m : m t GLASILO SVOBODOMISELNI!* SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hix) ven io weekly Ditdcio TO Tn Irraiam O« Tli Liioini OuHn - "OD BOJA DO ZMAGE") "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 52. Chicago, 111. 28. decembra 190(J. Leto V. 1. Vabilo na naroibo. Zopet se b'iža tnovo leto, in čas je, opozoriti vse resnično svobodomiselne Slovence, da ostanejo zvesti svojemu prepričanju tudi še za naprej in se v prihodnjem letu še tesneje združijo pod praporom svo bode in izobrazbe. Xaš list "Glas Svobode" postavil si je za malogo, širiti med svojimi rojaki pravo svobodo in izobrazbo ter stem iudirektuo onemogočati pirizadevatijcuonih ljudij, ki — kakor v stari domovini — tako tudi. tukaj hočejo naš zapeljani narod obdržati še zanaprej in Če mogoče v še večji duševni odvisnosti kaker doma. Zato pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da^itpterije'no in duševno podpira naš list ter skrbi, da se čim bolj razširi. "Glas Svobode" se je v kratki dobi svojega obstanka tako razširil, !:aW. malnkateri drugi slovenski list v Ameriki. To je zadosten do-kaz, da je potreben in da ubira prave strune. "Glas Svobode" bo tudi v novem letu to, kar je bil dozdaj: neustrašen, vnet bojevnik- za koristi, svobodo in izobrazbo slovensko-ame-rikanskega delavstva. Kar ie v naših močeh, storimo vse, da bo list čedalje b ljše urejevali in pisan. Čim več l*> pa naročnikov in citate'jev. toliko več se bo lahko storilo tudi za list, toliko bo!j ga bo tnogoče izpolnjevati. Z listom se razširjajo tud: ideje, ki jih zastopamo. List ie govoru k, ki govori s prijateljem in z nepri-jateljem Prinašali bodemo tudi v prihodnjem letu razne zanimive, jioučne in izobraževalne članke ter vse važnejše novice.. Pričakujemo, da nas bodo somišljeniki tudi še zanaprej podpirali z dobrimi dopisi in s poročni o važnejših in sp'oh zanimivejših dogodkih. ' V tem pogledu naj b do našim pristašem izgled nasprotniki. ki za svoje liste neumorno agitirajo m tudi veliko pišejo. Zajedo opozarjamo, da bomo s prvo številko prihodnjega leta začeli priobčevati krasno zgodovinska povest "Na devinski skali". Cenjenim čtateljem so naše zgodovinske povesti itak zadostno znane; mi raje povesti ne priobčimo, a ko o' njej nismo p po'noma prepričani, da bo ugajala. To isto smo prepričani tudi o zgoraj omenjeni |»>vcsti, in smelo trdimo, da je že radi iste same vredno si list naroČiti. Izhajala bo skozi celo leto. Tupatam bomo.prina-šali vmes tudi krajše povesti z zanimivo in |*iieg tega podttčno vsebino. Izjavljamo, da se bomo vnaprej izogibali ko'ikor možno osebnostij ter se omejevali le na stvarne in take stvari, ki služijo v izobrazbo. Prosimo torej svoje cenjene dopisnike, da to uvažujejo. List "Glas Svobode" ne sme imeti prostora »a osebne sovražnosti. Le kadar se bo šlo za načelu, ne bomo pardoniral' nikogar. • • • Nadejamo se, da tega poziva tu zavedne rojake nismo zastonj napisali; nadejamo se, da nam tudi v tiovem letu ostanejo zvesti vsi dose-dajni čitatelii. naročniki in sotrud-niki. da se njih število še {»množi in da b< mo z združenimi močmi delali za korist in blaeror slovenskega delavstva v Ameriki po geslu: "Vse sa svobodo in omiko/" Listu v podporo: F. Skull, Denver, Colo.....$—.50 J. Smith. Bridgeport. 0.....25c. , POZOR! 1 Današnjo številko smo poslali na ogled mnogim rojakom, o katerih smo mnenja, da so naprednega duha. Prosimo vse tiste, ki se nvslijo na naš list naročit', da nam al naročnino (celoletno $1.50, polletno 75c) takoj b'agovolijo v poslati, aH pa nami vsaj sporočijo, da se hočejo naročiti. Če se Ik> zadostno število naročnikov oglasilo, lx>mo kmalu po novem letu pričeli z dvakratno teden-*ko izdajo. V nasprotnem slučaju bomo pa dali listu le večjo 'bika Razgled po svetu. RUSIJA. V Aetna-tovarni v Rgi, k: ima uslužben h mnogo revolucijo-nartiih delavcev, našli so večjo za-'ogo razstrelilnih gnovij Za izdelovanje bomb, med temi precejšno količino piroksolina. Prijeli so nekatere sumljive delavce, jih obsodili in takoj usmrtili. —Volitve za novo dum je car ravnokar določil na 19. februarja H ,07. Izvzete le pokrajine: Kavkaz. Transkavkazija, osrednja Azija in Sibirija, kjer se t;odo volitve |HJzneje vršile. Mestu Lodz se bliža gospodarski |H>gin! V oblasti ga imajo popolnoma socijalisti, ne da bi vlada kaj vmes posegla. Četrtina vsega prebivalstva je brez dela in jela. in če delavci ne odstopijo od svojih pretiranih zahtev, l*>do delodajalci primorani ustaviti vsako delo! — Tako namreč jioročajo kapitalistični časopisi. Toda znano je, da so 'izkoriščevalci v Lodzlt najnesrain-nejši v celi Rusiji in delavcem niti najponižnejših zahtev ue dovolijo. ANGLEZKO. — Pol urad no se priznava, da obstoji med Anglijo in Francosko zveza. (>lie vv'evlasti sta zavezani, v slučaju vojne pomagati drug drugi. Zveza je zlasti naperjena proti Nemčiji. — Potres, ki se je čutil tudi v Ljubljani in o katerem srno zadnjič poročali, trajal je na Angleškem skon> tri ure, sosebno na otoku Wright. Čutili so ga tudi na Italijanskem, v Itolonji in Florenci. AVSTRO-OGRSKA. —Nameravani štrajk avstrijskih p. št 11 h uradnikov, kolikor more biti sploh o takem) govora, se je razbil, predno se je še prav začel. Po-nekodi sploh niso nič stavkali. Med postnimi nastavljene! ni pravega čuta skupnosti in zato tudi dosegli ne liodtjjiTKtlar nič. Stavka ni bila si mislimo mi pod tem izra-n, marveč le takozvani "pasivni x>r", to se pravi: uradniki se strogo in dobesedno držijo svojih zastarelih predpisov, ki se pa glede današnjih, popolnoma spremenjenih razmer ne dajo več uporabiti. Na ta način povzročijo štrajkujoči, da počiva ves poštni promet, ne da bi se uradniki pregrešili kak' ržeko-li proti predpisom. — Splošna volilna pravica je bila tudi v gosposki zbornici sprejeta z veliko večino. FRANCOSKO. — Po novi |iostavi glede ločitve cerkve od države vzdrževati bodo morale takozvane verske občine sa-me svoje duhovnike, ako jih bodo hote'e imeti, ker država odslej naprej ne bo več iz svojega plačevala duhovnikov. To je pa za katoliško cerkev najhujši udarec! Vse dru-go bi še jKJtrpela1 — toda v denarnih xirvareh je ta "sveta" cerkev silno občutljiva,! Veliko duhovnikov l*) moralo prijeti za delo, ako bodo hoteli živeti. Prizadeta pa ni samo duhovščina, škodo bodo imeli tudi razni tovarnarji, ki so. izdelovali cerkvene okraske. Že sedaj so morali nekateri svoje tovarne zapreti ali pa se izseliti v druge države. Seveda* popreji so duhovniki lahko kupovali najnepotrebnejše stvari in drago plačevali, saj niso dajali iz svojega; v to j>otrelicn denar so iz-prešali iz nevednega ljudstva! — Sodišče v Nantes je obsodilo sestri Masonueuve vsako na en mesec ječe, ker sta vojake, ki so praznili škofovo palačo, obgrizli in opljuvali. Res lepa katolika vzgoja! Kakor se sliši, hoče papež, ki je jedini v/rok. da je prišlo do sp< ra. istega še poostriti iti zaslepljeno ljudstvo še bolj nahujskati. ITALIJA. — Papežev državni tajnik Mem del Val je sprejel zastopnike raznih držav in j "'in sjjoročil besedilo papeževe protestne note proti francoski" vladi.' Italija,' AiVgflja in Francija nimajo pri Vatikanu svojih zastopnikov. — Dne 17. februarja slavili b do j«* celi Italiji spomin smrt: italijanskega filozofa Giordano Bruno na najslovesnejŠi način ter prirejali ob-jednem protiklerika'ne demonstracije. Na ta dan je namreč katoliška cerkev pustila na grmadi sežgati imenovanega misleca, ker je tajil brezmadežno spočetje Marijino. NEMČIJA. —Da se od po more velikemu pomanjkanju. mesa v Nemčiji, pogaja se baje nemška vlada z ameriško, kako bi bilo mogoče .vvažati živo amerikansko živino mrllamburga. kjer bi se zaklala, meso pa razpošiljalo po celi dr/:i\i. V prizadet h nemških krogih, ki >e pečajo z živinorejo, vlada vsledtega vel:ko ogorčenje in zasmehujejo to idejo. Ameriške vesti. {ientonstradja v San Francisco. Dne -*4- t. m. se je vršilo v San 1'rancbco veliko ljudsko zborovanje, na katerem so se sklenile ogorčene protestne izjave proti Roosevelt« vemu postopanju v zadevi ja* (jonskega šolskega uprašatija. \ daljših resolucijah obsoja se predsednikovo i>or< čilo na kongres kot neutemeljeno in nezakonito vmeše-vanje v notrajne zadeve samostojne države Californija in se dostavlja, da je tozadevno j>oroči!o tajnika Mctcalfa v vsakem o/.irn neverjetni«, jednostransko in pretirano. Župan Selim tz. ki se je tudi udeležil teh demonstracij, je izjavil, "da je pripravljen žrtvovati svoje življenje v boju proti japonskemu navalu". Jajxiiici so za trgovca in delavca jednako nevarni, in da se Amertkanci tako krčevito branijo teh nepovabljenih gostov, ni. njč. drugego nego samoobramba. Ako bi se jih hotelo naturalizirati, ka-kur predlaga* Roosevelt, prišli lu v K al" for ni jo v takih trumah, da bi kma'u dobili v državi vso moc v svoje roke in domačine stran ^tlačili. Nastopilo je še več govornikov, a vsi so se odlikovali v brezobzirnih napadih na Roosevelta. Panama. Zvezni senator Flint iz Kalifornije ter poslanci McKimlev, Know-land, Fulkerson, Dickson. Rives, McKinney. Smith. Howell. Hiti-kaiodobicc nikomur nič ne koristijo m so brez pomena. Po našem mnenju božični prazniki nimajo tistega pomena, kakoršnega se nam hoče v glavo vtepsti. Ob nobenem drugem času se ne opazi bolj velikanskega razločka med-bogatažt in nemaniči, kaki r ravno na ta "praznik ljubezni", ki ima- namen, lagat-' nam o miru. ki se baje nahaja na zemlji! Nekateri se na ta dan valjajo v razkošju in zapravijo tisočake, — koliko pa je tak h, ki si ne morejo privoščiti nit' najpotrebnejšega'! Zatorej bežite s svojimi frazami o tn'ru in n vse objemajoči ljubezni, katere nikjer ni— najmanj pa tam. kjer bi jo najbolj pričakovali. I! žični prazniki s > ravno taka laž. tako slepilo, kakoršeu je delavski praznik! 