mir storil, v kterim je bilo obljubljeno, de bojo Luterani in Kalvinci tiste pravice imeli kakor katolčani — in dali nazaj vse cerkve, ki so jih bili eden drugimu dozdaj vzeli. — Protestantje so to obljubo slabo der-žali, v 1. I GOS so tirjali od nadvojvoda Matija, ki jc bil namest Rudolfa gospodarstvo prevzel, de bi zanaprej noben škof ne smel biti kancler ali nad-župan, de bi naddiakoni (teliantij ne smeli cerkva svojib teliantij obiskovati, — dc Jezuiti ne smejo nobene lastine imeti. Se ve, de .Matija in ogerski škofje tega niso mogli dovoliti. Tako per koncu jc bila viditi katolška vera na Ogcrskim, kar je llog moža obudil, kteri jo je kakor nov apostelj zopet oživil in razširil, in ta Je bil — i stermite sedanji osrcčcvavci narodov in razsvit-Ijcnci!) — ogerski nar veči nadškof in kardinal Jezuit Peter Pazman.
i Dalje sletli.»
A i vsakimu iliilm verjeli.
Te ilni so nam prišle nove slovenske bukvice v roke pod našlo vam: ..Hramba evangeljske vere proti krivim usodkam spoznovavcov druge vere", ktere bi se utegnile kmalo med ljudstvo raztrositi. Našim navadnim neučenim bravcam je pomniti, kaj pomeni beseda evangeljska vera. Evangelj-s k i ali c v a 11 g e I j c i sc imenujejo s posebnostjo tisti. kteri se v svoji veri po stopinjah L u t r a M ar-tina in Kal vina Janeza deržč. ktera dva sta keršansko vero v šestnajstim stoletji po svoje pre-ravnala ali preobličila (z latinsko besedo: reformirala. zato se tudi reformatorja kličeta). Kvangeljskc pa sc nasledovavci Lutrovi in Kalvi-iiovi imenujejo. ker. kakor pravijo. se čistiga evangelija derže, desiravno sc Ic po modrovanji gole svoje pameti ravnajo : od katolčanov pa terdijo, de so s. cvangeli popačili, desiravno ga je katolška cerkev vedno tako ohranila. kakor ga jc iz ust Kristusovih in iz rok apostcljnov prejela.
Poglavitni uzrok . dc sta Martin Luter in Kal-vin drugačno vero začela učiti, je bila prevzetna zoperstava zoper sveto cerkev in njene viši pastirje. Ker cerkve nista hotla poslušati, sta se obernila na modrovanje gole človeške pameti, in tako sla zašla ua tisto zmoto, ktera je v napačnim modrovanji v>ih časov bolj ali manj na dan stopala: katolška vera in zdrava pamci, ki po njej modruje, pa je vselej resnico previdila. Tista zmota je v tem, de se llog in stvari, zlasti božje in človeško djanjc prav ne razloči, ampak vse bolj v eno vkupej meče. (Učeni pravijo tej zmoti z gresko besedo panteizem, vseboženstvo}. J z tiste zmote sta Luter in Kalvin nekaj naukov katolške vere ohranila, druge pa odvcrgla, kakor se jima je zdelo: zlasti sla tajila oblast cerkve in njenih pastirjev, veljavo ustniga izročila, očiševanjc duš v vicali, pomoč svetnikov; odvcrgla sta daritev s. maše, s. zakramente razun s. kersta in s. obhajila, in odpustke. Luter in Kalvin sta sicer nekaj vsak svojo pot hodila, šc sta si bila v sercili in besedi zlo nasprot, in Luter v svojim uku sam sebi ni bil vselej enak. Njih nasledovavci so ravno tako na-razin bili, in vsaki po svojim vodji se ravnali: kmalo so začeli pa sami dalje modrovati, in tako se jim je marsikaj od naukov svojih voditeljev napačno kazalo, in nekaj so si sicer popravili, več pa so še
odvergli; tako de marsikteri zdaj skorej nimajo nič keršanskiga več. Tako je prišlo, de si tudi tisti, ki se še bolj ali manj Lutra in Kalvina derže, niso več tako nasprot, ampak so se že večidel v eno vkup vzeli, ter se evangeljske imenujejo; in ti žele tudi kaj katolčanov na svojo stran dobiti, desiravno zmirej terdijo, de jim ni mar koga na svojo pot spreoberniti, in de le zase miru in obstanka išejo.
Zgorej omenjene bukvice „Bramba evangeljske vere" imajo v predgovoru to poglavitno besedo, de je več potov do nebes, desiravno v začetku pravijo, de Jezusa Kristusa edino pot poznajo nebesa doseči. Je leto poglavitin usodik sedanjih časov, ker sc pravi, de jc človek lahko v vsaki veri zveličan, naj le pošteno živi. S to besedo išejo mlačnost v veri, in potem odpad od vere napeljati. Pravili ver ne more biti več kot ena; ako je en nauk resnica, drugi nauk, ki ravno tistiga taji, nc more biti resnica. Verovati to in uno, ali pa ne verovati tistiga, to ni vseeno. Kristus ni zastonj rekel: „Kdor veruje, bo zveličan; kdor ne veruje, bo pogubljen". De se ni zastran vere prepirati z ljudmi, per kterih beseda nič nc velja, to je gotovo; de se je pa po okolišinah za vero potegniti, sicer z ljubeznijo in krotkostjo, pa tudi z resnobo, to je pa tudi gotovo. Kar drugi zapopadik imenovanih bukvic tiče, le to omenimo na eni strani za zdaj, de se ondi katolški veri in cerkvi veliko nespametniga in budiga očita, kar nje ne zadene: s. pismo, pamet in zgodovina tistih besedi nc poterdi. Na drugi strani opomnimo, de je v teh hukvicah marsikaj drugač, kakor pa je Luter terdil, de si ravno je 011 v zadnje pohvaljen. Tako je skrivnost s. Trojice zamolčana; de so tri peršone eniga božjiga bitja in ene božje nature, ni razloženo: desiravno sta Luter in še Kalvin to resnico ohranila. Tako jc opiišen nauk. de jc v zakramentu gospodove večerje Jezus Kristus sam priči joč, ko je Luter šc to terdil. Dobre fmendej dela de peljejo v nebesa, to stoji notri, akoravno jih je Luter zametval. To naj bo za ta pot zadosti, opomniti naše bravce, de ni vsakimu duhu verjeti.	H.
ILidceki in ioj<iak.
..Hlas" pise: Naslednjo imenitno dogoilbo pripoveduje Janez Stoger, poddostojnik pri polku imenovanim !) e u t seli meist e r. — Konjik . kterimu je bila pri neki bit vi na Laškim prava ritka prestreljena, iu je torej tje pri komolcu mogla biti odrezana, je sedel, se po nekoliko okrevavši , na Milanskim bolniškim vertu v prostornim kotu na skali. Pipo tabaka je pil, levo roko je imel na koleno operto, in glavo na dlan sklonjeno — ter se je tiho jokal. Sem ter tje kterikrat si je skerbno solze obrisal, in viditi je bilo, kakor de bi mu kaka druga skrivna stiska težila dušo. Tudi jez sim v tem kot u ležal, od svojiga tovarša samo s plotam ločen. V senci pod nelistnatim drevesam, in od njega ne spazen, sim lahko vidil vse na tanko, kakor ko!i se je konjik ganil. Rad bi ga bil od njegoviga bolestniga premišljevanja premotil, in z naznanjeni bratinskiga sočutja njegovo težavo vmiril, ali mu s pogovoram otož-nost raz pod i I; ker pa madžarsko sicer dobro razumem, ali govoriti ne morem, sim, žal meni! od tega mislil odjenjati. Ko sim se pa na tihim njegove nadloge vde-leževal, zaslišim od vhoda v vert sem nekoliko nemških glasov, iz kterih sim sklenil, de mora med njimi kaka visoka oseba biti. Vstanem in vesel osupnjen ugledam
našiga preljubiga vodja in očeta Radeckiga, kteri je svoje ranjene in bolne sine, kakor je nas imenoval, s svojim obiskanjem več osrečil kot počastil.
Sprehajaje se po vertu je imel skorej edino s svojimi bolniki opraviti; skorej vsaciga je za njegovo bo-lezin poprašal, zlasti dolgo sc je mudil pri ranjenih, jih tolažil, kakor le oče tolažiti zamore, s tako prikup-I j i v o ljubeznjivostjo in priserčno dobroto , de bi se bil tačas, namesto svoje merzlice, skorej častito rano želel.