1= Cler eloiula. Tu je otvoril 11a St. Clair cesti ( vogal Clifton) rojak Lev Ziegler svojo najmoderm-jc opremljeno brivmeo ter stem ustregel že zdavnaj izraženi želji "2užemberčanov". Imenovani je na glasit kot izvrsten brivec, poZnat izza dvainpol-letuega službovanja pri tukajšritm brivcu g. J. Kralju. Rojaki, podpirajte sv jega človeka ! Detektiv — gravčr, \ New Yonku sta se v jela v zanjke žid 1 k>ehm in J ugoanicričan ()tero, oba doma iz republike Co-'ombija. Hotela sta začeti z živinsko kupčijo v velikem obsegu, a ker sta imela premalo cvenka, mislila sta izdelati pol inilij »na coh mbij-ukih stotakov (100 pesos —$20) ! Manjkalo jima je le še izurjenega človeka, ki bi znal napraviti na kovinsko ploščo odtis takega stotaka. Iskala sta torej "graverja" po časopisih proti "izvrstni plači". Kot tak se jima je ponudil tudi neki. — detektiv! Nič hudega sluteč, sta ga z veseljem sprejela, tembolj ker se je kazal zelo spretnega. Zaupanje sta imela vanj tako veliko, da sta mu dala celo $200 predujema, da si l*i mogel, kakor je rekel, nakupiti potrebnih instrumentov! Žal pa. da je to njiju veselje, trajalo le kratko časa. Lahko si' je misliti presenečenje imenovanih dveh, ko je po preteku jiar d ni j prišel po nje in jih aretiral bas tisti človek, od katerega sta pričakovala toliko "dobrega"! Grozen samomor. V Delagua, Colo., je skočil v razbeljeno peč in v trenotku zgorel rojak Josip Tomšič. Vzrok temu blaznemu činin je baje_spor z nevesto radi večje svote denarja, ki jo -je zgubil v igri. Nesrečnež je bil star 30 let in d ma menda z Dolenjskega. Lokalne novice. — Slovenski delavski pevski zbor "Orel" priredi zadnji dan starega leta t. j. na silvestrov večer v Narodni dvorani domačo zabavo, na katero se rojaki opozarjajo, zlasti pa vsi prijatelji ]>etja. — Illbioiška jeklama (Illinois Steel Co ) te svojim 20,000 uslužbencem! zvišala plačo za 10%, po-čenši s 1. januarjem. — Veliko zanimanje vzbuja Chicagi smrt bivšega tajnika ruskega konzula v Chicagi, nekega Nikolaja De Ravlana, ki je umrl v Pko»K,isv:l-!e .v Arizoni, kamor seje šel zdravit. Po njegovi smrti se je namreč konstatiralo, da Nikolaj De Raylan ni bil moški, pač pa ženska, vkljub temu, da je bil oženjen in se v testamentu imenuje očeta t^letnega Jurija De Ra>lan; tudi zapustnikova "udova" je pri prvem zaslišanju; še si vesno zatrjevala, da je bil pokoj 11 k moški, vdrugič pa je izjavila to-le: "Mi je vsejedno, ali je bil N kola j moški ali ženska, jaz sem ga ljubila vendar." — Poleg teh romantičnih razkritij trdijo nekateri, da je bil umrli tajnik tudi ogleduh ruske vlade, ki je dobil od carja posebni nalog, da opazuje tukajšni ruski konzulat in takoj poroča v Prtrog-ra-d o najmanjšem gibanju revolucionarnih Judov, Ta zadnja domneva je toliko verjetnejša. ker je De Raylan dobival v gotovih čas h v Chicago redno večje denarne pošiljatve iz Rusije. — Vsekako pa ie d< sedai vse še zavito v nekak skrivnosten plašč, a se bo sčasoma vse pojasnilo, — Chicaška Čitalnica ima v nedeljo dne 30. t. 111. svojo izredno sejo— zadnjo v tem letu. Na- dnevnem redu so volitve novega odbora za leto 1907. Naj se blagovolijo u-delcžiti vsi čl an it te važne seje. Naznanilo. Vsa* lokalna društva S. N. P. J. se ponovno ojxizarjajo na to, da naj se moške iu ženske, stare -nad 40 let, ne sprejemajo v društvo oziroma Jednoto, ako se ne morejo izkazati > prime miki listinami (krstni list, vojaška) prdiodnica itd.), da v resnici niso stari čez 45 ler. Taka izkaziLna listina ima se Vposlati na Jed not 11 i uratl' zajedno z Ztlra viti ško pristopnico. Citaj pogSa'vje l\', člen I, oddelek 1 Jednotnrh pravil na 20. strani^ kjer stoji koncem stavka to-le: "()st.*l>e, stare čez 40 let, morajo izkazati svojo starost s primernimi listinami." Nadalje se priporoča, da društva nosečrh ne sprejemajo, kar se v zadnjem času često dogaja. 1'ri vstopu v Jednoto plačajo moški $2.25 in ženske $1.25, in ne več, kakor delajo nekatera) društva. Pozor na to l Z bratskim poadravom M. V. Kom da, glavni tajnik. Rojake v Milwaukee opozarjamo na oglas društva "Sloga" št v. 16. v Milwaukee, ki se nahaja na drugi strani tega lista. Rojaki po Milwaukee in okolici naj bi ne zamudili udeležiti se te veselice, ki lxi gotovo nadkrilila vse dose-dajne take prireditve. OLA* SVOBODI Kmetija. J s stare domPvine, II. (Nadaljevanje.) V jednega teh načinov kmetovanja se tla uvrstiti kmetovanje prostosti m sedanjosti. Kot octrti način bil bi ta, da se porablja vsfe polje za rast t nave. To bi bil sistem paše. Poljedelstvo pri tem stopi na za j , V novejšem času poznamo tmlt strogo vrtnarsko kmetovanje, to se zove industrijelno gospodarstvo. Pa tudi to se chi uvrstiti v sistem menjave sadežev. — Prvi sistem da se je na njivah le žito pridelava-lo, za travo pašnike }>a imelo posebno zemljo, paslo se le, če so bde njive v pušči, ali v prahi, ki ga ime nujejo "Dreifeldenvirtschaft '. nad-triletno oddelovanje polja, veljal je v tlakarskem gospodarstvu od leta 900 do srede 18. stoletja, torej okolo tisoč let in skoraj po vsej Evropi. V tem gospodarjenju se jc razdeli'o vse polje v tri dele. Na jednem se je posejalo zimsko z.to, na drugem poletno, tretji del je pa bil v pušči. Po pušči se je paslo Iz travnikov se je dobivalo nekaj mrve za pre^iraVjenje živine. Travnike se je le jedenkrat kosilo, potem paslo na njih. Tudi po hostah se je paslo. Paslo se je od vseh vasoanov počez. Se danes se pri nas na Slovenskem v nekaterih krajih tako pase, dasi se lahko na podkagi postave ta paša odpravi. Ko so sadeži odvzeti iz njiv, se pase žrvina vseh Ta ivačin kmetovanja je bil na mestu, ko je še bi'o malo ljudi, malo njiv v razmerji k travnikom m pašnikom. Ko se je pa pašnik, travnik, host a krčila na račun njiv, se je paša otesnila in ni bilo mogoče rediti toliko živine, pa tudi ne zadosti gnoja pridelati. To nadtrilet 110 obdelovanje polja postalo je v takih razmerah nepraktično. Kine t je so v 18. stoletju s[>oznali, da se more na njivi tudi kaj krme za živino pridelati, da se zamore rediti več in boljšo živino. Kmetje so zdaj ti a tistem delu, ki so ga prej puščali za praho, sejali dete.je, al. sočivje, ali sadili prstnino, peso, rep«', krompir iWurzelgewiichse). To se je zvalo zboljšano nodtriletno obdelovanje. Drugi- način obdelovanja je "Fc'.dgraswirtsehaft". Po tem načinu se je zasjal neki del njiv z žitom in to tako dolgo, dokler je na njem žito rodilo. Potem se je pustila rasti trava, katero je popas'a živina. Nato se vzame kak pašnik pod plug ali motiko, se l*>gnoji in ■L žitom poseje, in to-zopet tako dolgo, dokler še žito rodi. Tako obdelovanje je tudi prav staro in jkj-sebno pripravno za močvirnate kraje, v katerih je še danes v navadi Zdaj je v rabi v deželah, v katerih je malo delavcev m se kmet vrže na živinorejo. Ta nač n obdelovanja se je zboljšal, ko se je ljudstvo množilo. Zboljšanje je obstajalo v tem. da se več pdlja v dele razdeli in uporablja nekaj let za pridelovanje žita, nekaj let pa za pridelovanje trave in pozneje detelje. Vendar pa ta sistem ni ostal dolgo čist. Mesto trave, detelje se je sadilo tudi pesa, krompir, sočivje. — in približal se je sčasoma sistemu menjavanja sadežev (Fruchtwech-selsystem). Zadnji način kmetovanja (menjava sadežev) obstoji v tem, da vsako leto menjava žito s sočivjem, deteljami, prstnino, pesami, krompirjem. rejjo, korenjem, tak- da njive v gotovem času ne počivajo, kakor, v prvem in drugem sistemu. Tako ?o obdelovali svoja polja že Rimljani, čeprav ne intenzivno. Imel sv pač dosti krme. Tudi v •irethijem veku se ta način ni vpelji'- v veljavi sta bila oba druga sistema Le tam, kjer je bilo dosti ljudi, ki jih je bilo treba preživljati, torej okrog mest. so, kmetje menjavo sadežev tudi že prej vpeljali. Tako v Belgiji, v Gornji Italiji. Po vpeljavi tega načina kmetovanja se je zemlja bo'j gnojila, zrahljala, pridobivalo se je tudi več žita, zraven pa sti detelje, sočivja in prst-nine. Praha za jodno ali več let je stem odpadla; imelo se je s čim gnojiti. Tako se je pridobilo več sveta za redno proizvajanje živil za ljudi in živali ter trgovskih rastlin. število živine se je množilo, z njo količine gnoja in -veliko več živil se je pridejo na istem poljedelskem svetu, kakor ob veljavi prei imenovanih sistemov. Ta sistem se je vpeljal splošno na Angleškem, in nemški učitelj kmetijstva "oče Thiir" ga je pomagal na Nemškem spraviti v občno veljavo. Povsod je bilo v 18. stoletju več ljudij preživeti, treba je bilo več živeža, več ži\ine, več gnoja. Ce se je vso to hotelo, moralo se je pridelati z'asti več krme, Maje za živino, in zraven žita tudi dost' sočivja in prstenine. Tekom mrnolega stoletja se je razvil sistem menjave sadežev do velikega gospodarstva na kmetiji. Od tega časa naprej goji kmetija na svojih prostorih tudi industrijo. Začelo se je kmetovati l>o načelu, da naj daje kmet vse, kar pridela, iz svojih rok naravnost v usta k nsumentu, da izloči posredovalca med njim in konsumertom. Kmetija melje sama svoje žito tudi za trg; kmetija kuha iz krompirja in žita špirit, žganje; kmetija je pivo-varila in še bode i kmeti ia ustanavlja šladkornice. dela. opekarne, ap-nenice, izdelava sama svoj les; kmet ustvarja mlekarne, lastne mes. nice. Torej kmet vpeljuje, kar je mogoče, tehnične in trgovske obrti na svojo kmetijo kot stranske obrti. Stem stepi kmet na najvišje stališče razvoja, do katerega more priti kot šolan naravoslovec, živi-nozdnavnik, kemik, tehnik in trgovec. Na tem stališču je vrtnar, ki tudi 3—5krat na loto pridela nekatere sadeže. Tak kmet ima v svoji moči gorkbto, vlago ter razpolaga z vsem mog; čini gnojilom. (Dalje pride.) GLASOVI IZ CALl META. Calumet, Mich., ia dec. Naj se mi opr< A\ g. urednik, da tudi jaz že rinem v \rsto mnogih calumetskih dopisnikov in Vas za danes nadlegujem s temle kratkim dopisom. Jaz sem namreč zelo nestrpen človek in me že jezi, da se iz OaJumeta več nič ne piše v našem "tilaNii Sv b de". Ne vem, ali poklicani gospodje dopisniki spijo ali čakajo toplejšega vremena. Naj bo kakor hoče, jaz več ne morem strpeti in zato sem se odločil, da sam primem za pero in \ am sporočim, kaj je zadnji čas novega pri nas na Calumetu. Prva novica je ta, da so nam delavcem rudarske kompanije zvišale plačo. Malo je sicer (Calumet & Henla je dala 10, a ostale družbe, ki so bolj "poor", so dale pa po 5 odstotkov več), toda b >lje je nekaj kakor pa nič. Tudi drugod [>o bakrenem okrr.žju obljubljajo kompanije delavcem več plače; tako n. pr. dobe naši tovariši na Mobawku tudi 5 odstotkov več, kot so imeli do-zdaj. To me veseli; tot ki v glavo mi le ne gre: zakaj so naše kompanije ravnozdaj p'stale same radodarne? Navadno >o 1141m s kapitalističnih miz padale same drobtine in oglodane krsti. No, meni se vidi, da se naši kapitalisti boje za svoja kurja očesa in zato popuščajo. Druga novica bi bila, da smo zadnji teden imeli na Calumetu štrajk. 