Poslednjič pride naš častitljivi vodja na konec verta in ugleda tudi našiga uboziga konjka, kteri je v svoj pot z mokrimi očmi v kotu sedel, konjik, svojiga zapovednika ugledati, hoče vstati, in se po vojaško vstopiti pred-nj. YTodja pa mu reče, se na svoje poprejšnje mesto usesti, in sede sam zraven njega na travo.
nLjubi moj sinu, začne vodja, „vidim, de si nc-srečin, de imaš, zakaj sc jokati, čutim s teboj globoko bolečino tvoje nesreče, ktere ti na tem svetu sicer noben človek nc more nadomestiti; bodi pa svojimu Bogu tako verin , kakor si bil svojimu cesarju. On bo poslal tolaž v tvojo dušo. Spomni se, ljubi sin, de jih je le malo, kteri bi se zamogli tako svesto na milost božjo zanašati, kakor ti. Poslušaj tedaj moj očetovski svet, premagaj s serčnostjo svoje solze iz ljubezni do svojiga Stvarnika in do svojiga bližnjiga, ob uri svojiga reše-nja iz pozemcljskiga terpljenja boš stopil s svojimi tovarši. ki so na slavnim bojišu pred teboj šli, v svitlost večniga veselja.
To zgovoril, seže vodja v žep, ter misli konjka obdarovati, ta pa iz spoštovanja nc sprejme daru, prime se roke svojiga milosti jiviga vodja, in derhteč reče: rl.jubcznjivi oče! dovoli mi, de Ti vzrok svojih sol? odkritoserčno spoznam. Ti veš, ljubeznjivi oče. jest sem Oger, iu slišim žalostne pergodbe »nt svoje domačije, to me močno boli. hujši kakor zguba moje roke. ker bliz Arada imam ubožuo staro mater, za ktero sim neprenehama v strahu, de bi se ji nc bilo kej hudiga pergodilo. Ne morem ji sicer z ničimur pomagati, vender bi ji bdo to velika tolažba, ako bi vedila, de sim šc živ. Jest in moji tovarši nc umemo nc pisati, nc brati, in verh tega še ne vem, je li bi pisanje prejela ali ne. Vse to siin si dans zlo k sercu gnal, in mogel sim sc jokatiu.
Vodja praša konjka, kaj bi še druziga rad svoji materi pisal, in mu obljubi, de ji bo on sam pisal. Drugo jutro pride njegova Prevzvišenost v domači obleki s pismam v roci. in praša, če bi bilo tako prav pisano, konjik od veselja ne more odgovoriti, samo z glavo perkitna in zapovedniku roko kušne; ta pa je djal v pismo bankovc za 100 goldinarjev, in ga je odpravil s pervo pošto.
kmal jc peršel odgovor konjkove matere na vodja. Urno hiti lladecki v bolnišnico, pokaže konjku pismo od njegove matere in mu ga prebere, konjik . veselja stermeč, maršalu k nogam pade . in mu hoče kolena objemati; dobri oče pa mu reče vstati, in pravi: rL"to-laži se med tem ljubi sin, in ako hočeš zopet pisati, le povej mi, sej bom vas , ako Bog da , še večkrat obiskal*. —
Le kdor je ta dogodek vidil, je občutil, kako so se serca pričijočih vojšakov ginjene topile.	J.
Razgled po keršanskim svetu.