1) bri časi, dviganje plače — l»a štrajk! — to že ne paše, kajne g. u-redn k? No, in vendar je bitVprizo-ril mi ga rudarji v t )sceola rudniku, ko so se gospodarji tega rudnika nekaj namrdnili, da ne dovolijo |>o vz< ru drugih kompanij več plače. A čakaj pošast! Rudarji: ena, dve — štrajk I in zmagali so.i K< nrpan*-'ja je sicer brcala in grozila se, da -vse štrajkarje sjnxli z dela, toda delavci so se držali moško in |*> več-dnevnej bitki je bila kompanija "sa-tisfajt" s pob Ijškom od 5 odstotkov pri plači. Malo je sicer, toda bolje k« t nič. Jaz bi seveda ne bil zadovoljen s tem, a veseli tne le, da je dal Osceola kapitalist vedeti, kje ima — kurje oko. Kaj pa naša — Mariče? — Oh, škodi, da sem izrekel.to osodepolno ime! Jaz bi ji rad dal božji mir, to- da zdaj, ko sem že napol odprl usta, moram nekaj povedati. In sicer: Naša (t. j.' naša farovška mama) Mariče je spet bolna. O usoda, kako grozovito ti tepeš nektera Adamova reberca I O pomagajte vsi leseni svetci in ti bronasti kip sv. Ane! Mariče je bolna — it» sicer grdo bolna, -a če jc j>ovodom te svoje bolezni tudi "krčevito javkala" (oprosti mi, znani g. dopisnik na Cahimetu, da se predrznem oprijemati tvojega zapisanega izraza) tega pa jaz ubogi nestrpnež — ne znam. Ne znam tem manje, ker na noben način nočem omadeževati svojih prstov okoli trpkoobčutno bolnih babnic, kakor to dela — že-gnani Klopčič. Da pa on (Luka) bolje zna o tem zadnjem "javka-nju", zAto se pa ne bi dvakrat pri-dtišal. Njegovi tajni (_p^iočni) ol>-iski Ijolnega Maričeta so tako gotovi, kakor je gotovo, da imamo zdaj sneg na Calumetu, dasiravno nimamo zato, oziroma nimam jaz, pristnih katoliških dokazov, kakoršne menda zahteva šk< f Kis. Kaj j »a, ko bi se človek motil? Namreč radi težkega uprašanja o "javkanju". Saj je drugih predsodkov dovolj: 11. pr. Klo|>čič in Mary Sulek sta grela svoje notranje ot>-čutke kje v snegu in ledu. Neusmiljena narava pa, ktere ne ukloni niti papežev žegeu rlakko -pov zroč; xb je Mariče prezeblo. Vraga! takih, iz greha izvirajočih bolezni, je pa dosti na Cahimetu. In kdo je tega. kriv? Vi farani! Vi ste krivi — in znate zakaj? Zat«> ker ste |x> zadnjem cerkvenem linčanju naredili p stavo, da Luka in Mariče ne .-meta več hrustati jabolk v — našem farovžu. To ste naredili in zdaj imate! Zatorej bi nujno predlagal: slavni cerkveni očetje naj se |>otru-dijo, da se postavi — na stroške fa-ranov, seveda — kje blizo cerkve majhna "šandica" in notri |>ostavi peč, kar b di prost r >:a bodoče sestanke Luke in Marietta. Na ta način bodeta varna pred mrazom in naša farovška mati bode zdrava, izvzetnši ako se nebi slučajno pri-meri'o četrto "javkanje". zaka«-pa p» najnovejših pravilih škofa Elsa ne more biti odgovoren niti živ krst. Pa pustimo Maričeta in p-.jd'mo naprej, (i. Ivan Molek je >i>et na Calumetu. N'a jedni stran i "smo veseli, da je prišel, ker on je fant za nas. i na drugi strani si pa mm gi grizejo brke t Klojiči? si grize nohte), boječi se, tla Luki spet kakšno zagode — in to ravno za praznike, ko >e b • glasil: mir ljudem na zemlji, Molek naj sicer dela kar hoče, toda jaz le toliko |«ivem, da nas je še d sti drugih, ki bomo čist li' nesnago v naši fari tudi brez njega. Molek nam je sicer pokazal jx>t, kje nam je začeti, zakar smo mu tudi hvaležni, a zdaj je v Cahimetu že več Molekov, ki bodo šli neustrašeno naprej po začrtanem p'tu, Ako Luka misli, da je zdaj že popolnoma "fraj" se krvavo moti; to 11111 p vem in : amen. Pri tej stvari imam še nekaj omeniti. Jeden cerkveni očanec se je na gotovem mestu iz/azil, da jc g. Molek pri zadnji škofovi prebavi p dkirpil glavno pričo in ji sa*11 narek'-val, kaj da ima govorili pred škofovim namestnikom. Ker sem sam prepričati, da je to grda k»ž, >c vendar čudim, zakaj g. Molek ne podkuri — ako sploh ve o tem obrekovanju grdemu obrekoVa'-cu in mu ne vrne pljusko, da bi mu za vse življenje z ve tie to po prazni bulici. No, upam, da 1k> g. M' lek zdaj — ko sem ga (»odrezal \ javnosti — storil svoj > dolžnost. Končno, veste, g. urednik, kaj bi Vam še rad povedal? l*Čim socijaiizma. Da, istina. učim se in sicer v —- Glasniku. G. urednik, recite mi. da sem tepec. T liko časa že č tam Glas Svob de in mekje sem staknil tudi "Socijalist Almanac". s kterim se irautram. kolikor se raz-tunem na ang eščino, a t ■ vse skupaj je — pst! — figa. če se pri-jnerja z Glasnikom. Tu sem namreč šele prišel do zaključka, da človek z leseno n< go ne potrebuje dveh čevljev. Veste. g. urednik, to je tako: Jaz Yam prinesem košaro žol-tih pomoranč in |>ra\ im: Evo go-spodrne, tukaj Vam prinašam lepih, zrelih, debelih in okusnih pomoranč. Zrasle so tam v solnčni Kaliforniji; ohranjene so dobro in so izvanred-no fine sorte — toda jesti se ne smejo, /-av žiti — za Boga se te po-itiorauae ne smejo dasiravno niso — strupene, kakor tudi socijalizem ni nasproten veri, kar je edino jxa-metnega povedaJ Časnik. Torej g. urednik, ne zamerite mi, ako se borni zdaj glede čitanja o si liiaoa Sola" ;e. še — socijalizau pa ne ... Zdaj končam in ve v priJiki spet oglasim. Stem pa ni rečeno, da bom jaz zdaj vso stvar ostalih gg. dopis-nikov na Galumetu prenesel 11a svoje rame«. O — no! Vi ostanite le na svojem mestu ; jaz pr'dem šele takrat. ko bom videl — praznoto. ______ S. K. Društvene vesti. /'olitfc norih odbornikov lokalnih društev S. .V. r. J. en leto i«X>7- Društvo "Slovenija" št v. 41 v Irwin. !>:_................... Predsednik: Dolenc; jkk!-" predsetUtik : Josip \ o>kar; I. tajnik : l;ranc Gorenc; II. tajnik: Josip Lavrič; zastopnik: Albin Franki; redite'j: Ignac Blatnik; nadzorniki: Anton Perušek, Josip Lavrič in Franc Haloh. Društvo "Aurora" št v. 43 v Aurora, Minn.: Predsetlnik: M'af. Turk; |>o.: Preflsemrt), so vendar to uč;njali sami in celo , obsojaš se tega sam, ker delaš sam ravno to, kar vidiš na drugem. Mi namreč vemo. da je božja sodba čez one, ki to delajo, pravična. Morda si do-nvšljuješ, o človek, ki obsojaš tiste, ki to deta jo, a si sam ravno tak, — da boš sodbi pravičnega Boga. ubežal ? AH pa mogoče preziraš njegovo neskončno dobrotljivost, j>o-tq>ežljivost m prizanesljivost? Ne veš-li, da dobrota božja navaja k ' pokoli?" S temi besedajni hoče apostol Pavel reči to-le: Vkljub temu da l>o-znajo pravično postavo božjo, delajo krivico sarnri in še druge to učijo, in ravno raditega ne moremo človeka, ki sodi, spoznati nedo'ž-nnn. Tako pojmovanje i< dni j ali nazore glede sodnij našel sem v pismih apostolov. V svojem življenju pa so snwtrali človeške sodnije za ono z!o, ki se naj z božjo udanostjo potrpežljivo prenaša. Ako se, vživimo v položaj prvih kristjanov -med pagani, bomo sprevideli, da "jim nikakor ni im>glo priti na um, zagovarjati človeške sodnije, katere so jih preganjale, Pri cerkvenih nčeuikib prvih stoletij sem videl, da se njih nauki razlikujejo od drugih vedno v tem, tki nikogar ne obsojajo in ugona1>~ ljtvjo, marveč prenašajo raje vse naložene muke, kakor 11. pr. cerkveni učenik Atanagoras in Origi-nes.*) Kavnotako so pretrpeti tudi mučen ik i vse bridkosti, ki so pr šle čez nje. Prepričal sem se, da. vesoljno kristjanstvo ni sodu i j nikdar drugače smatralo kot nekako z!o, ki se ima potrpežljivo prenašati; vendar pa se nobenemu kristjanu tedaj nega časa ni zdelo možno, da bi k<»k kristjan pri sodnijah sode'o-val. Iz tega spre vidim, da so si Kristusovi trčenci njegove besede: "Ne sodite, da ne boste sojeni!" ravno-tako raz'aga!:, kakor jih umevam v njih pravem pomenu sedaj ja>z, namreč: Ne tožite pri soduijfh in ne udeležujte se pri njih. *) Poglejmo nekoliko, kako zelo pa se današnja "sveta katoliška cerkev razlikuje od one iz»a Kristu sovih časov I Ako kakega sprijenega katoliškega duhovnika le po stra ni p gledaš, začel bo grozno javkati in upiti, dui se mu krivica.^odi; klical ti bo na pomoč vse hudiče, in če bo le mogel, te bo sodnijsko prijel! O današnjih duhovnikih tudi resnice ne smeš pisati ali govorvti. Sodnije kličejo na pomoč največji očitni grešniki v duhovski suknji in tudi takrat, kadar se j itn ne godi nobena) krivica in jim nikdo nič zalega noče. Francoska država vendar noče katoliški cerkvi storiti nobene krivice, ako ji daje popolno svob<\lo, kakor vsakemu drugemu državljanu, in če odslej ne mara več plačevati duhovnike iz svojega žepa! Francoska vlada hoče onemogočiti jedino-le nadaljno skrivno in očitno ruvanje katoliške duhovščine proti republiki. A kako grozno divja sedaj rimska cerkev proti "brezverskim" Francozom, in kako hinavsko oči zavija in šunta vernike za nasilni odpor! Ves svet kliče n* pomoč v svojem boju za ohranitev svojih krivičnih privilegijev, ki jih je dose daj uživala na Francoskem. Kristus je rekel: "Ne upirajte se hudemu!" Današnja katoliška cerkev pa uči: Upirajte .n* dobrim in pravičnim napnvvam!" — Primerjaj tudi početje Clcvekmdskega župnika 'Vitusa Hribarja, Cahimet-skega Klope čn. in druge take "sve te",može, ki ti takoj žugajo s sod-nijo, ako o njih le eno resnično besedo zineš. Popolnoma Opravičena je torej trditev, da danes 'katoliška cerkev* katero tvorijo grešni duhovniki 111 popačeni nauki, že davno ni več to, kar bi morala biti ter da se jc zelo, zelo oddaljila od onega ideala, katerega je imel v mislih Kristus. — Prelagatelj. (Dalje sledi.) Liguorijanska morala. (Nadaljevanje.) Tretje poglavje: Tajna spoved deklet —vzrok nravnega propadanja in papačenosti v rim-sko-katoliški cerkvi. 1. V rimskokatoliški cerkvi ne pozna n* Ihni papež, noben škof in noben duhovnik onega čuta sramu (sramežljivosti), katerega je I >og v sadil v srca deklicam, da se !,»/!