Iz kelna. Obhodnica , ki jo je 6 očetov iz Je-zuitarskiga reda 27. kozoperska v tem mestu perčelo bito, se je 11. t. m. končala. Sto iu sto iz vsih ver-sta mestnjanov je bilo zbranih in spodbudovanih v govorih, ki so jih častitljivi očetje trikrat na dan za razne
stanove v veliki in Severinovi cerkvi imeli. Slehern spozna, de so očetje v teh govorih s pravo apostolsko gorečnostjo, z veliko previdnostjo in razločnostjo nar po-trebniši keršanske resnice ljudstvu razlagovali, in ljubezen do Boga in do bližnjiga tolikanj perporočevali, de se je naj lepšiga sadu nadjati. O vsih Svetih je bilo v cerkvi toliko poslušavcov, kolikor jih od leta 184S sem, ko se jc stoletni praznik velike cerkve praznoval, gotovo nikdar ni bilo, — okoli S£5.OOO. Posebno veselje pa je, de so sc tudi krivoverci iz vsih stanov tc obhodnice vdeleževali. kteri so se prepričali. kako krive presoje od Jezuitov kakor do svete katolške cerkve so dozdaj njih serca iu glave napolnovale. Tudi krivover-ski duhovni s svojo družino so se večkrat per tej priliki v cerkvi znajdli. Spoštujejo se očetje tolikanj, de ni varno kake žal besede jim reči. /e perve dni so nekiga prederzuiga mladcnča, ki se jc med pridigo nespodobno vedel, mlade ženske očitno v cerkvi za\črnile, tako, de je obledel in de se je osramoten natiha-ina od ondod zgubil. Zadnjikrat jc v pričo papeževiga poslanca in več Škotov oče lloh pridigoval, ljudstva je bilo okoli 20.000. Pohvalil je njih terdno vero in posebno pobožnost ter jih je zarotil že clo v zdanjih revnih časih cerkvi nepremakljivo zvestobo ohranili. — To nam oznanijo dnevniki ne samo taki. ki so dobriga duha , ampak tudi tisti, ki se dozdaj ni ho mogli naveličati iz ccliga gcrla zoper preganjane očete vpiti, jim nar hujši namene podtikali, jih kakor nar veči sovražnike človeškiga roda rotiti in preklinjati.
V Londonu Mazzini posojivne denarje za pre-kucivnc namene na Laškim pobira, in sosebno bogati anglikanski (krivoverski) duhovni ga v tem z vso gorečnostjo podpirajo, kar nam kaže, kaj bo katolška cerkev še od te strani preterpeti imela in koliko prekncij še na Laškim Angleži namotati mislijo. Pravijo, de je kardinal \Visciiian iz Londona šel. kar pa ni res. Nasproti se je pa Sardinsk vikši kraljev služabnik bahal . de je Sardinsko z Angleškim v vedno tesnejši r.vezi. In ravno zdaj se iz Piemonteškiga piše, de. kar ljudje pomnijo, ni bilo tolikanj ubijanja, tolovaj-.lva in tatvine v tej deželi kakor v tem času.
Iz Amerike. Amerikanski dnevniki govore o«| izvolitve Nevv-Vorškiga nadškofa vse perjazuiši. kakor pa angleški listi od poiiovljcnja katolške cerkvene vla-dije na Angleškim. Novi nadškof bodo mende lo zimo sami v Him šli, plajš sprejet. Nadjati se je. de so papež tudi Nevv-Orlean-ko in 1'iticinatiško škofijo v nadškofijo povzdignili. Pcrva nadskofija v zediujenih deželah ic bila lialtimorc, pred '■£ tetama se jc perdružilo St. I.ouis, pa tudi v Orcgonski deželi je iiadškofija \Valla-Walla. — Oče Mathevv jc mesca kimovca v St. Louis peršel, v veliki cerkvi pridigoval in je hotel prihodnji teden obljubo zmernosti sprejeti. Dozdaj je v pričo njega v zediujenih deželah £50.000 ljudi to obljubo storilo, v Ncvv-Orleaiiu sainim 1 l.OOO. — Iz Brazilije se piše, de je 4. kimovca ..Journal di fomnercio" zaukaz oznanil, ki ga jc cesar podpisal in ki so ga udje obeh zborov pervolili, po kterim je kupčija s sužnji prepovedana in kot morsko tolovajstv o spoznana. Sužnji, ki sc na barkah dobe, sc morajo na kako vselstvo zunaj cesarstva poslati; noben Brazilijanec jih ne sme v elužbo vzeti.
Iz Afrike. Sveti redi, ki jih je ranjki škof Al-gierski, prečastiti gospod Dupuch, poklical bil. sc vedno dalje razširjajo. Sestre sv. Vincenca so bile v začetka samo za Algiersko mesto odločene; v lanski koleri so jih pa tudi v vasi poklicali, v kterih Pariški vseljena prebivajo, in imajo zdaj več hiš per gori „Atlas". Skerbe za uboge Francoze, pa per tem tudi čud Arabcovobude.