(■ branijo pred skušnjavami. I Jog je < bdaroval m bde deklice s sramežljivostjo, ki je najboljše obrambno sredstvo proti vsakoja-kim skušnjavam, in ta čut skrbno varujejo in negujejo tudi stariši in šola. Rimsko-kitoliška cerkev pa to • ti Iloga podeljeno sramežljivost [kjjk Imuna prezira in uniči steni, da zahteva od device pri spovedi pripovedovanje vsega tega, kar je od krsta naprej nečistega mislita a'i stori'a. C) spovedi piše Ligu >ri: ''Spoved je < btožba 5[>ove plašč .sramežljivosti pri še nepopačenih deklicah s spraševanjem največjih grd- bij. Ne da se sicer tajiti, da se v mladosti ob času 7. renja vzbujajo s[K)!ni občutki > tako močjo, da jc vsak mlad človek teh tnis'ij p ]h>1-iMiu prevzet in -d ti ne smelo. Vendar prirojena sramežljiv st ga obvaruje pred vsa* kim globokejšim prepadom. Razde-jati t ' obrambno sredstvo, deklice in mhde ljudi izpraševati in siliti k pri|X)vedovanju nesramnih stva-rij, — to >e pravi: zastrupljati mlada srcu in nečistost na najbrez-vestnejši nač:u razširjati. • Duhovnik pri tajni >|•< >\ r. 1 i tu od Boga jxx!e!j«m* sramežljivost satansko ugonobi, stem da kaže oče-t vsko naklonjenost u se hlini, ka-kvr da bi mu taki grehi bili >e |>o-vsem nczntani. Pri spovedovanju o spolnih stvareh naj kaže sj>ovednik ponižen, mil, prijazen in dobroln -ten obraz, — nikdar kazati začudenja, naj že sliši kar In če, — tudi ne sme kazati kakega zanimanja, temveč ostati mrzel. — n kadar kaj upraša. naj, uprava tako, da >e ho te nečiste, nevarne snovi komaj dotaknil; obvarovati mora največjo hladil krvjiost in premetenost, da se s premalo premišljenimi besedami ne bo izpostavljal kritiki. Da se hudim nagnjenjam ali razvadam pride 11a sled, ne sme spraševati naravnost o teh, marveč o postranskih okolno. stih- Predi; > spovednik od spovedu. joče^a dekleta vse zve, mora se njej nasproti kazati skrajno popustljivega, vso krivdo pa zvračati na slabo tovarišijo, rekoč, da jo je ta zafjeljala v greh, ona sama jia da je nedolžna in bi tega greha gotovo tie stori'a. če bi je drugi o tem ne poučili. — Nato pripon ka Liguori, da se spovednik v ta namen, da pri mladem dekletu ne bo vzbujal prevelikega presenečenja in -sumljivo, sti, odkod da spovednik, kateremu bi morali biti vsi ti grdi grehi ne-ana/tii, vse to ve, — naj jgla&c in reče, tla je o teh rečeh bral v zdravniških knjigah ali pa od zdravnikov samih slišal." Liguori1 daja v svoji Theologia monalis ta navodila, kako se pre? maga naravna sramežljivost dekličina z opisovanjem večnih peklen. škili kazni j, — tako jjodrobno iu drastično, da t>omo tiekiaj primerov iz njegove m ralne teologije do-slovno priobčili. (Dalje prihodnjič.) Aforlzml. ( Henrik Ibsen.) Govoriti o "svobodno rojenih možeh", je nola fraza. Takih mož ni. /.enitev ter odnošaji med možem in ženo, t«» je spridilo človeško pleme in vsem utisnilo pečat suženjstva, » • • Moderna družbg, ni niktaka- človeška 'družba, temveč le družba moških. * * * Ako poskušajo prijatelji svobode dvigniti |x>!ožaj žena, pre skujejo poprej, če soglaša tudi javno mnenje z njimi, to je: če ne nasprotuje njih lastnini nazorom. To je isto, kakor če bi se uprašaP) volkove, ako odobravajo nova do- ' čila v obrambo ovac. * * + Žalostno je, da naše najb Ijše misli trčijo bas ob"raše največje lopove. , * + * Nastalo l*> novo plemstvo — ne krvno ali denarno, tudi ne plem-stvo duha iti znanja. Plemstvo pn-hodnosti I* > plemstvo čuvstvomnja in energije. ltojakom na znanje. Cleveland, 29. novembra 1906. Cenjeni Dr. Collins M. I.l Prijemši Vaše pismo Vam odgovarjam, da sem prav popolnoma o-zdravil; popolnoma utemeljen je Vaš nadpis v oglasu "Kedo Vam zaniore pomagati?'' Vi ste mene ozdravili od moje dolgotrajne bolezni, katero sem prenašal skoro 22 let. Bil sem poprcdl)že pri več zdravnikih, pa mi ni mogel .nobeden pomagati. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, katerega bom videl v zadregi bolezni, da se on z zaupanjem le na Vas obrne. Končno se Vam prav lepo zahvalim, ter ostajam Va: priporočnik in prijatelj. Z velepostovanjem Rudolf Kuleto, 1 (ti Marbel Str., Ncuburg, Cleveland. Ohio. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROQA Compagnie General© Transatlantique NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po Ameriki. da sem pripravljen vsakomur, ki bi &e hotel naseliti 11akmetije, posredovali brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer>. Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako Bi kedo izbere (Iiomestead) U>0 acers, pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V vsili tozadevnih informacijah obernite ee zaupno na M. P. Pawieric P.O. Box 1U2 Larimore, N. Dak. Vedno pri ro i. Zdravnik more bivati daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo. »It. MBItt-JlT AMCHDR tU! EZFELLER v svoji hiši. g.i morete vedno celo v težkih slučajih revmatična, ,nevralgije, protina, lumbago. Ix^lecin v hrbtu in nahodu viMjrabljati. (4) 35 leteu vb peli. 25 in 50c. F. Ad. Richter & Co l\A 215 Pearl Str. New Yrok City. glavna prevozna družba. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrotli. La Provence.........;{0.0(X) ton. I La Lorraine..........22.000 ton La Savoie............22.(XH> ton. | La Touraine.........15.000 ton Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki od plujejo vsak četrtek. Glavni zastop na ii2 Broadway St. New York. MAURICE W. KO/MINSKI, glavni zastopnikza zapad, 11a 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Med on h, agent 11a 1M78 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich; agent na 2127 Archer Ave. Chicago, III. Pav I Sarle, agent na 2H» -17. cesta, St. Louis, Missour. Slovenci pozor! f Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali drugo važne reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj so og-lasite pri svojem rojaku, ki.T lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove ttir upo---—— najnovejši modi. Jn .ni/ki ceni, j* .MRIJ M A MEH, 581 S. Centre Av«. blizu 18. ulice Chicago, III. % ft' G Q M. A, WEISSK0PF, M, D, - zdravnik in banocelnik -— 885 Anhland Ave., Chicago, III. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: od 8,—10. ure predpoludne od 1.—3. ure popoludne in od 6,— 8:30 ure večer. O- V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4,— S. popoludne. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoli.dne domain to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEIS8KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. <5> 6 F. 1. SKALA & C0. 820-322 U .18.SL,prodaja prevoznih llHtkov c8 '"o 10 . - S t % 3-o c a di 2 c« »= > >0 ji ■§«i k> 73 od ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preBkr-buje vrednostno listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja plačilne in druge pravne bstine. Izterju-je dedaoine. Zatopstvo prekniorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. Zatopniki sprejmejo potnike na {»stajah. £ F. J. SKALA & C0. ' 820 322 W. IStllSIr. Chlrago, III. k 14. ulica vogal Blue I.s. Ave. Najboljše obleke za primerne cene.., Najboljše izbira možkih oblek iu sukenj na zapadni strani, Ena cena za vse. Možke obleke modnega kroja od $10.00 do $28.00 Zimske nuknje za možke najboljšega kroja $8.00; $15.00 do $25.00 "Glas Svobode" fTna voice of Liberty] WEEKLY Publishod by The Glas Svobodo Co 15(59 Loo m iB St. Chicago, 111. C.t.r«d »t the Putt Otflo« »t Chlo*|!o. Ill,, M seeoud clu* _ Subscription $1.80 p»r yMr. Advertisement« on agreement^ frvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. " "Olaa Svobode" lilde P«4®* • vtlja m AMERIKO: u celo leto ................»IJ0 v« pol lota .................760 ZA EVROPO: • ca celo lato ............kr0n 10 ta pol lata .............kron • Naslov za dopise in poiiljatve je 'Glluw Hvobodo1 669 Loom i a St. Chioaoo, III. Dopisi. Pueb'o, Colo., u. dccinb. I) čl a v &TiV*piol bza j W"prrTOvne bi! t-lab, ako bi bile boljše plače. Dela je dosti. ai kaj pomaga, ko zaslužiš komaj tol'ko, da se živiš! Vslod vedno številnejšega preseljevanja zlasti Italijanov, Grkov in Jai>on-cev, so komparvtje dosedajne delavske pače znatno znižali ; vsaj imajo človeškega materijah v iaobilici in na izbiro l Posebno Jai*>ncev se je v Pnebli toliko naselilo, da je strah. Stem da delajo za vsako plačo, izpodrivajo druge dobre delavce in jili spravljajo ob kruh. Kajti rtašt kapitalisti še niso taki človekoljub«. da bi obdržali svoje prej sne delavce pc«d starimi p'ačami ter ne mara : sprejemati takih, ki se jim Ijonu^ajo zn vsak ) ceno! Kavno danes je prišlo teh sinov Daljnega vzhoda cela jata. in vsi so dobili delo v tufkaišni Kiterjevi srebrni topilnici. To je znamenje, da b • kom-panija dala stare delavce stran. M' tem rumenim ljudem gotovo nismo nevošljivi in jim iz :rca privolimo zaslužek. Vendar pomisliti je treba to, da se. godi pri tem krivica drugim. Morda zadene tudi kakega našega rojaka nesreča, da bo od-s lov! j en. In kedo je tega kriv? Ne zadetie-li krivila delavce same? Ako bi bili. organizirani, to je če bi biti člani unije, ne bilo bi se jim treba bati odslovitve. Ker jim je pa unija deveta briga, naj si pai posledice s.-vmi sebi pripišejo. Opozarjan* torej rojake, naj ne hodijo v Pueblo, djavi!> Iv ni v našem listu "Glas Švobde". — Ne morem si kaj, da bi ne ožigosal v javnosti tudi nekega na.še-ga človeka, ki sliši na> ime Ch, Smole. To [»a radi njegovega proti-dclavskega početja, ki škoduje stvar: sami. Za osebo njegovo se ne brigam, ker se tudi njegova last* 1KU žena. ki ga je ostavila, kakor se kaže, iiie briga dosti zanj. Ta znani širokoustnež prikrevsal je o glasoval za socijahio stranko. Uprl je venomer: "Adams, ta bo prihodnji guverner !" Gospodme Smole, boljše bi bilo za te, da greš v Ilutte. Mont., in se s svojo ženo jiobotaš in živiš / njo k<>t tnuž, a ne se |xrtepati okroj* Ameriki in preste |x) go-^tilnak treti! Seveda, kadar n dru-zega. so za pralen želodec dobre tudi preste! Ako bi naš prijatelj Smole vedel, da je rojak Ferbežar na |>ovratku v Ameriko, to bi jo popihal iz Pne-ble, keT tlobro ve. da bi ga prišel Ferbežar jev finančni tajnik pozdravil prvi dan svojega prihoda v Pueblo! Smole, jiop:haj jo iz Pueble, dokler je še čas! Pred novim letom Ik> g. Ferbežar gotovo t it! —. Voščrn vsem čitateljem "Ca* 'Svobo zaitrklilu naŠJh duhov nikov tako grozne muke, mu bom povedal jaz! To sem večkrat sli-šal cd naših "prečastuih", ki mow-jo to vendar natančno vedeti, — saj so z Bogom v nepretrgani zvezi I Torej ixtthisajte! — Najboljše sredstvo za to so molitve in maše, ki jiii t pravijo iMši za vse dobro vneti in človeštvo nesebično ljivl>eči Kristmsovi namestniki —seveda za dobr plačilo. Ka'dar se bere taka uvrša, takrat duša- ni trpi nobene muke, vsako trpljenje preneha! Z en;m ali' več očenašem se ji isto le olajša in prej je iz vic rešena. — I'speh takega govorjenja je bil nepričakovan dober. Lahkoverni ljudje so duhovniku, katerega imam tukaj v mislih, nanosih s*a maše in očenaše toVko, da je bil ta "dobri" človek sam presenečen in v stiski, kako 1h» m gel vse molitve in maše opraviti. Toda modra glav.ca si je zif.iki jxjmagtfti. Namesto en očena> jnjsebej, je kar [*> 15 do 20 imen čital z lističa in le en očenaš znnoIH! Ako iKunislimo. (ki tntdi za eno sartiio dušo ne miga dosti en očenaš,- toliko manj bo torej pomagal tisti očenaš za toliko duš! Steni se lib ge duše le dražijo! Kako so vendar ti naši "prijatelji" pretkani! To&i to je nj 'h business, čeprav je precej umazan. \ e liko b lj se moram čuditi lahkovernosti i in .neumnosti sv. jih rojalkov. ki vse vzamejo za čisto zlato, kar naši iMiovnki g vorijo, četudi m' je te gosp tie že tolikokrat raz-krinkVo kot navadne grefšnrke z najgršimi stabostnv, njih nauke pa za brezprimerno farbarijo. In vendar navzlic vsemu temu se jih naš narod še vedno tesno 1 k I epa in jim brezmejno z.vp.rl 1 e takemu rojaku jOveš resnico, ti lx> hudo zameril; kako zveste pa ix>slu-"duhovnika, ki -e 11111 laže, da se kar kadi! Je križ, ker ljudje nočejo sam: sebi dobro, marveč se naje da-jo še naprej na/1>olj nesramno izkoriščati. Duhovniku znosijo ves denar in celo rimskemu papežu, ki čepi na miljouih, darujejo lepe zneske. Sami sebi pa ne bodo privošili kaj boljšega. \ eridar rojaki p!> Amer iki so zadnje čase začeli že zelo sprevide-vati, pamet polagoma prihaja, i" upanje je. da nastopi kmalu velik preobrat v mišljenju našik ljudij. Naši ljmdje nimajo več pred du-Itovni'kom takega svetega strahu kakor prej, ker že vedo, da isti ne more ivti |x>gub*ti niti zveličati ; tudi ni poklican, učiti driige, zfato ker je ■sam bolj grešen človek nego smo mi J. z. Calumet, Mich., jo. deemb. Sodrugom im tudi ostalim rojakom. kteri čitajo "('.'as Svobode", je morda še 'V dobrem spominu, kako grdo je lansko zimo jx»st pa', z menoj Rev. Kl-pčič, ki na veliko ^rtuiiKtto vsem pošten,:m Wat. duhovnom še vedno fajmoštiruje na Ca-lumetai. Klopčič je takrat mojemu uiiTr errtu ' t roku odrekel cerkveni p >;ifb; odrekel zato, ker sem siromak in mu nisem mogel takoj .našteti tolarčkov za cerkev, dasi-r>.ivno cerkvene knjige povedo, da sem že poprej daroval v ta uaanen vclčjo svoto. To jx>četje od strani katoliškega thihovna je zadostovalo, da sem tistikrat pretrgal vse -vezi, ki so me doslej vezale z njim in cerkvijo. mi se potem nisem več brigal zanj. T< da ne tako KlCpčič. Mesto, da bi mi dal mir, kakor ga dam jaz njunu. zbada in p ka me še vedno kjer me m re. J'az ne vein, kaj hoče vendar imeti ta nesrečni človek Od mene. Pred nckaij dnevi je na cesti naletel na mojega fantička, ki se je igral z malimi sankam'. Hitro se je ustavi1 in zadri na malega, kakor mi je ta potem doma pravil: "Tako. tako. za otroške sa-ni ima GLAS SVOBODS — In zxkij pomislite, dragi rojaki, če ni to nesramnost! Ako Lukata tako mika zvedeti moje družinske razmere, mu lahko povem, da so boarder j i mojemu malemu zmetali 0110 neznatno svotico za ktero si je j Kitom kupil sani. (iosjKKline Klopčič! Pusti ti mene in mojo deco pri mirti |«t hodi svojo ]x>t! Ako pa hočeš že na vsak način klepetati in revežu očitati, kur znaš, da) je kriiv, potem naj-prvo oglej samega sel>e in se otre-si blata, ki se te drži od glave do pete. Grd si, nesnaga, in vsa žajfa celega sveta te ne opere. Zato sc skrij in n& tihem zahvali lloga, da imaš take farane, ki te še trpijo v svoji sredi. (ieo. Kralj. Pred pustna veselica! Slovensko narodno podporno društvo "Slavija" štv. 1 v Chicagi priredi dne 5. januarja 1907 v Narod-dvorani na iN. in Centre ave. veliko predpusttio veselico, za katero se vršijo že sedaj obsežne priprave. Imenovano društvo podati hoče svojim rojakom nekaj izrednega, nekaj takega, ki bo ustrezalo vsem ■Slovencem brez izjeme in v vsakem oziru; našli Ixxlo svojo zabavo naj-l>olj razvajeni veseljaki. Sodelovali lxx|o pri veselici razni priznani pevski zbori in izvrstna godba, kojc poskočni zvoki bedo spravili mlado in staro na noge. Poleg tega so na programu še razne druge zabavne stvari, katerih pa za sedaj še noče-1110 izdati, ker želimo, da se te veselice udeleži kar največje stevi'o Slovncev in i'h ne maramo že poprej o vsem poučiti. Komur je v resnici mar zabave v krogu svojih rojakov in kdor se hoče v predpustnem času enkrat i>o-šteno razveseliti, naj nas dne 5. januarja 1907 obišče. Pripravljalni odlyr, SLOVENSKA GOSTILNA i* (ti FRANK ČEHU Naznjnm rojakom, da ločim vedno dobro pivo in domuoe vino ter druge pijane. Fine smodke na izbiro Rojaki dobe pri meni sta-novanjes hrano Priporočam st> za obilen (d)isk. S spoštovanjeui FRANK S AH Centre Ave.'. ckh CHICAUO, ILL. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.:eriom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da/ bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mi.šljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč:ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, prednu se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. IHt. DRILL, slovenski zdravnik, h katerim ne lahko pogovorite. 70S Penil Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vboid bratskim društvnm prij>oročnm tudi mojo dvorane za društvom- seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselico. § Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došli! 1'riporočnm se vsem v obilen jnisei. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, 111. I .00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAK0HHDDNEUA D1USTVA American Navigation Company. Kdor ieli delnice kupiti ie prej, predno cena istim zopet posi( či. rfiij takoj odpošlje naročil ti i liBlek in deimr na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NE>V YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the Iuwb of the State of Maine) Američani Navigation Company FKANK Z0TTI, President. [Inkorporiraua po državnih zakonih /. glavnico $3.000.0(10, oil katerlh'je že $1.500.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod! 8 tem sejna ro(-i m na..----delnic druibe 'Američani Navigation Co1 ter Vam zajed no pošljem znesek!............kot plačilo za r.nrc n i (dc)iiicc, kalne mi blagoBvolite vpoalati takoj. Razume se, da mi morate iiko prekoračijo it*i<-. sprejeto v S. N. P. J. 5. dec. 1906. Imena .drustveti .kov so: Ivan Wilson. 2781 ; Mi-hae! šubic, 27S2; Ivan Poženel, 2783; Peter Tauž, 2784; Ivan Ser-varskv. 2785; Josip 11« tak. 2786: Jerneji Naglic. 2787; Alojz Madlu-ška. 2788: Frank Kopriva. 2789: Ignacij Jereb, -'790; Karol Madltiska, 2791. Društvo šteje ti udov. Pristopit udje. K društvu "Slavija" št. 1 \ Chicagi. 111.: \ndrej Zadnikar, 2792: Leopold Iladač, 2793. Društvo šteje 119 udov. K društvu "Trig'av -t. 2 v La Salle, III: Frank Kovačič, 2794: Ivan ("folohič. 2705; Jgs p Hrovat. 2796; Jos'p Bratkovič. 2797; Martin Kramar. 27^. Društvo šteje 138 udi v. * K društvu "Atlrija" št. 3 \ Johnstown. Pa.: T van Marl'v č. 2799. Društvo šteje 57 udo\. K dnrštvu "Bratstvo" št. 4 v Stce'. O. : Jakob Pinter. 2800. Društvo šteje 41 udov. K društvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, Ohio: Alojz Semič, 2801; Ivan Semič, 2802; Josip Augustin-čič.-2803. Društvo šteje 46 udov. K društvu "Bratstvo" št. r» v Morgan. Pa.: Alojz Bogataj. 2804; Ivan Filipič. 2805. Društvo šteje 76 udov. K društvo "Bratoljub" št. 7 v Clardge, Pa.: Mihael Lah,. 2806. Društvo šteje 28 udov. K društvu "Delavec ' št. 8 v S. Ovcago. 111.: Josip Mandli, 2807; Ivap \'idmar. 2808; Rndwoj JakšiČ. 2809; DjUkan Zagorac, 2810; Jovo N o vaško vi č. 2811; Li&a Mirčet«, ^812. Društvo šteje 51 udov. K društvu-"Bratstvo Naprej" št. «> v Yale, Kans.: I-rank Račjč. 2813; Anton Hoda i, j8'4: I«in Zelezntk, 2815; Ivan lenčič. 2816: Ivan Sa-jovic. -817: Martin Knez. 2818. T Skerbimk.28i9;J. Xmersek.aBao Kand Kolarič, 2821 : Alojz Sker-binek. 2822. Društvo šteje 94 mk»v. K društvu "Trdnjava" št. tO v Rock Spring's, Wyo.' Ivan Ob.ak, 2821; Florijan Pintar. 2824; \alcn-t n Luznar. 2825: Filip Dolenc, 2826; Daniel Jelaš, 2827; Anton HalaČ. 2828: Frank Tavčar. 28^; Tomaž Pegam, 2830; Ivan Debelak, 2831. Društvo šteje 83 udov. K društvu "Edinost št. 12 v Murrav. Utah: Ludevik Zlmdra. 2832; Alojz Hribar. 2833. Društvo štej t 34 udov. ' K društvu "Sloga' št. 14 v Waukegan, 111.: Frank Adler 2834; Jurij Peternel, 2835. Društvo šteje 32 udov. K-društvu "Zarja" št. 15 v Ra-vensdale, Wash.: Josip Stamraih. 2836. Društvo šteje 56 udov. K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee. Wis.: Anton Leposa, 28 tf; Ivani Stariha, 2838: Florijan Rakun. 2839; Lovrenc1 j Bratan c. 2840: Jakob Remše. 2841 ; h rank Koren." 2842: Mihael Aravs. 2843: Frank Krznar. 2844; Ivan Bevc. 2845; Martin Venk, 28464 Martin (ilojak, 2847; Josip Zovle, 2848; Ivan Ajnik, 21849; Anton Vindiš, 2850; Jakob Drofenik, 2851; Josip šteje 24 udov. K društvu "Gorenjec" št. 46 v Oregon City, Oreg.: Ivan Vcrš-nik, 2926. Društvo'šteje 24 udov. K društvu •»Illinois" št. 47» v Springfield, 111.: Ivan Klon, 2927. Društvo šteje 16 udov. K društvu "Triglav" št. 48 v Barbcrton. O.: Jo^ip Iiereš, 2928; Anton Kaluža, 2929; Stefan Src-bot. 2930; Josip Podržaj, 2931 ; , . n I UUl, AHU. III."'! J lUMLUli — V>' , Prislan. 2852; Anton Kolcnc, 2853 11 M}had Jarbcc> , Matija, ,.lat_ tati Zaje, 2854; Ignacij Kusljan, j ^ ^ DrvšXvo ;(ejc 2? im1o^ K društvu "Ljubljana" št. 49 v Girard, O.: Andrej \ idergar, 21)34. Društvo šteje 17 udov. 2855; Ivan Jaklič, 2856. Društvo( šteje 109 udov. 1 K društvu "Bled" št. 17 v Lorain,-O.: Rudolf Bahar, 2857; Mihael Trampuš. 2858; Anton Miglič,1 2859 Društvo šteje 46 udov. K društvu "Orel" št. 19 v W. Mineral, Kans.: Rok IW:čnik, 2860; Josip Ilauf)>tman, 2861. Društvo šteje 44 udov- K društvu "Sokol" št. 20 v Ely, Minn.: Mihael Močnik, 2862; Ivan Colarič, 2863: Ivan Pucctj, 2864; Mihael Klobučar, 2865; Anton Perme, 2866. Društvo šteje 84 u. dov. K društvu "Orel" št. 21 v Pueblo. Colo.: Matija Barak. 2867. Društvo Šteje 43 udov. K društvu "Danica" št. 22 v Tri-nxiimtain, Mich.: Frank Gene, 3868; Jurij Andler. 28*«). Društvo šteje 74 udov. K društvu "Edinost" Št. 23 v Darragh, Pa.: Ivan Majdič, 2870; Anton Mavsar, 2871 ; Alojz Bokal. 2872; Alojz Galeti, 2873; Frank Peček. 2874; Ivan B risar, 2875; Josp Rainer, 287*»: \nton Jesen-šek, 2877. Društvo šteje 77 udov. K društvu "Snmrnica" št. 24 v Jenny Lind. Ark.: Frank Kline. 2878; Stefan Slemenšek. 2943. Društvo šteje 33 udov. K društvu "Zora" :t. 25 v Ter-cio, Colo.: Ivan Prebec, 2879. Društvo šteje 48 udov. t K društvu "Popotnik" št. 30 v Weir City, Kans.: Bogumir Kram-|xiš, 2880; Ivan Konduš, 2881. Društvo šteje 81 udov. K društvu "Naš Dom" št. 33 v Ambridge, Pa.: Teodor Kadak, 2882. Društvo šteje 29 udov. K društvu "France PreŠern" št. 34 v Indianapolis, 1 in L: Frank Monfreda, 2883; Rudolf Urbančič, 2884; Jakob Uhnan, 2885; Prank Ivarčič. 