Sestre keršanskih bratov v Konstantinovi deželi in Tri-iiitarijanke v Oranski deželi ra\no tako lepo za nebeško kraljestvo delajo. Lazaristam je prečastiti Dupuch du-hovsiiico prepustil; pa se že tudi v znotranje razširjajo. Jezuitarji »o v vsih teh krajih vseljeni. BSizo Benak-n ii ii a per veliki Algierski cesti proti Blidahu imajo učilnico za tiste očete, ki Arabce spreobračati mislijo. Ob enim pa sprenočujejo Arabce, ki v Algier popotvajo in tam tudi hleve za živino dobe. Zraven je učilnica za Arabske otroke. Jezuitarji s tem Zauije mohamedan->kih .Marabutov v /.notranjim posnemajo, kteri so tudi gostoljubni do popotnikov, mladost podučujejo in bolni-kam strežejo. Arabci se le čudijo tem riiemškim. ker-šaifkim .Marabutamu. V malo let.h bodo Jezuitarji po tem takim perjatle v nar bolj oddaljenih obdelanih krajih pu-ave imeli in tako tudi pcrpravljenje za prihodnje -preobernjenje Arabcov.
I/. Dunaja. Ob novim letu 1851 bo katolška cerkev na Avstrijanskim s svojim premoženjem svobodno ravnala.
Od Štajerske okrajne. Brežce so 10. novembra. 25. nedeljo po binkoštih, posebno prazničnost in veselovanje imele. Ta dan so mestnjani nov zvon, ki ima 25 centov in je od slavniga Ljubljanskima zvonarja, Antona Zamasata, vlit, v turn farne cerkve vzdignili. Prav gitiljiv in permerjen govor so per tej perložnosti častiti gosp. fajmošter v cerkvi imeli.	J. P.
I/. Ljubljane. Kakor se sliši, se bo prihodnje leto tukej iu sicer v nunski cerkvi vsako nedeljo in zapovedani praznik keršanski nauk v nemškim jeziku za tiste imel. ki dozdaj zavoljo tega. ker slovenskiga jezika niso umeli, te dobrote vživaii niso mogli. To je pač dobra in žc dolgo zaželena naprava, če se pomisli, de vsak. bodi si učen ali mučen, gonposk ali kmečk , ▼ nar potrebniših vednostih . ki našo dušo in večnost zadenejo . silno neveden postane, če tega. kar je v mladih letih slišal in se morde tudi prav dobro naučil, vedno ne ponavlja in se v njih vedno ne izurja. Ce se pa I j mlie za časno srečo tolikanj noč in dan trudijo, je pač potrebno posebno za to skerbeti, kar nam večno zveličanje t pa tudi časno srečo) podeli. Kaj bi človeku pomagalo. ko hi cel svet perdobil. svojo dušo pa pogubil?
Ljubljana. 1'nkrat je bilo v rZg. Danici" napak povedano, de se med 30 srenjskimi svctovavci v l.iubljani en protestant znajde: vsi svetovavci so katolcani. —-
kopavati prepustil! Kako so bili ljudje te vasi podučeni,
_ ni je per takim najemniku lahko misliti. — Iz Prage
se je slišalo, de je vedno zabavljanje pastorja Košuta čez katolško cerkev v predmestji Smihov kacih 20—30 ljudi premotilo, de so katolškimu fajmoštru naznanili, de od katolške cerkve odstopijo. Menim pa , de bo komej kteri od teh razločke med katolško vero in medlu-teranstvam vedil povedati. — Ko so bile letaš po cesarskim ukazilu katolški cerkvi verige jozefinizma odvzete . so nekteri dunajski časniki, ki jih protestantje in judje vredujejo, nad tem pravičnim in hvale vrednim ukazilain Njih veličanstva silno kričali; zato je bilo slišati, de hoče več ljudi Dunajskih predmestij, ki so temu kriku verjeli, katolško vero popustiti. — Dogodbc leta 1818 in zlasti mesca oktobra so pa svetu dovolj pokazale vednost in nravo dunajskih predmestij.