288/'»; Ivan Rak"šček. 2887 . Stefan Skabla, 2888; Anton I Vrat. 2889; Frank Baloli, 2890; Friderik Matelič, 2891 ; Ignacij Palet ič. 2891;: Alojz Bučar, 2893; Jakob Monfreda, 2894. Društvo šteje 70 ud« v. K društvu "Zvestoba št. 35 v Ghicopee, Kans.: Ivan Krenkar, 2895. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Zveza" št. 36 v Wil-lock. Pa.: Jakob Dolenc. 28./»: Ivan Brade.ška, ^>7 : Ivan Teržan. 2898. Društvo šteje 59 udov. K društvu "Proletarec ' št. 37 v Lowell vi Ue, (: Ivan Zaveršnik. 283. Društvo šteje 30 udov. K društvu "Narodnii \ itezi" -t. 39 \ Chicago, 111.: Anton Omerza, 2i6; Lovrenci j Ijotcn-šek. 2«>i7: Frank Avbelj, 2t>i8. Društvo šteje 51 udov. K društvu "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn.: Mihael Zakotnik. 2919; Tomaž Rebrovič, 2920. Društvo šteje 24 udov. , K društvu "Danica" št. 44 v Co-nemaugh. Pa.: Josip Drcmelj. 2«)2i. Društvo Šteje 43 udov. , K društvu "Gora" št. 45 v Cherry, 111.: Ivan Forgač. 2922: Jakob Zaje, 2923; Josip Kravanj-a, 2924: Anton Kravamja, 2925. Društvo _____ Suspend&itoni udje zopet sprejeti. K društvu "Triglav" št. 2 v La S-allc, 111.: Ign.iciij Hočevar, 1432. Društvo šteje itV> udov. K društvu "Blet!" št. 17 v Lorain. < : Ivah Anžlovar. 870. Društvo šteje 47 udov. K društvu« "Sokol' št. 20 v Ely, Minil.: Josip Kaplenk, 2041. Društvo šteje 85 udov. K društvu "Smarnica" št. 24 v Jenm Lind. Ark.: Anton \'idergar, 1534. Društvo šteje 3.} udov. K društvu "Bratje Svobode" M. jd društva "Zora ' št. 25 v Ter-ci<>. Co'o., h drtištvi?."Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.1 Josip \ i-<>č-nik. <^12; -n od društva "Bratje Svobode" ši. 2*» v Cumberland, W>o.: Ivan Kramer, 130*^ Prvo društvo šteje 47. drugo 58 in tretje 45 udov. Od društva "France Prešem" št, 34 v Indianapolis, Ind.. h društvu "< )rel" št, \i) \ \\. Mineral, Kans.: Frank Jer nč č, 1383; Martin Ravnik. 1870. Prvo društvo šteje 74 in drugo 40 udov. < )d društva "Naprej ' št. 5 v Cleveland, O.: Ivan Knez, 1766. Društvo šteje 45 udov. Od društva "Bled" št. 17 v Lorain, O.: Frank Ostanek, 970. Društvo šteje 46 udov. Od društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Franik Verhovec, O37. Društvo šteje 42 udov. Od društva "Danica" št. X2 v Trimioimtain, Mich.: Frank Brccel-nik, 780; Anton Klobučar, 882 ; Marija Ožanič, 1104; Josip Lavrim, 14(16. Društvo šteje 70 udov. Ud društva "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa.: Anton Steblaj* 1799. Društvo šteje udov. Od društva "Zveza" št. 36 v Wlilock, Pa.: Frank Miklavc, 1636. Društvo šteje 58 udov. ()d društva "Narodni \'itezi" št. 39"v Chicago, 111.: Andrej Kosmač, 1917. Društvo šteje 38 udov. Od društva "Zvon ' št. 40 v Dn-raiigo, Colo.: Karol Mihelčič, 1955. Društvo šteje 39 udov. < )d društva "Aurora" št. 43 v Aurora, Minn,: Anton Sever. 2088. Društvo šteje 23 udov. < )d druš-fva "Ciora" ^t. 45 v Cherry. JU.: Ivan Dugas. 2284. Društvo šteje 25 udov. < »d društva) "Illinois" M. 47 v Springfield. P»K: Jovp KuJov;c, 2305. Društvo šteje 15 udov. Odstopi) udje. < >d društva "Edinost" št. 12 v Murray, Utah: Matija Ki dar, 361. Društvo šteje 33 udov. Od društva "Naš Dom" št. 33 v Ambridge. Pa.: Ivan Roscnbcrger, 1368. Društvo šteje 28 udov. Od društva "Proletarec" št. 37 v Lowellville, ().: l;r:mk Bnrder. 1704. Društvo šteje 14 udov. Pristopile Članice. K društvu "Triglav" št. 2 v La Salle, III.: Marija Črtalič, 2935; Rozalija Mesojedec, 2936. Društvo šteje 5 čanic. K društvu "Bratstvo" št. (> v Morgan, Pa.: Marija Klančar, 2037; Ivana Glažar. 2938. Društvo šteje 4 članice. K društvu "Sloga",št. 16 v Mil- vvauke, Wis.: Josipina' Rakun. 2930. Društvo šteje 3 članice. K društvu. "Edinost" št. 23 v Darragh, Pa.: Jo sipina S|»eiit. 2940. Društvo šteje 1 članico. K društvu "France Prešern" št. 34 v Indiatra|)o!is, Ind : Marta Turk. -?(>4i. Društvo šteje 1 članico. K društvu "Gora" št. 45 v Cherry, III,: Ana ForgaČ. 2{ STARA IN IZKUSKN A tUNARD LINE wteMrljena Ma 1840. prevaža ljudi in blago čez ocean GIBELALTAR. GENOVA. IMPEL ITD. LEPI, VELIKI IN NOVI PARNI KI NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA" 13,600 ton. ••SLAVONIA" 10,600 ton. ••PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite bu do naših zoBtopnikor kateri Vam dajo potrebna nuvrdi-la o cenah in čhbu kedaj pnmiki odplujejo. •• ličtjo agtntje! F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. CHtCAQO. Suspendovani udje. Od društva "Triglav" »t. 2 v La Salle, III.: Josip Jenškovec, ^>01 : Frank Reeelj, 1144; Florijan Turk, n*/). Društvo šteje 135 udov. Od društva "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.; Josip 1'jčič. 2141. Društvo šteje 40 udov. h pošljete denar v Btaro domovino. obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, *W»i» Loouiis Str.. Chicago, III. ROJAKI, NAROČIJJTE 61 mclas avoaori/ M0CN0 BLAGO Najbržc, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po ceni bb blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi ni-ste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oxnamovane in tako lepo popisane, diisevnm priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da tiiso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To j« glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen poO-glasih. Nekatere prodajalne trde. da cena tega nI i onega predmeta je za polovico znižana. Mi te^n ne storimo, knjti vsakdo v<5, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obBtoji vie 15 do 20 let in todo-kaxuje, da zadovoljimo ljudstvo. Priditb k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. P. Selioenhofen Brg. Co'ft. Najtioljše pivo je [Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Edward Paucli -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL, MATIJA K1RAR « UOSTILNlfcAK* V Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. telefon štev.777 husposka bratje. mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Are. CLEVELAND, 0. Kasparjeva držav-na banka. 0?3 Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje od vlog L jan, pa 30 jun. in od 1. jut. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja Be tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. ____ QLi.1 BTOBODB Socijalizem—nov evangelij vesoljnega človeštva. II. . V p rtv cm članku smo na kratko omenili,'da je zanimanje za socialne probleme postalo splošno ter da se stari svetovni nazor,, kojega so zastopale razne vere, mod temi tudi katoliški, ni v stanu več dolgo vzdržati, ker -ne ustreza duhu in potrebam novega časa. V sled tega >e skušajo modernizirati, to je prilagoditi se spremenjenim razmeram tudi stare vere; a to prizadevanje osta-nfc le pri poizkusih, ne da bi se moglo kaj prida doseči. Sad teh poizkusov so takozvane •"krščansko-socijalne* stranke, kakorSne poznamo n. pr. vi Avstriji, kjer klerikali-zem, to je politika "bojujoče" katoliške cerkve, tako < šabno svojo gla- vadiguje. To stremljenje se v Ameriki ne pojavlja še trtklo izrazito. iz jedli osna v nega. razloga, ker je amerikanski delavec na splošno manj dostopen tem zanjkam " svete" katoliške cerkve in soeijatoo l>olj izobražen o le cerkev prinesla delavstvu odtesenje. Kako predrzma in neresnična trditev! 2e doserkijni uspehi soctjalrzma so tako veliki, da jih ne odvaga vse reformno delo združenih meščanskih kapitalističnih strank in katoliške cerkve. Socijalizem je odpravil že mnogo skelečih ran in krivic. Kar pa *o sftorilc dobrega za delavstvo razne kapital'st:čne stranke, kakor s^: republikanska, demokratična in druge, ter kar je storila katoliška cerkev. — to vse-se ie zgodilo le tvled pritiskat socijttfističnili strank, ker >e jc sprev:delo, da bi drugače ne šlo in da bi moralo slej a'i prej prhi d > tega. Pa tudi to je nialeiv , kostno. Zakaj pa se je ravno sedaj, k> je socijalizem postal močan in * nepremagljiv, začelo toliko zanimati za s'cija'ti.t uprašanja? Zakaj ne že j>oprej ? Ako katoliška Cerkev re- s talko nesebičnostjo ljubi delavske si je, lcak-or zatrjuje, zakai pa človeštvo že .2000 let rešuje, in še ga dosedaj ni re.v'a ter ga pripeljal'. do večjega blagostanja? S cerkvijo »družen kapitalizem je imel dosedaj vso moč v svftjih rokah in bi lahko napravil kaj dobrega, če bi hotel. S:ccr pa kapitalizmu ne zamerimo toliko kakor cerkvi. On je vsaj odkrit nasprotnik, dočim se ccrkev delavstvu hlini, da ga ložje izmozgava. Kedo je torej bolj odkritosrčen in bolj posoben rea:tt delavsko tn sploh gospodarske* uprašamje ter prinesti človeštvu ono srečo, |x> ka-terej hnepen: ? V današnjo katoliško cerkev, ki je kapitalistična družba, ne moremo imeti pravega zaupanja. Rav-notako tudi ne v njene nauke, ki so vse kaj drugega, kakor pa nauki prvega socijalista — Kristusa! Naj-rruuij j50.' v njene zverinsko jx>besnele zastopnike, duhovnike, ki se valjajo v blatu najostwdnejš:h pregreh, a vkljub temu pa se vendar smatrajo kot nekaka nad navadnim človekom vzvišena in sveta bitja! Vsaka dosedajna vera jc zatrjevala, (,1a je jedrno ona prava, izven katere ni zveličanja. To lastnost si pripisuje katoliška vera, protestan-tovska, mohamedonska in vsaka druga vera. Katera je potemi prava? Mt mislim' . da sploh nobena. Ako tuli kaka vera o sebi, da je je-dmo prava, p.'tein bi svojih bistvenih naukov ne sme'a spreminjati! Naši nauki scute spreminjajo, temveč se le;spoj)olnujejo in množijo. Sprejmemo vse.,' kar je dobro in ko rlsuto. Ne tako stare vene. Ko so na pr. nastopili v prejšnjih časih učenjaki in trdili, da naša zemlja ni središče vesodjstVa ter lu-žjmo |K»stavi, temveč postava ima namen, služiti človeštvu iu njegovim potrebam. Mi »oČemo biti seč poljubu" orodje v rokah katerekoli cerkve in ujetih brezvestnih duhovnikov; 110-čemo se njenim ukazom več slcj>o pokoravati; mi hočemo jasnosti* in d kazov v vseh rečeh. Nismo več itroci. ki se dajo speljati, kamor kdo hoče. Ne potrebujemo varuhov in vodnik- v, ker sami' dobro vemo, kaj ht četno, in >e zavedamo -vojega ]>ok>žaja. Naši nauki temeljijo na' ili kazanih resneah, in iz teh izvajamo svoje opravičene zahteve. ___ Zaatrupljeiije. Ali ste že kedaj slišali, da bi se ljudje zastrupili sami. ne da bi se tega zavedali? — Ako hrana ni zadostno prebavljiva, se ista v želodcu strdi in tvori potem neke vrste strup, ki p vzroča telesu, ako se iz njega pravočasno ne odstrani, zelo nevarno bolezen. Bolezen je bolj ali mr.nj nevarna, kolikor pač za-užijete sprupa. Vča> h >e ga |H>uži-je talko malo, daj človek komaj čuti posledice zastruipljenja; vendar če se pravočasno odvajalnih sredstvih ne p seže, postaja čedalje hujše. Trinerjevo zilravilno grenko vino bi moraii takoj rabiti, ker ono edino učinkuje, da prebavni organi retln » iu pravilno funkcionirajo; tudi potim« Zlije moč in odstrani iz telesa vse zdravju škodljive snovi, nahajajoče se v zavžiti hrani, zdra-ve in redil ne pa spreminja v svežo, močno kri. Kakor hitro pri Vašem prebavnem organu ni kaj v redu, ralbite to zdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Ttinerju, 799 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Naši zastopniki. Za državo Michigan in Minnesota : J. Molek. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. - M. Štrukelj. Za državo Wyomir.g: Loretic Demšar. Za Cleveland, O.: A. KuSnik. Za Colorado: Joe Dcbeve. Za Kavensdale, Wash.: C. Ermetic. Za Roslyn: Wash.: A. Janatek. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Toilet,-III.: Af. Posek. Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga ..ZDRAVJE" I\atera v lcrot lcem izide ouru£j)iKm. da »em *ilr«v ne čulim nobt-nih bolefttn več In luJi latiko delam vsako delo Vara namanim častili fiu«pod, da fac tem Valili rdravilili ladobil nrvoino »dtavie in moč naiaj. kar se ni»ein trotul, ker la« Bera «e popre! 4 me»ce xdravit pri drmih Iitravnl* kili; viaki ml Je qbljubil. da mo ozdravi, a le bilo v^o lam»4 samo da »o mi žepe pramili Sele polem sem te n* Va» obrnil ko *en> uvl. del, da ni i driiKi 110 nioirio (>oiiiB(all. Ja« Va» bodem vsakemu bolniku priporočat, da naj »e do Vas obrne Sedaj se Vam io enkrat lepo tabvtllm ter ostanem I Val Ukreni prijatelj I LOWS II A. • Jcnnr Lind Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencll ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoti, prašajte nas za svet, prrdno se obrnete na družeča zdravnika, ali pigite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobiti- zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, Cenjeni gospod Collins Al. !. Vam najiiaujaiti da sem popolnoma idrav In se Vam preitrfno »ali-valim ra Va4a udiavila ki tie mi jih pobijali iu to \'atn teletu, da t.i-keea idravnika v* ni, kakor ste Vi in Vala tdravila so res najbniiia. ki so mi prav fino nurala. lai temtldoatl orttadeval pri drmih idrav-nikili. pa mi ni%o ni£u><»iiaitaU. Tura), kaltti ne verjame naj te do iiil' ne obrne iu ja* mu bodrili nalanClM pojasnil, da ste Vi rt^ en itkulcn zdravnik, da larrtfa nluia več svet. Tor a j 10 pisemce konAm ter Vam ostajam bvalcien do hladnega groba. AKTON Mltll LlCU it E. vjth St S K Clcvelan. O. 14() WENT li ST., NEW YORK, IV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torik, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedelj i h in praznikih od 10—1 po pol mines_______ Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirima vina. Kdor pije naše vino, trdi,da še ni nikdar v svojem življenju pokutil boljšo kapljico. VBi dobro doalil ^emu pustih od nevodnih zobozdravnikov izdirati svce, mo-goee še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali are-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 644 HU E INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno 0STILN0- na 257 • 1st Ave,Milwaukee, Wis, Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel. C. HOFBAUER. i — 024 So. Centre Ave. — Kdiui slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ium sedaj veliko zalogo vsakovrstnega lilaga v izdelovanje novih oblek kakortudiv popravo starih vse po zmerno nizkih cenah ('HICAGO, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne votle in drugih neopojnih pijač. 62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni :Sal001P Točiva vedno sveže pivo in pristne drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S, Centre tie. Chicago, HI. a LAB SVOBODI 7 Nevarnost. I * VBAKDO, KI KAŠLJA J'AR TEDNOV, JE V PRAV HUDI NE-VARNOSTI. AKO VAM DIHANJU DELA TEŽAVE, IN ČE KO VAŠE PLJUČNE VOTLINE BOLNE, POTEM JE ZADNJI ČAS RABITI . . Severov Balzam... ......ZA PLJUČA. Ze ime tega zdravilo kaže, daje isto edlui balzam, ki zdravi bolna in vneta pljuča ter odstrani knselj prav iz korenine, V rabljenju 8everovegn Balzama za pljuča jo gotovost iz zdravje zezapisan« nad 25 let, ki pove resnico. Cena snmo25o in fiOe. Srčna hiba. Veliko ljudi bolaje na srčni hibi. katera jim povzroči straa-ne muke. Napad te bolezni je prav hiter, poleg tega po-čuti človek se druge BlaboBti in moke. Boljšega leka zoper vse srčne napake pa ni. kot je ^ Se vero va Srčna tonika. *too Neprebavnost-- Bolezni želodca, zabasanost. mehkuienje želodca, zguba apetita, žganje srca, soipi.nje in drupe bolezni, /guba me-sa in melanholija bo posledice teh bolezni. Te bolezni so prištete najhujšim, a najhitrejše se ozdravijo z rabo. Severovega Življenskega balzama. Sn"ft Notranja in zunanja zdravila se ra biio navadno zoper protiu. Za notranjo rabo Be uzatne Severovo revmatično zdravilo, ki odstrani etru pno sealno kisilino ter čisti vse eestnv. Za »unanjo, rabo je pa najbolje zdravilo Severovo Olje sv. Gothonla, ko poniža otekline, odstrani vnetje ter lajša balet) no. Severovo Zdravilo zoper revmatliom SI.00 Severovo Olje Sv. (Jotharda 50©. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj lavi__IXX Jakob Dudenhocfer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča thIiii 8loy©nnklm Halouom svoja izvrst-u a vina In likerje. lina v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedbigh je pooblaščen sprejemati naročila iii denar. ATLAS BREWING CO. slu je na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAQNET GRANAT Hazvaža pivo r steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do ihib, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužlti tudi zunanjim vlagatel|em uvedli smo da vloge sprejemamo poStnlm potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTB CHICAGO SAVINGS Ml 278—92nd Street Chicago, 10. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi iu drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojfinim "Baloonn" vodno svežo najfinejše pijače-"atlus beer" in vb&kovratna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III, £ VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. TELEFON CANAL 7(14 1 Zanesljivo varnost Vam nudi. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. b svojimi privatnimi predali za vlaganje in shranjevanje dragocenost i j Celoletna najemnina znaša $3.00. VSAKO SOBOTO ODPRTO DO 8 URE ZVEČER. Ustanovljena 1890. -BB&3BBE3BB&* Slovenskemu delavstva t preudarek. (Dopis h Clevelanda.) Premišljeval sem večkrat o vzro kili, kako da naš narod, ki je vendar nadarjen, ne more v Ameriki na gospodarskenk polju tako napredovati, kakor »napredujejo n. pr. Čelvl, Res, Cehov je po številu več in soti! Kakor hitro se pojavi pri nas kak napredek, najsi bo že društvo a!i kaj takega, že se najdejo oscJlx\ .ki začnejo stras ti, ljtkli begati, sejati some razdora in razkopavati, to. kar se je z velikim trudom ustanovilo. Fej, takovi ru jakil Vzemimo n. Dr. našo Slovensko Narodno Podporno Jednoto. Ni še dolgo tega, kar se je ustanovila, in komaj' se je začela lepo raizvijatii in obetati nam najlepše koristi, že se zaletavajo v njo škodoželjni rojaki. J.v si ne mordm tolmač ti, kaj jih talko jK'če. "Proletarec" piše enkrat tako, drugič drugače, vedno pa eno in isto Vsebino. Tega bi pa le smelo b:ti eUkrat konec! Zai>o-mnite si vendar, g. Zavertnik, tla to ni lepo; vsak pravi socijalist in? bo to potrdil. Jaz sem bival n^kaj let v Trstu. G. Zavertnik, če Vam je o Trstu in taimkajšnih delavskih razmerah kaj znanega, potem bi \ i morali biti gotovo drugačnega mišljenja in drugače postopati, kakor pa delate sddaj. Ali se še spominja-te Tržaškega štrajka livarjev in o-nega kurjače v ? Jaz sem se udeležil obeh, in reči moralni, da je nas delavce družila na'jvz^rjiejša> solidarnost. jaz som bivat nekaj let v Trstu in lahko Vam tista dva štraj-ka natančno popišem; tudi osebe Vam lahko imenujem, ki so bile žrtve kapitalizma. Ako se ne motim, bo t<> tudi Vam znano! Toliko Van, g. Zavertnik in Vašim pristašem, povetm, rjv.najte >e po Tržaških sodrugih, potem boste človek, ki svpjim rojakom tudi kaj koristi. VzenVtc teli par vrstic v prevdatek, in dali mi boste prav. Jednoto pa pu-ttite pri miru. Ce Vam je kter-uraduik storil kdaj kaj zalega, po-runajta se sama med sabo. jedno-ta ima itak sv j Jdbor, ki'gleda na t , tli -e vtm Vse v redu. Uradniške plače so odmerjene |>o pravilih, •n ni prav to, da bobnau v svet, kako velike pl če da vlečejo, tie de-ajo pa *uč Lahkovernim IjHtflem, ki stvari pra\ ne raziiinej", seveda Udrlv natvezite najsmešnejše reči Tafkili rojakov pa, /jI. imamo \ A-meriki še villko. Tor J vidite, koliko 'diko dobri stvar škodujete! K l kor Vas jaz jjoziiam osebno, mogli bi Vi svojim rojakom mnogo koristiti, samo če bi hoteli. Dose la j take v ije še niste pokazali, .'cite vbodi če svoje rojake raje bratoljubia, a ne Uro ite med njimi zav sti in sovraštva, kajti k tem slabim lastivst m so ze tak preveč nagnjeni. Se en zgled! Čehi ima'jo v Otica-gi list "Spran edinost". Veste, km j pewneni ta beseda? Morebiti ne veste. Jaz sem bil nanj naročnik, ko je b i še tedak, in sem tudi še danes, ko je dnevnik in stane $4 na leto. litam ga vsak dan, a nikdar ne najdem v njem tako gnusnih napadov, kaikoršne najdem v gotovih slovenskih listih. Seveda "Glas Svobode" mora WgovaTjati mf .neopravičene napade in se braniti. Kteri zdrav človek, ki ima i»posc4>nOst za življenje, pa se bo pustil zaviralno umoriti -ali zadaviti ? Mislim, da sc bo vsak branil I.mu "Glas Svobode se ne more ničesar očitati. Da bi le vsi listi, kar jih imeum > Slovenci v Amerik-, bi i taki, pa bi bilo boljše za nas nego je sedaj. Sktity, da se ta list n. Ustanov;l že pred kakimi 10 ali 15 leti! V marsičem bi bilo danes drugače! In škoda je tudi tistega prostora! ki ga poptrebnie za odgovor na "Proktfarčeve" napade. Priporočam vsem rojakom list "Glas Svo*>ode" kar najtoplcje. Čitajte ga pridno, a ga tudi — pod- pirajtcl Ni hudimana, da bi tak list ne Uspeval, tfko se vsi potegnemo zaUj l Žalostno jc, da še sedaj ne izhaja dvakrat na teden. Kedo je tefmu krivi? Le mi sami, ker smo preveč mlačni nasproti listJu'! Kolikokrat slišim rojake, ki zahtevajo dvaikrat.no iafcajo, — tega pa ne pomislijo. da je to zdnvženo z velikimi'stroški in brez zadostnega števila naročnike; nemogoče. Primerjajte ta list z drugimi slo-vensku-anierikanskimi listi 1 Kaka razlika! Ju vendar sta med zadnjimi še celo dva dnevnika! Ne glede na slabo vscflvno teh I', sta v, moram se svojim rojakom le čuditi, ki tako pridno po lijj'h posegajo, ako poml-slim, da so oni časopisi vrhu vsega tega še f*rotiJel(H\\ki! Naj se ne misli, da hočem delati reklamo za "Glas Svobode". Nikakor ne! Tudi "Pro'etarca" bi takoj priporoČad, ako hi i str spremenil smer svojega prizadevanja. Kakor hitro 1k) "Proletarec" začel pisati i drugače, tako namreč, da bo v korist rojakom in jim kazal pot napredka, priporočal bom tukli njega. M-eiii je vseeno, ta ali ta list; ne gre sc nv za ime lista, pač pa. za d bro sivar. Vesel sem vsakega na-preklica, ,n a j ga vidim pri prijatelju ali pri sovražniku, salmo da služi cel'Ikiupnosti. Nisem oseben .sovražnik g. Zavertnik a, le obrekovanju nisem prijatelj. Kes sc nam hulrko smejejo naši skupni .nasprotnik.