V Svajcu jc k protestantam prestopilo nekaj minihov iz Laškiga, ki so v 1. 1848 udje divjih derhal Krociatov (crociati) bili; — na Ogerskim znani llorarik in nekteri drugi. — Odpadenci duhovskiga stanu sploh svoj prestop k protestantam s tem pokažejo, de sc urno ženijo, — zgledi so Sondermann vMagdeburgu. Schrei-ber, Reuchlin-Meldeg na Badenskim. — Per osebah ne-duhovskiga stanu pa je vzrok prestopa k protestantam večidel želja dozdajno zakonsko zvezo raztergati in drugo delati, ali kak časin dobiček ali velika nevednost. Zgledi so nam grof Buttlcr na Ogerskim, žena heškiga kurfiršta Bernadotte (19. okt. 1810.)
De bi pa kteri pobožni in zraven tudi izobraženi katolcani k protestantam prestopili, sosebno če jim je prestop še materialno zgubo žugal, — ni slišati ali brati: časniki bi gotovo od njih pravili. — Stolberg, Ilaller, Laval, Bramston, Xcwmann. Spencer, Eslinger, Haas, Bindcr, Ilurter, Oertel itd. so od protestantov k nam peršli ; koliko ljudi, ki so v učenosti, nravi jim enakf, je pa od nas k protestantam šlo? Dozdej še nismo slišali od nobeniga človeka. Iz tega se da spoznati, ali so besede „razujzdana in nevedna soderga" res na tako neperpravnim mestu postavljene. Dopisavec II. pravi tudi. de jc rZgodnja Danicau (slavische Kirchcnzeitung) neutrudena v vojskovanji zoper protestantizem.
De je ona to res. stori le svojo dolžnost, ktera ji toliko manj zdaj molčati perpusti. ker je pešica zlasti v Ljubljani naseljenih protestantov bukvičice v slovenskim jeziku zdaj med ljudi trositi začela, ki bistevne resnice katolške vere grajajo in Slovencam nar dražji zaklad — sv. Vero vzeti išejo!	V. Sežun.
Pojasnjen je.
V Dunajskim „\Vandererjiu Xr. 536 t. 1. se da-pi-avcc II. iz Ljubljane od <J. t. m. hudo grozi nad besedami rrazuj/dana in nevedna soderga", ki v rZgodnji Danici** \r. 45 t. I. zastran odpadeneov od katolške vere in prestopnikov k protestantam stojt:. — De dopi-savec II. nc bo koga druziga dolžil. povem tukaj , de sim imenovane besede in sploh cel sostavek jest spisal. Kaj pa me je k tem besedam naklonilo? Premiš-Ijevaje. kakošni ljudje današin dan katolško vero s pro-testanško premenjujejo — ( le od teh je tukaj govorjenje. zato sini -e poslužil besedi „odpada iu prestopa8") — sim to le najdel:
\a Oger-kim v Cunaški škofii je malo let pred zadnjim puntam cela \as katolčanov k protestantam prestopila . ker je bila od svoje farne cerkve zlo odročna, in ker je bil dušni pastir te fare tako malo skerbin za svoje ovce, de je iz zgol zložnosti bližnimu protestan-škimu pastorju katolške merliče iz imenovane vasi po-
Perporoeilo.
To sc dobro ve, de ima pratika per kmetu veliko veljave, in v nedeljah in praznikih ali kader dežuje, jo rad v roke vzame, in gleda. Hieroglifov pa dostikrat ne pozna, postavim, zakaj de ima sv. Martin gos, sv. Jedert miš, sv. Urban grojzd, sv. Gol medveda itd. Kako dobro bi bilo torej, dc bi kak učen mož nam te hieroglife razložil, kaj de pomenijo. Se torej perporo-čimo za to zlago.	D.
Darila za cast. misijonarja g. Dr. Ignacja Hnolilelierja.
Od poprej . . . 152 gld. 58 kr.
Gospod Jožef Premož, kaplan v Brežcah 1 „ — „ Družba katolčanov v Sent-Andreju na
Koroškim.........,, — i
Skupej . r~7~ 166 gld. 58 kr.
— Natiskar: Joicf Blaznih v Ljubljani.
Odgovorni vrednik iu založnik: Janez Kr. Pogačar.