*, ko tratin*» čas z J>rezp'odnim bojem. Korist imajt pri Um le naši nasprotniki. kažoč na nas: "Glejte, kakšni so!" — ter marljivo razširjajo svoje slabe, brezkoristne I'ste in agiitirajo za >\-oje organizacije. Rojaki, spametujte se in zabrani-te, da nasrjurotnikovo prazno klasje ne lx> preveč pognalo! Delajte neum riu> vsi z)a pristop k S. N. P. J. in razširjajte kar naj<-l»olj mogoče lr.>it "Glas Svobode"! Pokažimo svojimi skupnim ne-prijateljtm, da) ne spimo, in da smo v staiTU tudi mi kaj napraviti. Jaz vem, kako strupeno nas klerikalna društva sovražijo mi kako iskreno -i želijo, dai bi naša Jednota naza-d vab. Toda preprečimo j lin raču-ir' in doka/im , da je misel svobodna močnejši nego far:ki terorizem! \'sein bratom vese'o novo leto in veliko uspdia. A. K. A firtn-opis. Kakor je našim čitauljem morala še znano, namerava! jc predsednik Roosevelt vpeljati v vse urade zvezne vlade 111 v, jednostavnejši pravopis za angleščino. Scdajni angleški pravopis jc res zelo kompliciran, iu dosti jc Angležev, ki ne pišejo pravilno >ivoje materinščine, kar pa ni nič čudnega; kajti menila ni jezika na svetu, ki bi imel tako veliko razliko med p;sano in izgovorjeno besedo. Govori se čisto dru-g<3če, kak r sc pa piše. To jc hotel Roosevelt vsaj deloma odpraviti in je sestavil nov pravopis, ki temelji 1 m jI j na fonetičnih pravil h, to se pravi, da se vsaj približno tako piše! kakor se rov ril Razpravljalo se JC u tem zadnjič v kongresni, toda Roo-sevch' v pravopis jc bil pokvpan! 1 'obilo k seji. Dne 30. t. m. veš se glavna letna seja društva "Adrija" štv. 3 v Johnstown. Pa. Na dnevnem redu so volitve novega odbora za leto 1907. Ker ie od dobrega odbora odvisen ves napredek društva, naj se ja vsi člani pnav zanesljivo udeležijo te važne seje. Mike Štrukelj, ''predsednik in začasni tajnik. KJK JE Antoni ja Volk rdjena Hen-čič, doma iz Črnomlja? Prej je bila nekje v So- < "h cagi. Za njen naslov želi zvedeti Anton Benčič, 416 6th st. Caluhuet, Mich. I ŠOPA!, tovariša, jx> rodu Slovenca, od 25 d<> 35 let starega, izkušenega jiozdarja. ki ima veselje do dela v gozriii. Potreben kapital S500 do $1000. Le gentleman se naj oglasi. Imam iK)£odbeno prevzeto delo (c ntractl za $50,000. — Zi j>odrobnosti se je obrniti v deven-skein jeziku na A. P. Chr stner Limdier C«.. Bois:. Id ali o. Med nebeškimi svetovi. N A R A V O 8L O V N EČ K TIO E Urejuje Ivan Kaker. Skrivnosti "RIMSKE CESTE' Vvod. (Nadaljevanje.) -Toda joj! V tem, ko se naslaja naše oko na tej krasoti, privre iz sredine planeta ftiogpčenogneni val, ves otok se nagne in kakor bi trenil, zasvrči in otok izgine v gorečem morju brez sledu. Tudi z drugimi jednakimi otoki sir in celega planeta se gokli tako, zavrelo je v gl0" bočini, zašumelo je in v enem hipu ni več krasnih otok' v, vse površje ' preplavlja goreča zmes, iz katere se valijo pari in trajalo bode zopet stoletja, da se napravi nova skorja, katero z vsemi čudi te prirode z nova pokoplje v se nova inoč gorečega va'ova.. -i Cenjeni čitatelj vidi, da sem pri koračil daleč tuuor onih tesnoprs nih učenjak v, ki hočejo najprej z matematično natančnostjo dognat' možnost organičnega življenja n. drugih planetih, preuno izrečejo prepričanje, da se to življenje resnično ondi nahaja. Je-li tega treba? Je H treba videti v,se to, ko nam • uddostaje še primeru :J». daljnogle-dov, potem Še le izreči prepričanje, da se na drugih svetovih istotako nahaja rastlinsko življenje kakor na naši zemlji, katero imamo — en meter pred seboj ? Reči moram: ne-Ijotrebno je, kajti tu nas učijo večni zakoni stvarstva dejstev, po katerih zaman iščemo s spektroskop: in različnimi daljnogledi in računi. In ti zaikoni mam razodenejo vse. samo potrudimo se, razumeti jih- Mi smo videli in se prepričal', da izvirajo vsi svet vi, toraj ne samo naša zemlja, iz enega prvotnega solne a, ki je bilo v stočetk-u vseh stvari. Mi vemo naduljc, da so se vsa solnca za/mogla izločevati i« centralnega trupla še le p tem. ko je vtsleid etrovega priti^ka na maso centralnega sonca in pa vsled ne-op'sno burnega vrtenj:« istega c'koli središča tega >olnca mu g težkih mineralskiih snovi j. ki so potem ■silile jk> osvoboji. Pb izl cen ju prvega sekundarnega solnca se je JfločUo d različnimi podnebji in različnimi mmeratskimi vsebinami skorje, različnega rast-linstjva. (Dalje pride.) Srečno novo leto i Prijatelji, znanci, sorodniki — vse, vse si želi srečno in veselo novo leto! Toda to so le želje, — drugo uprašanje pa je, če bo leto, kateremu se pribl žujemo, v resnici tudi srečno! Prihodnost je pač pismo, zapečateno,s sedmimi pečati, in noben smrtnik ne more prodreti ta-jbistvene megle, ki zakriva naše oči. Večji politični lifcti napravijo ob šk eptv leta kratek pregled čez vse važnejše politične dogodke in na podlagi teh potem ugibljejo, kaj ima.prinesti bodočnost. .Naša naloga pa to ni. Mi kot slovenski delavski list prepuščamo to delo drugim ter se omejimo le na to, kar je /.a nas najvažnejše. Ako se ozremo nazaj na prošlo leto, moramo priznati, da. je nas narod na splošno,/-častno napredoval. Najveselejši poja\ je to, da se med nami v zadnjem času tako hitro širi zavednost in samostojnost v mišljenju. Y tem oziru se je izvršil velik preobrat. Zlasti imaipo zabeležiti krasne uspehe na »polju organizacije. Naša dična S. N. 1'. J. se je ravno v zadnjem času, ko je bila izpostavljena" l>aš najljutejšim napadom, najbolj razširila. Dokler bomo tako "napredovali, ne bemu šc •propadli! Le vedno naprej in nikdar nazaj! Premagali smo že največje ovire, in v slogi' bomo premagali tudi to, kar nas še Čaka. Hoj nas pomlaja. Zato joguinno v lxij in na delo tudi v prihodnjem letu. Mi gotovo ne precenjujemo svojih moči j, a jih tudi ne podcenjujemo. Poznamo natančno simpatije, ki jih uživamo med našim ljudstvom. in |xjznaino tudi moč idej, ki srno si jih zapisali na svoj pra-|K>r. In v prijetnem položaju smo. izreči trdno nado, da bomo v prihodnjem letu se bolj napredovali. Zmagati more le tisti, ki sa«n veruje v svojo zmago. Mi verujemo trdno to zmago, in to vero nam daje dejstvo, da se slovensko delav-tvo v Ameriki' čedalje l*>lj otresa vseli zastarelih predsodkov i« se vedno tesneje oklepa napredne zabave, ki jo nosi' "Glas Svobode". Seveda prestati W> treba šc hude viharje in mnogo ovir bo treba odstreliti. predrlo zašije solnce prave svobode in splošne izobrazbe med našim narodom. Srečno novo leto želimo v somu i loven s ket mi delavstvu Toda ali si je mogoče želeti kaj boljšega nego to. da se združitiK) vsi Sk venci v Ameriki pod praporom svobode in resnice ter da se čutimo vsi kot ena velika familija? Tako novo leto Vam želimo! Rojaki, skrbite, da se bo-to vo.v-lo enkrat uresničilo! V t«> ime: Srečno Vam novo leto! ___________ f 'obilo K PLESNI VESELICI, katero priredi društvo ' Danica" št. .jS. \ P. J. v Conemaugh, Pa., na si vest rov večer dne 31. t. m. v dvorani sv. Alojzija. Z ozirom na to. dn se ristl donesek te veselice uporabi v društvene namene, pričakuje se obilne udeležbe kakor |>osameznikov tako tudi bratskih nam društev, zlasti onih iz Johiistowua in okolice še pose-bej . Vstopnina $i za osebo; dame proste. Pivo in dober prigrizek prost. Začetek točno ob 6. uri večer. Pripravljalni odbor. I 'obilo k seji in veselici. Društvo "Popotnik" štv. 30 v \Seir City, Kans., ima dne 12. januarja 1907 ob 6. uri zvečer zborovanje ; po seji veselica s plesoiii. v prid društvu. Vabimo rojake in vsa sosedna društva, da nas mnogoštevilno obiščejo. Emil Bachman, 580 80. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastavo in drugo potrebščine. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo mtiVNico. 300 W. 18, St. Chicago POZORt POZOR 1 SLOVENCI! 1 ....................... 1 • * Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obifkati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na . <4 Sherman Str. prKLa Salle postaji. ■ ■ zapominite k I : "IQPiyI SLOVENSKI HOTEL V CHICAGO." .,. Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK, lastnik. Vstopnina samo 25c. Odbor. Frank Gram slovenski gostilničar (os \V. |s, str. Chkago. toči priznano najboljše pivo. "Monarch". fino importirnna alivovka. staro now yorskoter pristna kalifornijska vina. V zalogi ima tudi najboljše žganje v Zdr. državah takoz-vani ' Woodland." in vse dru-' pe običajne pijače, likerje ter dobre smodke, ---Prost prigrizek,—-- -----Igralne mize, Potrežbn pozorna in realna. Naša razstava modernih jesenskih oblek in površnikov jo naj boljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidnonapreduje, dokaz toga je vedno večja razprodaja, kar znači, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah. iz (e nove zaloge oblek in površnikov si lahko izberete iinjmodnejse,raznih barv in razne velikosti po ____i.cenah od...... $7.00 ......do...... $25.00. vogal 18. in Blue Island Ave. HI NG<§ van ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno oinerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vaekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VOBBra TRIHHH'8 Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali vesty, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino «|0l|T(flf» najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bobzni od sebe. Rabit« je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * * • V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Tritier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: THnerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. t* miiikifcs^L jb aSfcii^ iz